Dopisi.
Iz tržaške okolice, A (Zahvala.) Našo srčno zahvalo za gostoljubno sprejetje naših pevcev in primorskih taboritev vsem rodoljubom in domorodkinjam, ki so okinčale njihovo zastavo, pa tudi Sokolu v Ljubljani. Nadjamo se, da bode nam prilika. na našem taboru vam povrniti vaše gostoljubje.   Živili Kranjci!
Tržaški primorci.
Iz Barkole 22. maja. #. — Ste li čitali v časniku „Cittadino", kar je pri glasovitem obedu govoril g. Nabrgoj? — Sloga je res lepa reč; al to ni sloga, ako se narodno pravo slovenskega naroda potopi v go-spodstvo tujstva. Slovenec nikjer ne tirja tega, da bi se mu posebna pogača pekla, a drugim jemale njihove pravice; al sveta mu je dolžnost, da čuja nad tem, da se njemu nikodar ne kratijo pravice postavne. Volilci so Vas izvolili, da naravnost hodite pravo pot, nikomur na ljubo, nikomur na žal, zrni raj le na blagor narodu našemu!   Izprašajte si svojo vest: ali je tako?
Iz Idrije 20. maja. (Delitev premij za goveda} je bila danes tukaj pod vodstvom gosp. J. Debevca, zastopnika c. kr. kmetijske družbe. Mestni župan gosp. Hochtel in župan spodnje Idrije gosp. Leskovec sta stališče za živino, v tri razrede razdeljeno, prav dobro ustanovila in okusno okinčala; vrh tega je tudi domača godba veliko množico ljudstva, ki je prišla od bližnjih in daljnih krajev, ves čas kratkočasila. Počastili so to kmetijsko slovesnost tudi c. kr. vodja idrijske rudarije gosp. Lipold, mnogi uradniki in častita duhovščina. — Pripeljali so živine 44 glav, in sicer 12 bikov, 8 telic in 24 krav, večidel prav lepe. Blizo poldne je komisija, obstoječa iz mestnega župana gosp. Hochtelna, predstojnika idrijske kmetijske pod-družnice gosp. fajmoštra Jan. Maj ni k a izjZirov, in še iz treh izvedencev, namreč gosp. Majerja iz Vipave, gosp. Kavčiča iz Podberja in gosp. Leskovica iz spodnje Idrije, živino po natanjčnem ogledu sodila in enoglasno pripoznala: prvo premijo za bike: grofu Lantieri-u iz Vipave, drugo Jan. Otrin-u, kmetu iz Nove vasi,  tretjo Antonu Kavčiču,  kmetu iz
Dobračove; — prvo premijo za krave: Francetu Fer-jančiču, posestniku v Vipavi, drugo pa Janezu L a-pajne-tu, kmetu na Vojskem, — za telice premija prvo Janezu Otrin-u, kmetu iz Nove vasi, druga Matiju Kavčiču, kmetu iz Savraca, tretjo Antonu Bradaški iz Hlevnega vrha; — očitno pohvaljeni so bili: Anton Kavčič iz Dobračove za lepega bika, grof Lan ti er i iz Vipave, Lorenc Zelenec iz. Idrije in Pavi Grošel iz Stare vasi za lepe krave. — Potem, ko je gosp. Debevec premije razdelil in je komisijno opravilo končano bilo, je gostoljubni župan idrijski gosp. Hochtel ne le samo ude komisije, temveč tudi vse uradnike, duhovščino domačo in okrajno — okoli 40 oseb — k sebi v gostje povabil. Do 5. ure popoldne smo obedovali prav izvrstno, navdušene na-pitnice so se glasile Njih Veličanstvu cesarju, ministru kmetijstva grofu Potockemu, družbi kmetijski itd. Lahko se reče, da je bil ta dan res dan veselja ne li obdaro-vanim kmetom, temveč tudi komisiji. Očitno je bilo na vsako stran, da denar, po tej poti povzdigi živinoreje kranjske namenjen, dosegel bode svoj cilj in konec.
Iz Žužemberka 20. maja. (Delitev premij za govejo živino) smo imeli danes pri nas. Kot zastopnik družbe kmetijske in voditelj komisije je prišel gosp. Solmajer iz Ljubljane. Mesto delitve je bilo dobro izbrano, lepo okinčano in s slavolokom zaznamovano. Gosp. župan Vehovec in ljubljeni naš gosp. kaplan Novak sta oskrbela vse prav okusno. Prignali so na prejmišče 5 bikov domače reje požlahnjene z mirico-dolsko krvj6, 10 telic in 9 krav, požlahnjenih z ma-riahofersko, belansko in miricodolsko krvjo. Komisija, ki je bila iz cprav izvedenih mož, je priznala premije takole: Za bike: premijo prvo Jožefu Turku iz Ratij, drugo Martinu Eržeku iz Malega Liplja, tretjo vdovi Frančiški Treo-vi iz Male vasi, — očitno pohvaljena sta bila še bika Jožefa Turka iz Ratij in župana Vehovca iz Žužemberka, — za telice: premijo prvo Matiju Jutrasu iz Pristave, drugo Mihelu Mauserju iz Rdečega Kamnja, tretjo Antonu Kastelcu iz Mrzle Luže; — očitno pohva-
168
169
ljene so bile telice Janeza Poša iz Žužemberka, Jožefa Sore-ta iz Trebna, Janeza Sigmunda iz Toplega Rebra in Mih. Pate-a iz Rodinj; — za krave: prvo premijo Schleibach-u iz Velike Loke, drugo Francetu Pehani-u iz Žužemberka; ker pa ta denarja ni vzel, je drugo denarno premijo dobil Jožef Sor& iz Trebna; — očitno pohvaljene ste bile kravi Janeza Poša in Jožefa Košička iz Žužemberka. — Obžalovati je bilo o tej delitvi le to, da ne-kteri župani so še le zadnje dni oklicati dali, da se bojo tukaj premije delile, in da iz daljnih krajev tre-banskega okraja niso prignali živine. — Po končanem delu se je komisija zbrala k obedu v gostilnici županovi; vesele napitnice so slajšale izvrstno kosilo.
Iz Kamnika. (Čitalnica naša) obhaja slovesni odpor 30. dan t. m. Program besedi je: 1. Govor. 2. Ilirija oživljena (možki zbor). 3. Igra na gosli s klavirjem. 4. Sladka domovina (čveterospev). 5. Prošnja (samospev). 6. Glediščina igra „Filozofa. Po besedi ples. — Začetek ob pol osmi uri zvečer.
Iz Dolenje vasi pri Ribnici. A. K. — 6. maja smo imeli pri nas veselje; dobili smo namreč nove orgije od dobroznanega in izurjenega orglotvorca gosp. Fr. Goršiča Ljubljančana. Ta umetnik je naredil z našimi vred že 13 orgelj, ktere povsod hvalijo in to tudi zato, ker imajo mehaniko tako, da se 6 spremenov poljubno, posamesno ali skupno odpira in zapira; to pa skoraj positiv nadomestuje. Sicer je delo lično, natančno, po vseh dotičnih pravilih izdelano. Glas posa-mesnih spremenov je poln in lep; posebno se viola s svojim nježnim, topečim glasom sme izvrstna imenovati. Glas vseh 12 spremenov skupaj je močan in veličasten. Tudi kar se mehanike tiče, to je gibanja od podprstnikov in podnožnikov (manualov) do piščalnih zakiopnic (ventilov) je vse prav izvrstno izpeljano, vsa vretenca so železna in tečejo v medenini (mesingu) brez ropotanja in nevarnosti, da bi se kaj plazilo in zastajalo. Posebne hvale vreden je meh ali pihalo, ktero, primeroma drugim pihalom, prav malo prostora vzame, pa tako tiho in gladko teče, da se nikakošno ječanje piščal glasu ne sliši, in za tlačenje je tako lahko, da ga fantin pri 12 letih goniti more. Zatoraj se gosp. Goršiču za njegovo izvrstno delo tukaj očitno zahvalujemo, vsem tistim pa, ki novih orgel ali kaj enacega potrebujejo, njega, kakor umotvorca, prav živo priporočamo.
Iz Ljubljane. Vsled nove šolske postave so za kranjske šole imenovani za začasne okrajne nadzornike in sicer za Ljubljano in okolico ljubljansko dr. Klofutar, — za okraj kamniški g. Mat. Močnik, učitelj v Ljubljani, — za okraj litijski in krški g. Les-jak, učitelj v Ljubljani, — za okraj logaški g. Jak. Mencinger, učitelj v Trnovem, — za okraj postojnski g. Demšar, učitelj v Senožečah, — za okraj kočevski učitelj Bohm, — za okraj novomeški pl. Fr. Langer, grajščak in župan, — za črnomaljski okraj g. Jož. Kaktelj, učitelj v Ribnici, — za okraj kranjski učitelj Sadar v Loki, in za okraj radolški Cebin učitelj v Kranj i.
— (Imenik ljubljanskih hišnih gospodarjev} je v nemškem jeziku pod naslovom „Verzeichniss der Haus-inhaber in Laibach sammt der Pfarreintheilung" ravno kar z dostavkom, v ktere gruntne bukve spada vsaka hiša, prišel na svetlo v tiskarnici in založbi gosp. Rud. Milica. Kakor nam je prav, da imamo bukvice, iz kterih pozvedamo, kdo je te, kdo une hiše gospodar, tako neprijeten vtisek dela pisava imen gospoaarjev na vsacega bralca, ki ne nosi več kite nemškutarsKe, ktera je vsem našim,  tudi   čisto   slovenskim  imenom
dajala tujo opravo. Naj bode Schmalz Schmalz, Riebler Riebler, Bauer Pauer, Fischer, Fister itd.; al če beremo Tschimscher, Millatsch, Schuschek, Debeutz (ki ga Nemci bero Debeiz), Acht-schin, Derschitsch, Ergouzhinja, Mach-koth, Mat-scheg, T-scherne, Wirtitsch itd., gnjusi se nam taka spaka slovenskih imčn. In samega tiskarja in založnika nahajamo tiskanega za Millitz-a! Izgovor morebiti, da tako stoje v urbarjih, ne velja nikakor, saj s tem imenikom nihče pri gosposki ne bode dokazoval lastninskih pravic. Naj bi se tedaj imena bila pisala tako, kakor jih pišemo že 25 let, tedaj četrt stoletja, in kakor jih vsak domač človek lahko izgovarja. Sicer pa se čudimo, da je ta knjižica v vsem 1 e za nemške bralce osnovana; saj bi se bila vendar lahko in brez stroškov naredila tako, da bi bil na čelu stal napis: „Imena hišnih gospodarjev — Namen der Hausinhaber. Zemljiicine bukve — Grundbuch11 in potem imena gospodarjev. Tako bi bil ta imenik marsikdo kupil, ki ga zdaj ne bo.
— Spet so  se  pretečeno nedeljo  o izletu ljubljanskih turnarjev na deželo reči godile, ki jih mi in z nami vred domoljub vsak iz srca obžaluje.   Sli so namreč zjutraj z vojaško godbo na Jančji hrib; ondi se je pretep   začel in  kmetje  so jim zastavo  vzeli.    Vkljub temu so šli v Vevče, kjer so obedovali in muziko imeli. Tukaj se je pripetil nov eksces, pri kterem je en fant (urlaubar)   po žandarji  na  smrt  ranjen  bil.    Potem so turnarji,   spremljani od vojakov in   žensk,   se vrnili v mesto. —  Po taki  žalostni   dogodbi  iz  novega opominjamo, kakor smo vselej storili,   naše ljudstvo,   naj se varuje silovitosti. Kaj neki so hteli doseči z odvzetjem bandera in pretepom?    So jim mar nasprotniki naši iz peklenske hudobije poteknili misel,   da je tak  napad kako junaštvo za narodne pravice? Po taki poti se nikamor ne pride kakor v veliko nesrečo. Kdor hoče kaj doseči,  mora  se postave držati in  postavno pot hoditi. Ako se komu krivica godi,  naj se obrne do gosposke, do deželnega ali  državnega zbora,  ali  do druzih mož, ki so vselej pripravljeni, pravico braniti in zagovarjati. Kdor pa se silo poskuša,   ta le škodi  sebi in drugim. Zatoraj prosimo tudi vse rodoljubne može, naj ljudstvo odgovarjajo od vsake sile,   in   če  se mu krivica godi, naj mu pravo pot do pomoči pokažejo. — Zdaj imamo pa še eno resno besedo do ljubljanskih turnarjev in do vseh,   ki  so  ta pohod  napravljali in podpirali,   zakaj dosti  odgovornosti za  te   nesrečne  prigodke  pada  na njihove rame. Ali mar niso vedeli, kaj ljudstvo zastran njih misli?    Ali jih predlanske in lanske skušnje v Sent-Vidu, v Vevčah in na Jezici itd. niso dovolj izučile, da ljudje za-nje ne marajo? Čemu se tedaj podajajo nalaš v nevarnost? Pa še ena je. Cel pretečeni teden so hodili iz tistih krajev, kamor so bili turnarji namenjeni, glasovi, naj ne hodijo; da jih ljudje nočejo; da se zna kaj zgoditi.    Vsaka mlekarica je vedela kaj   povedati, da ljudje žugajo,  da ne bo dobro, če turnarji pridejo. Sama „Laibacherica" je svarila.   In vendar bilo je vse zastonj.    Obžalovati je tudi,  kar se je zvečer v mestu godilo pred kazino,   kjer so  neki gosp. oficirji  brez potrebe prevzeli policijsko službo in kmeta prijeli,   ki je bil brez  orožja in ki,   kakor  se  nam pripoveduje, s krikom „živio" nikomur zalega  ni  storil,   ter  so ga z golimi sabljami   po  glavi,  obrazu in rokah hudo   ranili.    Druzega mladega človeka so šiloma zgrabili in v kazinsko kavano vlekli.    Po kteri pravici nek?   Pričakujemo, da se bodo vse te reči na tanko preiskale. — Ljudem na kmetih in v mestu  pa  še enkrat kličemo, ne delajte si sami pravice, varujte se sile, in držite se postavne poti nepremakljivo! Varujte pa se posebno šuntarjev, ki vam lažejo to in uno,   da bi Vas v nesrečo spravili, poštenost slovenskega naroda
170
in naše dežele oskrunili.   Na, to delajo hudobneži po vseh potih; nič jim ni pregrdo, nič prenepošteno!
— Vkljub slabemu vremenu je vendar 24. t. m. v Trebnem k volitvi deželnega poslanca prišlo 99 volil cev. Dr. Zarnik je dobil 92, — in ljubljanski župan, dr. Suppan 7 glasov. Ta volitev je spet častno znamenje politične discipline volilcev.
(Zahvala.) Za darovana prelepa trakova in venca se spodobno zahvaljujejo onim domorodnim ljubljanskim gospodičinam, ki so na dan nepozabljivega Vižmarskega tabora z nežno roko okinčale zastave.
Tacenski fantje.
— Deputacija odbora Slovenije je bila v pondeljek pri deželnem predsedniku. Govorila je v prigodkih pri zadnjem izletu turnarjev na deželi in v mestu, ter mu naznanila, da mu bo podala in ob enem tudi poslala ministerstvu promemoria o tej zadevi.