" Terme Ptuj" ■ Kronika SAWk HCTELS i RESORTS ' Torek: Tednikov kopalni dan f Benedikt • Unovčili bančno garancijo zaradi uničene ceste O Stran 24 -50 % na celodnevno vstopnico Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - Ptuj, petek, 16. oktobra 2015 letnik LXVIII • št. 80 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-pl-uj.si IMM Podravje, Slovenija • Vseslovenski kmečki protest Le vkup, le vkup, uboga gmajna ... To soboto se bo po napovedih kmetov v vseh večjih mestih po državi, tudi na Ptuju, zgodil protestni shod, s katerim želijo opozoriti predvsem na prenizke odkupne cene kmetijskih pridelkov, pa tudi na številne druge težave in razočaranja, s katerimi se soočajov Več na straneh 2 in 3. Podravje Ormož • Sok pri oceni dela vlade izrekel celo dve pohvali O Stran 6 Ptuj • Do urgentne-ga centra nas loči še precej milijonov O Stran 8 Šport Nogomet • Bodo prekinili tradicijo? Dejan Zavec • Vse velike stvari se zgodijo v ZDA O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Slovenska Bistrica • Vedno več priseljencev, zaradi neznanja slovenščine težave v šolah O Strani 2 in 3 NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! 20% popust na masažo po izbiri v Slimmer centru v rdečem bloku na Ptuju. Kupon velja za eno storitev, izkoristite pa ga lahko do 31.12.2015. Za ptujsko živo kulturo - ker jim je mar O 'Sirani4inl5i Štajerski 'EBHIK Kuponček skupaj z naročniško številko in vašimi podatki izrežite ter ga z osebnim dokumentom pokažite v Slimmer centru, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Informacije na tel. 041 747 600 ali alenka.pertiac@gmail.com. 2 Štajerski Aktualno petek • 16. oktobra 2015 Slovenska Bistrica • Število priseljencev narašča, vključiti se bo morala tudi lokalna skupnost Vedno več priseljencev s Kosova, vedno več težav Srednja šola Slovenska Bistrica je (podobno tudi osnovni šoli v mestu) v zadnjih dveh letih zabeležila povečan vpis dijakov iz tujine - predvsem s Kosova, smo zabeležili vpis 13 dijakov iz tujine, letos 11, predvsem v trgovski program. S tem se je spremenil tudi način dela, saj povečano število dijakov priseljencev Najzahtevnejša ovira pri vključevanju v šolski sistem je jezik, predvsem za tiste, ki se na srednjo šolo vpišejo neposredno iz tujine. Šolsko ministrstvo sicer omogoča in financira šolam 35- in 70-urni tečaj slovenščine, ki ga izvaja učiteljica slovenskega jezika. Tečaj, ki ga financira šolsko ministrstvo, je premalo Za dijake, ki ob prihodu ne znajo niti besede slovensko, to vsekakor ni dovolj, je poudarila. »Na začetku predstavlja veliko težavo osnovno sporazumevanje, pojasnjevanje delovanja šole in šolskega sistema ter ugotavljanje predznanja. Potrebovali bi prevajalca za albanski jezik, ki ga ni mogoče dobiti, razen uradnega tolmača, ki ga ministrstvo za zdaj ne financira. Pri začetnem sporazumevanju nam sedaj radi priskočijo Uvodnik na pomoč dijaki priseljenci, ki govorijo albanski in slovenski jezik. Pomagamo si tudi z javnimi deli. Že lani smo iskali osebo, ki bi bila pripravljena delati z dijaki priseljenci in ta sedaj pomaga z dodatnimi urami učenja slovenskega jezika, pri vključevanju v šolo, pri spoznavanju kulture in lokalnega okolja.« Velike težave: nepoznavanje jezika in manjše predznanje Srednja šola je seveda za dijake priseljence prilagodila tudi potek pouka. Tako so dijaki prve tri mesece obiskovali tečaj slovenščine, ki je potekal strnjeno, tudi po pet ur dnevno, ob tem pa so obiskovali še ure športne vzgoje, informatike in angleščine. »Zgodovine, geografije, matematike, naravoslovnih in strokovnih predmetov v prvem polletju dijaki še niso poslušali, saj je za slede- Kmetje v boj pošiljajo potrošnike Oktober je predvsem mesec spravila pridelkov, mesec plačila za celoletno potenje na njivah, v vinogradih, sadovnjakih. In medtem ko nekateri kmetje s tem letom ne bodo preveč zadovoljni, ne zaradi letine, temveč zaradi odkupnih cen, si drugi manejo roke. Tako sta neda vno poslovni poročili obja vila trgovska velikana v Sloveniji Hofer in Spar. Nemški trgovec, ki naj bi bil vedno fer, je tako lani zabeležil 19,5 milijona evrov čistega dobička, Spar pa dobrih 17,6 milijona evrov. Zakaj izpostavljam dobička? Ker bodo kmetje jutri s transparenti pozivali k pravičnemu plačilu za pridelke in izdelke. Tako poudarjajo, da so na policah izdelki sumljivega izvora, ki po vrhu vsega še nižajo cene slovenskim pridelkom in izdelkom. Vendar v času, ko poslušamo, da pod pragom revščine živi vse več ljudi, je težko potrošnika prepričati, da se odloči za nakup dražjega izdelka, četudi je kakovostnejši, bolj zdrav. Torej če kmetje bentijo nad nizkimi odkupnimi cenami, se te nižje cene na trgovinskih policah ne poznajo. Seveda nastanejo stroški od njive do police, a vendar se levji delež razlike najverjetneje skriva v maržah. Javna tajna je, da obstajajo, a o njihovi višini nihče ne govori. Pred nekaj leti je bila sicer izvedena raziskava, ki je pokazala, da naj bi imeli trgovci v Sloveniji za 30 odstotkov višje trgovske marže, kot je povprečje držav EU. In zdaj kmetje pričakujejo od potrošnika, da bo s prazno denarnico revolucionar. Na drugi strani pa, kje so kmetje. Tako radi se spominjajo protestov izpred več kot dveh desetletij, ko so zaprli meje in pokazali svojo odločnost, ko so se povezali v enotni misli. Tudi danes vedo, da bi povezani lažje dosegli spremembe na bolje, vendar odgovornost raje prelagajo na ramena drugih. Bo najbrž kar držala izjava direktorja mlekarske zadruge Draga Zupaniča, kije dejal: "Kmete je danes hudičevo težko organizirati, ker so že med sabo sprti." Mojca Vtič Povečano število otrok s Kosova tudi na osnovnih šolah Povečano število otrok priseljencev beležijo tudi v obeh osnovnih šolah v mestu. Tako naj bi bilo na 2. OŠ Slovenska Bistrica tudi 10 % vpisanih učencev s Kosova. Z vprašanjem, kako na omenjeni OŠ učence, katerih materni jezik ni slovenščina, opolnomočijo za spremljanje pouka, smo se obrnili na ravnateljico Sonjo Arbeiter, ki je pojasnila, da aktivnosti s pristojnim ministrstvom in varuhinjo človekovih pravic, da bi bil prehod učencev bolj human (najprej učenje slovenskega jezika, ugotavljanje predznanja), še potekajo, zato o tem še ne more govoriti. nje tem predmetom potreben širši besedni zaklad. Ugotovili smo, da jim težav ne povzroča zgolj nepoznavanje jezika, temveč tudi manjše predznanje npr. pri matematiki in tujih jezikih. Dijakom pomagajo učitelji posameznih predmetov z individualnimi pristopi in prilagoditvami znotraj oddelka. Poskusili smo tudi z »novo« obliko dela, da učiteljica, zaposlena preko javnih del, dija- kom pri učenju posameznega strokovnega predmeta vzporedno nudi pomoč pri učenju snovi. Tako so dijaki priseljenci usvojili znanje osnovnih pojmov in minimalne cilje. Z vsemi prilagoditvami in podporo učiteljev so tudi napredovali v višji letnik, vendar pa morajo opraviti še nekatere obveznosti, praviloma pri predmetih, kjer je besedišče zanje najzahtevnejše.« Ministrstvo naj zaposli ustrezen kader Vrečkova še dodaja: »Opozarjam(o), da poučevanje oz. vključevanje priseljencev na sistemski ravni ni dorečeno. To, kar zdaj delamo, delamo na podlagi lastnih izkušenj in prakse!« Poudarila je, da si na šoli želijo, da bi jim ministrstvo na letni ravni omogočilo zaposlitev osebe, ki bi delala zgolj z dijaki priseljenci. Osebo, ki bi dijakom odgovarjala na številna vprašanja, jim nudila pomoč pri vključevanju v novo okolje, usvajanju novih navad in pomagala pri učenju. Koliko dijakov pričakujejo naslednje šolsko leto, na šoli še ne vedo. »Očetje navadno junija napovedo prihod otroka, Podravje • Shod kmetov bo v soboto, 17. oktobra, pred Kmetijsko zadrugo Ptuj Protesti v rokavicah ne zaležejo, Protest, shod ali protestni shod - je bila polemika na razširjeni seji sveta KGZ Ptuj dober teden pred vse cene oziroma neskladja v prehranski verigi, pa si kmetje, kot je bilo slišati na seji, želijo radikalnejših Kmetijski minister Haložanom zaril nož v hrbet? Protestni shod pa je predvsem priložnost, ko lahko kmetje pokažejo, da je kmetijstvo v težavah, je poudaril predsednik sveta KGZ Ptuj Milan Unuk: »Dolžnost nas kmetov je, da pridemo in se organiziramo.« Kmetom iz Podravja se bodo pridružili tudi haloški kmetje. »Z ministrstev so prišli k nam zgolj toliko, da so se slikali, zakona pa niso sprejeli. Leto dni so nas vozili po Halozah, kot iceki smo hodili za njimi. Samo da se nas je potrepljalo in da smo se Haložani umirili,« je bilo slišati na seji. Jože Vovk iz Iniciative za spremembo kmetijske politike in gospodarski razvoj Haloz pa je poudaril, da je slovenska politika ustvarila pogoje, da haloški kmetje prenehajo kmetovati. »Denar, ki smo ga prejeli za kmetovanje na strminah, nam je veliko pomenil, minister pa nam je odgovoril, da ta sredstva niso socialna pomoč. Mi ne potrebujemo socialne pomoči, samo denar za kritje povečanih stroškov dela. Ko bo Haložan brezposeln v mestu, pa bo na sociali. Mislim, da pozabljajo, da ni velikega brez malega, saj se ta sistem pri nas ruši. Minister je zelo všečen človek, govornik, na eni strani ti pomaga, na drugi strani pa dobiš nož v hrbet,« je brez olepševanj povedal Vovk. Zakaj je prišlo do organizacije shoda? »Sami verjetno najbolj čutite, da cene padajo. Ti shodi so bili že v vseh večjih evropskih državah, kjer se je opozorilo politike, da največjo škodo ruskega embarga trpi kmetijstvo. Glavni namen je opozoriti na nastalo situacijo, da so cene bistveno padle, da je veliko sumljivega uvoza pridelkov, ki znižujejo cene domačim. Namen ni politično prei-gravanje, gre za opozorilo, da v verigi niso stvari urejene. Shod s transparenti in govorniki bo 17. oktobra na Miklošičevi ulici pred Kmetijsko zadrugo Ptuj med 10. in 12. uro. Pomembno je, da se aktivira podeželje,« je v uvodu povedal direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek. Direktor Kmetijske zadruge Ptuj Marjan Janžekovič pa je dodal: »Očitno je nekdo nekomu stopil na nogo, na vrat na nos je to organizirano. Treba je poskrbeti za udeležbo. Ne bi pa se smelo udrihati vsepovprek po trgovcih, saj lahko dobimo po glavi. Ljubljanske mlekarne so šle, Mercator je šel. Glede na to, v čigavi lasti je slednji, je logično, da bo imel Pikovo meso, vendar za to nismo krivi mi, ne Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 16. oktobra 2015 Aktualno Štajerski 3 zaradi neznanja slovenskega jezika v šolah »V zadnjih dveh letih se je zato bistveno spremenil način dela. Dokler smo imeli posameznega dijaka iz tujine, smo lahko z njim individualno delali, lani pa zahteva prilagoditve v oddelku pri obravnavanju snovi, ocenjevanju in vodenju razredne skupnosti,« je pojasnila svetovalna delavka v šoli Mojca Vrečko. Število priseljencev iz Kosovega s stalnim prebivališčem v Slovenski Bistrici kdaj pa otrok dejansko pride, je odvisno od pridobitve vize,« je povedala. V CSD nimajo posebnega programa za priseljence In kakšna podpora je nu-dena v lokalnem okolju - v Slovenski Bistrici. »Na Centru za socialno delo posebnega V občini Slovenska Bistrica je bilo konec septembra stalno prijavljenih 25.155 državljanov Republike Slovenije in 666 tujcev, od tega 320 državljanov Kosova. programa, ki bi vključeval priseljence, nimamo. Sicer imamo program laična pomoč družinam, v katerega sta vključeni tudi dve družini s Kosovega, drugih programov ne moremo razviti, saj nas je na centru preprosto premalo,« je povedala direktorica CSD Slovenska Bistrica Valerija Kidrič. Programov, ki bi priseljencem olajšali vključevanje v lokalno skupnost, prav tako ne financira Občina Slovenska Bistrica in tega tudi ne predvideva, saj na občini menijo, da bi jim pri financiranju tovrstnih programov morala pomagati država. Mojca Vtič Več programov za pomoč priseljencev izvaja Ljudska univerza Prvi korak pri vključevanju priseljencev pa je storila Ljudska univerza (LU) Slovenska Bistrica. »Zaradi potreb lokalnega okolja smo v prostovoljskem centru za vse generacije pripravili Slovenski klub, v katerega vabimo predvsem priseljence, ki bi radi poglobili znanje slovenščine. Delovati je pričel v oktobru. Sicer pa je veliko možnosti za brezplačno, neformalno učenje jezika, ki pa jih tujci pogosto ne izkoristijo. Najpogosteje je razlog za to njihova kultura in družbena vloga - ženske morajo biti popoldne doma, ne smejo se gibati brez moškega,« je pojasnila Brigita Kruder, direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrica. Ob tem pa LU izvaja tudi tečaje slovenščine za tujce, vendar teh tečajev že od leta 2006 več ne sofinancira šolsko ministrstvo. »Posledično to pomeni, da morajo tujci plačati polno ceno tečaja, ki znaša 450 evrov, zato se je število tečajnikov-tujcev drastično zmanjšalo. Država financira le tečaje začetne integracije tujcev, ki pa se izvajajo regijsko, npr. le v Mariboru ali na Ptuju. Kadar je povpraševanje res veliko, skušamo preko UE Slovenska Bistrica apelirati, da se kakšna skupina izvede tudi pri nas. Tako je bilo nazadnje leta 2012.« Tujci imajo tudi možnost vpisa v programe izobraževanja odraslih na ljudskih univerzah. »Veliko žensk se vključi pri nas v program osnovne šole za odrasle, ki je brezplačna in tako pridobijo predvsem znanje jezika, pa seveda tudi temeljna znanja drugih predmetov. Razvili smo tudi programa Slovenska Bistrica moj novi dom, ki je bil namenjen lažji integraciji priseljencev, ter Jezik in kultura za pokušino - albanščina. Oba programa smo izvedli skupaj štirikrat, med letoma 2009 in 2013. Financirana pa sta bila v okviru razpisa Neformalno učenje odraslih. Vsi programi so seveda vezani na sofinanciranje in teče tretje leto, ko čakamo na novo perspektivo, iz katere se nadejamo črpanja sredstev. Kolikor poznamo programe, bo sredstev za tovrstne programe malo,« je še povedala Kruderjeva. / Foto: MV Vir: MNZ kmetje želijo radikalne spremembe slovenskim shodom kmetov. Medtem ko je cilj slovenske kmetijske zbornice z vseslovenskim shodom potrošnike in druge opozoriti na prenizke odkupne zahtev. Predlagali so tudi odstop kmetijskega ministra Dejana Židana. ruski embargo. Smo, kjer smo. Povedati je treba širši slovenski javnosti, da naj kupuje slovenske pridelke in izdelke, ki so predvsem kakovostnejši v primerjavi z uvoženimi.« Da je Slovenija le del Evrope in da je slovensko kmetijstvo soočeno z globalnim trgom, pa je poudaril direktor Mlekarske zadruge Ptuj Drago Zupanič in nadaljeval: »Shod vidim kot ozaveščanje potrošnika. Čeprav smo mi že pozni. Avstrijci so pravi čas ozavestili svoje potrošnike tako, da drugi niso mogli priti na njihov trg, Slovenci pa smo vsak na svoji strani, nismo organizirani. Ob tem pa je kmete danes hudičevo težko organizirati, ker so že med sabo sprti.« ren za nastale razmere. Tako je bilo izpostavljeno, da če se izrazito poslabšajo razmere v zdravstvu, se k odgovornosti pozove ministra za zdravje, ter da bi enaka logika veljala tudi za področje kmetijstva. Prav tako pa je bilo slišati, da je minister Dejan Židan imel v rokah škarje pri krojenju novega Programa razvoja podeželja, vendar da ga je ukrojil predvsem po meri delniških družb, na škodo slovenskega kmeta. »Če bomo mili, protestirali v rokavicah in gledali, da koga ne užalimo, potem bodo še slabše ravnali z nami in res ne vem, kaj bomo dosegli. Mi občutimo nižje cene, potrošniki pa ne,« je povedal eden izmed prisotnih. Da bi morali kmetje zahtevati minimalno plačilo za mleko, meso, zelenjavo, pa je prepričan predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved: »Vemo, da vsi sindikati zahtevajo minimalne plače, mi bomo morali razmišljati o tem, da bomo zahtevali minimalno plačilo.« Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik Sindikat za minimalno plačilo za kmetijske pridelke Glede na povedano se je seveda prisotnim postavilo vprašanje, proti komu je torej shod in kdo je torej odgovo- 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 16. oktobra 2015 Ptuj, Podravje • Kulturniki skupaj v peticiji predstavili svoja pričakovanja Za ptujsko živo kulturo - ker Ptujski kulturniki ugotavljajo, da njihova prizadevanja pri mestni oblasti nimajo zadostne podpore, ki bi omogočala obstoj ptujske žive kulture. Zato so strnili svoje vrste in na MO Ptuj naslovili peticijo, v kateri so zapisali svoja pričakovanja. Podpisniki peticije so ustvarjalci s področja kulture in za kulturo, ki so pomembno zaznamovali ptujsko kulturno dogajanje zadnjih desetletij in zlasti s svojimi poletnimi festivali Ptuj postavili ne samo na državni, ampak svetovni zemljevid kulture: Stanka in Igor Benčevič Va-uda, Mladen Delin, Nevenka Dobljekar, Dušan Fišer, Jernej Forbici, Ljoba Jenče, Darja Koter, Slavko Podbrežnik, Peter Srpčic, Samo M. Strelec inAlešŠteger. »Četrt stoletja se bolj ali manj intenzivno ukvarjam s kulturo na Ptuju in prvič se je zgodilo, da smo kulturniki našli neko skupno točko in na ta način stopili skupaj. Že samo to dejstvo je pomembno,« je odločitev za oblikovanje in podpis peticije komentiral režiser Samo M. Strelec. »Kaj se bo od tega v resnici zgodilo, ne vem. Vem, pa, da bomo zmeraj lahko rekli, da smo svoje predloge dali in da bo vsaka oblast imela temeljna izhodišča, na katera se bomo lahko sklicevali.« Samo M. Strelec, režiser »Najnovejša ptujska strategija na prvo mesto med ključne razvojne točke postavlja podjetništvo. Ob taki trditvi mi gre na jok. Mogoče je podjetništvo na Ptuju problem, priložnost tega okolja pa zagotovo ni. V Vara-ždin nisem šel nikoli in nikoli nisem v Varaždin peljal nobenega prijatelja, da bi mu pokazal Varteks Varaždin. Tako ne verjamem, da so kdaj na Ptuj hodili zaradi šra-ufov in matic.« Vlado Forbici, galerist »MO Ptuj je spet pripravila strategijo. V zadnjih dvajsetih letih sem prebral kakih pet ali šest podobnih študij in v vseh se ponavljajo podobne ugotovitve in zahteve. No, spreminjali so se podatki o številu prebivalstva in njihovem prihodku. In s še eno pomembno razliko: v tokratni strategiji, ki jo je pripravila Bistra, niso zaznali potrebe, da Ptuj potrebuje mestno galerijo. To je nerazumljivo. Ne - to je smešno!« Kdo bo poljubil ptujsko spečo princesko? Aleš Šteger, ki se je zaradi zadržanosti na prisotne obrnil pisno, pa je zapisal: »Odkar pomnim, poslušam o neizkoriščenih potencialih mesta Ptuja, o zamujenih priložnostih, izgubljenih generacijah, o našem skupnem mestu kot speči princesi, ki jo je treba prebuditi. Leta minevajo, sanje in tarnanje ostajata ista. Ne vem, ali se med nami nahaja princ, ki bo poskrbel za to, a zagotavljam vam lahko, da bomo organizirano, premišljeno, in upam, da tudi v bodoče tako enotno budno spremljali, po potrebi neizprosno kritizirali ali konstruktivno predlagali rešitve za nastalo situacijo ter z vsebino in delom, ne pa s praznimi obljubami budili vse še speče Ptujčanke in Ptujčane, še posebej tiste, ki nam preko svojih funkcij krojijo življenja in prihodnost. V naši iniciativi se srečujejo raznorodne osebnosti, ki zastopajo interese zelo različnih področij in krogov s skupnim interesom, da se namesto izmotavanja in pre-valjevanja odgovornosti na stare, druge, leve in desne prične operativno govoriti o rešitvah, ki bodo privedle do korenitih sprememb, da namesto izigravanja enega proti drugemu prevlada boljša vizija za vse. Ta pestrost, ki nas povezuje, me navdaja z optimizmom. Če je namreč pamet lahko srečala nas, umetnike, ki že po definiciji razmišljamo vsak popolnoma svojstveno in drugače, da smo se zedinili, zakaj ne bi pamet nekega dne srečala tudi odločevalcev v mestu?« Zahteve in roki za njihovo izpolnitev In kaj zahtevajo podpisniki peticije? Mestno občino pozivajo, da prepozna živo kulturno ustvarjalnost, kulturno dediščino, kulturni turizem, kreativne industrije in živo ustvarjalnost v mestu kot prednostno nalogo dolgoročnega razvoja starega mestnega jedra, občine in regije. To stališče ne sme ostati le načelne narave; vneseno naj bo v vse strateške dokumente na mestni in regionalni ravni. Vsebina teh dokumentov naj bodo ukrepi, ki naj podprejo tako kulturno infrastrukturo kot dediščino in živo ustvarjalnost. Ker sta kultura in umetnost eden najpomembnejših ptuj- skih 'izvoznih artiklov', pričakujejo, da bo MO vzpostavila organizacijo, ki bo kulturi v infrastrukturno, marketinško, promocijsko in produkcijsko podporo. Nosilci politične moči v mestu so v preteklem letu veliko govorili o zavodu za kulturo in turizem, pri tem pa ves čas zamujajo ustanovitvene roke, ki si jih sami postavljajo. Od župana pričakujejo, da najkasneje do 31. oktobra 2015 predstavi vizijo, terminske načrte, organigram, pristojnosti in odgovornosti tega zavoda. Ker so kultura, živa ustvarjalnost in kulturna dediščina primerjalna prednost Ptuja in njegova strateška usmeritev, pozivajo občinsko vodstvo, da delež občinskega proračuna, namenjenega izvedbi vsebine ključnih kulturnih in umetniških projektov, bistveno poveča. Ker sta kultura in umetnost zaščitna znaka Ptuja, pričakujejo od MO Ptuj, da bo kulturnim ustanovam in projektom, ki jih (so)financira, omogočila vsaj dvoletno stabilno financiranje. Župan MO Ptuj je večkrat izpostavljal idejo o načrtnem sponzoriranju ptujske kulture. Zato ga pozivajo, da se osebno zavzame za večje pridobivanje sponzorskih in donatorskih sredstev, namenjenih kulturi. Od MO Ptuj pričakujejo, da bo preko svojih ustanov aktivno iskala državna in evropska javna sredstva za izvedbo naših kulturnih projektov. »Mi bomo kreirali vsebine, MO Ptuj pa nam naj zagotovi servis, ki bo te ideje prijavljal na različne razpise,« pričakujejo kulturniki. MO Ptuj naj najkasneje do 31. 12. 2015 sprejme lokalni kulturni program. Podpisniki pričakujejo, da jih bo vključila v njegovo oblikovanje. Ker sta se predstavitve peticije udeležila tudi župan Miran Senčar in podžupan Gorazd Orešek, je župan poskušal odgovoriti na nekatere pomisleke kulturnikov in je predstavil težave s financiranjem iz vedno preskromnega občinskega proračuna, ki se žal še manjša - celo za 18 odstotkov manj denarja bo prihodnje leto v njem v primerjavi z 2015 (znižanje s 27 na 22 milijonov evrov), to pa je posledica zamude pri črpanju evropskega denarja, saj ni evropskih razpisov, ker v Sloveniji še niso sprejeti programi za novo finančno perspektivo (ki se je pričela leta 2014!) in se občine ne morejo prijaviti na razpise. jš Foto: Črtomir Goznik Peter Srpčič, režiser »Zbrali smo se z enim razlogom: ker nam je mar. Nam na tej strani in vam na oni strani, ker ste nam prišli prisluhnit. Ni nam vseeno za Ptuj in vsak v sebi nosi svojo vizijo tega mesta. Ne zahtevamo ničesar nemogočega. Pričakujemo zdravo osnovo, na kateri potem vsak na svojem področju ustvarimo tisti presežek. Pa ne gre za neka enormna pričakovanja. Danes vam poskušamo povedati, da vidimo v kulturi priložnost. Mi nismo proti, mi smo za!« Dusan Fiser, slikar »V Ptuju je denar za investicije, ni pa ga za ljudi. Ko pripravim kakšno razstavo, dobi plačilo čistilka, ki je počistila galerijo, delavec, ki obeša slike, varnostnik, ki skrbi v galeriji za red in varnost, tiskar, ki je izdelal kataloge in letake ... Jaz kot razstavljavec pa bi moral reči hvala, da sem lahko razstavljal ... Ampak to je moja osnovna dejavnost, od tega živim.« petek • 16. oktobra 2015 Tednikov objektiv Štajerski 5 jim je mar in razvoj pomembnih kulturnih projektov, za katere je ugotovljeno, da tvorijo jedro Predstavili so jo na tiskovni konferenci 7. oktobra v MuziKafeju. Foto: Črtomir Goznik Na tiskovni konferenci so se zbrali kulturniki in organizatorji kulturnih dejavnosti. Od leve: Nevenka Dobljekar, Dušan Fišer, Darja Koter, Samo M. Strelec, Mladen Delin in Vlado Forbici; v drugi vrsti: Igor Benčevič, Stanka Vauda Benčevič, Peter Srpčič in Slavko Podbrežnik. i? K? (Ne)Kulturni pomisleki Čeprav bi se ob tem in podobnih srečanjih kulturnikov vsaj glede ljubezni do kulture (ker nekih velikih umetniški dosežkov si ne lastim) lahko usedel na njihovo stran omizja, se mi ob poslušanju tokratnih razpravljavcev vendarle pojavljajo nekateri pomisleki. Ena od zahtev podpisnikov peticije je tista o sprejetju lokalnega programa kulture do konca leta in o tem, da naj bodo v njeno oblikovanje povabljeni tudi podpisniki. Seveda je prav, da občina ima program kulture. Nenavadno pa je, da je podpisnica te zahteve oseba, ki ima v mestni politiki nalogo ta program napisati ... No, prav, da je sama sebi javno postavila rok. Zdaj naj ga še upošteva. Župan Miran Senčar, ki je po službeni dolžnosti zagovarjal za kulturo namenjena sredstva letošnjega občinskega proračuna (vpliva na njihovo določanje ni imel, je pojasnil, ampak je proračun 'podedoval' - »... in kulturi in športu nismo nič odvzeli ...«), je med drugim dejal: »Trudimo se zbirati sponzorska sredstva. Del teh sredstev mora iti v kulturo. Seveda ne v vso kulturo. Preprosto ne moremo financirati vsega. V mestu se mora nekdo odločiti, kateri programi so tisti prioritetni in si zaslužijo denar. Ker drugače denar razpršimo po vseh društvih, po vseh malih prireditvah in ga je za tiste bistvene, ki lahko postanejo magnet oziroma so že magnet, premalo.« Divide et impera? Razdeli kulturnike na bistvene in nebistvene, na magnetne in nemagnetne, na prioritetne in neprioritetne? Pri čemer se ve: bistveni so bili na tiskovni v MuziKafeju, nebistveni pa ne ... Kdo je pa je nebistven, neprioriteten, nemagneten? Je županov namig o nefinanciranju (torej nepotrebnosti) neke vrste kulture res tako zelo nepričakovan? Ali smo tokrat dobili prvi namig o nefinanciranju ljubiteljske kulture v mestni občini? Ker konec koncev - na »odru« ni bilo niti enega predstavnika ljubiteljske kulture. Torej sami neljubitelji? Pa čeprav Zveza kulturnih društev Ptuj s svojimi sekcijami ali pa območna izpostava državnega sklada za kulturo združujeta krepko več organizatorjev in izvajalcev kulture kot vsi tisti na odru ... In če bi imeli ambicioznejše vodstvo, bi najbrž pripravili še kak odmeven poletni festival. Res pa je, da oni poskrbijo za tisto »vmesno«, nepoletno obdobje, ki pa prav tako marsikoga privabi v najstarejše slovensko mesto. Ampak ugled očitno prinašajo in štejejo samo poletni festivali. In če komentiramo še naslov svojega sestavka: jim je mar za kulturo ali le za denar? Jože Šmigoc Ptujski festivali: ambicije so najmanj evropske Ptujsko festivalsko dogajanje 2015 je bolj ali manj končano. Že po tradiciji pa so na Ptuju sredi poletja razpravljali o festivalih, ki jih je v mestu vedno več in so vedno boljši, na drugi strani pa organizatorjem večno primanjkuje denarja. Do sponzorskega denarja je vedno težje priti, zatika se pri prodaji vstopnic, promociji prireditve in piaru. Zato si organizatorji ptujskega festivalskega dogajanja želijo stopiti višje, vzpostaviti organizacijo s profesionalci, ki bodo vse to zmogli, da bodo ptujski festivalski vrhunci lahko v prihodnje dosegli tudi širše okolje, Slovenijo in mednarodni prostor ter da bodo novo festivalsko dogajanje začeli tržiti že konec leta 2015 za leto 2016. Na to temo so julija letos na okrogli mizi Arsane in ZRS Bistra Ptuj pod naslovom Festivali, sinergija prihodnosti, razpravljali Mladen Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsana, Branka Tropp, direktorica Turističnega urada TS Varaždin, dr. Danica Purg, direktorica in dekanja IEDC, poslovna šola Bled, Miran Senčar, župan MO Ptuj, Marko Drobnič, direktor Taluma, in Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj. Iztočnica povezovalke pogovora Ne-venke Dobljekar je bila, kako Ptuj postaviti (nazaj?) na turistični zemljevid Slovenije s pomočjo umetnosti in kulture. Problem je pravočasna promocija, že sedaj bi morali vedeti, kakšen bo festivalski program v letu 2016, da bi ga lahko uspešno tržili. Na julijski okrogli mizi se je veliko govorilo o človeku, ki bo vodil ta zavod, ki mora imeti menedžerske sposobnosti, se spoznati na kulturo, nasploh pa mora to biti nekdo, ki mu je turizem bistvo življenja. V prvi vrsti pa mora imeti rad Ptuj in verjeti v to, kar počne in mora biti podjetniška duša, sicer rezultatov ne bo, je opozorila dr. Danica Purg: »Župan in njegov tim morajo sponzorje začeti iskati širše, ker če najdeš partnerstva po svetu, lahko tvoj sponzor postane tudi Kokakola," je Ptujčanom položila na srce Danica Purg. Branka Tropp pa je dodala, da je potrebno zrno norosti. Če je gospodarstvo razvito, se kultura in turizem lažje razvijata. V Varaždinu festival Špancirfest organizirajo kot platformo za razvoj kulturnih in kreativnih industrij. Festival se samo v15 % financira iz javnega denarja, 85 % ga trži turistični urad s štirimi zaposlenimi, in sicer s prodajo prostora, s sponzor-skimi sredstvi in s prodajo vstopnic. Pri promociji pa v najširšem pomenu besede izkoriščajo priložnosti, ki jih dajejo družbena omrežja. »Nimamo prave ekipe, ki bi delala prireditve na Ptuju. Organizacija festivala je resen posel. Trenutno delamo še zelo zanesenjaško. Ptuj bi moral biti poln ob vseh poletnih prireditvah. Ptujska poletna pravljica, ki je nima nobeno slovensko mesto, si zasluži veliko več, kot ima trenutno," je dejal Mladen Delin. Festivali morajo biti del razvojne strategije „Pri podpori ptujskega festivalskega dogajanja ni v ospredju marketing, bolj gre za družbeno odgovornost do okolja, v katerem delujemo," je povedal Marko Drobnič, ki je prepričan, da bi morali v gospodarstvu iz podpore tem festivalom potegniti več. „Želim, da bi bila sredstva, ki jih namenjamo festivalskemu dogajanju, podprta s strategijo lokalnega okolja. Veliko bolje bi bilo, če bi vedeli, da s podporo festivalom podpiramo strateški razvoj turizma na Ptuju, katerega sestavni del so tudi ti festivali." Za Aleksandro Pivec so ključni profesionalni ljudje, s pomočjo katerih bo Ptuju uspel razvojni preboj na področju turizma, kulture, prireditev. Takih ljudi, ekip je na Ptuju veliko, niso pa v te zgodbe vpeti profesionalno. Upa, da bo politika zavod vzela resno, mu zagotovila začetna sredstva, da ne bo prepuščen golemu trgu že v samem startu. Denarja z ustanovitvijo zavoda ne bo več ... „Denarja z ustanovitvijo zavoda nikakor ne bo več, kvečjemu ga bo še manj, ker administracija odnese veliko denarja. Pri promociji je pomembno, da najprej začutimo lastno identiteto, da zmoremo in znamo. Največji promotor kulture, turizma v tujini, so podjetja, ki se ne ponašajo samo s svojo proizvodnjo, temveč s kulturnimi dogodki, kulturno dediščino svojega okolja. Ko gre podjetje na sejem v tujino, bi moral biti poudarek tudi na destinaciji," je izpostavila Janja Viher iz Zavoda za turizem Maribor-Pohorje. Za Andreja Klasinca dileme ni: za vsak festival je treba vzpostaviti ekonomski model. Peter Vesenjak pa je v imenu go-stinsko-turističnih ponudnikov opozoril na stari problem, da je zelo težko tržiti nekaj vnaprej, če nista znana vsebina in termin dogodka. Poudarke iz poletnega festivalskega razmišljanja bo zagotovo slišati tudi te dni, ko se bo začela resna razprava o novem ptujskem zavodu za turizem. Pokazalo se bo, s koliko resnosti in pripravljenosti za sodelovanje vseh, ki pišejo takšno in drugačno festivalsko dogajanje, bo šlo v tej novi zgodbi. V 23 letih po prvi resni strategiji o razvoju turizma na Ptuju je to okolje (še) ni bilo sposobno sestaviti. MG Z letošnje poletne okrogle mize o ptujskih festivalih 6 Štajerski Podravje petek • 16. oktobra 2015 Ptuj, Podravje • Svet zavoda Dom upokojencev odločil: z revizijo se želimo seznaniti Doklu v šestih letih 84.815 evrov le Med revizijo v Domu upokojencev Ptuj, ki je pregledovala pravilnost izkazovanja nekaterih postavk v računovodskih izkazih in področjih poslovanja ki jih zavod sploh ne uporablja, pa nabava počitniške enote na Rogli v višini več kot 190.000 evrov (brez soglasja ministrstva), kot negospodarna Po pričakovanjih je bila ponedeljkova seja Doma upokojencev Ptuj izjemno razburljiva. Čeprav do zadnjega ni bilo jasno, ali se bodo člani sveta želeli seznaniti s poročilom o opravljeni reviziji v Domu, so vendarle s petimi glasovi za in tremi proti (Žarko Markovič, Oton Mlakar in Miran Kerin) dosegli, da je bil dnevni red sprejet. Še pred tem je sicer besedo želel Dejan Dokl, ki pa je po odločitvi članov sveta zavoda ni imel, saj kot je pojasnil predsednik sveta Franc Kodela, Dokl v tem primeru ni stranka v postopku. Ko je postalo jasno, da se bodo člani sveta in s tem tudi javnost vendarle seznanili z rezultati revizije, je Dokl sejo zapustil. Prisotni pa so bili tudi Marjan Mahnič, direktor podjetja KPMG Slovenija, ki je revizijo opravljalo, ter revizorki Renata Eržen Potisek in Zdenka Vidovič. Kot je dejala slednja, v svoji 30-letni karieri takšnih nepravilnosti v računovodskih izkazih še ni videla. Dodala je, da tako obsežne revizije, tudi časovno gledano, še niso naredili, težavo pa je predstavljala tudi pomanjkljiva dokumentacija. Jasno je povedala, da so bili v Domu upokojencev Ptuj v letih 2008 do 2014 kršeni številni zakoni. Nekaj ugotovitev revizije smo izpostavili že v minuli številki Štajerskega tednika, nekaj pa jih predstavljamo še danes (v okviru). Popravek V minuli št. Štajerskega tednika smo objavili podatek o dodatku za delovno uspešnost, ki ga je prejemal vodja splošno tehnične službe (Dejan Dokl). Pri tem smo narobe napisali letnico. Pravilno je, da je Dokl po ugotovitvah revizorjev v letih od 2008 do 2014 (in ne do 2009 kot smo zapisali) iz tega naslova prejel 41.105 evrov. Za napako se opravičujemo. Ur Dodatki, ki so se izplačevali zaradi povečanega obsega dela in prodaje blaga na trgu V letih 2009-2014 je direktorica skupaj za ta dva dodatka prejela 38.036 evrov bruto, vodja splošne tehnične službe 84.815 evrov bruto, računovodkinja 59.801 evro bruto, dodatke so dobili še delovni terapevt, medicinska sestra in vodja splošno kadrovske službe. Skupaj je za dodatek zaradi povečanega obsega dela bilo izplačano 122.024 evrov, za dodatek iz prodaje blaga in storitev (revizorji ugotavljajo, da kriteriji niso ustrezni, saj da omogočajo subjektivno presojo) pa 149.356 evrov. Skupaj so tako za dva omenjena dodatka le sedmim zaposlenim v šestih letih (od 2009-2014) izplačali 271.380 evrov. Dejan Dokl je ob tem prejemal še položajni dodatek, 7 % osnovne plače, v letih 2009-2010, ki mu po ugotovitvah revizorjev sploh ni pripadal. V letih 2009 do 2014 je direktorica Kristina Dokl prejemala dodatek za mentorstvo, v letu 2009 je bil dodeljen tudi vodji finančno računovodske službe, v letih 2009 in 2010 pa še socialnemu delavcu. Leta 2013 je na seznamu prejemnikov dodatka za mentorstvo 14 zaposlenih in vsem je bil obračunan dodatek v višini 30 % osnovne plače. Po drugi strani pa delavci dodatka za delo z dementnimi osebami niso dobili od novembra 2010 do septembra 2014, kot tudi ne dodatka za neenakomerno razporeditev delovnega časa. Nenavadno visoki so tudi potni stroški uporabe lastnih avtomobilov za službene namene. Z lastnimi avtomobili, a domnevno v službene namene so potovali na Pag, v Barbarigo, Koper ... Izpostavljeni so še nezakoniti avansi stanovalcev Doma upokojencev Ptuj. Ker je cena zagotovljene prehrane nižja od zneska regresa za prehrano, so bili zaposleni upravičeni do izplačila razlike v ceni malice, dnevno to znese 0,57 evra, a tega niso dobivali. Foto: DK Revizorji so predstavili poročilo: (z leve) Renata Eržen Potisek, Marjan Mahnič in Zdenka Vidovič. Ormož • Župan Sok predstavil svojo recenzijo dela vladne ekipe Sok pri oceni dela vlade zmogel izreči celo dve pohvali Župan občine Ormož Alojz Sok je na nedavni novinarski konferenci predstavil svoj pogled na enoletno delo vlade Mira Cerarja ter vladnih resorjev. Povedal je, da po enem letu, odkar so se z vprašanjem glede 8. javnega poziva za sredstva RRP iz minule finančne perspektive obrnili na urad predsednika vlade, do danes odgovora niso prejeli. Za ta isti primer (neodobrena vloga na 8. pozivu RRP, zaradi česar se občina Ormož počuti izigrana) so na upravno sodišče vložili pritožbo. V zvezi s primerom sodišče do danes ni razsodilo, občina je v tem času projekt, s katerim so kandidirali za evropska sredstva (vrtec pri Veliki Nedelji) izpeljala z lastnim denarjem. »Pričakovali bi, da bo sodišče v enem letu o zadevi odločilo,« je poudaril Sok in spomnil tudi na problematiko zastaranja zadev na sodiščih. Nadalje je navedel neuspešna prizadevanja občine pri pogovorih z notranjim in infrastrukturnim ministrstvom v zvezi z omejitvijo hitrosti v naselju Trgovišče. Po tem, ko so ob glavni državni cesti zgradili pločnike, občina predlaga povišanje dovoljene hitrosti vožnje, a z ministrstev za to naj ne bi bilo posluha. Prvi mož ormoške občine je vnovič spomnil na akutno stanje na križanju regionalne ceste in železnice v Mihovcih ter opozoril na slabo stanje na okoljskem in prostorskem področju. »Občinski prostorski načrti so izredno zapleteni in jih praktično živi bog ne razume. Polni so zavozlanih formulacij in nemalokrat napačnih interpretacij. Pomenijo veliko, veliko oviro v prizadevanju za hitrejšo gospodarsko rast. Nesmiselna je tudi obveza energetskih izkaznic za javne objekte. Gre za obrazce, ki jih neke organizacije izdelujejo in nam nič ne doprinesejo. Bi pa okoljsko ministrstvo pohvalil pri prizadevanjih za čiščenje vodotokov.« O dvigu cen social-novarstvenih storitev za osebe s posebnimi potrebami Za področje šolstva je kot pomanjkljivost izpostavil financiranje srednjih šol po glavarini. »S tem velike šole dobijo veliko, majhne pa malo denarja.« Na resorju delo, družina in socialne zadeve naj bi vlada dvignila cene socialnovarstvenih storitev za osebe s posebnimi potrebami. »Bivalni enoti Sožitje smo za oskrbnino za pet ljudi mesečno plačevali 9.999 evrov, od letošnjega aprila plačujemo 13.737 evrov. Mesečno tako plačujemo okrog 3.700 evrov več. Na letni ravni bo to povišanje za občino pomenilo 44.000 evrov višji odhodek. Preko poslanca smo na to temo sprožili pisno poslansko vprašanje. Ministrstvo je pojasnilo, da se zavedajo, da je cena previsoka, ampak so normativni takšni in bo to treba regulirati s spremembami pravilnika. Kdaj bo to, se ne ve.« Za področje kulture je župan Sok omenil nujnost statične sanacije ormoškega gradu, za kar pričakujejo sofinancerska sredstva, vendar razpisov ni. Na področju zunanjih zadev čakajo rešitev arbitražnega postopka, saj je predmet arbitraže določitev državne meje na Ormoškem jezeru. Za zdravstveni resor je izpostavil predlog ministrstva glede organizacije urgentnih centrov, ki ga ormoško okolje ne odobrava. Je pa pohvalil razpis ministrstva za zdravje za nakup mobilnih rentgenov, na katerega se je ormoški zdravstveni dom prijavil. Za področje financ je dejal, da si vlada vseskozi prizadeva za znižanje prihodka občinam iz naslova glavarine, opozoril je tudi na nedorečenost črpanja evropskih sredstev v novi finančni perspektivi. Tiskovno konferenco je sklenil z besedami v smislu, da vlada očitno dela v smeri še močnejše centralizacije, da se vlaga v že razvita območja, nerazvita pa pušča pri repu. Mojca Zemljarič Foto: MZ Župan Alojz Sok meni, da bi, kot je to storil sam, svoj pogled na delo vlade morali javno predstaviti župani vseh občin. petek • 16. oktobra 2015 Podravje Štajerski 7 za dva dodatka pri plači, a to ni vse DU Ptuj v obdobju od 2008 do 2014, so bile odkrite številne pomanjkljivosti in napake. Izstopa nakup računalniške licence in osveževalne pogodbe, poraba javnih sredstev je opredeljen tudi nakup smučarske opreme, plačali pa so tudi strokovne študije, ki jih v Domu ni. Člani sveta zavoda DU Ptuj niso bili enotni, a vendar so odločili, da se z revizijo seznanijo. Je pa Jožica Šemnički, v. d. direktorice Doma upokojencev Ptuj že napovedala, da bo najverjetneje vložila kazensko ovadbo zoper Kristino Dokl, nekdanjo direktorico, zaradi ugotovitev revizije. Ugotovi- tve revizije pa so pomembne tudi za delavce, ki jim je Še-mničkijeva obljubila, da bodo stvari za nazaj uredili, kolikor se bo le dalo. Medtem ko se je v preteklih letih na eni strani velikodušno delalo z denarjem, se je na drugi strani pri veliki večini delavcev z izgovorom racionalizacije tudi protizakonito varčevalo. Se pa je očitno našel denar za tri gradiva v vrednosti 48.437 evrov, ki so jih prepoznali revizorji med računi iz leta 2007, 2008 in 2009 in po katerih sklepajo, da je vodstvo Doma razmišljalo o preoblikovanju DU v gospodarsko družbo ... Dženana Kmetec Pooblaščenka Doma upokojencev Ptuj Nataša Pirc Musar o najpomembnejših ugotovitvah revizije: Nakup licence Panteon za aplikacijo Dom v vrednosti 18.900 evrov - zavod je ne uporablja. Nakup licence in osveževalne pogodbe v vrednosti 14.287 evrov za aplikacijo - zavod je ne uporablja. Negospodaren nakup počitniške enote na Rogli v vrednosti 190.411 evrov - kar je 3.967 za kvadratni meter in je štirikrat več, kot je ocenjena vrednost GURS. Ob tem so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnili, da soglasja za nakup te počitniške enote sploh niso podali. Nakup smučarske opreme v vrednosti 4.118 evrov, smučarsko tekaško opremo v vrednosti 2.187 evrov. Zavod ni registriran za opravljanje tržne dejavnosti, povezane s smučarskimi aktivnostmi, stroški nakupa smučarske opreme pa niso bili načrtovani v finančnem načrtu za leto 2014. Plačilo študije društvu Ars vitae v vrednosti 8.600 evrov - v zavodu je ni, revizorji je klub pozivu niso prejeli Prikrivanje dejanske višine presežkov v letih 2008 do 2011 z neupravičenim oblikovanjem pasivnih časovnih razmejitev Zavod je na podlagi prejetih sklepov o izvršbi zaposlenim brez njihove privolitve poleg dolgovanega zneska odtegnil odbitek za finančne storitve v višini 27,55 evra za eno transakcijo. Skupaj je to v letih 2009-2014 zneslo 14.015 evrov. Foto: arhiv Foto: DK Doklova: „Poslovodstvo je pooblastilo preneslo na računovodkinjo" Kristino Dokl, nekdanjo direktorico Doma upokojencev, smo zaprosili za pojasnila v zvezi z očitki in ugotovitvami revizije. Izpostavljamo nekaj njenih pojasnil. Glede izplačevanja visokih zneskov za delovno uspešnost nekaterim zaposlenim (računovodja, pravnica, vodja splošne tehnične službe, direktorica ...) in dodatka od prodaje blaga na trgu je povedala, da so spoštovali zakon ter da sredstev, ki bi jih lahko namenili za povečan obseg dela, niti niso porabili. Delovno uspešnost naj bi izplačevali zaradi izvajanja več investicijskih projektov (gradnja enot v Kidričevem, Juršincih, Kopru). Določen kader naj bi namreč presegel pričakovane rezultate dela, saj je poleg svojih tekočih nalog izvajal tudi dodatna dela, tudi izven rednega delovnega časa. „Ker nadur zakonodaja ni dovoljevala, smo večjo angažiranost teh kadrov ovrednotili v navedeni uspešnosti. Zneski pri posameznih zaposlenih so različni zato, ker je že osnovna plača različna glede na zahtevnost dela, od te pa se računa tudi uspešnost. Skupen znesek je odvisen od prisotnosti na delu, obremenitve posameznih zaposlenih in opravljenih nalog. Če bi izplačevali nadure, bi bili ti stroški bistveno višji," pojasnjuje Doklova. Ker izstopa znesek, ki ga je prejel Dejan Dokl, vodja splošne tehnične službe, ki si je v letih 2008-2014 z dodatkom za delovno uspešnost in dodatkom iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu prislužil več kot 84 tisočakov, smo Doklovo povprašali tudi o tem. Dejala je, da je ta zaposleni „sodeloval pri vseh projektih, organiziral in vodil je delo različnih strokovnjakov z namenom racionalizacije in optimizacije delovnih procesov, iskal sodobno in uporabnikom prijazno opremo, se trudil obvladovati stroške tudi z izvedeno energetsko prenovo in drugimi posegi, ki so zmanjšali stroške delovanja Doma ...". Ob tem dodaja, da se zdi znesek 84.000 evrov na prvi pogled visok, a ko ga razdelimo povprečno na mesec, je to 1.160 evrov bruto, torej okrog 580 evrov neto. Problematičen se ji ne zdi niti nakup počitniške enote na Rogli - po njenem je bila to dobra naložba - niti nakup smučarske opreme in 11 kosov robotskih sesalnikov. „V Zavodu smo dajali poudarek družbeni odgovornosti, zato smo bili tudi tako uspešni. Torej smo poskrbeli tudi za zaposlene z nizkimi dohodki. Nakup je bil izveden v okviru dejavnosti sindikata in je lahko tudi strošek osnovne organizacije sindikata," o svoji odločitvi za nakup pravi nekdanja direktorica. Tudi nakup licence Panteon za aplikacijo v vrednosti 18.900 in osveževalne pogodbe, ki jih zavod sploh ne uporablja, po mnenju Doklove ni sporen. Žogico vrača na sedanje vodstvo ter pravi, da ne ve, zakaj so šli v nakup nove programske opreme, če pa jo že imajo v hiši. Trdi tudi, da se osveževanje plačuje letno le v višini 17 % vrednosti licenc, kar znaša 2.200 evrov. Kje so tri gradiva za skoraj 50 tisočakov? Za tri gradiva o preoblikovanju Doma upokojencev Ptuj je Dom po- rabil 48.437 evrov v letih 2007-2009. Doklova trdi, da so bila gradiva pripravljena v okviru pilotnega projekta statusnega preoblikovanja domov za starejše, rezultati pa naj bi bili pomembna osnova za odločitve o sistemskih spremembah. Gradiva naj bi bila v Domu. Zaposlene pa je zelo razburilo, da so jim v tem zavodu brez njihove privolitve poleg dolgovanega zneska nezakonito odtegnili tudi odbitek za finančne storitve v višini 27,55 evra za eno transakcijo. Doklova pravi, da je cenik za to storitev sprejel Svet Doma in je najnižja med primerjanimi izvajalci teh storitev. Ker je revizorka dejala, da toliko računovodskih napak v svoji 30-le-tni karieri ni videla, a da za delovanje Doma odgovarja direktorica, smo Doklovo vprašali tudi o tem. A ta žogico vrača računovodkinji, češ da je poslovodstvo preneslo pooblastilo na računovodja in tako pooblaščena oseba jamči, da je knjigovodska listina resnična in da pošteno prikazuje podatke o poslovnih dogodkih. Je pa nekdanja direktorica Doma upokojencev Ptuj prepričana, da ob upoštevanju zakonodaje ta revizijska hiša sploh ne bi smela izvajati te revizije. Trdi tudi, da so bili dokumenti pred njenim odhodom celoviti in urejeni. „Za nadzorovan dostop je skrbela vodja računovodstva, ki je imela shranjen ključ arhiva. Zavedala se je, da je največ dokumentacije v arhivu prav iz računovodske službe, ki mora biti ohranjena in dosegljiva le pooblaščenim osebam. Po dosegljivih informacijah naj bi v zadnjih mesecih v arhiv hodile in se v njem zadrževale in brskale po dokumentih tudi nepooblaščene osebe, zato dopuščam možnost, da so se razmere spremenile," še pojasnjuje Doklova in dodaja, da uradno ni seznanjena s kazensko ovadbo in se je ne boji, saj zatrjuje, da so delali v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi. Dženana Kmetec 8 Štajerski Podravje petek • 16. oktobra 2015 Trnovska vas • Z županom Alojzom Benkom ob 17. občinskem prazniku Za večjo kakovost življenja Občina Trnovska vas v teh dneh praznuje že 17. občinski praznik. Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj bo v tamkajšnji večnamenski dvorani jutri, 17. oktobra, ob 17. uri. Ob praznovanju smo se pogovarjali z županom Alojzom Benkom in ga najprej povprašali, katerih naložb so se lotili v tem letu in kdaj nameravajo investicije, ki so v teku, končati. „Letos zaključujemo glavno investicijo, o kateri se že nekaj let pogovarjamo. Kot vemo, z investicijo ni šlo povsem gladko. Vlada RS je namreč leta 2013 vse investicije na državnih cestah zaradi pomanjkanja sredstev ustavila. Skozi celotno lansko leto smo se trudili, da bi investicijo nadaljevali. In šele letos se nam je z veliko pogajanji in mirnim dialogom uspelo dogovoriti z izvajalcem in večinskim financerjem za direkcijo RS za infrastrukturo ter sofinancerjem Darsom. V tem trenutku potekajo dela, pogodbeni rok za zaključek investicije je 15. april. Trdno sem prepričan, da bodo dela do takrat končana. Gre za velik finančni zalogaj. Vrednost projekta je namreč okrog 970.000 evrov. Delež občine je 194.000 evrov. Septembra pa se nam je uspelo še dogovoriti, da bo Direkcija zagotovila dodatna sredstva in pre- STREHA IN VEC Igor Žugman s.p., Biš 47, Trnovska vas GSM: 041 203 700 IZVEDBA SONČNIH EIEKTRARI 1 ! 1 SLOVENIJI IN V TUJINI Iskrene čestitke ob prazniku občine Trnovska vas! plastila cesto skozi obe naselji," je povedal župan, ob tem pa še dodal: „Vem, da ni bilo prijetno živeti ob gradbišču, sploh ker je trajalo predolgo, zato razumem slabo voljo vsakega posameznika." Letos so v Bišu zgradili tudi kanalizacijo s čistilno napravo z zmogljivostjo 350 populacijskih enot v vrednosti 880.000 evrov. »Uspelo nam je pridobiti 613.000 evrov sofinancerskih sredstev iz programa RRP. Zadeva je že v obratovanju. Tehnični prevzem za čistilno napravo smo že opravili, prejšnji teden OBČINA TRNOVSKA VAS Vsem občankam in občanom iskreno čestitam ob 17. občinskem prazniku občine Trnovska vas. Vabim vas na spremljajoče prireditve, še posebej pa na osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 17. oktobra 2015, ob 17. uri v večnamenski dvorani v Trnovski vasi. Po osrednji prireditvi bo v šotoru na prireditveni ploščadi pred večnamensko dvorano zabava z ansamblom Štajerski fakini in glasbeno skupino Kingston. Župan občine Trnovska vas Alojz Benko, dipl. upr. org. Župan Alojz Benko naslednje leto načrtuje modernizacijo ceste v smeri Bišečkega Vrha. pa smo pridobili še uporabno dovoljenje.« Letos so se lotili tudi ureditve naselja Biš. Kot večjo letošnjo pridobitev Benko ocenjuje še izgradnjo zbirnega centra, ki je v občini dobro zaživel. Izvedli so tudi več manjših investicij, denimo pre-plastitev ceste od krožišča v Trnovski vasi do kulturne dvorane v vrednosti dobrih 30.000 evrov, čiščenje Ločkega in Trnovskega potoka v vrednosti 20.000 evrov ter ureditev cestnega priključka iz smeri Vitomarci na regionalno cesto. Prihodnje leto na vrsti cesta proti Bišečkemu Vrhu Na vprašanje, katere so tiste investicije, ki bi jih bilo v prihodnje treba nujno urediti, pa je Benko odgovoril: „Prihodnje leto bomo zagotovo začeli modernizacijo ceste v smeri Bišečkega Vrha. V teku je pridobivanje zemljišč. V izdelavi je tudi projekt ureditve pokopališča. Naslednji največji problem, ki nas čaka v prihodnje, pa je na področju ekologije. Trenutno izdelujemo projekt za celotno občino, da bomo prišli do zaključka oz. rešitve, kje bomo gradili kanalizacijo in kje bomo sofinancirali izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Treba bo razmišljati tudi o preplastitvah lokalnih cest in javnih poti, saj so slednje glede na obremenitve bistveno preslabe.« Število prebivalcev narašča Pozitiven pa je tudi podatek, da se v občini zadnja leta vztrajno povečuje število občanov. „Na to smo izredno ponosni. Za to je več razlogov, med njimi tudi, da smo ena izmed občin z zanimivo ceno komunalnega prispevka. Privlačni smo tudi, ker imamo zagotovljeno osnovno infrastrukturo, vrtec in osnovno šolo. Moram pa povedati, da bomo zaradi večjega števila učencev prihodnje leto v osnovni šoli morali urediti dodaten prostor (učilnico). Skratka, ljudje, ki pridejo, vidijo, da bodo tukaj živeli v urejenem okolju in jim nič ne bo manjkalo. Ne smemo pa tudi prezreti ugodne prometne lege občine," še zaključi župan. Monika Levanič Foto: ML Ptuj • Ustanovitev konzorcija za izgradnjo urgentnega centra Od urgentnega centra nas loči še kar nekaj milijonov Proračunski denar za izgradnjo urgentnega centra na Ptuju naj bi po zagotovilih ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc zagotovili v letih 2016 in 2017. A ker bo sofinancerski delež države le 75-odstotni, bo treba zagotoviti dodatna sredstva za nadgradnjo urgence in obnovo določenih delov Bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Prav kot pomoč pri zagotovitvi sredstev je bil minuli teden na Ptuju ustanovljen konzorcij za izgradnjo urgentnega centra. Svoja videnja so predstavili Andrej Levanič, direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj, Aleksandra Pivec, predstavnica Manager kluba Ptuj, in Slavko Podbre-žnik, eden izmed pobudnikov za ustanovitev konzorcija. Kljub temu da je pred časom postalo jasno, da bo ptujska bolnišnica vendarle dobila težko pričakovan urgentni center, je direktor te ustanove Andrej Levanič ves čas poudarjal, da si želijo široko zastavljeno investicijo, ki bo zajemala tudi celovito prenovo nekaterih oddelkov. Za projekt, ki ga želijo izpeljati, bi v ptujski bolnišnici potrebovali okrog 4,5 milijona evrov, kar je bistveno več od tega, kar naj bi zagotovila država. Gradnja urgentnega centra Ptuj tipa C3 je namreč ocenjena na 2,5 milijona evrov, od tega bo 75 % vrednosti zagotovila država. Bolnišnica bo tako najprej morala zagotoviti preostanek sredstev za sofinanciranje, torej 25 % vrednosti investicije. Ravno kot pomoč pri zbiranju sredstev je bil ustanovljen tudi tako imenovan konzorcij za izgradnjo urgentne-ga centra. Kot je na predstavitvi le-tega poudaril župan MO Ptuj Miran Senčar, je izgradnja Urgentnega centra Ptuj za Spodnje Podravje vitalnega pomena: »Ko gre za zdravje in življenje ljudi, se pravzaprav nikoli ne bi smeli spra- ševati o denarju. Zagotovo je bistvenega pomena, da je pomoč dovolj hitra in kakovostna in dovolj blizu. V minulih letih so se velikokrat pojavljale težnje, da bi bolnišnico Ptuj ukinili ali spremenili njen status, a tega na Ptuju ne bomo dovolili." Dodal je še, da je vesel, da je država zagotovila del sredstev za izgradnjo, a da jih še kar nekaj manjka. „Pomen civilne iniciative vidim v tem, da lokalna skupnost, posamezniki in podjetja, ki se zavedajo pomena bolnišnice v okolju, na svoj način prispevajo k temu, da bo do odprtja urgentnega centra zares prišlo in da kot lokalna skupnost tudi državi pokažemo, da nam ni vseeno, kaj se bo z ur- Z leve: Andrej Levanič, Miran Senčar, Aleksandra Pivec in Slavko Podbrežnik gentnim centrom zgodilo. Ptuj ta center nedvomno potrebuje, saj na naše območje gravitira vsaj 110.000 prebivalcev Spodnjega Podravja. Sam kot župan in širša lokalna skupnost bomo zagotovo pristopili k tej iniciativi, vabim pa tudi vse, ki bi na kakršenkoli način želeli pomagati in ki lahko vplivajo, da pomagajo po svojih najboljših močeh,« je med drugim dejal Senčar. Levanič: Nerealne izhodiščne številke so razlog za današnje težave Direktor bolnišnice Andrej Levanič je pojasnil, da je bil Ptuj na podlagi analiz uvrščen v t. i. rang C3, kar pomeni, da je bistveno manjši (po površini, opremi in kadru), kot ga Ptuj dejansko potrebuje. Razlog za to so po besedah Levaniča nerealne izhodiščne številke. Bo pa ptujska bolnišnica delala tudi na tem, da pristojno ministrstvo prepričajo, da poveča svoj finan-cerski delež. „Vemo namreč, da je bolnišnica še zmeraj v slabi finančni kondiciji in zato smo še kako veseli tovrstnih pobud, kot je ustanovitev konzorcija. Osebno sicer nisem človek 'pobirkov', kjer bi vsaka ustanova za vsako malenkost nekje nekaj zahtevala in prosila, pač pa me zanimajo projekti, ki so za naše okolje dejansko vitalni in ki lahko poenotijo in dvignejo neko zavest skupnosti," še poudarja direktor ptujske bolnišnice. Da je gradnja urgentnega centra izjemnega pomena in da se tudi člani Manager kluba Ptuj tega zavedajo, pa je poudarila Aleksandra Pivec. Pri tem je eden izmed pobudnikov za ustanovitev konzorcija Slavko Podbrežnik dodal, da se v iniciativo lahko vključi kdorkoli, ki želi pomagati. Kot je pojasnil, bo ena od prvih aktivnosti družabnega in humanitarnega značaja dobrodelni teniški turnir, ki ga je predlagal Žan Horvat in se bo odvijal danes, 16. oktobra, na teniškem igrišču pri Termah Ptuj. Na tem se bodo zbirala sredstva za ptujski urgentni center. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 16. oktobra 2015 Podravje Štajerski 9 Zetale • 16. občinski praznik in 25. kostanjev piknik Dvorana - najpomembnejša naložba Župan Anton Butolen, ki je na čelu občine vse od njene ustanovitve, je prepričan, da je letošnje leto eno najuspešnejših v vsej 17-letni zgodovini te občine, saj so z izgradnjo nove večnamenske dvorane uresničili večletno željo in potrebo krajanov s tega območja Haloz. »Konkretna dela za to najpomembnejšo investicijo v zgodovini naše občine smo začeli že leta 2012, ko smo pripravljali potrebno dokumentacijo in se odločali za najustreznejši projekt. Maja 2014 smo se prijavili na razpis ministrstva za MGRT, jeseni smo prejeli sklep o delnem sofinanciranju, tako da smo novembra lani začeli gradbena dela. Najprej je bilo treba porušiti staro dvorano, nato pa smo na njenem mestu zgradili novo. Celotna investicija je veljala 1,1 milijona evrov, pri čemer nam je uspelo iz EU in državnega proračuna pridobiti 761.000 evrov, občina je prispevala okoli 330.000 evrov. V okviru tega projekta smo v bližnji občinski stavbi zgradili tudi centralno kotlovnico na lesno biomaso, iz katere se ogreva tudi nova dvorana, zato pričakujemo štirikrat nižje stroške ogrevanja,« ponosno pove župan Butolen. Kljub tej veliki naložbi jim je uspelo, da so v zadnjem letu postorili še marsikaj drugega. V Dobrini so zgradili zbirni center za ravnanje z odpadki, ki je veljal 36.000 evrov; zanj je občina prispevala zemljišče in zgradila do- Prireditve v počastitev 16. občinskega praznika so se začele že 12. septembra, sklenili pa jih bodo ta konec tedna. V petek dopoldne bodo pri OŠ Žetale pripravili otroški kostanjev piknik, zvečer bo v novi večnamenski dvorani srečanje krvodajalcev občine Žetale. V soboto ob 15. uri bo v novi večnamenski dvorani osrednja proslava s podelitvijo letošnjih občinskih priznanj. Nato bodo začeli tekmovanje v kuhanju žetalskega lonca, odprli bodo tudi razstavo organizacij in društev, v sklopu tržnice dobrodelnosti bodo zbirali prostovoljne prispevke za nakup defibrilatorja, zvečer pa se bo začel 25. kostanjev piknik. Praznovanje pa bodo sklenili v nedeljo, 18. oktobra, s praznično mašo in srečanjem starejših občanov. Foto: M. Ozmec Zupan Anton Butolen: »Leto 2015 je eno najpomembnejših v zgodovini občine Zetale, saj smo končno zgradili novo, 1,1 milijona evrov vredno večnamensko dvorano.« vozno cesto. Sanirali so tri večje plazove, dva na cesti Žetale-Maj-šperk in enega ob cesti Stoper-ce-Varvasela. Sanacija vseh treh je veljala blizu 100.000 evrov, polovico sredstev pa je prispevala država. Jeseni so začeli obnovo Pušnikove domačije, ki bo veljala okoli 80.000 evrov, od tega so 71.000 evrov pridobili iz sklada IPA, na osnovi mednarodnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. Uredili so tudi krožno tematsko pot kulturne dediščine občine Žetale, ki je veljala okoli 20.000 evrov, od tega so 14.000 evrov pridobili iz razpisa LAS Haloze. »S tem projektom končujemo proračunsko obdobje evropske perspektive 2007 do 2013, v kateri je bila občina Žetale izjemno uspešna, saj smo od leta 2009 prejeli iz EU skoraj 4 milijone evrov nepovratnih sredstev. To predstavlja kar štiri osnovne Spoštovane občanke in spoštovani občani! Ob občinskem prazniku občine Zetale vam iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo slovesnost, v soboto, 17. oktobra 2015, ob 15. uri v novi večnamenski dvorani v Zetalah. Po slovesnosti bo 25. kostanjev piknik v prireditvenem šotoru na igrišču OS Zetale, v šoli pa bogata razstava naših društev. Zupan občine Zetale Anton Butolen l.r. KRODO Kröpfl Adolf s.p TEL/FAX: 02/ 7691041 Žetale 36, Žetale TEL: 02/769 10 41 GSM: 031 675 486 Ob občinskem prazniku občine Žetale želimo vsem občankam, občanom ter strankam lepo praznovanje. Tudi v prihodnje bomo poskrbeli, da bodo vaše prireditve potekale nemoteno tudi v slabem vremenu. Ugoden in kvaliteten najem šotorov, odrov, pagod, streh in stojnic različnih dimenzij. letne proračune naše občine. Poleg nove večnamenske dvorane smo s pomočjo EU zgradili tudi nov vrtec v Žetalah, opravili energetsko sanacijo zdravstvenega doma, modernizirali več kot 20 kilometrov lokalnih cest in izvedli še več manjših, a prav tako pomembnih projektov. Žal pa nas v času praznovanja spremlja grenak občutek, saj smo v novi finančni perspektivi EU od 2014 do 2020 občine skoraj povsem odrinjene od evropskih sredstev,« dodaja župan. M. Ozmec Ptuj • Nova premiera v Mestnem gledališču Kaj se skriva za fasado »učenih« žensk V ponedeljek je ptujski gledališki oder pričakal že tretjo premiero to sezono. V koprodukciji s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje smo si ogledali prvo slovensko uprizoritev avtorskega projekta Učene ženske po motivih Molierovih Učenih žensk, ki je celjsko premiero doživela 18. septembra. Kot je na tiskovni konferenci pred premiero povedala upravnica SLG Celje Tina Kosi, je povezava ptujskega in celjskega gledališča logična, saj gledališči geografsko nista pretirano oddaljeni, prijateljske stike sodelavci gojijo že vrsto let, si pomagajo, zato so se odločili, da sodelujejo tudi pri nastajanju predstave: »Razlogov za sodelovanje je več, med drugim tudi to, da nam ministrstvo iz leta v leto znižuje financiranje programsko-mate-rialnih stroškov, s koprodukcijo pa omogočamo daljše življenje posameznih predstav. Predstavo smo začeli pripravljati že maja in priprave so potekale drugače, kot je to v navadi, saj je besedilo, ki se sicer naslanja na Moliera, nastajalo po skrbnem študiju sproti in je delo vseh ustvarjalcev predstave. Kot posledica tega smo priča sveži, zanimivi, drugačni predstavi, ki publike nikakor ne pusti hladne.« Režiser Jernej Lorenci je poudaril kritičnost predstave do sedanje družbe: »Verjetno je res grozno, kar se sedaj dela s kulturo, predvsem z umetnostjo. Mislim, da nas čakajo časi, ko Središče ob Dravi • Z druge izredne seje Za odtenek nižje cene odpadkov Člani sveta Občine Središče ob Dravi so na 2. izredni seji potrdili nižje cene zbiranja, obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov. Osrednja točka minule seje je bila obravnava Elaborata GJS za odlaganje odpadkov v občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra letos, ki ga je pripravil koncesionar Komunalno podjetje Ormož. Gre za znižanje cene za odvoz mešanih komunalnih odpadkov za manj kot 50 centov na 120-litrsko posodo, za dober evro na 240-litrsko posodo ter za slabih šest evrov na 1100-li-trsko posodo. S sprejetjem akta je središki občinski svet še pooblastil koncesionarja, da lahko za odlaganje mešanih komunalnih odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov Dobrava sklene z dobaviteljem višjo ceno, kot je veljavno sprejeta cena za izvajanje te dejavnosti v občini Središče ob Dravi. Svetniki so v nadaljevanju potrdili še sklep o štipendira- nju v šolskem letu 2015/2016. Za štipendiranje bo na voljo 5.520 evrov, v tem šolskem letu pa bodo podelili dve štipendiji; eno za srednješolsko ter eno za visokošolsko izobraževanje. Svetniški zbor je potrdil tudi dve kandidatki, Suzano Cimer-man ter Simono Sakelšek za sodnike porotnike Okrožnega sodišča na Ptuju. Monika Levanič Vojko Belšak, Igralec SLG Celje (sicer pa Ptujčan): "Imamo produkt, ki je zanimiv in katerega me ni sram pokazati niti na domačem odru." bo to, kar mi počnemo, samo še eden od produktov na trgu, kar pomeni, da nas v bistvu ne bo. Vprašanje je, kako neka družba sploh lahko funkcionira brez umetnosti. To težko razumem. Kultura, umetnost, gledališče je konstitutiven del slovenstva. Na drugi strani pa pristajamo na pravila trga in birokracije. Tudi to vsebuje tokratna predstava: vprašanje idolatrije, umetnika kot blagovne znamke, ko je podpis važnejši od izdelka - umetnine in vsebine; skratka neka lupina, za katero nič ne stoji. V današnji družbi - in o tem prav tako govori predstava - gre za dvosmerje: na eni strani načrtno izdajanje in onemogočanje ume- tnosti, na drugi strani pa znotraj umetnosti in kulture vzpostavljanje nekih malikov, idolov, ki so prazni. Pa še ena tema predstave: ko je družba ali pa družina kot neka manjša celica družbe v krizi, je zanimivo, na katere načine se hoče izvleči iz nje. Priča smo fašistoizaciji družbe, ki je posledica njene nestabilnosti, občutka negotovosti, strahu.« Toliko pred premiero. In po njej? Skoraj 350 let je od takrat, ko je Molier napisal Učene ženske. Takrat seveda v okoliščinah, ko so na odnos med moškim in žensko gledali drugače, kjer je bila podrejenost ženske moškemu samoumevna. Pa je učenost žensk, ki smo ji priča v tokratni predstavi, že od prve minute tudi v sedanjem času predmet posmeha, vendar iz drugačnega razloga kot nekoč. Namreč gre za tisto zlagano učenost, vzvišenost ljubiteljic umetnosti nad banalnostjo vsakdanjosti, kvazi intelektualk, ki svojo pu-hloglavost skrivajo s puhlicami o umetnosti, in njihovega obo-ževanca, pesnika, »umetnika«, ki je pravzaprav navaden pozer. Njihova »veličina« se zruši in hitro pokaže v pravi podobi, ko ob prvi krizi padejo krinke in se za vzvišenostjo, ki jo sicer kažejo v svoji javni podobi, pokaže čisto navadna primitivnost. Tokratni niz predstav (ponedeljkova premiera, v torek in sredo ponovitvi) ste sicer žal zamudili, nikar pa ne zamudite naslednjih priložnosti za ogled resnično zanimive predstave. jš Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference pred ptujsko premiero Učenih žensk; od leve: Tina Kosi, upravnica Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj, Jernej Lorenci, režiser, in igralka Pia Zemljič 10 Štajerski Kultura petek • 16. oktobra 2015 Ptuj • Začetek jeseni tudi v znamenju slikarjev Ko bom upokojenec ... bom slikar Začetek jeseni med kulturniki v Ptuju poteka v znamenju slikarjev. Predvsem ljubiteljskih slikarjev (kot da bi imeli tudi neljubi-teljske slikarje?!), združenih v likovni sekciji dr. Štefke Cobelj pri Delavskem prosvetnem društvu Svoboda Ptuj. V začetku meseca so nas v sodelovanju z društvom Cesarsko-kraljevi Ptuj, uporabniki Var-stveno-delovnega centra Budi-na in likovne sekcije Ustvarjalec Majšperk povabili na skupinsko razstavo v Mercatorjevo Blagovnico, kjer so predstavili slike, nastale ob letošnjih srednjeveških grajskih igrah. In kot je bilo slikovito obujanje srednjeveškega ptujskega življenja na grajskih igrah, so barvite in raznolike tudi slike, ki so jih ustvarili člani likovne sekcije dr. Coblje-ve. Na stopnišču Blagovnice razstavljajo Cecilija Bernjak, Jože Ekart, Jožefa Fajs, Branko Gajšt, Larisa Golec,Rozalija Hojnik, Nada Ivančič, Marija Jakolič, Bernardka Kos, Jožica Nedeljko, Mihaela Omladič, Mirko Prelog, Franc Simonič, Nada Vrabl, Anica Zajšek, Anica Zupanič, Gregor Samastur, Drago Fijačko, Robi Ekart in Ana Krajnc. Za še prijetnejše doživetje so odprtje razstave popestrili člani društva C&K Ptuj v srednjeveških obla- Jože Ekart med Hajdino in Pagom Razstavišče v gostišču Ribič je spet drugačno. Tokrat je tamkajšnje prostore polepšal slikar in kaligraf Jože Ekart s Hajdine. Jože Ekart, učitelj likovne vzgoje in pozneje ravnatelj na Hajdini, je, kot kažejo njegove razstavljene slike, v tretjem življenjskem obdobju razpet med domače kraje in otok Pag, od koder izvirajo številne podobe oljk in drugi počitniški - morski motivi. Kot sam pravi, pretežno slika motive iz narave kot pomnik Foto: Črtomir Goznik V Blagovnici so slikovitost razstave popestrili tudi člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. zanamcem. Gledalca vedno sili k razmišljanju in ga usmerja, da čuti poslanstvo slike. Z najglo- bljo ljubeznijo upodablja naselja, med njimi pa je na posebnem mestu arhitektura staroste slo- Foto: Črtomir Goznik V gostilni Ribič razstavlja Jože Ekart. venskih mest, Ptuja. Je tipičen risar, tudi njegove barvne slike so bolj kolorirane risbe, je Ekar-tovo razstavo predstavil prof. Jože Foltin. Poleg slikanja se Jože Ekart ukvarja tudi s kaligrafijo - lepo-pisjem. In tudi to njegovo ustvarjalnost lahko občudujemo pri Ribiču. To je že tretja letošnja samostojna razstava Jožeta Ekarta: po predstavitvi v razstavišču doma F. Krambergerja v Ptuju so sočasno z razstavo pri Ribiču njegova dela na ogled tudi v Ljubljani, v Centru Janeza Levca. Razstavo je na pot pospremila mezzosopra-nistka Karmen Ivančič, nekdanja učenka J. Ekarta, ob klavirski spremljavi Petra Gojkoška. jš Ptuj • Ljudske pevke Jezero so praznovale Zapeli so ljubitelji in prijatelji ljudske pesmi V Domu krajanov Budina-Brstje sta 3. oktobra odmevali ljudska pesem in glasba. KD ljudske pevke Jezero so praznovale 11-letnico delovanja. Skupaj s svojimi prijatelji, skupinami, ki negujejo ljudsko pesem in glasbo, so pripravile koncert pod naslovom Zapoj z menoj, ostani prijatelj moj. Vabilu so se odzvali ljudski pevci DU Videm, otroška folklorna skupina Klopotec DPD Svoboda Ptuj, ljudski pevci DU in KD Hajdina, ljudski pevci DU Turnišče, ljudski godci iz Kicarja, ljudski pevci Trta in ljudske pevke KD Osluševci. Že po tradiciji pa so vse nastopajoče skupine tudi zapele skupno pesem. Letos je to bila pesem Nocoj, ko vse je mirno. Vodja KD ljudskih pevk Jezero Ana Šori se je vsem zahvalila za udeležbo, za negovanje ljudske pesmi in glasbe. Vesela je, da se za podmladek ni bati, to so dokazali najmlajši nastopajoči, člani otroške FS Klo-potec DPD Svoboda Ptuj, ki so bili gostje letošnjega koncerta. „Lepo je prepevati, še lepše s pesmijo živeti," pa je verz, ki je vse povedal o letošnjem večeru ljudske pesmi in glasbe v Domu krajanov Budi-na-Brstje. Pevke (Milica Čuš, Rozika Bol-car, Ana Šori, Milica Cimerman, Marjana Mohorko in Silva Kajte-zovič), ki so ob lanski 10-letnici izdale tudi zgoščenko Naših 10 let, so se zahvalile vsem, ki so jim tudi letos pomagali pri izvedbi koncerta. Posebno zahvalo so izrekle Mariji Kolarič, Frančiški Šimenko, Roziki Vrbanjec, Mileni Vrabl in Marici Rus, predsednici DU Budi-na-Brstje, ki so poskrbele za užit- ke na družabnem delu, ki je sledil koncertu. Tudi letos so vodenje koncerta zaupale Marjanu Nah-bergerju, s katerim so v enajstih letih spletle tesno prijateljstvo. MG Foto: Črtomir Goznik KD ljudske pevke Jezero so praznovale 11-letnico delovanja. Tednikova knjigarnica Strip, ki presega marsikateri roman Pred časom sem na tem mestu že govorila o deveti umetnosti, kakor tudi pravijo stripu. S pomočjo stripa, zgodbe, ki jo prikazuje zaporedje slik in z besedilom navadno v oblačkih, kot pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014, str. 649), se je tudi veliko otrok naučilo brati. A kljub temu je bil strip do nedavnega manj želeno branje v šolskih klopeh. Še več, v mojih davnih mladih letih, je bil strip domala prepovedan in je veljal za manjvredno, da ne rečem priskutno literaturo. Stripe smo brali pod klopjo - če sploh, skrivaj in posebej hudo se je stripu godilo v naši deželici. Morda iz tistih davnih časov izvira zdajšnja zadržanost do devete umetnosti, ki jo je slutiti med odraslimi bralci, četudi lahko prikimamo trditvi, da postaja strip vse bolj čislana in enakovredna literarna umetnost tudi na sončni stran Alp. Naj spomnim na nekaj izjemnih stripovskih del, ki so že bila predstavljena v Knjigarnici in jih najdete tudi na policah v Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: Maus, Perzepolis, Odeje, Mali princ, Slovenske pravljice v stripu, Modri medvedek, Pikica in Tonček, Pika nogavička ... Te dni se je zbirki pridružil še izjemen avtobiografski stri-poroman v dveh knjigah z naslovom Medena koža (Prevod Maja Meh. Ljubljana: Društvo 2 koluta: distribucija Buča knjigotrštvo; 2014). In me je čisto očaral. Prvič: izvedela sem nekaj zgodovinskih dejstev, o katerih nisem niti slutila. Dvesto tisoč je po svetu posvojenih Korejcev. Drugič: še bolj razumem pomembnost dostojnega otroštva za razvoj osebnosti. Tretjič: negovanje rodovnih, nacionalnih in teritorialnih genov je zelo pomembno. Četrtič: otrok nikoli ne pozabi. Petič: zares je vedno mogoče videti dve plati - pluse in minuse. Predvsem pa je to strip o odraščanju in iskanju vrednot. Zanimivo se mi zdi, da znajo striparji, pa tudi če govorijo o tako hudih zgodbah, zmorejo neko humorno di-stanco in avtorefleksijo. Včasih v besedi, pogosto pa tudi sama sličica omili težo zgodbe s tem, da bralec mora ob branju zaposliti več čutov kot pri čistem besedilu. ta vidik je verjetno enostaven pri otrocih, pri odraslih pa zahteva več napora. Ne vem. Torej fantiča je našel policist. Ob sličici, kjer petletni fantič brska po kanti za smeti, piše: Bil sem izredno nadarjen otrok. Pri petih letih sem že bil samostojen! NJAM! Ostanek kurjega bedra!Naslednja sličica prikazuje fantiča, ki drži policista za roko. Staršev očitno nisem imel, a sem se znašel. Ne bi vam govoril, kaj vse sem našel v smeteh ... ŽIVELO razsipništvo! Oh, težko je opisovati strip in zajeti vse njegove besedilne, slikovne in vsebinske kvalitete! Zato vam raje povem še nekaj o avtorju in vas tako nagovorim k branju Medene kože. Jung-sik Jun (alias Jung) se je rodil 2. decembra 1965 v Seulu v Južni Koreji. Leta 1971 ga je posvojila belgijska družina in dobil je novo ime Jung Henin. Po klasični gimnaziji je leta 1985 začel obiskovati stripovski atelje v Bruslju, kjer je tudi nadaljeval študij na likovni akademiji, vzporedno je študiral animirani film na šoli za vizualne umetnosti. Ilustriral je kratke zgodbe za časopise in že leta 1997 je pri ugledni založbi izšla serija Deklica in veter, nato se je njegov stripo-vski vzpon strmo dvigal. Avtor je izredno poetičen v sliki in besedi, njegovo pripovedovanje je nežno in ljubeznivo, tudi ko govori o najtrših življenjskih izkušnjah. Mislim, da je to knjiga (Medena koža je trilogija), ki bi jo morali prebirati najstniki in vsi odrasli, ki se ukvarjajo z vzgojo. In morda bo v marsikateremu odraslemu bralcu pomagala razumeti sebe in svet, ki postaja vedno bolj zapleten v medčloveških odnosih. Liljana Klemenčič Odbojka V odličnem vzdušju zmaga prvakinj Stran 12 Nogomet BiH, Madžarska, Švedska ali Ukrajina? Stran 12 Plezanje Uspel »Naval na štant« Stran 13 Kolesarstvo Žan Žnidar: »Cilj je osvojiti naslov prvaka« Stran 13 Strelstva Venta tudi letos v v nemški Bundesligi Stran 15 Plavanje Padali so številni rekordi Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Terbuc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Boks • Dejan Zavec »Vse velike stvari se v boksu zgodijo v ZDA« Prve informacije o naslednjem dvoboju Dejana Zav-ca so pred dobrim tednom prišle iz ameriških medijev, v zadnjih dneh je naš boksarski šampion čakal še na nekatere potrditve in uskladitve glede samega dvoboja z Erislandyom Laro. Kubanec z vzdevkom Ameriške sanje (The American Dream) je tehnično odlično podkovan boksar, ki ima v supervelter-ski kategoriji trenutno v lasti dva pasa svetovnega prvaka. Tretjega bo napadal 25. novembra, ko bo v Hialehu v bližini Miamija v nasprotnem kotu stal Dejan Zavec. Pred našim 39-letnim svetovnim prvakom po verziji WBF je sedaj dober mesec zaključnih priprav na dvoboj. Erislandy Lara je zanj zagotovo izjemen izziv ... Po dolgem času čakanja na nov dvoboj je vendarle prišla informacija, da boš čez mesec dni ponovno tekmovalno v ringu. Kakšen izziv bo to zate? D: Zavec: »Gre za tako rekoč ponovno uresničitev sanj - dobil sem novo priložnost za dokazovanje na najvišjem možnem nivoju. V ZdA grem izzivat svetovnega prvaka, o čemer sem ves čas govoril. Močna želja o dvoboju na najvišjem nivoju in o močnem ter uglednem tekmecu se mi je sedaj izpolnila. Vsem je jasno, da bi lahko pas svetovnega prvaka branil proti kakšnemu manj uglednemu tekmecu v Sloveniji ali kje drugje v Evropi, a to mi ne bi predstavljalo tako velikega izziva. Sam sem se odločil, da grem boksat na njegov teren, v 'meko' boksa. V ZDA me ves čas tudi najbolj vleče, ta želja je prisotna od mojega odhoda med profesionalce. Izjemno sem vesel, da sem dobil še tretjo priložnost.« Kako bi sam opisal Eri-slandyja Lara? D. Zavec: »Samo dejstvo, da prihaja s Kube, pomeni, da gre za zelo kakovostnega boksarja. Šola boksa na Kubi je edinstvena, kar se najbolje vidi na amaterskem nivoju: na svetovnih prvenstvih njihovi tekmovalci popolnoma prevladujejo in so zanje rezervirana najvišja mesta. Tudi Lara ima medaljo iz amaterskih časov. Je izredno kakovosten boksar, pravzaprav je v tem trenutku iz tehničnega vidika v tej kategoriji težko najti boljšega boksarja. Ob tem moram poudariti, da imajo svetovni boksarski analitiki Lara za zelo nepredvidljivega, hitrega in kakovostnega boksarja. V dosedanji profesionalni karieri ima v svoji statistiki vpisana dva poraza, a sta bila oba zabeležena v zelo spornih okoliščinah. Poznavalci ga celo tretirajo, kot da sploh Nogomet • NK Zavrč Je čas za prekinitev tradicije? Po reprezentančnem premoru se znova obračamo k dogajanju na domačih zelenicah. Na teh se bodo konec tedna prvoligaši merili v tekmah 14. kroga, v petek pa bodo uvodno odigrali nogometaši Zavrča in Gorice. Devet tekem, sedem porazov in dva remija Gorica je med vsemi slovenskimi prvoligaši za Zavrč najbolj neugoden tekmec. Prav neverjeten se zdi podatek, da je Zavrčani v dobrih dveh letih sodelovanja v 1. ligi in devetih odigranih tekmah niso uspeli ugnati niti enkrat! Pri tem so sedemkrat izgubili in dvakrat remizirali, gol razlika pa je neverjetnih 1:21! Edini zadetek je dosegel Kelenc v sodnikovem podaljšku tretje tekme v sezoni 2013/14. Kako se upreti takšni tradiciji je vprašanje, ki si ga v Zavrču v teh dneh pogosto zastavljajo. Pri tem je še najlažje novemu trenerju Petru Pacultu, ki je novinec v teh Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec: »V dosedanji profesionalni karieri ima Lara v svoji statistiki vpisana dva poraza, a sta bila oba zabeležena v zelo spornih okoliščinah. Poznavalci ga celo tretirajo, kot da sploh še ni doživel pravega poraza.« še ni doživel pravega poraza. Tudi zaradi tega v ZDA pravijo, da je trenutno eden najbolj 'vročih' boksarjev.« Kakšna je tvoja trenutna pripravljenost? D. Zavec: »Z veseljem lahko rečem, da sem glede fizične in kondicijske pripravljenosti v zares dobrem stanju. Sedaj sledi tehnično-taktična zaključna faza priprav. Priho- dnji teden odhajam v Nemčijo, kjer bom v stari bazi v Magdeburgu začel sparinge. To je že del, ko se začnejo natančnejše priprave na tekmeca.« V ZDA odhajaš tretjič. D. Zavec: »Ne oziram se toliko, kako bo v tretje ali v peto ali v prvo. Zame je večjega pomena to, da sem ponovno dobil priložnost dokazova- nja. Ne glede na prejšnja poraza je bil zame uspeh že to, da sem nastopil v ZDA in sem boksal z zelo kakovostnima tekmecema. Tretja priložnost je dokaz, da sem dosegel prepoznavnost v boksarskem svetu. Največje stvari v boksu se vedno zgodijo v ZDA, zato grem tja z odločno željo po zmagi.« David Breznik dvobojih in ne nosi bremena neugodne tradicije. Morda je prav to največji atribut seda- nje zasedbe, ki je med drugim podkrepljen z izjemnimi dosežki v zadnjih krogih. Zavrčani niso izgubili zadnjih sedem prvenstvenih srečanj (pet zmag, dva remija) in so najbolj »vroča« ekipa lige. »Naša osnovna naloga je, da ponovimo pristop iz zadnjih srečanj, ko smo prikazali res visok novi igre in nizali dobre izide. Vsi skupaj smo prepričani, da smo dobro pripravljeni na Gorico in da nam bo proti Primorcem uspelo prekiniti ta zares črn niz v medsebojnih tekmah,« je povedal Jure Matjašič, ki je kratko orisal še delo moštva v premoru: »Pavzo smo dobro izkoristili, predvsem smo se po naporni seriji regenerira-li in sanirali nekatere manjše poškodbe. Na začetku smo potrebovali nekaj časa, da smo se navadili na delo z novim trenerjem, kar je povsem normalen proces. Sedaj smo že znova v pravili tirnicah in v pričakovanju petkove tekme z Gorico. Igramo pred domačimi navijači in temu primerno se bomo postavili na igrišču.« Z Gorico prihaja tudi Cvijanovic Goričani so bili največji hit začetka sezone, saj so nanizali sedem zaporednih zmag. Od takrat dalje so nekoliko padli, a v zadnjih krogih kažejo dvig forme (zmaga s Krškim, remi s Celjem). V Za-vrču zanje ne bo smel igrati Alen Jogan (izključitev), zato pa je toliko bolj odmevna njihova zadnja okrepitev - Goran Cvijanovic. Ta je v letih 2005-2010 že igral za Gorico, nato pa je nekaj let uspešno igral za Maribor in z njimi osvajal naslove prvakov. Nazadnje je bil član Reke, po preteku pogodbe pa je bil prosti igralec. JM Foto: Črtomir Goznik Goričani so za Zavrč tradicionalno najbolj neugoden tekmec. Jim bo v desetem poskusu končno uspelo vpisati prvo zmago? 1. SNL, 14. krog: Zavrč - Gorica v petek, 16. oktobra, ob 19.00 v Zavrču Nogomet • Reprezentanca U-21: Brez težav z Andoro Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let je na peti tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2017 v Andorri La Vel-li premagala andorske vrstnike s 5:0 (1:0). V slovenski izbrani vrsti je do 58. minute igral tudi Aleks Pihler (Zavrč). Izbranci Primoža Glihe bodo naslednji obračun skupine 2 igrali 17. novembra, ko bodo v Kopru gostili Srbijo. STRELCI: 0:1 Gorenc Stankovic (6.), 0:2 Štulac (48.), 0:3 Štulac (52.), 0:4 Kastrevec (55.), 0:5 Kastrevec (81.). SLOVENIJA: Cotman, Stoja novic, Džuzda novic, Gorenc Stankovic, Hotic, Pihler (od 58. Bajde), Zajc, Krivičic, Štulac (od 76. Črnigoj), Kastrevec, Zahovic (od 56. Požeg Vancaš). 1. SRBIJA 2. SLOVENIJA 3. IRSKA 4. ITALIJA 5. ANDORA 6. LITVA 12:0 12:4 6:1 5:0 1:17 0:14 9 9 9 9 3 0 sta 12 Štajerski Šport petek • 16. oktobra 2015 Odbojka • Osmina finala Pokala Slovenije Rokomet • Jeruzalem Ormož V odličnem vzdušju zmaga državnim prvakinjam, domačinkam čestitke V Ormožu je rokomet znova tema št. 1 ZOK GM mobil Ptuj -Calcit Volleyball Kamnik 0:3 (-14, -19, -8) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Reibenschuh, Cvirn, Drevenšek, Topolovec, Radivoj, Merc M., Gričnik, Horvat, Merc A, Čabri-jan, Emeršič, Grubišič Čabo. Trener: Darko Zimič. CALCIT VOLLEYBALL KAMNIK: Božič, Kregar, Vrhovnik, Igličar, Forštnarič, Kučej, Kostic, Aragao, Hribar, Jerala, Turk, Po-tokar. Trener: Gašper Ribič. Ne zgodi se pogosto, da na Ptuju v kateremkoli športu gostuje ekipa, ki je državni prvak. Žreb pa je v osmini finala Pokala Slovenije postavil na različni strani mreže ŽOK GM mobil Ptuj ter najboljšo žensko ekipo v državi - Calcit Volleyball. Kamničanke so vlogo absolutnih favoritinj potrdile, a za borbenost in pogumno predstavo si tudi domače igralke zaslužijo vso pohvalo. Varovanke Darka Zrniča se niso ustrašile renomiranih gostij, ki imajo pravi profesionalni ustroj. V uvodnem nizu so pokazale svojo moč skozi uigrane akcije, ki so se končevale z zelo močnimi zaključki iz vseh položajev. Calcit si je do prvega tehničnega odmora priigral prednost 3:8, ki jo je samo še povečeval. Njihove odbojkarice so zabile nekaj pravih »bomb«, medtem ko je bila v napadu domačink najbolj učinkovita Cvirnova. V drugem nizu so gledalci spremljali nepričakovano enakovreden ter rezultatsko izenačen dvoboj. Ptujčanke so zaigrale zelo odločno in so i f! f & ^ } p Foto: Črtomir Goznik Državne prvakinje iz Kamnika so v dvorano Gimnazije Ptuj privabile lepo število gledalcev. po dvojnem bloku Horvatove in Gričnikove prvič povedle s 6:5. Sledila je igra točke za točko, dober sprejem, neugoden servis in izredna borbena igra v polju pa sta domačinkam prinesli celo prednost 11:9. V teh trenutkih in tudi v večini tekme je bilo v dvorani Gimnazije Ptuj odlič- no vzdušje (najboljše vzdušje na odbojkarski tekmi na Ptuju v zadnjih nekaj letih, op. a.), za katerega so z nepričakovano dobrim odporom poskrbele ptujske odbojkarice. Na drugi strani mreže so bile v napadih najbolj razpoložene blokerka Kučeveja, korek-torka Kosticeva in sprejemal- Anja Cvirn, kapetanka ZOK GM mobila Ptuj: »Naša ekipa je tekmo proti državnim prvakinjam vzela kot določeno nagrado. V tekmo smo šle zelo sproščene: v prvem setu smo se še malo segrevale, lovile in se tudi navajale na drugi nivo odbojkarske igre. Drugi set je bil čisto nekaj drugega, saj smo se bolj opogumile in z igro v tem delu smo lahko zelo zadovoljne. Tretji set je šel sam po sebi gladko v prid Kamničank.« Petra Vrhovnik, kapetanka Calcita Volleybala Kamnika: »Na zmago smo šle s polno paro, saj ima Ptuj dobro ekipo. Ta njihova kakovost se je videla predvsem v drugem setu, ko smo jim pustile, da so se razigrale. Vedele smo, da to ne bo lahka tekma, za dober odpor lahko domačinkam samo čestitam, medtem ko se me veselimo te zmage.« Odbojka • Reprezentanca Slovenije Slovenci največja senzacija EP Slovenski odbojkarji so na EP v Bolgariji dosegli to, kar so verjeli le redki: uvrstili so se med štiri najboljše reprezentance Stare celine. Osnovni cilj naših odbojkarjev je bila uvrstitev v zaključne boje, uvrstitev med osmerico je bila z zmago proti odbojkarski velesili Nizozemski že presežena. A varovanci italijanskega strokovnjaka Andrea Gianija se s tem niso zadovoljili, temveč so stopili še korak višje! Naloga Slovencev v četrt-finalu je bila izjemno težka, saj so na drugi strani mreže stali aktualni svetovni prvaki Poljaki. Očitno pa je Giani v naših fantih znal aktivirati vse potenciale, ki jih to moštvo nedvomno premore. V prvih dveh nizih četrtfinala so bili Slovenci izjemni in Poljakom niso nudili niti trohice možnosti. Po zaostanku 0:2 so se Poljaki vendarle prebudili in pokazali svojo kakovost ter izenačili na 2:2. Odločal je peti skrajšani set, v katerem se je bil težak boj za vsako točko. Do prve zaključne žoge so Slovenski odbojkarji na EP v Bolgariji pišejo zgodovino. prišli Poljaki (13:14) in takrat so - predvsem zaradi grenkih izkušenj iz preteklosti - le še redki videli Slovenijo v polfina-lu. Slovenci pa so tokrat presegli sami sebe, ostali so zbrani in nanizali tri zaporedne točke za največjo zmago v zgodovini slovenske odbojke. Kaj je tej slovenski ekipi dodal selektor Andrea Giani - nekdaj tudi sam vrhunski igralec -, najbolje pove naslednja resnična zgodba: vodstvu odprave je še pred četrtfinalno tekmo s Poljsko oddal načrt dela za četrtek, v katerem je napisal, da bo igralcem dopoldan privoščil nekaj počitka, za popoldne pa je že napovedal trening, čeprav bi se reprezentanca v primeru poraza že dopoldne odpravila proti domovini ... ki-napadalki Vrhovnikova ter Potokarjeva. Slednje so zbrale daleč največ točk in so potegnile gostje do izida 19:25. Po sijajnem odporu udarne šesterice Cvirn, Topolovec, Radivoj, Gričnik, Horvat in Grubišič Čabo ter libera Rei-benschuhove v drugem nizu, je bil tretji za Kamničanke zgolj formalnost. Popolnoma so se razigrale in ga hitro dobile z rezultatom 8:25. V zaključku je domači trener v nekaterih točkah ponudil priložnost tudi nadarjenim mladim odbojkaricam. Celotno tekmo je ekipa ŽOK GM mobil Ptuj odigrala zelo korektno in proti odlični ekipi državnih prvakinj na čase celo vrhunsko. Kamni-čanke tudi v novi sezoni ciljajo na osvojitev naslova državnih in pokalnih prvakinj. David Breznik Andrea Giani, selektor Slovenije: »Fantastično, za mnoge neverjetno, zame ne. Ne morem reči, da sem nekaj takega pričakoval, a vedel sem, da imamo možnosti. Velika zmaga, fantje so odigrali veliko tekmo. Niti v enem trenutku niso padli, tudi v nizih, ki smo ju izgubili, so igrali odlično odbojko, kar je bilo najpomembnejše. Prav to sem jim dopovedoval po izenačenju na 2:2. Zavedati so se morali, da igrajo odlično, da bo še prišla priložnost. In videlo se je, da so se od prve tekme in tudi od poraza proti Belgiji nekaj naučili. Psihično so bili trdni, ni jih zmedla niti njihova zaključna žoga, glave so bile na pravem mestu in to je pri odbojki odločilno. To so najlepši trenutki moje trenerske kariere, nekaj takega sem doživljal le kot igralec. Zdaj ne mislim, da je naša misija tukaj končana. Fantje so še lačni zmag, s tekme v tekmo so boljši, res pa je, da so s tekme v tekmo močnejši tudi nasprotniki. Vseeno pa verjamem, da Slovenija lahko postane tudi evropski prvak, a treba je iti korak za korakom. Italija je velika ekipa, a mi se jih ne bomo ustrašili.« jm, sta Da je ekipa Jeruzalema favorit na sobotni tekmi 7. kroga proti Škofji Loki, je jasno vsem, ampak vlogo favorita bo treba potrditi tudi na parketu vročega Hardeka. »Dobre igre, dobra forma in vroči domači teren so nas pripeljali v situacijo, da smo favoriti proti gostom iz Gorenjske. Od tega ne bežimo in glede na izkušnje, ki jih ima naša ekipa, verjamem, da smo sposobni s pomočjo polne dvorane zabeležiti še šesto zmago. Naloga sploh ne bo enostavna, saj nam v goste prihaja mlada in talentirana zasedba Škofje Loke, ki se je letos dodatno okrepila z organizatorjem igre Andražem Ketejem in desnim zunanjim igralcem Timom Bogdani-čem Jenkom. Gre za uigrano ekipo, ki skupaj igra od mlajših dečkov. Ob tem bodo Škofjeločani v Ormož prišli razbremenjeni, kar je še dodatna nevarnost za nas. Čaka nas še ena težka tekma, ki pa se je v Ormožu veselimo, saj pričakujemo znova polno trdnjavo Hardek,« je pred tekmo povedal trener Saša Pra- potnik. Glede na zanimanje za rokomet v Ormožu bo Hardek gotovo pokal po šivih. Po uspehih na začetku sezone so apetiti navijačev Jeruzalema precej zrasli, ampak v klubu umirjajo žogico: »Smo dovolj izkušeni in realni ter trdno na tleh. Ne letimo v oblakih po začetnih uspehih. Naša glavna naloga je še naprej marljivo trenirati in zbrati čim več točk za miren drugi del sezone. Seveda bomo poizkušali izkoristiti vsako tekmo za nabiranje novih točk,« je še dodal trener Prapotnik. V tem tednu sta imela težave s poškodbami Danijel Mesaric in David Bogadi (oba poškodba gležnja), a bosta oba stisnila zobe in zaigrala. Žal je prvi del sezone končan za obetavnega Tilna Kosija, slovenskega repre-zentanta, ki je v sredo staknil poškodbo trebušne prepone. Vsekakor Kosiju želimo čimprejšnje okrevanje. Tekma s Škofjo Loko je na Harde-ku na sporedu v soboto, 17. oktobra, ob 19.00. uk Nogomet • Rep. Slovenije BiH, Madžarska, Švedska ali Ukrajina? Slovenska nogometna reprezentanca je z zmago proti San Marinu (2:0, strelca: Cesar in Pečnik) končala redni del kvalifikacij za nastop na EP leta 2016 v Franciji. Izbranci selektorja Srečka Ka-tanca so v skupini E osvojili 3. mesto, kar jim prinaša nastop v dodatnih kvalifikacijah. Žreb za te bo v nedeljo, 18. oktobra, v Nyonu. Slovenci v teh ne bodo imeli statusa nosilca, ta vloga pripada ekipam BiH, Ukrajine, Švedske in Madžarske. Te so tako možne tekmice Slovenije, v drugem kakovostnem bobnu pa so poleg naše izbrane vrste še Danska, Irska in Norveška. Prve tekme dodatnih kvalifikacij bodo na sporedu med 12. in 14., povratne pa med 15. in 17. novembrom. Na EP so se poleg gostiteljice Francije prek kvalifikacij uvrstile še Avstrija, Anglija, Islandija, Češka, Severna Irska, Portugalska, Španija, Švica, Italija, Belgija, Wales, Albanija, Romunija, Nemčija, Poljska, Rusija, Slovaška, Hrvaška in Turčija. Skupina E, končni vrstni red: 1. ANGLIJA 10 10 0 0 31:3 30 2. ŠVICA 10 7 0 3 24:8 21 3. SLOVENIJA 10 5 1 4 18:11 16 4. ESTONIJA 10 3 1 6 4:9 10 5. LITVA 10 3 1 6 7:16 10 6. SAN MARINO 10 0 1 9 1:36 1 JM Strelstvo • Liga FIRST V Jursincih slavila Kevin Venta in ekipa SK Ptuj V organizaciji Strelskega društva Juršinci je bil na 6-steznem strelišču v Juršin-cih organiziran 1. krog mednarodne lige FIRST v streljanju z zračno pištolo, ki se je že vrsto let udeležujejo ekipe in posamezniki iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. V 1. krogu je nastopilo 10 ekip in 32 posameznikov. Posamezno je bil najboljši Kevin Venta iz SD Kovinar Ormož s 582 krogi, drugi je bil Tatrai Miklos iz PLE Zalaegerszeg s 575 krogi in tretji Sašo Stojak iz SK Ptuj s 573 krogi. Ekipno so slavili strelci iz SK Ptuj s 1696 krogi, drugo mesto je osvojila ekipa SD Alzas iz Čakovca s 1682 krogi in tretje mesto ekipa SD Jožeta Kerenči-ča iz Miklavža pri Ormožu z enakim številom krogov, vendar manj centri. Uvodni krog lige FIRST je bila tudi zadnja tekma pred začetkom državnih lig v streljanju z zračnim orožjem, ki se začnejo 17. oktobra v Ljubljani, kjer v 1. ligi tekmuje kar nekaj ekip iz naše regije. tp petek m 16. oktobra 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Nogomet m 2. SNL Športno plezanje • Tekmovanje na Ptuju Aluminij zeli krivuljo obrniti navzgor, Drava v Tolminu brez kapetana Uspel »Naval na štant« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Drave se pred 11. krogom pripravljajo na različna načina: Ptujčani želijo vztrajati na vrhu, Kidričani se želijo vrhu približati. Dva zaporedna poraza sta Aluminij z vrha poslala na 6. mesto, kar v samem klubu in tudi pri navijačih seveda ni bilo pospremljeno z odobravanjem. Bolečemu porazu v lokalnem derbiju je sledil še poraz z zadnjeuvrščenim Tolminom, zato vzdušje pričakovano ni takšno, kot je bilo še dva tedna nazaj. A na vrhu je težko vztrajati, tudi v nogometu je tako. Za dvig krivulje pa imajo Kidričani vse prej kot lahkega tekmeca - v nedeljo v Kidričevo prihaja Ankaran. Gostujoči strateg Vlado Ba-džim je bil zagotovo vesel zadnje zmage proti Dobu, do katere so Primorci prišli brez izključenega igralca - že v 40. minuti je moral igrišče zapustiti Valenta. V ekipo Aluminija se vračata Krljanovič in Vrbanec, kar je za trenerja Simona Sešlarja zagotovo dobra novica ... Prvo medsebojno srečanje v tej sezoni se je v Ankaranu končalo brez zadetkov. Ptujčani so v pozitivni seriji treh zmag (Radomlje, Aluminij, Šenčur), ki jim je prinesla skok na vrh. V tem tempu želijo nadaljevati tudi v soboto, ko bodo gostovali v Tolminu. Glede na lestvico so varovanci Damijana Vogrin-ca favoriti, a so tudi novinci iz Tolmina v zadnjih dveh krogih pokazali zobe. A bo glavna težava Drave v soboto najbrž kar v lastnem taboru, saj zaradi kartonov ne sme nastopiti kapetan in glavni motor ekipe Nastja Čeh. Vsekakor izziv za trenerja in vse igralce, ki bodo stopili na igrišče . Prvo srečanje teh ekip se je na Ptuju končalo z zmago Drave (2:1). JM Karate • Maribor Open Tekmovalci iz osmih držav Ptujski karateisti so se v soboto, 10. 10., udeležili mednarodnega tekmovanja Maribor open, na katerem se je zbralo 288 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Slovaške, Makedonije, Češke, BiH in Slovenije. Tekmovalci Karate do kluba Ptuj (Anej Šmid Cafuta, Jure Sluga ter Krištof in Oscar Križanec) so dokazali, da so konkurenčni v mednarodnem Plezalni klub 6b Ptuj je v športni dvorani Gimnazije Ptuj izpeljal atraktivno tekmovanje v športnem plezanju, ki so ga naslovili Naval na štant. Tokrat so organizatorji uvedli novost, saj je bila tekma kombinacija hitrostnega in težavnostnega plezanja. Na tekmovanje je bilo prijavljenih 19 plezalcev različnih starosti in tudi plezalnega predznanja. Pred njimi sta bili postavljeni rdeča in modra težavnostna smer ter posebna smer za hitrostno plezanje. Hiter pogled na steno je dal slutiti, da so bile smeri primerno postavljene, tako da so lahko tekmovalci v glavnem zelo uživali v plezanju. Viktor Bombek, predsednik Plezalnega kluba 6b: «Prvič se je zgodilo, da je naš klub organiziral tekmo izven Vzhodne lige. Za to potezo smo se odločili, da po krajšem organizacijskem premo- ru pripravimo čimbolj atraktivno tekmovanje in mislim, da nam je to tudi dobro uspelo. Večini plezalcev je šlo v težavnosti in hitrosti zelo dobro, tudi našim domačim tekmovalcem.« V seštevku obeh smeri je bil najboljši Benjamin Ko-dale pred Blažem Korbar-jem in Igorjem Košutni-kom. Plezalni klub 6b Ptuj je imel med nastopajočimi prijavljenih pet plezalk in plezalca. Med njimi se je najbolje - s šestim mestom - odrezala Eva Žnidarič, deveta je bila Stela Muršec, deseta Neja Draškovič, štirinajsti Bogdan Bashta, sedemnajsta Žanin Vidovič in osemnajsta Špela Vrtačnik. Vseh šest Ptujčanov si je na domači tekmi nabiralo izkušnje in bodo po tokratnih solidnih nastopih v naslednji sezoni tekmovali tudi na različnih domačih tekmovanjih. David Breznik Foto: Stanislav Mladi so na Ptuju prikazali dobro plezanje; na fotografiji Eva darič. Zni- Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Žan Žnidar: »Cilj je osvojiti naslov prvaka« merilu, saj so dosegli lep skupinski uspeh. Vsi so se odlično odrezali, najboljši rezultat sta v športnih borbah dosegla Jure in Oscar, ki sta po izenačujoči borbi v finalu na koncu zasedla 2. mesti. Krištof je v repeaažu po dveh izenačenih bojih osvojil 3. mesto. Anej, Oscar in Krištof so tekmovali v katah in zasedli 5. mesta. UR Na zadnji dirki letošnje sezone za obe selekciji mladincev so bili prisotni tudi ptujski kolesarji. V zelo deževni nedelji, ki je bila povrh vsega še zelo hladna, pogoji so bolj spominjali na zimske kot jesenske razmere, je v Pod-smreki potekala tradicionalna zaključna prireditev VN Avtomojster. Izmed kolesarjev Perutnine Ptuj se je med mlajšimi mladinci pričakovano najbolj izkazal Luka Saga-din, ki je zasedel 5. mesto. Že v naših preteklih številkah smo pisali o letošnjem vidnem rezultatu Žana Zni-darja med dečki C kot tudi celotnega moštva v tej najmlajši kategoriji. Žan je namreč skozi celotno letošnjo sezono pridno nabiral točke za Pokal Slovenije in nato z 510 zbranimi zasedel skupno izjemno 2. mesto med posamezniki. Prav tako odlično 2. mesto so dečki C osvojili tudi kot ekipa, v kateri so poleg Žana Žnidarja tekmovali Vid Uspešna ekipa dečkov C KK Perutnina Ptuj Jeromel, Žan Aljaž Poropat, Andrej Majnik, Luka Marko-vič, Taj Jeromel, Jure Majnik, Matevž Rutnik, Primož Kir-biš, Andraž Rutnik in Žan Hanžel. O pravkar končani sezoni, ki je bila zares uspešna, je mladi kolesar Žan Žni-dar, ki obiskuje OŠ Cirkovce, povedal: »S sezono 2015 sem zelo zadovoljen. Drugo mesto v pokalu Slovenije mi pomeni zelo veliko, ker sem v to vložil veliko treningov in truda. Seveda pa sem zadovoljen tudi z ekipnim razpletom, kjer smo se vsi trudili in nabirali točke. Plani za naslednje leto so povezani s tem, da se bom trudil še bolj kot letos. Cilj je namreč, da osvojim naslov državnega prvaka.« Žan je v KK Perutnina Ptuj prišel po predstavitvi, ki jo ptujski kolesarki kolektiv vsako leto pozimi izvaja na ptujskih in okoliških šolah. Tako se je pred slabima dvema sezonama odločil za kolesarko pot in kljub dosedanji kratki karieri je za njim že nekaj odličnih izidov. V klubu si želijo, da bi se jim tudi po letošnjih predstavitvah pridružilo čim več novih nadobudnih članov. tp Šahovski kotiček Državna liga: Lahko ptujski šahisti ob jubileju posežejo po najvišjih mestih? Konec tedna bo najboljših devet ekip na Otočcu odigralo prve tri kroge članske državne lige, najvišjega domačega ekipnega tekmovanja. Ptujski šahisti si ob visokem jubileju, 80-letnici delovanja, prav gotovo želijo visoke uvrstitve. Ali lahko ponovijo uspeh iz let 2007 in 2008, ko so bili najboljši, bo znano šele konec novembra. Lani so osvojili 4. mesto. Kapetan, MM Danilo Pola-jžer, je tudi tokrat prijavil zelo pomlajeno ekipo, v kateri bodo ob prekaljenih stalnih članih (Aleksandr Beljavski, Jure Borišek) na svojo priložnost čakali perspektivni mladi, med njimi mojstrska kandidata David Murko in Andraž Šuta, pa nekoliko starejši MK Žan Bel-šak in prvokategorinik Klemen Janžekovič. Po potrebi bosta vskočili še dve članici, MM Anita Vrabič ter Marija Rakic iz Srbije. Glede na začetne pozicije Ptujčani z 2311 točkami zasedajo tretje mesto, na prvem mestu pa so najresnejši kandidati za naslov prvaka in lanski zmagovalci šahisti ŽŠK Maribor. V prvem krogu se bodo Ptujčani v petek pomerili z ekipo z Vrhnike (lani 2. mesto), v soboto bodo merili moči z Radensko Pomgrad, v nedeljo pa z Branikom iz Maribora. Razpored: Otočec (hotel Šport): - petek, 16. 10.: odprtje lige in 1. krog ob 16. uri - sobota, 17. 10.: 2. krog ob 14. uri - nedelja, 18. 10.: 3. krog ob 10. uri M. Sobota (hotel Diana): - petek, 6. 11.: 4. krog ob 16. uri - sobota, 7. 11.: 5. krog ob 14. uri - nedelja, 8. 11.: 6. krog ob 10. uri Maribor (hotel Draš): - petek, 27. 11.: 7. krog ob 16. uri - sobota, 28. 11.: 8. krog ob 14. uri - nedelja, 29. 11.: 9. krog ob 10. uri - razglasitev rezultatov Vabljeni na šahovsko simultanko V četrtek, 22. oktobra, bo ob 16. uri v Narodnem domu na Ptuju zanimiv šahovski dogodek, ko se bodo z dvema ša- hovskima mednarodnima mojstroma v simultanki pomerili mestni svetniki, člani svetov ČS in zaposleni v občinski upravi. Dogodek spada v sklop prireditev ob visokem jubileju, 80-letni-ci delovanja ptujskih šahistov in prireditev ob prazniku mestne občine Ptuj 2015. Koliko povabljenih bo sprejelo izziv Anite Vrabič in Danila Polajžerja, bo znano šele dan pred simultanko, ko je zadnji rok za prijavo. Pred uradnim začetkom bo pet organizacij in društev, ki so se med prvimi odzvali povabilu v okviru projekta »80 šahov po Ptuju«, prejelo brezplačne šahovske komplete. Na ogled skupaj z obema šahistoma vabita organizatorja dogodka, ŠD Ptuj in MO Ptuj. Silva Razlag Zebec Foto: M K 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 16. oktobra 2015 Atletika • Kidričevo teče 2015 Športni napovednik V Kidričevem tek z dobrodelno noto KUD NIKA je v sodelovanju s Športno zvezo Kidričevo, Zgodovinskim društvom Kidričevo in Športnim društvom Puresport v nedeljo organiziralo tradicionalno športno-rekreativno prireditev »Kidričevo teče 2015«. Na startu pred športno dvorano v Kidričevem se je kljub dežju zbralo 50 ljubiteljev najbolj naravne oblike gibanja. Otroški teki na 300 in 600 metrov so privabili najmlajše nadobudne ljubitelje teka, zagotovo pa je dež odvrnil večje število otrok in ljubitelje nordijske hoje ter predvsem pohodnike po poti zgodovine Kidričevega. Osrednji tekaški preizkušnji sta bili dolgi pet in deset kilometrov. Trasa slednje je potekala skozi učilnico v naravi, ki je mnoge navdušila s svojo lepoto. Kidričevo teče 2015 je letos pritegnilo Najboljši trojici v ženski in moški konkurenci tudi legendo slovenske atletike, znano maratonko Heleno Javornik, ki je slavila Boštjan Zupanič, predsednik organizacijskega odbora: »Nekoliko nam je ponagajal dež, ki je žal odvrnil številne ljubitelje vse bolj priljubljene nordijske hoje in pohoda. Veseli me, da teka na 5 in 10 kilometrov rasteta, da so bili tekači znova zadovoljni s prireditvijo in pravijo, da se drugo leto ponovno vidimo v Kidričevem. Hvala vsem, ki so pomagali in so podprli prireditev.« v teku na 10 km, medtem ko je bil med moškimi najhitrejši Bojan Vozlič. Na pet kilometrov dolgi progi je slavil Marijan Krempl, večkratni zmagovalec Maratona treh src v Radencih, med ženskami pa Tina Lešnik. Ponovno je v Kidričevem tekel tudi Zdrav-ko Čufar, znameniti ultrama-ratonec (pretekel je Balaton 212 km, Montblanc 156 km in Špartatlon 246 km, op. a.), ki je postal pravi ambasador dogodka. Dogodek je bil letos prvič povezan tudi S humanitarnimi koraki ... »Hodi, teci, doni-raj, otroške sanje podpiraj«. Zbrana sredstva bodo namenili za socialno ogrožene otroke OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo. DB Nogomet • Mlajše selekcije Mlade Ptujčanke še naprej na vrhu Selekcija deklet U-15 ŽNK MSM Ptuj je na domačem turnirju v hladnem in deževnem vremenu pokazala ves svoj talent in prepričljivo osvojila vse možne točke. Rdečo-bele so najprej premagale ekipo Maribora z rezultatom 1:0, čeprav bi glede na priložnosti moral biti rezultat še višji, nato pa še ekipo Koroške s 5:0. Tako so po treh odigranih turnirjih prepričljivo zavzele vrh prvenstvene lestvice in imajo kar osem točk prednosti pred zasledovalkami. Liga deklet U-15 vzhod: REZULTATI 3. KROG ŽNK MSM Ptuj - ŽNK Koroška 5:0 (3:0) ŽNK MSM Ptuj - ŽNK Maribor 1:0(0:0) Ekipa ZNK MSM Ptuj, selekcija U-15 2.SKL SKUPNA LESTVICA: 1. MSM PTUJ 7 2. MARIBOR 6 3. FUŽINAR 7 4. TELEING BELTINCI 6 5. KOROŠKA 7 6. RUDAR ŠKALE 5 6 1 3 2 3 2 2 3 1 0 0 0 23:3 15:3 8:6 14:5 4:28 1:20 8. KROG: Drava - NS Mura 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Žekš (95.); 2.SML Liga deklet U-17 6. KROG: ŽNK Krka -ŽNK MSM Ptuj 0:6 (0:2) STRELKE: 0:1 Nika Čuček (9.), 0:2 Hana Simonič (34.), 0:3 Vita Žolek (47.), 0:4 Rika Herga (66.), 0:5 Neli Hofman (69.), 0:6 Neli Hofman (75.). 8. KROG: Drava - NŠ Mura 7:1 (3:0); strelci: 1:0 Šalamun (24.), 2:0 Šalamun (41.), 3:0 Lovenjak (44.), 4:0 Bauman (48.), 5:0 Sitar (53.), 5:1 Šuša (75.), 6:1 Šalamun (87.), 7:1 Šalamun (88.). 1. DRAVA PTUJ 1611 2 3 56:15 35 2. DRAVINJA 1411 1 2 54:15 34 3. NŠ MURA 16 9 1 6 34:24 28 4. A. E. BISTRICA 12 8 3 1 24:5 27 5. MALEČNIK 14 8 2 4 35:24 26 6. ZAVRČ 14 7 0 7 47:26 21 7. DRAVOGRAD/SG 16 6 3 7 43:26 21 8. JARENINA 14 6 2 6 43:26 20 9. MIKLAVŽ/DOBR. 14 6 2 6 27:29 20 10. KOR. PREVALJE 16 5 4 7 22:32 19 11. ŠMARTNO 1928 12 5 2 5 20:12 17 12. NŠ LENDAVA 16 4 3 9 35:40 15 13. POHORJE 14 3 1 10 15:49 10 14. KOVINAR MB 16 0 0 16 7:139 0 1. MSM PTUJ 6 2. FUŽINAR 6 3. TELEING BELTINCI 5 4. RADOMLJE 5. AJDOVŠČINA 6. MARIBOR 7. RUDAR ŠKALE 8. VELESOVO 9. KRKA 10. KRIM 11. KOROŠKA 5 1 4 2 4 1 4 0 3 0 2 1 2 1 2 0 1 0 0 0 0 0 19:2 10:2 24:1 31:4 16:11 12:14 7:11 9:30 3:24 5:17 5:25 ODMEVI IZ ŠPORTA vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ŠPORTNE NOVICE vsak dan ob 13.10 Liga U-15 vzhod 10. KROG: Drava Ptuj - Farmtech Veržej 0:0; Aha Emmi Bistrica - Žalec 5:0 (3:0); strelci: 1:0 Ramadani (3.), 2:0 Kujan (16. - ag), 3:0 Pušnik (28.), 4:0 Martinčič (48.), 5:0 Martinčič (63.); Gerečja vas Hajdina - Aluminij 0:7 (0:3); strelci: 0:1 Prelec (9.), 0:2 Meglič (25.), 0:3 Pre-lec (28.), 0:4 Mesarič (44., z 11 m), 0:5 Prelec (51.), 0:6 Meglič (53.), 0:7 Mesarič (62., z 11 m). Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ Sii.B-GS.EHCHS www.radio-ptuj.si 1. MARIBOR 10 9 1 0 48:3 28 2. ALUMINIJ 10 8 2 0 54:5 26 3. CELJE 10 7 1 2 15:4 22 4. A. E. BISTRICA 10 6 2 2 31:10 20 5. FARM. VERŽEJ 10 6 2 2 21:11 20 6. DRAVA PTUJ 10 5 3 2 23:7 18 7. ŠAMPION 10 5 1 4 21:17 16 8. KRŠKO 10 3 4 3 11:9 13 9. RUDAR VELENJE 10 3 2 5 11:27 11 10. DRAVOGRAD 10 2 1 7 11:27 7 11. GEREČJA VAS 10 2 1 7 5:24 7 12. MB TABOR 10 1 3 6 8:22 6 13. DRAVINJA 10 1 0 9 3:39 3 14. ŽALEC 10 0 1 9 1:58 1 UR Nogomet • 1. SNL PARI 14. KROGA - PETEK ob 19.00: Zavrč - Gorica; SOBOTA ob 17.45: Celje - Maribor; SOBOTA ob 20.00: Krško - Rudar, Domžale - Krka; NEDELJA ob 17.45: Luka Koper - Olimpija. 2. SNL PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 15.00: TKK Tolmin - Drava Ptuj, Roltek Dob - Triglav Kranj, Farmtech Veržej - Šenčur; NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Ankaran; SREDA ob 15.00: Zarica Kranj - Kalcer Radomlje. 3. SNL SEVER PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Šampion - Radlje, S. Rojko Dobrovce - Dravinja, Mons Claudius - Fužinar Noži Ravne. Koroška Dravograd - Brežice 1919: NEDELJA ob 10.30: Videm - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA ob 15.30: Maribor B -AjDAS Lenart, Šmartno 1928 - Podvinci Betonarna Kuhar. SUPERLIGA PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Tržec - Stojnci, Središče ob Dravi - Aha Emmi Bistrica, Gerečja vas - Hajdina, Bukovci - Cirkulane; NEDELJA ob 15.00: Carrera Optyl Ormož - Apače. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Podlehnik - Boč Polj-čane, Leskovec - Markovci, Podvinci Betonarna Kuhar - Lovrenc; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Rogoznica; NEDELJA ob 15.00: Gorišnica - Dornava Vrtnarstvo Kovačec, 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Majšperk - Slovenja vas, Grajena - Pragersko, Zgornja Polskava - Polskava Avto-prevozništvo Grobelnik; NEDELJA ob 15.00: Makole - Hajdo-še. Rokomet • 1. A DRL (m) 7. KROG: Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka (SOBOTA ob 19.00) 1.BDRL(m) 5. KROG: Drava Ptuj - Krško (SOBOTA ob 19.00); Moškanjci Gorišnica - Krim Olimpija (SOBOTA ob 19.30) MLADINSKO - ČLANSKA LIGA VZHOD (Ž) 3. KROG: Branik - Tenzor DP Logik Ptuj (SOBOTA ob 16.00) Odbojka »2. DOL vzhod (ž) 1. KROG: Mozirje - ŽOK GM mobil Ptuj (PETEK ob 20.00) Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 1. KROG: Kajuh Slovan - Ptuj (SOBOTA ob 17.00) 2. SNTL (m) 2. KROG: Ptuj - Kajuh Slovan (SOBOTA ob 10.00); Ptuj - Vesna (SOBOTA ob 16.00) Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) 4. KROG: Drava - Fužinar PE (SOBOTA ob 13.30) Humanitarni nogometni spektakel na Hajdini Ekipa Art Football Team Slovenia - Humane zvezdice bo v pripravah na evropsko prvenstvo naslednji četrtek, 22. oktobra, gostovala na Hajdini. Naša estradna reprezentanca se bo pomerila proti veteranom Hajdine, večkratnim prvakom lige MNZ Ptuj. V humanitarni tekmi, ki se bo začela ob 16.30, bodo na delu nekdanji odlični nogometaši, športniki, estradniki in glasbeniki, med drugim Omar Naber, Pidži, Slaviša Stoja-novič, Suad Filekovič, Mitja Dragšič, Kliton Bozgo ... Selektorju Bojanu Prašnikarju bo tekma služila za izbor reprezentance, ki jo čakajo najprej kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu. Morebitni tekmec Slovenije v kvalifikacijah bo znan šele po žrebu v izraelskem mestu Haifa. V bobnu bo kar 24 reprezentanc, ki se bodo borile za nastop na EP, ki bo v Izraelu januarja 2016. Na zadnjem svetovnem prvenstvu estradnikov v Moskvi je naša reprezentanca osvojila 6. mesto). Konjeništvo • Kasaške dirke v Ljutomeru V nedeljo bo ljutomerski hipodrom predzadnjič letos gostil najboljše slovenske kasače - prijavljenih je 66 konjev, ki se bodo pomerili v osmih dirkah. Najpomembnejša bo štela za naslov državnega prvaka med dvoletniki. Na 1600 metrov dolgi stezi bo nastopila deseterica, kar osem jih bo zastopalo barve KK Ljutomer, dva pa prihajata iz KD Slovenske gorice Lenart. David Breznik, JM, NŠ torek • 13. oktobra 2015 Šport, šport mladih Štajerski 15 Plavanje Strelstvo • Kevin Venta Padali so številni rekordi Kevin Venta v novi ekipi SV Willmandingen Četverica mladih plavalcev PK Terme Ptuj, kije nastopila v Kranju Kranj je v soboto v organizaciji PD Zvezda izvedel mednarodni plavalni miting Start 2015. Na startni listi prve tekme v zimski sezoni v zaprtem 25-metrskem bazenu je bilo kar 477 plavalcev iz 33 klubov iz sedmih držav. Med sodelujočimi so bili številni odlični plavalci na čelu z Damirjem Dugonjicem, z rezultati pa so tokrat najbolj izstopali nekateri madžarski reprezentanti. Na svoj način so s svojimi rezultati izstopali tudi štirje predstavniki PK Terme Ptuj Lora Grobelšek, Leon Ljubec Zajko, Klara Benko in Sara Lampret, ki jih je spremljal njihov trener Igor Ster-nad. Uvodna tekma zimskega dela sezone je namreč poka- zala, da so v zadnjem obdobju opravili dobro delo že v septembru, saj so še tri tedne plavali v zunanjem bazenu v Termah Ptuj, dobro pripravljenost pa so nadgradili s treningi v zadnjih tednih tudi v notranjem bazenu, kjer pa pogoji za vadbo niso optimalni. V Kranju so Ptujčani nastopili v štirinajstih disciplinah, v kar dvanajstih pa so izboljšali osebne rekorde. Največji napredek je naredila Klara Benko, ki je osvojila tudi edino medaljo za ptujski klub. V disciplini 50 m prsno je s časom 38,57 sekunde osvojila tretje mesto. Skupno so tekmovalci PK Terme Ptuj v svojih starostnih skupinah zabeležili sedem uvrstitev med prvih deset. David Breznik Bovling • Podjetniška liga Visoki rezultati, ekipe razvrščene v skupine Šesti krog je v povprečju postregel z visokimi ekipnimi rezultati, čeprav presežka (beri: rezultata preko 3000) ni bilo. Ekipa Dokl gostinstvo je bila najboljša, a le za 4 podrte keglje več od ekipe SAR Avtomatizacija ... Na lestvici so se ekipe razvrstile v nekakšne skupine: v vodilni so štiri ekipe, ki jih ločita dve točki, v drugi naslednjo četverico prav tako ločijo le štiri točke ... Presenetila je Restavracija Pan, ki je Iršičem odščipnila tri točke, izjemno izenačeno je bilo še na tekmi BC Ptuj - Elektro Maribor, ki se je končala z remijem. Med posamezniki so kar trije presegli mejo 800, še 15 jih je šlo preko 700 ... Med najboljšo deseterico so po trije predstavniki SAR Avtomatizacije in Dokl gostinstva. Tako v tem krogu kot v skupnem seštevku posameznikov je na vrhu Bojan Klarič. REZULTATI 6. KROGA: Restavracija Pan - Gostišče Iršič Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Bojan Klarič (SAR Avtomatizacija) 838, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 809, 3. Robert Ku-rež (Dokl gostinstvo) 803, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 772, 5. Robert Šegula (Tames) in Sašo Vidovič (Casino Poetovio) oba 754, 7. Darko Bezen-šek (SAR Avtomatizacija) 752, 8. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 745, 9. Jani Kramar (SAR Avtomatizacija) 741, 10. Marko Šam-perl (Dokl gostinstvo) 740. 3:5, Tames - Saubermacher Slovenija 7:1, Perutnina Ptuj -Klasmetal Sl. Gorice 0:8, SAR Avtomatizacija - VGP Drava 6:2, Bowling center Ptuj - Elektro Maribor 4:4, Casino Poeto-vio - Radio-Tednik Ptuj 2:6, Ta-lum - SKEI Ptuj 5:3, Boxmark Team - Dokl gostinstvo 0:8. 1. SAR AVTOMATIZACIJA 6 2972 38 2. TAMES 6 2729 37 3. GOSTIŠČE IRŠIČ 6 2667 37 4. DOKL GOSTINSTVO 6 2976 36 5. TALUM 6 2660 30 6. KLASMETAL SL. GORICE 6 2719 29 7. SKEI PTUJ 6 2527 26 8. BOWLING CENTER PTUJ 6 2544 26 9. VGP DRAVA 6 2743 22 10. RADIO-TEDNIK PTUJ 6 2612 21 11. CASINO POETOVIO 6 2530 20 12. ELEKTRO MARIBOR 6 2543 17 13. BOXMARK TEAM 6 2362 16 14. SAUBERMACHER SLOV. 6 2416 15 15. RESTAVRACIJA PAN 6 2499 12 16. PERUTNINA PTUJ 6 1927 2 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Bojan Klarič (SAR Avtomatizacija) povprečno 200,6, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 189,8, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 187,9, 4. Dušan Kostanjevec (SAR Avtomatizacija) 186,6, 5. Darko Bezenšek (SAR Avtomatizacija) 184,8, 6. Igor Vidovič (Tames) 178,9, 7. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 178,5, 8. Robert Šegula (Tames) 177,4, 9. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 176,4, 10. Marko Šamperl (Dokl gostinstvo) 176. Razpored 7. kroga (ponedeljek, 19. 10., ob 19.00): Tames - Bowling center Ptuj, Radio-Tednik Ptuj - Perutnina Ptuj, Talum - Boxmark Team, Gostišče Iršič - SAR Avtomatizacija; torek, 20. 10., ob 19.00: Dokl gostinstvo - Elektro Maribor, Saubermacher Slovenija - Casino Poetovio, Restavracija Pan - SKEI Ptuj, Klasmetal Sl. Gorice - VGP Drava. JM Ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta se bo tudi v novi strelski sezoni kot edini slovenski predstavnik s pištolo dokazoval v najmočnejši nemški Bundesligi. Kot novinec v ekipi 1. lige s pištolo jug brani barve bavarskega Schützenverein (SV) Willmandingen. V prvem dvoboju sezone se je Willmandingen pomeril z močno ekipo Sgi Waldenburg in bil poražen z rezultatom 4:1. Venta se je kot prvopostavljeni in najmočnejši član ekipe pomeril z izkušenim nemškim repre-zentantom Abdullahom Ustaoglujem, prav tako prvopostavljenim strelcem v ekipi Waldenburg. Mladi Ormožan v uvodni tekmi še ni pokazal vsega svojega strelskega znanja, s 377 krogi je bil sicer najboljši član svoje ekipe, proti Ustaogluju pa je bil prekratek za šest krogov. Willmandingen s povprečnim rezultatom 370 krogov in 1850 krogi ni bil kos uvodnemu izzivu. Venta najboljši po rezultatu, a ostal brez zmage Drugi dvoboj ligaškega prvenstva je Willmandingen imel proti ekipi SGi Ludwigsburg, Venta pa se je pomeril proti Nemcu Florianu Foto: DSB Bundesliga Najboljši slovenski strelec s pištolo Ormožan Kevin Venta se je v novi sezoni nemške Bundeslige predstavil v dresu nove ekipe - SV Willmandingen. V tej je v uvodnih dvobojih streljal kot prvopostavljeni strelec. Brunnerju in bil s 378 krogi proti 380 krogom nasprotnika znova prekratek za posamično točko. Willmandingen je na koncu srečanje izgubil s 5:0, ekipa je dosegla boljši povprečni rezultat (372,6 kroga) kot v uvodnem srečanju, najboljši član ekipe pa je bil znova najboljši slovenski strelec s pištolo - Kevin Venta. »Pa sem preživel leto- šnji krst. Pričakoval sem težki tekmi in se nanju tudi dobro pripravil. Potrudil sem se, kolikor je šlo, ampak nisem bil kos svojima tekmecema. Uvodno srečanje smo izgubili proti najboljši ekipi bun-deslige lanske sezone. Druga tekma je bila prav tako težka, znova borba. Na koncu mi je zmanjkalo tudi športne sreče, saj sem v zadnji seriji štirikrat zadel 9,9 kroga in bil za dva kroga prekratek proti nasprotniku. Iz napak se učimo, nadaljevanje bo boljše,« nam je po uvodnih tekmah optimistično zaupal Venta. Naslednjega dvoboja v Nemčiji se bo mladi Ormo-žan udeležil že naslednji konec tedna, po uvodnem sobotnem turnirju slovenske 1. A državne lige v Ljubljani, ko se bo v nedeljo pomeril z ekipo KKS Hambrücken, dan pred tem pa bo dvoboj z ekipo SV Waldkirch moral izpustiti. Lestvica 1. liga pištola jug 1. SV KELHEIM-GMÜND 9:1 4 2. SGI WALDENBURG 9:1 4 3. SGI LUDWIGSBURG 9:1 4 4. SV WALDKIRCH 6:4 4 5. HSG MÜNCHEN 7:3 2 6. ESV WEIL AM RHEIN 6:4 2 7. SV ALTHEIM WALDHAUSEN 4:6 2 8. SSG DYNAMIT FÜRTH 4:6 2 9. TSV OTLINGEN - SPSCHABTL. 3:7 0 10. FSG HILPOLTSTEIN 1:9 0 11. SV WILLMANDINGEN 1:9 0 12. KKS HAMBRÜCKEN 1:9 0 Simeon Gönc Rokomet • Mlajše selekcije 1. mladinska liga REZULTATI 3. KROGA: Drava Ptuj - Urbanscape Loka 25:30 (13:12), Krka - Jeruzalem Ormož 40:38 (21:22), Trimo Trebnje — Krško 30:31 (14:17), Koper 2013 - Dol TKI Hrastnik, Celje Pivovarna Laško - Sevnica 32:26 (14:11), Riko Ribnica - Slovan 28:32 (13:13). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 3 3 0 0 6 2. KRKA 3 2 0 1 4 3. SLOVAN 3 2 0 1 4 4. KOPER 2013 2 2 0 0 4 5. KRŠKO 3 2 0 1 4 6. TRIMO TREBNJE 3 2 0 1 4 7. URBANSCAPE LOKA 3 1 0 2 2 8. RIKO RIBNICA 3 1 0 2 2 9. DRAVA PTUJ 3 1 0 2 2 10. JERUZALEM ORMOŽ 3 10 2 2 11. SEVNICA 3 0 0 3 0 12. DOL TKI HRASTNIK 2 0 0 2 0 DRAVA PTUJ - URBANSCAPE LOKA 25:30 (13:12), DRAVA PTUJ: Šulek, Osterc 1, Mlač-Černe 4, Vaupotič 2, Reisman 1, Gavez 1, Kajnc, Bedeti 4, Bukvič, Rosič, Lo-vrec, Sitar, Lazič, Šalamun 4, Krasnič 1, Žuran 7. Trener: Ivan Hrupič KRKA NOVO MESTO - JERUZALEM ORMOŽ 40:38 (21:22) JERUZALEM: Šutalo, Caf; Voljč, Grabovac, Lukman 1, Hebar 1, Horvat 3, Kociper 4, Kavčič 5, Kosi 5, Ozmec 8, Kol-mančič 11. Trenerja: Mladen Grabovac in Iztok Luskovič. Ormožani so v Novem mestu zaradi slabe obrambe iz rok izpustili veliko priložnost vsaj za točko, če ne že za celoten plen. V 4. krogu bodo v nedeljo, 18. 10., ob 11.30 na Hardeku Ekipa mlajših dečkov B združene ekipe Velika Nedelja CO&Jeruzalem Ormož je v uvodnih dveh krogih zabeležila dve prepričljivi zmagi (proti Moškanjcem-Gorišnici in Arcontu Radgoni). gostili sovrstnike Trima iz Trebnjega. Kadeti, vzhod 1. CELJE PIVO. LAŠKO 5 5 0 0 10 2. JERUZALEM ORMOŽ 5 5 0 0 10 3. GORENJE VELENJE 5 3 0 2 6 4. DRAVA PTUJ 5 3 0 2 6 5. SLOVENJ GRADEC 5 3 0 2 6 6. ARCONT RADGONA 5 1 0 4 2 7. POMURJE 5 0 0 5 0 8. MOŠKANJCI - GOR. 5 0 0 5 0 JERUZALEM - DRAVA PTUJ 33:21 (17:6) _ JERUZALEM: Milec, Firšt Šeruga; Šoštarič 6, T. Hebar 3, Notersberg 3, G. Hebar 1, Niedorfer 2, Šulek 2, Munda 3, Voljč 5, Koderman 4, Zidarič 4. Trener: Mladen Grabovac. DRAVA PTUJ: Tonja 2, Leto-nja 2, Forštnarič 3, Ivaniševič 2, Ovčar 4, Kovačič 1, Šmigoc 6, Toš, Jakomini 1. Nova zmaga kadetov Jeruzalema, ki so pričakovano ugnali vrstnike Drave. V soboto, 17. 10., ob 16.00 Ormožane čaka derbi v Celju. Starejši dečki A, vzhod 1. DRAVA PTUJ 5 5 0 0 10 2. CELJE PIVO. LAŠKO 4 4 0 0 8 3. V. NEDELJA C. O. 5 3 0 2 6 4. GORENJE VELENJE 5 3 0 2 6 5. SLOVENJ GRADEC 4 2 0 2 4 6. HIB LIEBENAU 4 1 0 3 2 7. MOŠKANJCI - GOR. 5 0 0 5 0 8. FUŽINAR 4 0 0 4 0 VELIKA NEDELJA CO & J. ORMOŽ - DRAVA PTUJ 22:27 (14:13) V. NEDELJA CO & J. ORMOŽ: Pfeifer, Munda, Borko 1, Rubin, Fergola, Toplak 3, Kuhar 1, Horvat 4, Torič 4, Herga Riz- man, Cvetko, Zemljič, Sovič 8, Lukman, Kovačec 1, Škrinjar. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec. DRAVA: L. Lazič, S. Štampar 1, J. Pšajd, L. Planinc, M. Šilak 3, J. Matjaž, Ž. Godicelj 1, Ž. Lo-vrenčič 9, N. Herjavec, M. Murko, M. Nikl 11, T. Pogelšek, Ž. Simoni 2, A. Kampuš, R. Ribič Rok. Trenerja: Ivan Hrupič Ivan in Aleš Planinc. Prvi polčas je minil v znamenju številnih preobratov. Domači so najprej zaostajali za 4 (3:7), pa povedli za dva (10:8), znova zaostajali za dva (11:13) in na koncu vodili 14:13. V 2. polčasu je imela domača ekipa pri vodstvu 15:13 igralca več, a je priložnost zapravila zaradi tehničnih napak. Gostje so povedli 15:16, v nadaljevanju pa so prednost samo še višali. UK, JM 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 16. oktobra 2015 Bosna in Hercegovina • Odkrivali smo kontraste te čudovite države Napolnili smo pet avtobusov naših bralcev in poslusalcev Bosna in Hercegovina, ki že od nekdaj velja za državo, v kateri se prepletajo različne kulture, v kateri so številne vojne pustile velik pečat in ki kljub svoji težki preteklosti velja za košček sveta, ki se ga resnično splača obiskati, nas je minuli vikend navdušila s svojo raznolikostjo. Zaradi velikega povpraševanja smo organizatorji, Turistagent, Štajerski tednik in Radio Ptuj, razpisali še dodaten termin, in sicer ta vikend. Prvega termina popotovanja po Bosni in Hercegovini se nas je udeležilo kar 170. V petek smo se v zgodnjih jutranjih urah polni dobre volje in velikih pričakovanj iz Maribora in Ptuja odpravili na pot proti Bosni in Hercegovini. Najprej smo obiskali starodavno Jajce, ki ga imenujejo mesto muzej, v katerem je pečat preteklosti izjemno močan in ki ponuja številne arhitekturne, pa tudi pokrajinske raznolikosti. Ogledali smo si cerkev sv. Marije in zvonik sv. Luka, katakombe, muzej drugega zasedanja Av-noja in slap, ki velja za enega izmed 12 najlepših na svetu in enega redkih, ki je v samem segli v popoldanskih urah. Nastanili smo se v sodobnem hotelu na Ilidži, Hollywood. A s tem se dogajanje še ni končalo, po večerji so namreč za nas pripravili živo glasbo, enkratni Marjan Nahberger, voditelj našega Radia Ptuj, pa je izpeljal zabavne igre, ki so nas nasmejale do solz. Sobota nam vremensko sicer ni bila naklonjena, a smo kljub temu poskrbeli za odlično vzdušje in ogled sara- jevskih znamenitosti. Na avtobusnem ogledu smo spoznali tako rekoč vse pomembne znamenitosti mesta, v katerem so združene številne zgodovinske stavbe ter sodobni moderni objekti. Peljali smo se mimo Zetre, kjer so potekale Olimpijske igre, si ogledali številne verske objekte, od džamij do cerkva, Svrzine kuce in enkratne Baščaršije, do tunela „spasa", ki je bil zgrajen med vojno pod sarajevskim letali- Obiskali smo tudi enega izmed 12 najlepših slapov edinega v centru mesta Jajce. Mlini na reki Plivi so ena izmed pomembnih znamenitosti Bosne in Hercegovine, ki se jo vsekakor splača obiskati. centru mesta. Zatem smo se odpravili na ogled znamenitih mlinov na reki Plivi, ki so očarljivi in nevsakdanji. Po tradicionalnem kosilu, smo se nato odpravili proti ve-zirskem Travniku, kjer smo obiskali rojstno hišo pisatelja Iva Andriča, ki ga tako Bosanci kot Hrvati in Srbi štejejo za svojega. Naš glavni cilj prvega dne potovanja, Sarajevo, smo do- Brez čevapčičev seveda ni šlo ... Ptuj, Podravje • Pridobitev sindikata Odprtje novih prostorov SVIZ Območni odbor SVIZ od tega tedna naprej deluje v novih prostorih, na Potrčevi 58, na Ptuju. Šli so v nakup 55 kvadratnih metrov velikih prostorov, ki jih potrebujejo za delo sindikata. „Za delo sindikata je potrebno, da se ustvarijo dobri pogoji. Naš območni odbor je do junija 2015 deloval v najeti pisarni na Trstenjakovi, na Ptuju. Prostor je bil premajhen, da bi lahko izvajali vse aktivnosti. Tako smo morali sindikalni zaupniki vse sestanke izvajati na kateri od šol ali pa smo najeli prostor v sejni sobi katere restavracije," pojasnjuje Majda Anželc, predsednica SVIZ OO Ptuj. Nov poslovni prostor je na Potrčevi cesti 58 in meri 55 m2 . Člani sindikata so ga uredili po svojih potrebah, tako da je postal funkcionalen za njihovo delovanje. Tam bodo zraven rednih sestankov izvajali tudi izobraževanja z različnih področij. „Prepričana sem, da bo vsak od več kot 1200 članov SVIZ OO Ptuj začutil, da je to prostor, kjer bo lahko spregovoril o svojih težavah, prostor, kjer bo našel nekoga, ki ga bo poslušal, prostor, v katerem se bo lahko sprostil in v katerem bo skrbel tudi za svojo profesionalno rast," še dodaja Anžel-čeva. Dženana Kmetec Sveti Tomaž • V vrtcu praznovali teden otrok Nekaj ti moram povedati ... V Vrtcu pri OŠ Sveti Tomaž so v tednu otrok, ki so ga letos obeležili pod sloganom „Nekaj ti moram povedati", imeli drugačne, še zanimivejše in pestrejše dopoldneve. „Vsak posameznik ni vešč pogovora, izrečena beseda ne pove tistega, kar je mislilo srce. Zato smo v tednu, ki je posebej namenjen otrokom, vzgojiteljice izbrale dejavnosti, ki omogočajo vsakemu posameznemu otroku izraziti sebe, svoja občutja, prepričanja, stališča, potrebe in želje, tudi tiste najbolj skrite kotičke teh nežnih malih duš. Otroci so se lahko izražali z različnimi sredstvi in materiali," je pojasnila vzgojiteljica Silvija Belšak Viher. Otroci so tako prisostvovali lutkovni igri, kjer je Maruška reševala spor med barvicami, poslikali vrtčevsko parkirišče, se igrali s svetlobo in temo ter prisluhnili zgodbi, ki jo je pripravila knjižničarka. Svoje talente so izrazili na modni reviji. Čaka jih še stik s poniji in razvijanje empatije ter odgovornosti do živali. Preizkusili pa se bodo tudi v jahanju. Za zaključek pestrih dejavnosti bodo v vrtcu pri OŠ Sveti Tomaž gostili prireditev Kolesarč-ki, kjer se bodo otroci izkazali v »šofiranju«, spretnosti, iznajdljivosti in prometni varnosti. Monika Levanič tj jfci; ^ , Novi prostori so na Potrčevi 58. Foto: Vrtec pri OS Sveti Tomaž Tako so v tednu otrok otroci iz Vrtca pri OŠ Sveti Tomaž poslikali vrtčevsko parkirišče. Foto: CG petek • 16. oktobra 2015 Ljudje in dogodki ŠtajerskiTEBUlK 17 Minuli vikend se nas je na popotovanje po Bosni in Hercegovini podalo kar 170 vedoželjnežev. Najmlajši potniki so bili 5-letna Hana, 6-letna Zoja in 8-letni Rok. ščem in ki je v odigral izjemno vlogo ... Na tokratnem tridnevnem bivanju v Bosni in Hercegovini smo obiskali še znameniti Mo- star. Samo za nas je član tamkajšnjega društva skakalcev z mostu tudi skočil v Neretvo, kar je bila posebna dogodivščina. Doživetje minulega vikenda je bilo izjemno, obiskali smo številne znamenitosti, med drugim tudi enkratni izvor reke Bune, spoznali tradicio- nalno bosansko hrano, pojedli nešteto čevapčičev in burekov, se zabavali v številnih igrah in na poti domov prejeli še krasno darilce organizatorjev: pravo bosansko džezvo, v kateri bo „kafa" še boljša. Druga skupina naših bralcev in poslušalcev, kar 130 jih je bilo, uživa v enakem pro- gramu tudi ta vikend, mi pa obljubljamo, da bomo tudi v prihodnje organizirali podobne razvade. Dženana Kmetec Ormož • Izvedli že tretjo Likovno-literarno kolonijo Malek Ustvarjalo več kot 35 udeležencev Na idilični lokaciji Malek je minuli konec tedna v okviru Likovno-literarne kolonije Malek 2015 ustvarjalo več kot 35 ljubiteljev likovnega in literarnega ustvarjanja iz ožje pa tudi širše okolice Ormoža. Že tretje leto zapovrstjo so se ustvarjalci zbrali na Maleku pod Svetinjami, kjer so lepoto okolice združili z likovnim in literarnim ustvarjanjem. Kot je povedala Barbara Podgorelec iz OI Ormož, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je namen kolonije medgeneracijsko povezovanje umetnikov ter druženje in spodbujanje likovnega in literarnega ustvarjanja. Posebno pozornost pa namenjajo tudi mladim. Sicer pa so umetnik s poljubno tehniko letos ustvarjali na temo »Staro, ki prehaja v novo, in novo, ki črpa iz starega«. „Gre za zelo široko temo. Mladi zajemajo iz zakladnice tradicije in delajo na novo. Morava povedati, da so naju presenetili Lani se je rodilo LIKUDO Ormož Zasluga za ustanovitev Likovno-literarne kolonije gre poleg Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, OI Ormož, tudi idejnemu očetu ter predsedniku LIKUDO Ormož Bohomilu Ripaku. Da je namen kolonije pravi, dokazuje ustanovitev Likovno kulturnega društva LIKUDO Ormož. Ideja za nastanek društva, ki danes šteje 22 članov, se je namreč porodila na lanskoletni koloniji. Kot je povedal Ripak, so nadvse aktivni. V dobrem letu delovanja so namreč organizirali likovne delavnice za odrasle in mlade, sodelovali pa so tudi na različnih dogodkih in prireditvah v Ormožu - nazadnje na krajevnem prazniku KS Ormož. s skrajno svežimi idejami," sta navdušeno dejali mentorici, akademska slikarka Jasna Kozar ter pisateljica, pesnica in predsednica literarno-kulturnega društva KUD Prasila Helena Srnec. Dvodnevno kolonijo, kjer je ustvarjalo več kot 35 udeležencev, med njimi tudi dijaki Gimnazije Ormož, je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, v sodelovanju z LIKU-DO Ormož in KUD Prasila. Kolonijo so omogočili sponzorji, P&F Jeruzalem Ormož in podjetje Wienerberger. Izbrana dela bodo na ogled v okviru letošnjega, že 23. martinovanja, kjer bodo vsem udeležencem podelili tudi priznanja za udeležbo. Monika Levanič Ormož • 14. tradicionalna prireditev Pozdrav jeseni Na srečelovu zbrali 1.000 evrov Slabo vreme minuli petek nikakor ni pokvarilo dobrega vzdušja na že 14. tradicionalni prireditvi Pozdrav jeseni v Centru za starejše občane Ormož. Na veselem dogodku je potekal tudi srečelov, kjer so zbrali 1.000 evrov. Sredstva bodo namenili za obnovo domske avle. V ormoškem centru za starejše občane so tudi letos v goste povabili svojce stanovalcev, uporabnike zunanjih storitev, prostovoljce, predstavnike sodelujočih organizacij in druge. Na prireditvi Pozdrav jeseni, ki je zaradi slabega vremena potekala v jedilnici doma in na zunanjih terasah, je bilo okrog 400 zbranih. Zbrane je pozdravil direktor CSO Ormož Bojan Burgar, ki je poudaril, da jim v centru ne manjka volje in pripravljenosti za izboljšanje kakovosti bivanja stanovalcev. V teh dneh so tako začeli preurejati domsko avlo. V ta namen so pripravili tudi sre-čelov. V zameno za prostovoljni prispevek so obiskovalci domov ponesli izdelke, ki so jih izdelali stanovalci v okviru ustvarjalnih delavnic. Izkupiček srečelova je približno 1.000 evrov. Denar bo namenjen za obnovo avle. Načrtujejo obnovo Grošljeve vile Kot je še povedal direktor, pa pripravljajo vse potrebno za obnovo sosednje Grošljeve vile, kjer bodo pridobili dodatnih 20 mest institucionalnega varstva v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah. „Začeli smo tudi urejati vse potrebno za povezavo Gro-šljeve vile z obstoječo zgradbo doma s prostori za številne programe, ki jih želimo osmisliti v domu v okviru medgeneracij-skega povezovanja in sodelovanja. Želimo namreč, da je in bo CSO Ormož središče skrbi za tretje življenjsko obdobje z med-generacijskim povezovanjem oziroma učenjem drug od drugega." Na prireditvi je besede spodbude in zahvale v imenu stano- valcev podal predsednik Sveta stanovalcev Stane Kramar, predstavnica svojcev Milica Kvar, v imenu predstavnikov občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž pa je zbrane pozdravil župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko. Veseli dogodek so popestrili s krajšim kulturnim programom, v katerem so nastopili otroški pevski zbor Papagaj Osnovne šole Ormož, folkloristi Kulturno-turističnega društva Miklavž pri Ormožu, zapeli pa so tudi stanovalke in stanovalec - člani domske pevske skupine Metuljčki. Zbrane je s humori-stičnim nastopom nasmejal Tonček Žumbar. Po uradnem delu programa, je sledilo še druženje ob pečenih kostanjih, moštu in drugih dobrotah. Monika Levanič Tako so na Likovno-literarni koloniji Malek ustvarjali ljubitelji likovnega in literarnega ustvarjanja. Tema letošnje kolonije je bila »Staro, ki prehaja v novo, in novo, ki črpa iz starega«. Foto: Arhiv CSO Ormož Na tradicionalni, že 14. prireditvi Pozdrav jeseni se je zbralo 400 ljudi. 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 16. oktobra 2015 Filmski kotiček V kinocentrih C in e p l exx Obisk O režiserju in scenaristu M. Night Shyamalanu je bilo prelitega že veliko črnila, vendar ponovimo. Njegov prvenec, zdaj že legendarni Šesti čut (1999) je pokazal, da avtor o filmih ve nekaj več kot vsi drugi skupaj, zato ni čudno, da je Hollywood vanj začel metati tone denarja, hkrati pa mu je dovoljeval vso umetniško svobodo. Hollywood seveda to počne samo takrat, kadar ne ve, v čem je skrivnost uspeha določenega avtorja, blagajniški izkupički pa vseeno letijo v nebo. V takih primerih pač stavi na konja, ki mu kaže najbolje, torej gre za še večje kockanje. M. Night je tako pridno snemal filme s svojim avtorskim pečatom, toda krivulja njegove genialnosti je nekje tam pri četrtem filmu začelo strmo padati, do te točke, ko je postal že tarča posmeha. Na koncu se je moral celo prodati studijskemu sistemu za režijo visokoproračunskih filmov, ki so vsi po vrsti pogoreli in na koncu je brez avtorske vizije snemal za druge, ki so mu nato posnetke zasegli in jih zmontirali po svoje. Z vsakim novim filmom je namreč pokazal, da lahko vedno, in to prav res vedno, posname še slabši film od prejšnjega. Tokrat je g. Night tvegal lastnih pet milijonov, ki jih je uspel zaslužiti, ko je režiral Willa Smitha v nesrečnem filmu Čas po zemlji (After Earth, 2013) in jih vložil tja, kjer je začel svojo filmsko pot, torej v poceni in majhen film s pretresljivim preobratom. Rezultat je film Obisk, ki kaže, da g. Night najbolje funkcionira, če ga Hollywood pusti na miru. Pač ni režiser, ki bi obvladal politične in finančne igre studijskih sistemov, ampak je zgolj in le avtor in režiser. Prav. S filmom Obisk se tako vrača na svoje polje prikrite groze, saj z njo najlažje prestrašiš občinstvo. Dobri avtorji groze, kot so Stephen King, Wes Craven in drugi, namreč vedo, da ljudi ni potrebno prestrašiti, saj smo vsi že prestrašeni. Treba je le narediti razpoke skozi zid, s katerim se je družba obdala v območje udobja in že bo občinstvo skakala od strahu. Ti prehodi pa so lahko precej preprosti, dovolj je le, da se ukvarjamo z nelagodnimi stvarmi, ki jih je družba tabui-zirala in izrinila iz kroga življenja, recimo smrt, staranje, demenca, umske bolezni, norosti itd. Spisek je neskončen in Obisk z veliko zajemalko zajema iz tega neskončnega vrelca prikrite groze. Režiser se je sicer odločil za metodo 'najdenih posnetkov', vendar so ti tako umirjeni, da se zdi, da jih resnično snemal človek, ne pa podivjan pes, kot je to običajno v tovrstnih filmih. Tovrstna umestitev v 'resnično' življenje naredi grozo toliko bolj učinkovito, še bolj pa preobrat na koncu, zato lahko zadovoljno ugotovimo, da je g. Night, kadar je osvobojen pritiskov studia in denarja, še vedno efektiven filmar. Obisk seveda ni njegov najboljši film, je pa lep korak nazaj v pravo smer. Matej Frece The Visit Igrajo: Kathryn Hahn, Deanna Dunagan, Peter McRobbie, Ed Oxenbould, Olivia DeJonge, Benjamin Kanes, Shelby Lackman Režija: M. Night Shyamalan Scenarij: M. Night Shyamalan Žanr: grozljivka Dolžina: 94 minut Leto: 2015 Država: ZDA Tačke in repki . Mačka ima zlomljen rep Lastnico 6 let stare mačke zanima, kako naj ukrepa pri svoji ljubljenki, ki ima zlomljen rep. Muca si je poškodovala rep pred tremi meseci. Domov je prišla z rano na repu in repa tudi ni uporabljala, oziroma je kar visel, ne da bi ga premikala. Obiskala je veterinarja, muca je dobila injekcije in tabletke za vnaprej. Rana na repu je lepo zacelila, vendar muca repa še sedaj ne uporablja. Še več, lastnica meni, da jo rep celo moti, saj ima težave v pesku, ko gre ka-kat in lulat. Lastnica tudi opaža, da se muca igra in crklja bistveno manj kakor pred nesrečo. Veterinar ji je svetoval, da se muci rep operativno odstrani. Lastnica se boji posega in posledic in sprašuje, ali je še katera druga opcija, da bi pomagali muci. Rep je v bistvu podaljšana hrbtenica in je sestavljen iz vretenc, v katerih je hrbtenjača, ki prevaja živčne dražljaje in oživčuje rep. Pogosto se dogaja, da se hrbtenjača zaradi po- škodbe repa prekine, npr. pri zlomih repa ali pri močnejših infekcijah repa. Tak rep postane nevrološko mrtev, kar pomeni, da ga žival ne čuti in prav tako ne more z njim upravljati, ne more ga dvigniti, mahati z njim in podobno. Rep enostavno binglja z živali in tako postane mrtev privesek, ki deluje predvsem moteče za žival. Ker je oživčenost repa prekinjena, muca sicer ne čuti bolečin, jo pa rep moti pri opravljanju fizioloških potreb, saj ga pri opravljanju velike potrebe ne more umakniti. Moteč je pri usedanju živali in pri ostalih vsakodnevnih aktivnostih. Koliko repa je prizadetega, je odvisno Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. od mesta poškodbe, najhuje je, če je poškodba na korenu repa, saj je v tem primeru mrtev ves rep. Tak nevrološko mrtev rep je vsekakor treba odstraniti s kirurškim posegom. Poseg se opravi v splošni anesteziji živali. Gre za lažji kirurški poseg, ki ne traja dolgo, le v primeru, da se rep odstrani v celoti takoj Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. za medenico, je poseg daljši. Muca po posegu hitro okreva in po izjavah lastnikov muc, ki so opravile omenjeni poseg, se muce po posegu prerodi-jo, spremenijo v pozitivnem smislu, skratka pokažejo, da se bolje počutijo. Dejstvo je, da nevrološko mrtev rep obremenjuje organizem živali in njene vitalne funkcije. Lastnici muce svetujem pregled v ambulanti. Veterinar preveri, ali je rep v resnici nevrološko mrtev in se v tem primeru dogovori za poseg. Muca bo na tak način močno pridobila na kakovosti življenja in njeno razpoloženje se bo vsekakor izboljšalo. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: osebni arhiv Zdravstveni nasveti Pregled uporabe zdravil V prejšnjem prispevku sva opisali osebno kartico zdravil. V tem prispevku bi predstavili dve novi lekarniški storitvi. To sta pregled uporabe zdravil in farma-koterapijski pregled. Obe storitvi pomenita podrobnejši pregled zdravil in drugih izdelkov, ki jih pacient uporablja. Na koncu pa pacientu prav tako vročimo dokument, kjer so zapisana vsa zdravila in drugi izdelki ter njihova pravilna uporaba - to je osebna kartica zdravil. Pregled uporabe zdravil je po definiciji storitev optimizacije in racionalizacije uporabe zdravil posameznega pacienta s ciljem izboljšati oziroma vzdrževati pacientovo z zdravjem povezano kakovost življenja. Storitev lahko opravlja farmacevt, ki ima pridobljene dodatne kompeten-ce. V prvem koraku farmacevt pridobi informacije o vseh zdravilih na recept, zdravilih brez recepta, prehranskih dopolnilih in medicinskih pripomočkih. Ob tem preveri tudi, kako je pacient seznanjen z zdravili, kako jih uporablja, ali pozna namen njihove uporabe in ali ima ob uporabi zdravil kakšne težave. Iz razgovora s pacientom in iz seznama uporabljenih zdravil farmacevt prepozna težave, ki so povezane z uporabo zdravil. Zlasti pri starejših pacientih se lahko težave prekrivajo z znaki bolezni in z znaki staranja (npr. omotičnost, zmedenost ipd.). S svojim znanjem in izkušnjami farmacevt oceni, katere težave so povezane z uporabo zdravil in katere težave pripišemo drugim okoliščinam. Farmacevt pacientu ob koncu pogovora izdela še osebno kartico zdravil, na katero mu zapiše ključna sporočila in ugotovitve pogovora. Po potrebi se farmacevt posvetuje z zdravnikom. Storitev pregled uporabe zdravil izvajamo po predhodnem dogovoru, saj zanjo potrebujemo več časa, kot ga imamo na razpolago ob izdajanju zdravil. Pregled uporabe zdravil svetujemo: a) osebam, ki imajo večje tveganje za težave, povezane z zdravili: • uporabljajo pet ali več zdravil sočasno ali več odmerkov zdravil na dan, • uporabljajo zdravila z zahtevnejšim režimom uporabe, • uporabljajo zdravila z zahtevnejšim načinom uporabe (na primer inhalacijska zdravila), • nakazani so problemi z vodljivostjo in sodelovanjem pacienta, • jemljejo zdravila z velikim tveganjem za neželene dogodke zdravljenja z zdravili, • imajo simptome in znake, ki nakazujejo na neželene učinke zdravil, • večje spremembe v režimu uporabe zdravil v zadnjih treh mesecih ali več kot štiri spremembe zdravil v zadnjih 12 mesecih, • zdravila, ki jih je predpisalo več predpisovalcev (osebni zdravnik, različni specialisti), • so bili pred kratkim odpuščeni iz bolnišnice, • oskrbovanci domov starejših občanov, • starejše osebe, • osebe s pogostimi hospitalizacijami, • uporabljajo številne izdelke za samozdravljenje. b) osebam, ki imajo posebne potrebe: • težave z učenjem oziroma razumevanjem, • težave z zaznavanjem, na primer vidom, sluhom, • fizične težave, na primer s požiranjem, artritis, • živijo same, • težave s komunikacijo, • specifične prehranske potrebe (na primer post). Pregled uporabe zdravil je torej namenjen v prvi meri pacientom in je zanje gotovo zelo uporaben. Pogosto namreč na videz nepomembne malenkosti odločajo o zavzetosti zdravljenja, kot npr. uporaba diuretika zvečer (nočno zbujanje), pri diabetikih se pojavlja hipoglikemija, ker po uporabi zdravil ne jedo, nepravilna uporaba pršilni-kov (slaba urejenost astme ali KOPB), podvajanje terapije (srečamo pri lajšanju bolečin, zniževanju holesterola ali krvnega tlaka, astmi ipd.), uporaba nekaterih antidepre-sivov zvečer (povzroči nespečnost), uporaba ginka s t. i. novimi zdravili za preprečevanje krvnih strdkov (povečana nevarnost krvavitev). Takih primerov je veliko in se jih pravzaprav ne zavedamo oziroma jih pri izdajanju zdravil spregledamo. Na podlagi lastnih izkušenj lahko povemo, da ta storitev lahko odkrije marsikatero nepravilnost pri zdravljenju z zdravili in da je teh v praksi veliko. Včasih se nam, farmacevtom, pacientove težave zdijo nemogoče ali nepomembne, vendar pogosto prav te malenkosti odločajo o kakovosti in uspešnosti zdravljenja. Šele kontinuirano izvajanje te storitve bo dejansko pokazalo razsežnosti tovrstnih težav. Naša prizadevanja bodo šla tudi v smeri, da bi bila ta storitev poravnana iz sredstev zdravstvenega zavarovanja. dr. Marjetka Korpar, mag. farm. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. petek • 16. oktobra 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 19 UGANKARSKI SLOVARČEK: AKVALUNGA = potapljaška priprava, AMADO = brazilski pisatelj (Jorge), AUDEN = angleški pesnik (Wystan Hugh), KULUK = garanje v stari Turčiji, LUMAR = montažne hiše, NAGANA = afriška bolezen, NIACIN = nikotinska kislina, VIRLOG = naselje pri Škofji Loki ■vvivonvi 'NVVIVDV 'ivsai 'viinios 'iaoi/\io>i Vmos 'maaa 'ho 'vrnao '3SAO '3i 'vnvovn Taosaa 'zn 'sva Vioiai 'uso Mil 'vaos 'vonítivaviv 'vsva 'loa vaon 'iviai 'aoiNaaiAi 'vvisavviviAi 'oiiAVids 'Aoiovisad 'Naanv Uvid 'aviAim 'lavvia :ouabjopoa -BviNVziavi 3i Aansaa Iščete svoj stil V kombinaciji za dan in svečane priložnosti Polona Rajh je 32-letna Ptujčanka, ki je končala univerzitetni študij primerjalne književnosti, trenutno brez zaposlitve. Ker doma ne dobi zaposlitve, se odpravlja v tujino, v Avstriji bo delala na kuharski akademiji. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila sama, ker si je zaželela spremembo. Redno se ukvarja s športom, najpogosteje z aerobiko. Ima rada živali. Njena največja želja je, da bi dobila zaposlitev v stroki in da bi delo dobili vsi mladi, ki imajo diplome. V kozmetičnem salonu Neda so pri Poloni ugotovili, da ima mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so postopek nege končali z nanosom ustrezne kreme. Pri negi doma bo ob mleku za čiščenje in toniku uporabljala kremo, ki ne bo mastna in ne suha. Občasno pa bo kožo nahranila z masko in s pilingom odstranila odmrle celice. Na noben drugi način namreč ni mogoče doseči tako hitrih in vidnih uspehov kot z masko, ki kožo reši pred luščenjem, rdečico, manjšimi gubami, mozolji in tudi nezdravo obarvanostjo. Zelo primerna je medena maska, ki odgovarja vsem tipom kože. Za maske lahko uporabimo sezonsko sadje in zelenjavo. V zimskem času pa bo glede na občutljivo kožo uporabljala tonirano kremo. V Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je Jožica Pepelnik Polono najprej ostrigla na kratko s poudarjenim sprednjem delom. Zatem je lase razbarvala in jo ponovno pobarvala v blond. Pričesko je oblikovala s ploščato krtačo, na koncu pa še z voskom. Vizažistka Minka Feguš je liče-nje začela z nanosom pudra, s katerim je enakomerno prekrila celoten obraz. Veke je obrobila s črnim čr- Foto: Črtomir Goznik Polona prej ... talom in z zlatim tonom preko črtala posvetlila oči. Na ličnice je nanesla rožnate tone, obrobila ustnice in jih nato poudarila v naravnem, ne preveč vpadljivem tonu. „Polona gre v gledališče. Tokrat sem se odločila za črno-bakreno kombinacijo. Oblačila, ki sem jih izbrala v Modiani, so lahko dnevna in svečana, saj eden izmed letošnjih trendov kliče po lesku in videzu kovine. Izbrala sem črne ozke hlače z zanimivimi detajli v predelu žepov in na dolžini, dodala srajčno bluzo, ki je v osnovi črna, naplečnik je v Foto: Črtomir Goznik , in pozneje Foto: Črtomir Goznik Polona v aktualni črno-bakreni kombinaciji bakreni barvi, in še bakreno krajšo jakno, sicer športnega kroja, vendar zaradi kovinskega videza primerna tudi za svečani športni videz. Zunanje temperature zraka, vsaj zjutraj in zvečer, nas počasi opozarjajo, da bomo v omarah morali poiskati toplejše kose oblačil, med temi pa bodo zagotovo ponovno nepogrešljivi različni šali. Tudi za Polono sem izbrala rjavo-črn širok šal, ki ga lahko ovijemo okrog vratu, lahko pa tudi okrog ramen. Tudi šal je iz Modiane, kjer sem našla tudi torbico, ki je s svojo kovinsko barvo za- ključila Polonin današnji videz. Seveda pa ne gre brez čevljev, poiskala sem jih v trgovini Alpina. Ker sem želela doseči eleganten, a še vedno športen videz, sem se odločila za čevlje z malo višjo peto ter kovinske barve. Polona lahko gre v gledališče ali v službo, tudi na kavo ali kosilo, saj je oblačila pri tem zagotovo ne bodo ovirala," je Polonino preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olimpic si je Polona izbrala vitaminsko nego telesa. „Začnemo jo s pilingom, ki je zelo pomemben, saj odstrani odmrle kožne celice, koža pa postane bolj dovzetna za negovalne učinkovine. Priporočamo, da ga opravite vsaj enkrat tedensko. Zakaj je piling telesa tako pomemben? Koža naravno odvaja odmrle kožne celice tako, da se odstrani vrhnja plast in se začne luščiti. Piling pomeni, da z nekoliko bolj grobimi izdelki samo fizično ali mehansko odstranimo te odmrle kožne celice. Izvajamo ga lahko doma ali v salonu. Po pilin-gu se koža tonificira, z masažnimi tehnikami pa nanesemo vlažilne kreme," je povedala kozmetičarka Silva Čuš. „Po vitaminski negi telesa je koža popolnoma drugačna, sveža, počutje pa odlično," je povedala Polona. MG KOLEKTIV SALONA îïiosko m zensKO Fïnneiîsevo z Slomškova 22 10 % popust v oktobru I 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 16. oktobra 2015 Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (27.) Končno nazaj Zelo so mi bila všeč nabodala za ražnjiče, ki sem jih po teh manjših restavracijah videl kar nekaj, zato sem po tržnici šel pogledat, če bi jih kdo prodajal. Dolga so bila več kot pol metra in zelo ploščata, da se niso vrtela. Našel sem možakarja s posodo in tovrstnimi zadevami, za eno nabodalo pa je ponudil ceno, ki bi preračunana znesla okoli 20 centov. Huh, poceni. Dal sem mu dva evra in jih vzel okroglih deset. Že sem hotel iti, ko me je poklical nazaj in mi hitel nekaj razlagati. Deloval je nekam skesano, na koncu pa mi je dal dvajset centov nazaj. Ker nisem barantal za ceno, se je samoiniciativno odločil, da sam zbije sebi ceno. Si predstavljate to pri nas na tržnici? Maryam je spet šla prej iz službe in spet je moral domov tudi njen Morteza. Poleg kupov daril nama je napakirala tudi ogromno hrane, vse pa je izgledalo, kot da nama pakira stara mama, ne pa znanka, ki jo dejansko poznava šele nekaj dni. Peljala sta naju na avtobus, ko naju Maryam še v avtu vpraša, ali imava sol in poper. Malo sva začudeno pogledala, ona pa je že iz vratnega predala vzela znani začimbi in mi ju porinila v žep. Kdo pa še vozi sol in poper v avtu razen Irancev? V Teheranu sva bila domenjena, da eno noč prespiva še pri Naderju, najinem prvem gostitelju, hotela pa sva nakupiti še sladkarije za domov ter obiskati najino 'tajno' čajnico, kjer si lahko tudi kadil pipo. Na tržnico naju niti približno ni mikalo, saj sva imela teh bazarjev in gneče zaenkrat dovolj. Nader in njegova Savaneh sta naju že čakala z obilno večerjo, seveda pa sva morala pripovedovati vse, kar sva doživela. Že v začetku te epizode sem pisal, da je bil Nader pravi družbeni kritik, ki je mislil s svojo glavo in se je na nekaterih mestih močno odmikal od uveljavljenih družbenih norm. Ker je bil tudi dober pisec, ki drugače objavlja članke v znanih in branih revijah, je med najino odsotnostjo spisal nov članek o razmerah v Iranu, kjer je res realno predstavil stanje in vmešal Poslednji dimi v Teheranu V Iranu slaščičarno enostavno moraš obiskati tudi politiko. Svetovala sva mu, naj članka raje ne objavi, ker ga prav gotovo čaka zapor in mislim, da je to mnenje tudi upošteval. Let sva imela pozno zvečer, zato sva popoldne izkoristila za obisk najine čajnice, kjer so bili vsi presenečeni, saj so naju že poznali. V hipu sva imela okrog sebe vse natakarje in nekaj gostov, da sva morala s fotoaparatom izvesti cel potopis potovanja in kar niso se nehali čuditi, kje vse sva bila. Čaj sva imela zastonj, ob slovesu pa sta dva natakarja celo jokala. V obstoječih družbenih razmerah pač vsakdo ne more iz države, druga ovira pa so finance, kar pa dobro vemo tudi pri nas ... Čakal naju je še veseli del dneva, saj sem domačim za spominke obljubil slaščice. Prodajaln bombonov in slaščic je v Iranu res ogromno in vsak kraj je znan po neki posebni sladki zadevi. Blizu Naderja je bila prodajalna, kjer si veliko tega lahko tudi poskusil. Seveda sva se pošteno najedla, nekaj pa sva vzela tudi za Naderja, Savaneh in njunega sinka Sahanda, ki bi naju verjetno najraje oklical za botra, čeprav še ni dopolnil enega leta. Ob tej priložnosti sva dala na mizo še preostanek Otove slivovke, da smo proslavili najin izlet, pri tem pa si je tudi Savaneh privoščila nekaj kapljic tega najinega zdravila, kar naju je kar malo presenetilo. Ostalo sva pustila Naderju in od doma sem mu poslal še eno zdravilno steklenico za hude čase. Ker do letališča res ni bilo javnega prevoza, sva se z metrojem peljala čisto na jug, dokler je šlo, nato pa se je spet začelo pogajanje za vožnjo s taksijem. Naredila sva že več kot pol poti, možakar pa je hotel še višjo ceno, kot sva plačala prvič za vso pot. Končno smo se zedinili, na koncu pa sva ugotovila, da taksist sploh ni poznal poti. Ni in ni zadel na avto- Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. OVEN J (Il. S. - IQ. 4.) CD" Zadnje dopoldne v Noshahru sva zabila na tržnici, kjer sva spet rahlo trkala na zlato srce Irancev. Pri vsakem sva nekaj poskusila in vse je bilo seveda spet zastonj. Slaba stvar tega pa je bila, da se je nabralo kar nekaj tujih okusov, tako da sva se v bližnji čajnici kar oba postavila v vrsto za stranišče. Foto: Dani Zorko Naredili boste osebno bilanco. Poslovna previdnost vam bo koristila. Popaziti bo treba na zdravje in v naravni obliki telesu dovajati dovolj vitaminov in mineralov. Privlačile vas bodo tudi novosti, toda teden je v znamenju treznosti. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in romantike. BIK (21.4. - 20.5.) Narava vam bo poda- ' rila upanje. Planetne vibracije vam bodo v pomoč pri iskanju novih ljudi. Resnica bo, da se skozi druge učite in vam bodo ogledalo. Tisto, česar ne boste mogli povedati naglas, si zapišite. V ljubezni bo pestro in zanimivo. Naravni antibiotik bo sprostilna jasminova kopel. DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Hrepeneli boste po novostih. Pred tem bo treba razrešiti tisto, kar vas moti ali boli. V ljubezni se bo modro pogovoriti. Romantična doživetja na delovnem mestu bodo doživeli samski. Razbrati je, da bo pred vami teden, v katerem bo mnogo obveznosti in odgovornosti. A RAK ti&B\ (21.6. - 22. 7.) (22.12. - 20.1.) T.„t„.„„;,..„ „ „.„„.,„;;„ VA t Dobro vam bo šlo od TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Vneto boste zagovarjali svoje mnenje. In tako je tudi pravilno. Pred vami bo obdobje transformacije, kar pomeni, da se bo staro končalo in odprlo tisto, kar bo novo. Poti bodo zelo različne in na njih bodo tudi ostri kamenčki - kar pomeni v jeziku simbolov preizkušnje. Romantično bo! ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Modro bo, da boste razmislili o poslovnih potezah. Označevala vas bo magnetična energija in prinesla ugodnosti tako v poslovnem kot zasebnem življenju. V pozitivnem smislu bo izstopala ljubezen. Pravilno bo, da se boste pogovorili o svojih občutkih. Vir navdiha bo narava! STRELEC (23.11. - 21.12.) I Prijetno se boste počutili doma in v intimnosti doma. Mnogo energije bo na področju iskanja duhovnih zakonitosti. Neugodno bo za nove začetke in zaradi tega nekaj zdrave previdnosti v poslovnosti ne bo odveč. Sreča vas bo spremljala tam, kjer jo boste potrebovali. Ljubezen: bližnjic ni! ^ KOZOROG ' yj Intenzivna energija vam bo v pomoč. Teden bo prinesel mnogo prijetnosti in skladnosti. Potrudili se boste in naredili mnogo pozitivnega zase. Obdajale vas bodo romantične energije v ljubezni. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Pomembno bo, da se odločite in stopite v ospredje. ^ lev '^u) (23.7. - 22.8.) Foto: Dani Zorko cesto, vozili smo se med njivami in celo skozi nek kamnolom, na avtocesto pa smo zavili tako, da je počez prevozil nasprotni pas in na mestu brez ograje zapeljal na avtocesto v našo smer. V nekaj dneh že druga adrenalinska vožnja. Nabodala, ki sem jih srečno spravil čez carino, sem doma uporabil že takoj naslednji dan po prihodu in moram reči, da se mi je želodec veselo smejal, ko je spet užil domačo štajersko košto. Drugim pa sem dal, naj se bašejo s kupljenimi sladkarijami . Notranja modrost vam bo pomagala na razpotjih. Zadeve se bodo odvijale v pričakovano smer. Nekaj nejasnosti bo na delovnem mestu. Pomembno bo, da boste svoje mnenje zagovarjali na pravilen način. Pravljične energije bodo označevale ljubezen. Sreča se skriva na strani pogumnih! DEVICA bo prineslo paleto ugodnih rešitev. Blesteli boste v pogledu komunikacije. Obstajala bo povečana možnost, da razrešite nekaj, kar vas bo bolelo. Pogovori ne bodo samo osvobajali, ampak pričarali čarobnosti. Na delovnem mestu bo teden kreativnosti. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAUOCI1.NICA ZA Ime In priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. H O R O S rok pnlaganje tn atplo-macija. Trezno glavo boste ohranili tudi v kočljivih situacijah. V ljubezni se boste morali pogovoriti in tako boste doživeli pozitiven preobrat. Na delovnem mestu se bodo spremembe kopičile in od vas je odvisno, ali se odločite pravilno ali ne. VODNAR (21.1. -18.2.) Pogumno boste stopali naprej po svoji poti. Prijetno bo v družbi, še posebej tam, kjer se bo dogajalo kaj zabavnega. Na delovnem mestu se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Obstajala bo možnost, da boste prejeli pohvalo. Bučno bo tudi v ljubezni, toda vseeno ne bo vse po vaše. jjfei RIBI (23.8. - 22.9.) (19.2. - 20.3.) Vaša zaupnica bo na- Sledili boste svojim osebnim ambicijam. Zadev ne bo moč pometati pod preprogo. Svojih zastavljenih nalog se boste lotili na aktiven način. Pred vami je teden učenja in piljenja v znanju. V veliki meri vas bo sprostila narava, sveži zrak in pogovori. Glasba bo balzam za dušo! K O P petek • 16. oktobra 2015 Zanimivosti, poslovna sporočila Štajerski 21 Kidričevo član Skupine Talum ¿•i. -,-f:; -SsBsg^ESBE^HK od 19. do 24.10. 2015 na naši Podvinci • Obisk ob visokem jubileju as Žlahtnih 90 let Stanka Petroviča Stanko Petrovič se je rodil 11. oktobra 1925 v naselju Žabjak pri Ptuju, v družino s še osmimi mlajšimi brati in sestrami. Kot mlad fantje okusil grozote 2. svetovne vojne. wmgi s».-sik. EsSlH i:-' pon. do pet. med 8. in 18. uro 'wjj v soboto med 8. in 13. uro vse za grobove in jesenske zasaditve www.revital-vrtnarstvo.si 02 7990 792 AKCIJSKA PONUDBA W MgSMKgAK) «D®!» MMltfA JUNECJE MESNATE KOSTI IN OBRANA REBRA SAMO 1,96€/KG ( JUN. REBRA ^ J { 3,88 €/KG J J V" -\ KRVAVICE IN ) KAŠNICE 50% CENEJE Foto: arhiv Društva upokojencev Z ženo sta povila šest otrok, sedaj ga osrečuje 10 vnukov in 14 pravnukov. Pred štirimi leti je prejel priznanje za 50 let gasilskega dela. Ob visokem življenjskem jubileju smo ga obiskali, mu čestitali in seveda zaželeli veliko sreče, zdravja in razumevanja med svojimi najdražjimi. Upokojenke in upokojenci DU Rogoznica Prijavnica za Kuharsko preobrazbo Ime in priimek: Naslov, kraj: Telefonska številka: Potem spremljajte Kuharsko preobrazbo na Radiu Ptuj vsak torek med 16. in 17. uro. Vsak torek zvečer bomo v prostorih ŠC Ptuj, Biotehniška šola, šolski dom Grajenščak kuhali pod vodstvom priznanega kuharja Vlada Pignarja, skupaj z izbranimi kandidati. Na zaključni Kuharski preobrazbi pa ste z malo sreče lahko prisotni tudi vi. Izpolnite kuponček (nefotokopiran) in ga pošljite na Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Izmed vseh prispelih bomo izžrebali dva, ki bosta v zadnji oddaji kuhala z nami. Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 19. oktobra. Pridobljene osebne podatke prijavljenih ne bomo posredovali tretji osebi in so namenjeni zgolj izbiri kandidatov, ki bodo sodelovali pri preobrazbi. 18:00 19:00 19:30 Ptuj, hotel Primus: 27. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Arhivi na razpotju Majšperk, športni park: odprtje kegljišča na prostem Ptuj, gostilna Rozika: slovesnost ob ponovnem odprtju gostilne Pri Roziki Slovenska Bistrica, Pretrež, pri ribniku Farovec: kostanjev piknik in kožuhanje, društvo Bistriški škrat in društvo invalidov Črešnjevec Slovenska Bistrica, restavracija Sodexo: srečanje starejših krajanov in krajank, KO RK Impol Hajdina, prostori občine: sprejem za članice A, B, člane B in starejše gasilce PGD Hajdoše in starejše gasilce iz PGD Gerečja vas za doseženi rezultat na tekmovanju za pokal GZ Slovenije Majšperk, Breg, galerija Tovarna umetnosti: odprtje likovne instalacije Anka Krašna, slovenski delavci danes Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana gradu: predavanje Franca Zabukoška, Po poti Antona Martina Slomška Sveti Tomaž: dobrodelni koncert DPM Sveti Tomaž Trnovska vas, dvorana: koncert Adija Smolarja, Društvo za ohranjanje običajev Ločič Ptuj, Mestno gledališče: romantična komedija iLutka 18:00 19:00 20:00 20:00 Sveta Trojica, domačija: konopljina kulinarična sobota z modno revijo iz konopljinih oblačil LuNi ob 15.00 Žetale, večnamenska dvorana: 16. občinski praznik in 25. kostanjev piknik, osrednja prireditev s kulturnim programom, ansambel Mladi Ekarti Slovenja vas, gasilski dom: Dan odprtih vrat v mesecu požarne varnosti, PGD Slovenja vas Ptuj, hotel Mitra: predavanje Zdenke Pukmeiser, Kako čustva vplivajo na naše zdravje, društvo TUI-NA Trnovska vas, dvorana: 17. praznik občine, osrednja prireditev, kulturni programi in podelitev priznanj Gerečja vas, gasilski dom: predstavitev projekta Gibanice nekoč in danes, Društvo žena in deklet Gerečja vas Starše, Večnamenska dvorana Starše, koncert ob izidu 1. cd plošče ansambla KGB Kvintet Trnovska vas, šotor pred večnamensko dvorano: občinski praznik, veselica s Štajerskimi fakini in Kingstoni Kog, Turistična kmetija Hlebec: Večer prleške knjige in vina 2015, predstavitev knjige Helene Srnec, Prleška duša, Marko Kočar, Tadej Vesenjak in prleški vinarji Ptuj, DomKulture Muzikafe: koncert Bas in glas, Nejc Sajovic - glas, Jaša Hedžet - bas Nedelja, 18. oktober Sobota, 17. oktober 9:00 Izbrane kandidate bomo o izboru obvestili telefonsko. Hajdina, telovadnica OŠ: 17. praznik občine Hajdina, mednarodni turnir v karateju Euroeast Hajdina 2015, karate klub WKSA Hajdina Ptuj, Mercatorjev center na Špindlerjevi: razstava gob Gobarskega društva Ptuj Gorišnica, gasilski dom: razstava ročnih del Cvetje jeseni, DU Gorišnica, do 18:00 10:00 Ptuj, grad: Muzejski vikend za družine, Grad, gradi-ček Slovenja vas: 17. praznik občine Hajdina, rekreativno kolesarjenje po občini Hajdina Slovenska Bistrica, Dom svobode: lutkovna predstava Zmeda v hiši čarovnic, lutkovna skupina CIK CAK 11:00 Trnovska vas, pred občinsko stavbo: pričetek teka po vaseh, ŠD Kenguru 9:00 10:00 10:00 10:30 8:00 Gorišnica, gasilski dom: razstava ročnih del Cvetje jeseni, DU Gorišnica, do 16:00 9:00 Ptuj, Mercatorjev center na Spindlerjevi: razstava gob Gobarskega društva Ptuj 13:00 Slovenja vas, ribnik: 17. praznik občine Hajdina, tekmovanje v ribolovu, ŠD Slovenja vas, Obkanalski krivolovci 13:00 Trnovska vas: občinski praznik, tekmovanje med vasmi v kuhanju kisle juhe, ples in zabava z Ansamblom bratov Belšak 15:00 Hajdina, igrišče ŠD: 17. praznik občine Hajdina, dan otroške nogometne šole Golgeter Hajdina Ponedeljek, 19. oktober 8:00 Slovenska Bistrica, Izza, Ljubljanska c. 42: seminar Praktičo reševanje problemov po metodi PPS 17:00 Lenart, Dom kulture: Juri Muri v Afriki, gledališka predstava učencev OŠ Leona Štuklja Maribor 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: etnološki večer in predstavitev knjige Pridite pomagat www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 16. oktobra 2015 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASIN6I DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cena Oprema Barva opel astra1.416v enj0y 2009 8.500,00c 62.000 km črna renault megane 1.9 dcicc privilege 2005 4.350,00« avt. klima kov. Črna seat leon 1.6 scorpion 2008 6.200,00« prvi last. kov. srebrna ford monde01.8 tdcitrend 2007 5.900,00« serv. knjiga kov. sv. modra renault kango01.5 dci family 2005 3.450,00« klima k0v.b0rd0 opel astra 1.7 DTIgtc enjoy 2005 3.990,00« avt. klima kov. modra fiat pun1d1.4t-jet16v sport 2009 5.250,00« serv. knjiga kov. Črna toyota yaris1.3 luna 2007 4.850,00« serv. knjiga kov. siva volkswagen beetle 1.9tdi 1999 2.550,00« klima kov. Črna renault megane 1.5 dci dinamique coupe 2009 7.700,00« prvi last. kov. opečna kia venga1.416v ex cu p 2010 8.200,00« 76.000 prev. kov. črna volkswagen fox 1.2 2005 3.200,00« 78.000 prev. kov. srebrna peugeot 206 2.0hdixt 2003 2.200,00« serv. knjiga kov. zelena volkswagen golf 1.61 plus comfortline 2005 4.900,00« prvi last. kov. srebrna ford focus1.8tdicomfort wagon 2001 1.850,00« serv. knjiga kov. srebrna opel astra 1.616v essentia 2008 4.300,00« 98.000 prev. kov. srebrna citroen c4 picass01.6 hdi dynamique 2007 5.400,00« avt. klima kov. siva renault vel satis 2.0 dci expression 2007 4.450,00« avt. klima kov. siva renault scenic 1 j dci dynamique 2010 7.190,00« serv. knjiga kov. siva mercedes-benz clk 200 sport plin 1998 2.890,00« plin kov. modra PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. \AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M :fJ=1PI d J11 ! I MtTil 3 BWT51 O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. AUDI A4 AVANT 2.0 TDI 2010 12.990 2.LAST. ČRNA BMW 318D UMUZINA E90 EFFICENCY DYN. 2011 12.490 1.LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW320DTOURING 2010 11.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 320D TOURING 2011 12.390 1.LAST., VSA OPREMA BELA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI AVT 2009 6.990 1. LAST. ,7.SEDEŽEV SREBRNA CrmOEN C4 GRAWD PICASS01.6 HDI 2010 8.290 1.LAST.,7.SEDEŽEV MODRA CITROEN C51.6 HDI 2011 9.990 1 .LAST., KOT NOV ČRNA HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.290 2.LAST.J0P OPREMA SIVA MERODES C 220 CDI 2006 6.790 2. LAST, ODLIČEN ZLATA OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1COSMO 2013 12.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 407 2.0 HDI 2007 5.390 2.LAST, VSA OPREMA SIVA SKODA 0CTAV1A COMB11.6 TDI 2013 11.290 1.LAST.J0P OPREMA SREBRNA VW GOLF 1.9 TDI PLUS 2007 7.990 1.LAST, ODLIČEN SIVA VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT 2000 1.790 OPRAV. VE. SERVIS BELA VW PASSAT 2.0 TDI VAfi. NOV MODEL 2012 12.490 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV VW TOURAN1.6 TDI VEC MODELOV 2012 11.990 1.LAST. VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ PISANA ■ ÍA0AVNA ■ AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Utrip Ormoža 11:45 Glasbeni predah 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 SKL - šport mladih, 2. oddaja, pon. 12:55 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasba za vse, 20. oddaja, pon. 19:00 Pogled nazaj, 4. oddaja, pon. 19:30 Sekvenca, 36. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (tuja), 60. oddaja 21:00 Sport(no), 31. oddaja, pon. 21:30 Preverjanje ekip prve pomoči 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Utrip Ormoža, pon. 11:00 Modro, pon. 11:25 SKL, šport mladih, 2. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna 12:20 Irrlokanal 17:10 Kuhinjica, pon. 17:35 Evropski teden mobilnosti, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (tuja), 60. oddaja, pon. 19:00 Sekvenca, 37. oddaja 19:20 Cista umetnost, 48. oddaja, pon. 19:45 Glasbeni predan 20:00 Pregled tedna, pon. 20:20 Peticija kulturnikov 20:45 Preverjanje ekip prve pomoči, pon. 21:05 Povabilo na kavo: Franc Kozel, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 info kanal 9:00 Pregled tedna, pon 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro 10:10 Obzornik TV Dravograd 10:40 Odpis dolgovv MO Ptuj, pon. 11:10 Glasba za vse, 20. oddaja, pon. 11:40 Vidnost pešcev, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Gostilna »Pr Francet« 13:20 Info kanal 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Sekvenca, 37. oddaja, pon. 18:45 Glasbena osmica (slo), 60. oddaja, pon. 19:15 Sport{no), 31. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Pogled nazaj, 5. oddaja 21:00 Povabilo na kavo: Marjan Kolarič, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 info kanal 9:00 Preglednik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 10:15 Modro, pon. 10:40 SKL šport mladih, 3. oddaja 11:10 Pogled nazaj, 5. oddaja, pon. 11:40 Vidnost pešcev, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Pomurski tednik 13:00 Šola, da se ti zrola: SS Slovenj Gradec in Muta, pon. 13:55 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:20 Po zdravje: Gripa in prehladi, pon. 19:00 Preverjanje ekip prve pomoči, pon. 19:20 Glasbena osmica (tuja), 60. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Sekvenca, 37. oddaja, pon. 20:45 Peticija kulturnikov, pon. 21:10 Odpis dolgov v MO Ptuj, pon. 21:40 Vidnost pešcev, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal Na podlagi 1. odstavka 1 7. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) in 20. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj (Uradni list RS, št. 9/04, 115/08 in 102/09), svet zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj razpisuje delovno mesto direktorja/direktorice Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Za direktorja/ico je lahko imenovan/a kandidat/ka, ki poleg splošnih pogojev, ki jih določajo predpisi s področja delovnega prava, izpolnjuje še naslednje pogoje: • univerzitetna izobrazba, • pet let vodstvenih delovnih izkušenj, • znanje enega svetovnega jezika, • poznavanje dejavnosti s področja kulture, • opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva, • vodstvene in organizacijske sposobnosti in znanja s področja upravljanja. Ob prijavi na razpis morajo kandidati predložiti program dela in razvoja zavoda. Svet zavoda bo izbranega/o kandidata/ko po prejemu soglasij in mnenj v skladu z aktom o ustanovitvi imenoval za direktorja/ico za obdobje petih let. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter program dela in razvoja zavoda pošljejo v zaprti ovojnici s pripisom »Za razpis direktorja« v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Prešernova ulica 33-35, 2250 Ptuj. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni od dneva objave razpisa. Svet zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj 08:00 G oris niča - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Gorišnica 21:00 Za vaše zdravlje-v živo | 22:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si SIP 08:00 Otroški program 08:30 ŠKL 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 11:00 Srečanje ljudskih pevcev vPobrežju 13:00 6. Društvene igre na Polenšaku 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Oddaja iz občine Deslrnik 19:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Starše - Srečanje ljudskih pevcev 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video sira ni 00:00 15 let KD Odpev 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:15 ŠKL 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Kronika iz občine Markovci 21 :Q0 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Spominska slovesnost v Doleni 09:00 ŠKL 09:30 Polka in majolka 10:30 Ptujska kronika 11:00 Ujemi sanje, Video strani 18:00 Srečanje ljudskih pevcev v Pobrežju 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:00 15 let KD Odpev 23:00 Video strani WILLIAMS Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel I Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nf0@williams.si TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z OlA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST. DVORlSC Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, irifo®petv.tv, www.petv.tv TU-VfS* CD "-Î- Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Juršinci vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Juršinci. Vidimo se v torek, 20. oktobra, ob 18.00 v večnamenskem kulturnem centru v Juršincih. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Ptuj vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci osnovnih šol iz Ptuja. Vidimo se v četrtek, 22. oktobra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. v Ùâjmka budilka STAJERSKA BUDILKA, od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-pluj.si PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AKCIJSKE CENE Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Posvet na temo odpisa dolgov; Predstavitev osnutka vizije in strategije MO Ptuj; Praznovanje Svetovnega dneva turizma; TD Ptuj podelilo priznanja za lepo urejeno okolje; Ustanovitev konzorcija za izgradnjo Urgentnega centra Ptuj; Mobilna aplikacija - novi projekt Ljudske univerze Ptuj; Zadovoljiva varnost v cestnem prometu MO Ptuj; Šesti gobarski praznik Gobarskega društva Ptuj; Ignac Ha-bjanič, neutruden humanitarec; Razstava likovnih del v Blagovnici Mercator; Mini olimpijada na Mestnem stadionu Ptuj; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 16. oktobra 2015 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PRIDRUŽITE se Oriflamu! Kontaktna oseba Laura Debelak. Tel. št. 030 333 063. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). GSM 040 647 223, Marjan Po-lajžer, s. p. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM drva, suha, mešana, cepljena, dolžine 20-30 cm, primerna za štedilnik in za podkuriti. Cena za 3 m3 drv je 150 EUR z dostavo. Info 031 208 904. PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte jonagold, zlati delišes, idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, telefon 769 26 91. PRODAM drva, mešana, kratka, drobna za podkuriti ali za štedilnik, 3 m3, z dostavo, 120 EUR. Info 041 620 853. PRODAM prašiče v teži 25-100 kg, mesni tip, linija 54. Cena po dogovoru. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj. VRTIČKARJI, pozor, ponujamo vam predelan konjski gnoj v 60-kg vrečah, cena vreče 7 € s prevozom, nagrada na 10 vreč liter domačega bučnega olja. Tel. 02/ 720 81 08 ali 031 273 577. PRODAM odojke in 200-kg svinjo za zakol. Tel. 051 423 260. AKCIJA jabolk! Prodajamo jabolka za ozimnico. Tel. 070 713 014. PRODAM kotel za žganjekuho in na-hrbtno kosilnico Stihl. Tel. 070 893 952. KUPIM bikca ali teličko, starosti do 30 dni, kabino za traktor Deuzt in traktorski hidravlični cepilnik za drva. Tel. 051 336 879. PRODAJA jabolk, lastno obiranje, kilogram 30 centov, v Trnovskem Vrhu. Tel. 041 285 422. PRODAM kunce za rejo ali meso, tel. 031 295 075. PRODAM telico v devetem mesecu brejosti in 160-kg prašiča. Tel. 051 231 529. KUPIM traktor, lahko je_ IMT, Deutz, Zetor, Ursus, Univerzal Štore ali podobno, možno z vsemi pripadajočimi priključki. Tel. 041 680 684. PRODAMO srnasto kozo, staro 2,5 leta, in kozlička, starega 5 mesecev, primernega za pleme. Tel. 041 894 325. BELE kokoši od 3,5 do 4 kg prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je tudi starejša ali v okvari. Telefon 031 424 684. UGODNO prodam kiper prikolico, 3 tone, Ljutomer, silos kombajn SK80 SIP ter traktorski drobilnik za zrnje. Telefon 041 645 875. AKCIJA jabolk. Prodajamo jabolka za ozimnico. Telefon 070 713 014. DOM-STANOVANJE V NAJEM oddamo 1,5-sobno stanovanje in 2,5-sobno stanovanje v Gorišni-ci, oboje vseljivo 1. 11. 2015. Tel. 051 653 715, info@sanare.si. NA PTUJU oddam v najem enosobno opremljeno stanovanje, lahko za daljši čas. Tel. 051 356 346. ODDAM dvosobno stanovanje z vrtom, teraso, cena 250 €/mesečno in stroški, v Bukovcih 120, št. EI 2015234-235-25403. Tel 041 639 074, Ivan Kolarič. NEPREMIČNINE PRODAM dvosobno stanovanje, 74 m2, v Kidričevem, pritličje. Št. ener. izk. 2015-94-22-22882. Tel. 031 496 584. ODDAMO v najem poslovni prostor (opremljena pisarna) v velikosti 30 m2. Pisarna je ogrevana s talnim gretjem, internet, etažne sanitarije, klima, parkirni prostor na lokaciji Zgornja Hajdina. Kontakt 041 399 234. PRODAM vikend v velikosti 20 m2 z vinogradom, Gruškovec 23 b, pošta Cirkulane. Telefon 041 31 41 99. ŠTUDENTKA, pridna in komunikativna, za delo v gostinskem lokalu Kureš - Šikole, Pragersko. Pokliči: 041 687 869. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ŽELEZNI kontejner, primeren za skladišče, prodam. Telefon 070 826 526. Mestni kino Ptuj Petek, 16., sobota, 17., in nedelja, 18. oktober: 17:00 Zmajček Kokos; 19:00 Pripravnik; 21:00 Še ena priložnost. Bridka je usoda, kako boli, solza kane iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. SPOMIN Dušan Vertič IZ SPUHLJE 100 A 14. oktobra je minilo eno leto, odkar si nas zapustil. Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate in prižigate svečke. Vsi tvoji najdražji Leta minevajo, spomini ostajajo. SPOMIN 13. 10. 2014-13. 10. 2015 Štefan Tretinjak IZ DRAŽENCEV 68 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče v njegov spomin. Njegovi najdražji Ne moreš iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani, grob je med nami, tišina prsti... Spomin na tebe pa vedno živi... SPOMIN 14. 10. 2015 je minilo deset let, odkar se je za vedno poslovil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Janez Meško PODGORCI 32 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse bi dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. SPOMIN 13. oktobra je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, tast, dedek, pradedek, brat, svak in stric Ignac Kaučevič LOVRENC 12 18. 7. 1927-13. 10. 2014 Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu, prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a v naših srcih večno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Ivana Hercoga Z ZG. HAJDINE 44 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji pot, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: žena Majda, hčerki Zdenka in Branka z družinama Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. SPOMIN 18. 10. 2015 mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, tast in svak Zvonko Kolednik Z MEJ 18 A Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Njegovi najdražji Ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšel si od nas, v grobu mirno spiš. V našem domu je praznina in v srcih naših bolečina. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, opeja in tasta Lovrenca Plohla IZ GRADIŠČAKA 5, JURŠINCI Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Hvala vsem za vso pomoč v težkih trenutkih, govorniku gospodu Francu Čehu za poslovilne besede, Lovrencu Kukovcu za molitev, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: žena Inge, sinova Roman in Drago, snahi Metka in Agnes ter vnukinje Rebeka, Jeanine in Ramona Smo ob tebi se borili, da zdravje bi ti povrnili, a bolezen pač tega ni hotela, žal prezgodaj te je vzela. ZAHVALA Na svoj 59. rojstni dan nas je zapustila draga sestra, svakinja, teta in botrca Lizika Širec IZ PTUJA Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za molitev v vežici in opravljen cerkveni obred. Hvala nosilcem simbolov, pevcem za odpete pesmi, g. Rudiju za govor slovesa, hvala prijateljem šole zdravja in Društvu slepih in slabovidnih iz Ptuja ter pogrebnemu podjetju Mir. Posebej zahvala njenim prijateljicam, ge. Bri-giti, Jožici in Slavici, ki so ji vedno nudile pomoč, posebej pa še, ko je zbolela. Žalujoči: bratje Vinko, Slavko, Joža in Stanko ter sestra Marija z družinami Nepričakovano si tiho zaspal, sedaj ni več bolečin in trpljenja, vendar v naših srcih boš za vedno ostal. ZAHVALA V 88. letu je svojo življenjsko pot zaključil dragi mož, oče, tast in dedek Ivan Cafuta IZ SOVIČ 11 Iskreno se zahvaljujemo vem sorodnikom, prijateljem, zdravstvenemu osebju in negovalni službi - pomoč na domu, ki ste z nami delili bolečino, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala obema patroma za opravljen cerkveni obred. Hvala za izbrane besede govorniku g. Miru Lesjaku, pevcem, godbeniku in podjetju Mir. Žalujoči: vsi njegovi www.radio-tednik.s Slovenija, Podravje • Varuh odnosov v prehranski verigi ostaja optimističen Vlada varuhu zaprla finančno pipico, do konca leta le najnujnejše aktivnosti Letos marca je bil ustanovljen organ varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, katerega namen je spodbujati k pozitivnim praksam v prehranski verigi. In kaj je varuhu Jožetu Podgoršku uspelo v šestih mesecih postoriti? V tem času je preprečil vsaj dve nepošteni praksi ter se s trgovskimi verigami uspel dogovoriti za odpravljanje nepoštenih praks, je povedal. Nepošteni praksi, ki naj bi jih varuh preprečil, sta se po besedah Podgorška začeli izvajati: »V času po mojem imenovanju, in sicer pritisk ene trgovske verige na dobavitelje sadja in zelenjave k podpisu aneksa k pogodbi za dodaten en odstotek popusta za promocijo slovenskega sadja in zelenjave; pritisk ene trgovske verige za uveljavljanje nižjega nabavnega cenika za nazaj in zahteva po rabatih.« Ob tem pa se je Podgoršku, kot je dejal, v razgovorih s trgovskimi verigami uspelo dogovoriti, da bodo trgovci, ki tega še ne uveljavljajo, prešli na neto neto cene (končna cena, ki jo za proizvod prejme proizvajalec) pri podpisu novih pogodb za leto 2016 (za sektor sadja in zelenjave ter vina), deloma pa že do konca leta 2015 (za sektor kruha in pekovskih izdelkov). Prav tako naj bi se dogovoril za skrajševanje zamud pri plačilu zapadlih računov; sistemsko odpravljanje zahtev po spremembi cen. Sicer pa opaža, da je še vedno precej razvita praksa nepoštenih odnosov, ki jih izvajajo deležniki na celotni verigi preskrbe s hrano, predvsem trgovski sistemi. Tako opaža, da trgovci prenašajo marketinške aktivnosti na dobavitelje, nepoštene pogodbene kazni za neizdobave in zamude pri dobavi tudi zaradi višje sile (kazni bistveno presegajo povzročeno škodo), zahteve za znižanje dobavnih cen ... Fotografija je simbolična. Kljub temu pa je Podgoršek mnenja, da se bodo odnosi v verigi izboljšali: »V času od imenovanja sem se srečal praktično z vsemi najpomembnejšimi deležniki v verigi preskrbe s hrano. Spoznal sem verigo preskrbe s hrano v Sloveniji in glede na pozitivne izkušnje trdim, da bo ta veriga z leti še močnejša.« Varuh prejme 1000 evrov bruto mesečne nagrade Sicer pa je bil proračun za organ varuha predviden v višini 50.000 evrov. »Vendar je vlada zaprla izvajanje proračuna že konec septembra 2015. In ker sem ravno v jesenskem času načrtoval nekatere raziskave, za katere sem po polletnem delovanju na mestu varuha ocenil, da jih potrebujem, so mi pred podpisom pogodb zaprli proračun. Izvajali bomo le najnujnejše aktivnosti, del sredstev pa bo ostal neporabljen. V letu 2016 je predlog proračuna enak, torej 50.000,« je povedal Podgoršek, ki za svoje delo prejema plačilo v višini 30 % 56. plačnega razreda oziroma približno 1100 evrov bruto. »Varuh je le moja funkcija. Še vedno sem zaposlen na starem delovnem mestu - to je na zavodu Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma,« je še pojasnil. Mojca Vtič FOTO: arhiv Benedikt • Skoraj dva milijona za cesto, dela pa slabo opravljena Vnovčili bančno garancijo zaradi uničene ceste Občina Benedikt je na lokalni cesti Osek-Benedikt-Sv. Ana tik pred iztekom petletnega garancijskega roka unovčila bančno garancijo za kakovost opravljenih del na omenjeni cesti. Vrednost garancije je okrog 186.400 evrov. Niti pet let ni preteklo od takrat, ko so v Benediktu rekonstruirali in izgradili lokalno cesto Osek-Benedikt-Sv. Ana, pa je na njej že več gradbišč. Kot so pojasnili z občine, je namreč pred iztekom petletnega garancijskega roka (tj. 15. 11. 2015) ko- NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO S O RS ».<, v. Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; BREZPLAČNO SVETOVANJE BREZPLAČNE IZMERE BREZPLAČNA PONUDBA STROKOVNA VGRADNJA TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO< misija pregledala stanje omenjene ceste in ugotovila več napak. Zato so izvajalca pozvali k odpravi napak v garancijski dobi. Takratni izvajalec v stečaju, za odpravo napak izbrali podizvajalca Dela že vse od začetka septembra izvaja Pomgrad: „Izvajalec Cestno podjetje Maribor, d. d., v stečaju je v sodelovanju z NKBM, d. d., (izdajateljico garancije) izbral podizvajalca izvedbe odprave napak - Pomgrad - cestno podjetje, d. d. Na odseku družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta... Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji. www.pomaranca.si Q www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 Foto: Občina Lokalno cesto Osek-Benedikt-Sv. Ana, ki je stala skoraj dva milijona evrov, po niti petih letih že popravljajo. Osek-Benedikt se dela izvajajo pod popolno zaporo ceste, obvoz je urejen po vzporednih cestah. Na ostalih odsekih se dela izvajajo z delnimi zaporami ceste. Dela se izvajajo skladno z zapisnikom o pregledu in potrjenim popisom del naročnika (občine)," so še pojasnili na občini ter dodali, da naj bi dela končali predvidoma 22. oktobra. Kot so še povedali, vrednost garancije znaša 10 % pogodbene vrednosti oz. 186.360 evrov. Za koliko je bilo ocenjeno popravilo, ne vedo, dodali pa so, da je občina za spremljanje izvedbe del pooblastila strokovni gradbeni nadzor. Obnova ceste Osek-Benedikt-Sveta Ana pred petimi leti stala več kot 1,9 milijona evrov Občina je sicer omenjeno cesto v skupni dolžini deset kilometrov, ki povezuje občini Benedikt in Sv. Ana (sedem kilometrov ceste poteka v občini Benedikt in približno trije kilometri v občini Sv. Ana), v celoti rekonstruirala in izgradila v vrednosti okrog 1.971.988 evrov. Za skoraj dva milijona evrov težak projekt je občina pridobila 1.356.733 evrov evropskega denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter 58.478 evrov iz Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. 396.511 evrov je zagotovila občina Benedikt, 160.264 evrov pa občina Sveta Ana. Monika Levanič Napoved vremena za Slovenijo Ce je vlažen in mrzel Luka, repo popuka in osmuka. Danes bo spremenljivo oblačno, nastajale bodo krajevne padavine, deloma kot plohe, ki jih bo več na zahodu države. Jutranje temperature bodo od 8 do 13, v alpskih dolinah okoli 4, najvišje dnevne od 8 do 17 stopinj C. Obeti V soboto bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho. Vremenska slika Nad Alpami in severnim Sredozemljem je ciklonsko območje. Hladna fronta se prek Slovenije pomika proti vzhodu. V višinah še priteka k nam zelo vlažen zrak.