t& Št. 57. V Gorici, v četrtek dne 18. maja 1911. Izhaja trikrat aa teden, in sicer t torek, četrtek in goboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiijana: vse leto . . 15 K . -..%. - ^.. . •. .;. ¦ jM{,» :..,,. Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Sočatt v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot-po fioriškjem in 'GraHiSČanskem" m dvakrat v letu »Vozni red že-letnic, paniko? in poštnih svež". ITa naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XIL Uredništvo »5 nahaja v Oosposki ulici št. 7 - Gorici v I. nadstr. na df»0. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na le?0 v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če , tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po-mabiw.Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem ijfclu 30 vin. vrsta. — Za obliko in. vsebino oglasov (odklanjamo vsako, pdgovornost, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talafon ftt. 83. „Gor. Tiskarna" A. Oabršček (bdgov. J. Fabčič) tiaka ut «d. Častna zaiaga v Turinu dne 13. maja 1911. ?x tretjič se je udeležilo slovensko Sokolstvo mednarodne tekme. Prvič v Pragi leta 1907., drugič v Luksemburgu I. 1909. in sedaj v Turinu. V Pragi so bili Slovenci predzadnji, v Luksemburgu so se povspeli do petega, mesta in sedaj v Turinu so si priborili Četrto mesto. Napredek Slovencev je velikanski, in če pomislimo, da se morajo boriti z največjimi, najbogatejšimi svetovnimi narodi, ki razpolagajo z ogromnim materijalom in bogastvom, medtem ko Slovenci gojijo kot majhni narod brez sredstev, brez podpor svojci sokolstvo na lastne roke, je uspeh naše tekmovalne vrste relativno pred vsemi drugimi narodi in zmaga v Turinu gre v tem ozirti Slovencem. Predsednik mednarodne tekme, največji strokovnjak na polju telovadbe in telesne vzgoje sploh, se je pohvalno izrazil o napredku slovenskih Sokolov in pov-darjal še posebno, da slovensko Sokolstvo rapidno napreduje, tako da v najkrajši dob] lahko stopi še na višje mesto In da bode borba s Slovenci prihodnjič velika in težka. Velikanski napredek se vidi najbolj proti Italijanom, Slovenski Sokoli so ostali za Italijan; za 18:30 pik, medtem ko je bila razlika v Luksemburgu še 74:79 pik. Italijani, ki so dosegli na orodju najlepši uspeli od vseli drugih narodov, a so zaostali zelo nazaj v prosti tekmi atletskega značaja, bodo imeli pri prihodnji tekmi težko stališče, ako 'bodo hoteli še premagati Slovence. Čehi, ki so zmagali sedaj tudi nad Francozi za 40:28 pik, so se najpohval-nejše izrazili o •uspehu Slovencev in izrazili željo, da v prihodnje obdržijo prvenstvo češki in slovenski Sokoli naspioti vsem drugim narodom. Složni.nastop Čehov in Slovencev, skupno na delo na isti podlagi začrtani obema narodoma v smislu sokolske ideje nam obeta uresničenje izražene želje bratov Čehov. Slovenski vrsti v Turinu gre največja zahvala za krasno zmago in največjo zahvalo vsega slovenskega Sokolstva zasluži voditelj vrste, načelnik S. S.Z. dr. Viktor Murnik, ki žrtvuje vse svoje moči So-kolstvu. Tu rinskega zleta o priliki mednarodne tekme se je udeležilo tudi mnogo Slovencev iz vseh slovenskih pokrajin. Sli so z veseljem s tekmovalci, da jim iz-kažejo s tem bratstvo, da jim srojijo ob strani« pri težki borbi in se vesele njih uspeha. Niso se izletniki varali v svojih mulah: slovenska vrsta s svojim vspehom jih je naravnost presenetila. Po končani tekmi zbrali so se vsi slovenski izletniki, sprejeli zmagovalce z veseljem v svojo sredo, jim; od srca čestitali ter skupno ž »njimi proslavili zmago s tem, da so jim na čast zapeli na velikem javnem trgu lepo vrsto narodnih pesmi kakor »Hej Slovenci«, »Naprej zastava slave«, itd. Nepopisno veselega, zadovoljnega in ponosnega srca so se poslovili Slovenci v Turinu, se odpeljali posamezno eden prej drugi slej v domovino, da celemu slovenskemu narodu naznanijo, kaj zamore slovensko Sokolstvo nasproti velikim narodom, ako se ¦bore' ž njim. Zopet je majhni slovenski narod vstopil za stopinjo više v vrste mogočnih kulturnih narodov. Vsakega pravega Slovenca mora zmaga slov. Sokolstva v Turinu navdajati s ponosom in radostjo. Dr. I. Dolilno gibanje. Shod na Cesti. V torek smo priobčili polovico govora dr. Gregonnovega, danes priobčujemo drugi del. , Dr. GUSTAV GREGORIN je nadaljeval tako-le: Tu je najnujneje in najbolj pereče vprašanje: razdolžftev kmečkih posestev. Naše kmetijstvo mora plačevati ogromne obresti od svojih dolgov. Delavnost države bi se morala razvijati v smeri, da dobe kmečka posestva posojil po nižjih obrestih. To mora država v lastnem eminentnem interesu, kajti, čim krepkeji bo ta široki sloj prebivalstva v gospodarskem,pogledu, tem krepkeja bo država sama. Drugo želo važno vprašanje je pre-uredba davkov, v smislu, da bodo razbremenjeni gospodarsko šibkeji in da se '| pritegnejo k večemu'plačevanju gospodarsko močneji. Izlasti se morajo znižati davki na živila, ker ta tvorijo vsakdanjo | življensko potrebo. Nujno potrebne so odredbe proti preseljevanju kmečkega prebivalstva v mesta in izseljevanju v daljno Ameriko. Temu izseljevanju je vzrok dejstvo, da zemlja ne daja vsem dovoljnega zaslužka. Posledica temu je, da so delavne moči zelo drage. Ali (pri teh odredbah ne mislim na prepoved izseljevanja, ampak zlo naj bi se odpiavljalo s tem, da se ustvarijo take (gospodarske razmere, da našim ljudem ne bo treba izseljevati se v mesta, ali pa celo v Ameriko, , Tako bo v to svrho uvesti starostno zavarovanje, da bo imelo ljudstvo večega interesa, da ostaja na svojih domovih. Ali to zavarovanje se mora urediti tako, da ne bo v preveliko breme za naše itak že preobremenjene kmetovalce in obrtnike. Treba Se bo potezati za to, da država da sredstva iz skupnih dohodkov in priskoči na pomoč naši deželi s podporami za gradnjo cest, železnic, za ure-jenje potokov in hudournikov, za povzdi-go našega vinogradništva, za zboljšanje (pašnikov v svrho povzdige živinoreje. Važno vprašanje je tudi znižanje voznin po avstrijskih železnicah za domače kmečke pridelke in za kmečke potrebščine! (gnojila, modra galica, kmetijski stroji itd.). V svrho povzdige našega kmetijstva naj se podržavijo tudi železnice. Nadaljno pereče vprašanje je olajšanje vojaške službe za naše kmečke sinove. Vojaška služba naj se zniža na dve leti in uredi tako, da kmečkih sinov ne »bodo 'klicali pod orožje tedaj, ko je največ dela na polju. Skrbeti tpa treba tudi, da bo vštre-ženo zahtevam našega delavstva in obrtništva, ki sta tesno spojena z našim kmečkim prebivalstvom. Tudi za delavce in obrtnike treba izvesti starostno zavarovanje. To bi bile torej v prvi vrsti tiste koristi, ki ti jih jaiz —• ako -bi bil izvoljen — zastopal v državnem zboru-. Da se je v našem iparlamentu talko malo delalo za -koristi prebivalstva, na tem so v prvi vrsti krive narodnostne razmere. Vsi boji v mtanmtu so se biii doslej na en j strani za narodno nadvladje, a na drugi za enakopravnost. Naloga in dolžnost zastopnikov ljudstva je, da delajo na uiblaženje narodnih sporov, če se že ne morejo popolnoma poravnati. 'Prehajam k zelo kočljivemu vprašanju — vere. Ravno v tem pogledu se pri nas mnogo in hudo greši, ker se od izvestne strani iproglaša za ibrezverca vsakogar, ki ne pripada gotovi stranki. Naše ljudstvo je verno prek in prek. Razlika je le ta, da oni, ki se jih proglaša za brezverce, razlikujejo vero od političnega klerika-lizma. Vera ne zahteva politične premoči ene stranke, ki hoče izkoriščati vero za posvetno gospodstvo. Sedaj odloč>:e vi vplilci! Nisem vam hotel razvijati nikakega programa, oziroma obljubljati, kaj vse dosežem za vas, ako bom izvv.jen. Obljube delajo dolg. Le navel ser- vam razne koristne stvari, katerim bi 'posvečal svoje delo. Najboljši poslanec bi bil seveda oni, ki bi vse obljubljal in tudi vse dosegel. To pa ni možno, je izključeno. Kdor preveč obljublja* navadno mata stori. Kdor vedoma obljublja več, nego ve, da bo mogel storiti, ta je ljudi — kakor se pravi po domače — farbal. VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) »Saj jih je, to dokazuje, da ji teknejo,« hiti mati odgovarjati, ki se.je bala, da se prične prepir znova. • »Ribe zelo nasitijo ni treba po njih jesti toliko kostanja, je tudi nekaj prihranjenega.« »Ali misliš, da prinese tvoj najemnik iz Marause jutri obljubljeno jerebico?« »Upam, da ho držal besedo, sicer bi jo pa moral že prinesti.« ;? »Saj ti je znano, da so letos redke, lovci povsod tožijo.« vTo je res, zato mu pa tudi nič ne porečem, toda rad bi, da bi jo že imel. Najemnik Thivin bi mi moral tudi prinesti eno jerebico in zajca, kakor je bilo dogovorjeno, toda ti' ga blizu.« »Mogoče pride jutri. Toda čas je, da gremo spat. hitri je nedelja, pojdern k prvi maši.« ».laz tudi mama, prva je krajša, torej hitereje prestami.« »Kaj praviš zopet tu, ti satanova hči? Kaj pa je to zopet? Toda ne čudim se, otrok, ki izda svojega očeta in Proda ..,« »Seveda oče, prava vragarica!« Lucija se je trudila, da si domačih prepirov ni jemala k srcu, ker so se pa vsak dan ponavljali, so jo- končno vendar razburili. Ko je prišla zvečer v svojo sobico, je bila vedno grozno vtrujena. Zdihovala je: »Kako dolgo bo to še trpelo? Ali ni rešitve? Če bi ne ljubila Alberta, in 'bi me upanje, da ga zopet vidim, ne vezalo tulkaj, bi že davno zapustila svojo rodno hišo in sploh Rovbono. Teta v Lyonu bi me gotovo rada sprejela, saj me tako ni hotela pustiti. — Kdaj bo Albert zopet tu?« Vsedla se je na rob postelje in se globoko zamislila. »Neumno je, da mislim vednp na Alberta, saj on ne misli name«, je nadaljevala. On me ne ljubi in jaz umrem neomožena. Toda ah, ne umre se takoj, mlada sem še> moram postati še le stara in sera prokleta, ostati večno v tej hiši.« i Gospa Monestrel, tki je Videla še luč skozi špranjo pri vratih, zavpije svoji hčeri: »Kaj pa še delaš pokonci?« »Saj grem že spat«, odvrne Lucija in vpihne luč. Prihodnje jutro je ogledovala mati svečo in tožila, da je toliko pogorela. »Toda, saj vendar ne morem iti v temi v posteljo, edvrne Lucija kratko. Mati in hči ste šle, kakor dogovorjeno, k prvi maši, katero je odslužil kaplan jako hitro. Monestrel pa je bil pri veliki maši. Župnik, debeli duhovni mož, temu se ni tako mudilo, priti k zajutreku, kakor suhemu, vedno lačnemu kaplanu. Ko je prišel Monestrel končno domu, je bil ves razburjen. »O«, vzklikne, »kaj ste zamudile, ko niste šle sedaj k maši ...« . . »Kaj neki?« »Premislite, kaj se je zgodilo. Cerkev je bila natlačeno polna in maša se je že davno pričela, ko se naenkrat; od-pto glavna vrata s precejšnjim rop0tom. Seveda se v^e obrne, in kdo je prišel? Gospa Felibien v kožuhu! Za njo pa nje mož, tudi v kožuhu! Razburjenje je bilo splošno, nihče ni mislil več na mašo in ljubega Boga, temveč na kožuhe Slepičevih in Felibienovib dven. To je bilo šepetanja, gledanja in vprašanja, kateri je pač lepši in dražji.« »Kje pa so dobili Felibienovi tako hitro kožuhe, v nedeljo še niso imeli?« je vprašala gospa Monestrel. »*¦'. - i! sem, da sta jih naročila naravnost iz Pdriža; pa sei.' . ,a\ Cha.ancona in ta je re'kel, da-sta jih kupila sama.« - ; r »Kaj, al- nista bila tu?« ' "r*'a"' »Ne, štii.< dni sta bila odsotna.« »Nemogoče! Pa *>8iče ni vedel za to.« »Tačas se kaj trkega lahko napravi, ljudje ne gredo včasi po več dni v-,i, kako pa se naj' potem .kaj izve? Sicer se mi pa -zdi, da sta se odpeljala po noči in ravno tako tudi nazaj prišla. »Gotovo ju je jezilo, da imata samo Slepičcva kožuhe.« »To pravijo vsi.« »Izdala sta gotovo mnogo denarja, ker sta hotela imeti lepše kakor so davkarjevih dven. "o se Zi',i tudi meni.« % Sedaj se bosta pa Slfcpičeva jezila, hotela sta biti edina, ki se oblačita tako drago.« »Da, in ... Toda tu je Thivin!« vzklikne Monestrel. »Ravno včeraj sem govori! o vas in rekel, da pridite danes.« »Nisem mogel preje prhi, gospod Monestrel, imel sem grozovito, mnogo dela, gnojil sem polja. »Da, da, saj vi ste znani kot dober kmetovalec, to tudi veste, ?.\m več gnojite, tem več bodete pridelali.« J|>V jtaftftlfpvtienju sem že od svo-' jega ^rietai. -^fiefJ5E*st htjr^ ase* tei dolgi1 dobi Hi bitr^Hcdar mola navada, da bi mnogo obHatoUaiHtfL 'Pa sem vsikdar po svojih'skvbmnib .močeh-sloiiSal koristiti ftaši:stvari, kjer senu le mogel. Moj program je tdrej —če že naj govorim o program«— Jako kratek: vse storiti, o čefnef 'bom po -dogovora z vami- prepričan, da bo koristno za okraj,'in da je tudi možno.doseči. .— r~ — ,: . ;:Yredsednvk Metoešček^ rekel; da odobravanje .zborpvalcev priča, da se strinjajo z. izvajanji kandidata,* Vendar je softorn im glasom pozival, n ajr:se ogl asi, kdor -se ne strinja. Lice'v lice naj govori vsa;kdoV kar im4 povedati. Ker se pa ni niicdo oglasil xa^ besedo, je dal .predsednik kandidaturo dra. Gregorina na glasovanje; ' ki je bila enoglasno - vsprcfeta*.-Dr. Gregorin: ... Zahvaljujem se vam na 2aupanju, ki ste mi je izkazali, da-si sem vam bil doslej ne^an.. Obljubljam vam pa, dabom — če. boni izvoljen — v vedtii dotiki z vaimi, da se'seznanim z vašimi"— reke! bi — podrobnimi koristmi. Videli se bomo tudi po volitvah, fcadar-koli bo kaka', važna stvar na dnevnem redu. Z izvolitvijo bi mi nastalo težko breme. Za-se ne. iščem nikakih koristf.' Neodvisen človek sem. - -Ker pa moram ravno zato skrbeti za svojo ekzistentOj se moj položaj le oteži. Imel bom več dela in več skrbi. Drugim je to Iaglje in imajo od poslanstva le-dobiček. Zagotavljam vam še enkrat, dar storim za koristi voHlcev vse, kar je v mojih močeh, . - ¦ i Predsednik Medvešček: -Zahvaljujem se vairn na zares uzornem vedenju — pravih mož, zahvaljujem se vam na lepi udeležbi. fNa take volilee je poslanec lahko ponosen. ;Dne 13. junija naj govore številke, ki jih oddaste za svojega kandidata. Zahvaljujem tudi gospoda kandidata, da se je potrudil med nas, posebno pa za obljubo, da bo — ikadarkoli bo treba za to — prihajal k nam, da nas informuje in da čuje naše želje in potrebe. in prav izvolile so one gospo-I dinje, ki uporabljajo kot pri- datek za kavo v svojem go-I spodinjstvu npravega :Francka: s kavnim mlinč-[kom* iz zagrebške tovarne, — Ka-[ kovost „pravega :Francka:tt se je j mnoga desetletja kot najbolj ugaja-| joča, njegova izdatnost kot naj-krepkejša izkazala. Kandidat Vrlovec m klerikalna pja preti Rjemu. - , Klerikalci se izaganjajo v kandidata Vrtovjca,. ker pač vedo, daje delaven mož. Ravno Vrtovec 'se je.-fooril n. pr, v. okrajnem šolskem svetu proti slabemu gospodarstvu m brezpotrebinemu razmeta vanju, denarja/ Nasproti slabemu gospodarstvu -prejšnjegaglavarja._.. ¦¦¦.¦:•¦-'* ..*., ; , :Kaj Se.glavar. Princig vse Kotel na škodo davkoplačevalcev! To. vedo. udje prav dobro, tudi nasprotnega političnega mišljenja. Večletni Vrtovčev boj. v; okrajnem šolskeni svetu-proti glavarju Princi-m;te bil -sv, prvi. vrsti,zaradi slabega gospodarstva in radi drugih znanih; reči. Mnogo, mnogo slabega in zapravljivega je . ravno Vrtovec (preprečil, to so še žive priče vsi udje v šolskem svetu. In kdo je držal z glavarjem Princigem ter podpiral slabo gospodarstvo? ; O tem-utegnemo še govoriti ,'. 25 letno delovanje kandidata^ Vrtovca* na. Tolminskem hočejo nasprotniki sme-* siti. Vrtovec ni bil ne župan, ne deželnj niti državni poslanec.: I>elal je kot prost delavec, a vstrajen v. svojem delokrogu, v Jruštvih, zasfopih osobito na kmetijskem in. gospodarskem polju. Ni mogoče vseli njegovih zaslug.našteti. Omenimo jih le nekaj. Kot predsednik »Narodne Čitalnice« v Tolminu združeval in prirejal je slavnosti v probtfiq in pouk ljudstva, slavnosti, katašttih ni bilo pre^; Zolmin mi. N. pr. predstava: Jamska Ivanka, velika slavnost pred šestimBett v .T^minu. Udeležilo se je onega lepega narodnega praznik« L4 društev z zastavami. Udeležba jedila kar naravnost velika, kakih 7000 gostov* In vse to je vodil narodni in vstrajni delavec naš kandidat Vrtovec. tu so priče daleč okoh\ žive priče,t»di njegovi poiitv nasprotniki. •¦Na kmetijskem ipolju je neumorno detet. lista»iafvlial mlekamice, gospodarska m sadjarska društva; Sadjarsko društvo v Tohnimt je skozi 15 let sam vodil in neumorno delal ter med ljudstvo razdelil okoli 50.000 žlahtnih dreves. Hodil je po okraju ter predaval in poučeval ljudstvo o kmetijskih panogah i.td. itd. Mnogo mlekarn ic im toliko tisoč dreves so- stalne priče o delovanju našega kandidata Vrtovca. In vse to je delal brezplačno, celo iz svojega žepa je marsikaj žrtvoval. (Koliko je pa žrtvoval Gregorčič iz tisočakov,, ki si jih je nabral kot državni posia-,nec skozi toliko let?!) Vse to dobro ve in zna naše dobro .tolminsko (prebivalstva. Ono ljubi bi spoštuje našega kandidata Vrtovca. zato ga pa tudi bodo volilci dne 13. junija t. I. vsi volili., kres hi se bode razsvetlil zunanji del Lu-l knie ^ bewgali^ninii oguli, Li&ti. ..dobiček je namenjen v pokritje stroškov za napravo steze. Ob tej priliki se vabijo prijatelji planinstva in narave, da se vdele-žijo te^jotvoritve in s tem pomagajo k lepšermt uspehu zabave. GoriSki planinci, kateri bi nameravali udeležiti se te prireditve, združijo lahko s tem jutranji izlet na JKucelj-Čaven preko Dola na Othco, od koder vodi gorska steza naravnost k izviru Hublja. »Ajdovsko • vipavska podružnica Slov. Plan. društva" si je postavila že pred leti nalogo, delati na to, da bi se obrnila pozornost tujcev, posebno planincev, in prijateljev proste narave, na krasni gorski kotiček, na di-vje-romantični izvir Hublja, ta pravi biser Vipavske doline in ,tudi bližnjih gora, kateri je bil pa do sedaj vsaj deloma skoraj nedostopen. Ta lepa dolinica z ieipilmi slapovi in razvalinami ter starimi zapuščinami izumrle industrije ob zgornjem divjem toku Hubljevem, je dobro znana mnogim planincem posebno pa tudi raznim komisijami in inženirjem za različne nameravane vodovode. ¦•->' Toda večini teh resničnih in neresničnih prijateljev narave in lepega Hublja je ostala prikrita najlepša točka te doline, namreč, taikozvana »Luknja«, ki zija široko gori v visoki strani steni nad izvirom, iz katere privro v deževnih vremenih ogromne množine vode, ki tvorijo velikanski krasni slap, kateri je viden daleč po Vipavski dolini. Ta votlina, ki. se razteza neznano kako daleč v gorovje Ui katero je obiskalo v notranjem delu dose-daj le malo domačinov, ki so dobili različna podzemska Jezerca in vodne toke, kateri prihajajo na svetlo kot Hubljevi izviri,-je vredna obiska tudi že v .zunanjem svojem delu, kar pa je bilo do sedaj omogočeno le malokaterim vsled težke .dostopnosti po strmi steni. V deževnem času'je bil dostop sploh nemogoč. , Sedaj pa je ajdovsko-vrpavska podružnica S. P. D. te težkoče odpravila s ..tem, da je z velikimi žrtvami zgradila vsakemu dostopno lepo stezo, ki vodi. na-: ravnost v »Luknjo«. Steza je izpeljana od starega mosta pod izvirom na desnem bregu Hubljevem'do pod stene, od koder se vspenja v mnogih serpentinah deloma po stopnicah do visoko nad steno, lepo prirejenega in ograjenega raž&ledišča mv stranem, grebenu. Od te točke, kjer ^.postavljenih par klopi in'miza, je najlepši razgled na globoko spodaj šumeče izvire in .sploh po celem divjem toku Hubljevem terdaleč po širni srednji vipavski dolini. Od razgledišča prekorači ^steža po mostu suho hudournikovo strugo, od koder vodi nato skoraj vodoravno otb- strmem »pobočju v vrtoglavi visočimi- nad izvirom in Luknjo, na kar se spušča v ostrih serpentinah po lepo izpeljanih deloma v skalo vsekanih stopnicah dol proti Luknji, v katero se pride od vshodne strani. Steza je ,nst nevarnejših mestih dobro zavarovana ,z žično ograjo in jie dostopna o vsakem vremenu. Slovesna otvoritev te steze bode dne 25. t. m.! popoldne db 3/uri. Ob tej priliki priredi zgoraj imenovana podružnica S. P. D, ob izviru Hublja planinsko zabavo. Preskrbljeno bode z dobro pijačo in .mrzllimi jedili, pekli se bodo pa tudi po hrvaškem načinu jančki in kozlički. Na predvečer se bode zažgal nad izvirom DOPISI. Kopališče Toplice na Dolenjskem- ,— Zečetek lepih, gorkih dni v mesecu maj-niku je tudi pravi začetek kopališke sezone. Že itak lepa t pliška okolica je še krasnejša v lepih niajnikovih dnevih. Na novo oz;eleneIo listje in razcvelo cvetje, zdrav cisti zrak, privabi vedno več izletnikov in gostov-bolnikov v naše Toplice. Mnogi obiskujejo Toplice tudi iz hvaležnosti, ker so se ravno tu, v gorkem vrelcu iznebili mučne bolezni ter zadobili popolno zdravje. Omenim naj le nekatere, -ki so se že pri nas oglasili ter ne morejo 'preihvaiiti res zdravilnih moči našega kopališča: Amerikanski škof Staril.a Iv., je sicer ostal tu le par dni, ker namerava potovati v Ameriko ter se kasneje povrne in ostane tu dalj časa. ;Baron Rechbach, c. kr. okr. glavar z baronico, grofica Margheri s spremljevalko ter Pia pl. Piohtena-u, dr. Kočevar pl. Kondenheim, g. Oolja, c. kr. komisar, g. Skale, nadživi-riozdravnik, g. Dular, dež. poslanec. Dnljc so še tu gg. Grča Blazij in Toman Rutar, župnika. Bele Anton, nadučitelj, vsi z Goriškega, ter gdč. VVitzlsberger z Dunaja. Posebno dobro se počuti gdč. VValtl Pavla iz Trbiža, katera je zelo obolela na ischias, a ji kopanje tako ugaja, da že zelo dobro hodi >ter ,ne čuti bolečin. Kdor čuti trganje, naj ne zamudi ugodne prilike, naj nt čaka, temveč takoj pride v Toplice poiskat si zdravja, Iz goriške okolice. Iz Šempasa. — Na 14. i. m. t. j, preteklo nedeljo po popoldanski službi božji so imeli tukajšnji občinski starešine sejo, v kateri so volili dva uda komisije za predstoječe državnozborske volitve. G. Peter Batič je predlagal, naj se izvoli enega od klerikalne in enega od napredne stranke. Nato je g. Vincenc Leban predlagal za prvo g. Jožeta Beleta in za drugo stranko g. Jožefa Hvala. G. župan Jožef Krašan je ta predlog dejal na glasovanje, kojega so vsi 13 navzoči zastopniki brez nikake izjeme potrdili. Cez kakih 5.minut,sta prišla v sejno dvorano še dva občinska zastopnika, nakar je tukajšnji občinski tajnik in obenem občinski zastopnik -~. mogočni Ivan Batič — povzdignil svoj ogromni glas, odbil predlog g. Lebana in že dopolneno potrditev dveh izvoljencev in rekel ukazujoč, naj se vnovič predlaga; g. župan Krašan je pa v božjem strahu molčal. G. Virrcenca Lebana je to nepravilno postopanje tajnika Batiča in neopravičeno temveč plašljivo molčanje župana Krašana. kakor tudi — najprej da — vstrabu molčečih navzočih občinskih zastopnikov razjezilo, radi česar reče »kmalo Vam bode hruška dozorela«, tajnik Batič odgovarja, »ali Vi jo ne bodete jeii«, nato Leban, »ali tudi Vi nev nedeljo dne 28. t. m. ob 21/., uri popoldne na Dobrovem predavanje o sokolski ideji. Predaval bo brat Slavko Fonultzarič. Vabljeni so vsi bratje Sokoli, da se tega predavanja polnoštevilno udeleže. Vdeležijo se lahko tudi nečlani, če imajo veselje do Sokolstva. Na zdar! Bratski odse' prvaškega telovadnega društva »Sokol« na Gradišču priredi svojo prvo veselico in plesno zabavo dne 21. majnika na dvorišču brata Al. Stublja. Ob dveh popoldne sprejem in pozdrav došlih bratskih društev, proste vaje z godbo, orodna telovadba, po telovadbi društveni ples, pri telovadbi in plesu sodeluje oddelek »Sokolske godbe« \z Prvačine. Vstopnina k veselici za odrasle 40 v, za druge 20 v, K plesu 6 komadov v venč-kih l krono. Ker je čisti dobiček namenjen nakupu telovadnega orodja, pričakuje se obilne udeležbe. Na zdar! Zveza narodnih društev. PredsedniŠtvo »Zveze narodnih društev« naznanja, da se je odložil občni zbor radi sedanje volilne borbe na nedoločen čas. Odbor bralnega kmet. društva »Lijak« na Vogrskem je sklenil, da priredi dnč 1L junija društveni ples. Toliko na znanje bratskim društvom^ da bi istega dnč ne prirejah zabav v bližini. Odbor. »Slov. Čitalnica« v Gor. Cerovem priredi dne 21. maja t. 1. na dvorišču g. Joi?. Makuca veselico. Vspored: 1. J. Aljaž, moški zbor; 2. »Na straži«, moški zbor z baritou-solo; 3. Peter ČapCk, veseloigra v 1 dejanju; 4. dr. G. Ipavec: »Planinska roža«. 5. Ples in'prosta zabava. ' Svirala bo slav. snežanjska godba. Pričetek ob 3Vs pop. K obiini udeležbi vabi odbor. rrgovsko-obrtne in gospodarska vasti. Ponarejeno vino. — V Krmiiui je konfiscirai vinski- nadzornik mnogim posestnikom ponarejeno vino. Kaznovani so menda od 200—500 K. Črešnje. — Danes so pripeljali na izvozni trg v Gorico 220 kvintalov črešenj; kvintal po 36 K. Politični pregled. Deželnozborska dopolnilna volitev v Ljubljani. — Pri nadomestni volitvi za deželni zbor v torek je bito oddanih skupno 3273 glasov. Od* teh so dobili: Narodno-napredni kandidat Reisner 1685, kandidat S. L. S. dir, Gneigorič 933, Nemec Eger I'455, in socijalni demokrat Bartl 181 gla-I sov; ostali glasovi so razipršeni; IzvoI;|en je torej kandidat narodno-napredne štrah-k&, prof. Reisner, ki. je dobil 118 glasov absolutne večine. ' ;» Nemški cesar in cesarica se nahajata v Londonu, prestolonaslednik nemški s soprogo, je dospel pa v Petrpgrad. Pruska poslanska zbornica razpravlja zakon o sežiganju mrličev. Komisija predlaga; naj se zakon odkloni* .; Odpotovanje Forgachaiz Belgrada. t— Dosedanji avstrijski poslanik v Bel-gradu, grof Forgach je odpotoval na svo:; je novo poslaniško mlesto v Dradžane. Obisk kralja Petra v Parizu.'— Srbski kralj Peter odpotuje v 'Francijo jutri' dne 19. maja preko Budimpešte in Dir-naja. Kralja bo spremljal .tudi zunanji minister dr. Milovan Mrlovanovič. Kralj na- • merava baje na povratku obiskati tudi turinsko razstavo. Srbska skupščina. —¦ Skupščina je z 42 od 58 glasov sprejela zakon, ki pre«* poveduje vsem aktivnim uradnikom udeleževati se politike. Razne vesti. Obravnava proti 101 ruslnskemu dijaku. — Obravnava proti 101 rusinstain dijaku, 'ki so se udeležili znanih Ivovskih vseučilišči« demonstracij traja že 66 dni. 9. t. m. se je vrši! lokalni ogled na. vseučilišču. Obravnava bo trajala še par tednov. Strašne nevihte so 'bile po Galiciji, Moravskem in Češkem. Nastale so po-vodnji, ko so vzročile velikansko škodo. Iz Maroka poročajo o strašnih gro-zovitostih, katere uganja nraročanski sultan z tljudmi. — Pred Fezom j§ bil 11, t. ni. velik boj. Uporniki so bili poraženi. — Poslanec ogrske kmečke stranke Achini je napadal že dlje časa v časopisju bivšega državnega sekretarja Zsilinszke-ga in njegovega brata. Sinova brata Zsi-linszkega sta prišla k Achinuu po zadoščenje, ta pa jih je sprejel skrajno surovo in je udaril enega s palico. To je Zsilinsz-kega tako razjezilo, da je potegnil samokres in je štirikrat ustrelil'na Achima, ter ga ranil, v '-trebuh' in v noge. Nato sta se šla sinova sama naznanit sodniji. Poslanec Aelimi je na ranah umrl Mali oglasi. RaJmanjJa pristojbina stane 60 vin. Ako Js oglu obselnejil se raSana xa vsako besedo .3 vin. lajpripravnejle inserlranje ta trgovce in obrtnike. Koliko je manJAih trgovcev ta obrtnlkor rQorIolr katerih na deželi ' llraHniir ve^ v zavarovalni stroki se sprejme UiOUlIm s 1. julijem. - Ponudbe pod: H 886, post. rest. Gorfca. linU9 hiia ^ obsežnim •vrtom in velikim dvo- nUfa Hloa riSčem, fh.^fnovo in električno vpeljavo — so proda..—" Naslov-pove naje upravnJštvo. flrjAlro kateri bi imel veselje učiti se krojaške UCuAiJ} obrti, sprejme takoj Peter Jejčič, krojaški mojster v Šmarjah pirti Ajdovščini. VABILO na V. REDNI $m ZBOR nVinarskega in gospodarskega drsita" v Koana vpisane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v sredo, dne 24. mali ion. ob 3. url popoldne ? druttfonifa prostorih v Komau bit 88 DNEVNIkČDr 1. Črtanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računa za leto I9i0. 4. Čitanje zadnjega re,vi?ijsK$ga zapisnika; 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne Ml sklepčen*' ob navedenem času, se bo vršil ob 4, uri popelji, na istem mestu in e !stim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede ha. Število navzočih zadružnikov. V Komnu, dne 15: maja, 1911. X, ..Vinsrsko in gospodarsko drnštro" t Konuia : omejeno zavozpi¦-¦¦j* Dober dan! Kam pa greš? Kupit uro! H kateremu urarju pa greš? Ja, ~ vsi grefo k Šuligoju u Gosposko ulico. Prav imaš. Ako hočeš imeti dobro uro in po ceni pojdi k Šuligoju. Tudi jaz sem svojo kupil pri njem, vže je 11 Jet preteklo in m med tem časom zgrešila niti 5 minut. Take ure nima vsak urar v zalogi. — Tam dobiš tudi vseh vrst. verižice, zlate in srebrne ure,. ure za. bjrmance že za K 7 itd. Kupujte tedaj le pri. zanesljivi domači tvrdki; JAKOB ŠULIC0J, Naznanilo. Trg sv. Antona se. vrši v Kobaridu dne 12, rožnika in ne 13. Ta določba velja le za letošnje leto. Županstvo trga Kobarid 12. majnika 1911. X Gruntar, župan. Proda se na Kranjskem ,pod ugodnimi pogoji okrog 150,000 kmb. čevljev jelovega lesa. Gozd meri -ca. 90 oralov, je arondiran in ima lepo lego. Sredi gozda je hiša s hlevom za 4 pare konj, v (bližini (20 minut) pa večja gostilna. Spravljanje je laihko, voznikov, sekačev in tesačev dovelj. Na razpolago je tudi vodna.pila z 2 Jarmoma (po 3 rezila) in 'cirknlarjem blizu večjega trga na Dolenjskem 8'50 km od železniške postaje; gozd sam je oddaljen od trga 6 km. Drevja je okrog 9000 debel in sicer hoj in smrek od 20 cm do 58 cm prsne debeline. Les je lep, čist tn zdrav. Naslov pove nspravništvo lista. • . ... ! SooiksDoienia ! Ludovik Borovnik = pnShar == v BOROVLJAH (FerlacH) na Koroškem se priporoča za nabavo p u š k na kroglo in drobni svinec,- pušk brez aH z petelini z najboljšim strelnim učinkom, — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, fiobert-pnšk in Klicev za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk iit'samokresov. Poprave-izvršujem to-čnQ,. irpežno irtv;, kratkem času. Na vsa v mojo. stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter 5dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike. pošiljam, ako se rrti pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!! S . Globin J3 .! s. S "a S*. <č®9M [čistHoMčgvlje] l@!SSbiua4< % najboljše <^ *'*za o 9 Kmečka banka u Gorici, (na Kornu št. 12) eShompfluie meniiCe pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po 4 3|4 °|0 -»AJ Načelstvo obstoji iz gg.: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, velep. in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik in župan v Kojskem - Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori. lako se obranimo želodčnih bolečin?! Tukiin boleznim, na katerih trpi dandanašnje P lovstvo, se pride vspešno v okom ter se jim more energično nasprotovati s tem, da se pravof-asno uporablja -------= Dr. Engel-nov nektar. ====== Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravemu telesn. Kdor hoče svoje zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja'po svojih izvrstnih vspehih sloviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina. vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja'jako dobrodelno na prebavo liki -želodčni liker, oziruinu želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi Škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek —-—Dr. Engel-novega nektarja-----— vsem. ki si hočfjo ohraniti zdrav želodec. Nektar jo dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču. bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Rnvnotako ne dopusti nektar, da so dobi zaprtje ali stisko ali količne bolečine ali • srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek. zabrunjuje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje voselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po :] K in k K steklenica v lekarnah sledečih krajev: Oorica. Kormin. (Jradišče. Komans, Aj«I. Campolongo. Ronkc. Tržič. Ajdovščina, tJor. Idrija. Tolmin, Kanal. Videm, Palma, (Jervinjan, Oglej, Fhimičel. (Jradež. Sežana. Vipava, Postojna. Milj. Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in manjših krajih (i'oriško-