poStn na plačana v gotovim ,<-«■na—
Maribor, oonede! " k 2* novembra 1933
Stev
26B
IX XVI)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Ur«dn<&tvo in uprava: Marlboi, Gosposka ul. 11 / leislon uredništva 2440, uprava 246e (Shaja razen nadalje in praznikov vaak dan ob 14. uri ' Velja mesnino prajoman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din i Oglasi po eaniku / Oglase sprelema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / PoStnl čekovni račun S*. 11.409
JUTRA
inski nspehi na iugn
Mbesinci so znova osvoiil Gorahe! in Gabredare - Upori med domačinskimi voiaki - General Graz-sn. prosi numo z« o ačenja -Na severnem bojišču se nadliu efo prinrave na saopad
Gorahej in Gabredare.
LONDON, 25. novembra. Aktivnost abesinsko vojske postaja na južnem bojišču vsak dan večja. Abesincem se ni posrečilo samo zaus aviti nadaljnjega prodiranja Italijanov proti severu, ampak so z uspehom Izvršili tudi več protinapadov in zavzeli znova že izgubljene postojanke. Še nepotrjene vesti poročajta s’a so AbesincI znova osvojili Gorahej, včeraj se je pa Abesincem posrečilo iztrgati Italijanom iz rok Gabredare, ki leži iužno od Sasabaneha. S tem so Abesinci zelo zožili italijanski klin, ki so ga bili Po Isnili v abesinsko ozemlje tned reko Vehe Šebeli in TJalualom. Položaj italijanske vojske je v Ogadnu postal skrajno nevaren in obstoja možnost, da Abesinci vojsko generala Grazianija popolnoma razbijejo in vržejo nazaj v italijansko Somalijo.
Upori temnopoltih.
Razen tega je pa oslabilo vojsko generala Grazianija tudi nezadovoljstvo, ki s® je pojavilo med domačinskimi vojaki, asentiranlmi v italijanski Somaliji in Eritreji. Domačinske čete so nezadovoljne, ker jih pošiljajo povsod v prednje čr e in boje, med tem ko se italijanske čete, sestavljene iz vojakov iz Italije, skrivajo vedno le v ozadju in sploh ne stopajo v akcijo. Kljub temu pa, da se morajo do-niačinl vedno le sami boriti proti Abesincem, za njihovo prihrano ni preskrbljeno tako, kakor bj moralo biti. Vse to ie povzročilo, da so nas ali med nekaterimi domačinskimi četami manjši In bčjl upori, ki so se končali celo s krvavimi spopadi med domačini in Italijani.
Grajani prosi pomoči.
Abesinska vojaška akcija in upornost domačinskih vojakov je ustvarila na lužnem abesinskem bojišču položaj, ki je *ako nevaren, da je general Grazianl Nojevno zaprosil pri vrhovnem poveljstvu v Asmari ter v Rimu za nujno polnoč. Predvsem je zahteval, da se mu D°šljejo s severnega bojišča in Iz Italije n<>ve čete, da okrepi svoje formacije. Na to zah evo generala Grazianija je vrhov-jk> poveljstvo v Eritreji takoj odgovorilo i(| odredilo, da se odpošljejo v Somalijo **ekateri oddelki severne vojske. Mimo |eSa bodo tudi vsi vojaški transporti iz alije usmerjeni sedaj v Somalijo in ne '■eč v Eritrejo. Ako pa pomislimo, da No italijanske ladje rabile precej časa, Nden bodo pripeljale generalu Grazia* J’1.'11 iz Eri reje in Italije zadostno ojače-,e> je prav lahko mogoče, da Abesinci . tem času izkoristijo prednost, ki jim ** nudi sedanji položaj ter izvedejo svoj va®rt, katerega namen je Italijane docela Ni iz Ogadna
Abesinci zanikajo.
(| ^DlS ABEBA, 25. novembra. Tu se vradno zanikajo po Italijanih razširjene JN, da bi se bil abesinski prestolona-cdnik ponesrečil z letalom in ubil. Pre-
svojih čet, ki se pripravljajo na severu na odločen odpor proti italijanskemu prodiranju. Prav tako zanikajo tu vesti, da bi se bil sultan v Auši priključil Ita-janom. Na vzhodnem bojišču zadnje dni sploh ni bilo nobenih bojev, ker so se Italijani morali umakniti nazaj v Eritrejo.
> I
Severno bojišče.
ADIS ABEBA, 25. novembra. Na bojišču v Tigrejl ni nobenih važnejših dogodkov. Priprave s strani Italijanov in s strani Abesincev za večji spopad se nadaljujejo z nezmanjšano naglico. Manj ši spopadi so se izvršili samo ob reki
Takazi. Poročajo pa se podrobnosti o \ veliki bitki, ki se je bila na severovzho-.1 du, v kateri so imeli Italijani velike Izgube. Prav tako je sedaj tudi znano, da so italijanska letala zadnjič bombardirala samo prazno abesinsko taborišče in so zaradi tega vse italijanske vesti, da so ob tej priliki ubili okoli 5000 Abesincev, naravnost smešne. Resnica pa Je, da so biia skoraj vsa italijanska letala, ki so se udeležila te nepotrebne akcije, več ali manj poškodovana po abesinskih protiletalskih topovih In strojnicah. Dve italijanski letali sta bili sestreljeni in sta padli na tla za abesinsko fronto.
Bol ga goeitrks« sankcij
Angiifa in Amerika silita k poostritvi, Francija pa zavira
ŽENEVA, 25. novembra. Tukaj se opa ža, da pričenjajo sankcije proti Italiji učinkovati in postaja položaj Italije zaradi tega vsak dan slabši. Res je, da ima Italija še vedno možnost nabavljati si nekatere vrste blaga iz držav, ki se sank cijam niso priključile, vendar je to dobavljanje zaradi velikih razdali zelo zamudno in drago. Mimo tega mora Italija vse nabave plačevati večinoma v go tovini ali celo z zlatom. Pričakuje se pa, da bo v prvi vrsti s strani Anglije stavljen že ta teden nov predlog za še večjo poostritev sankcij proti Italiji. Predvsem se bodo sankcije raztegnile tudi na pre-noved dobave petroleja, premoga in železa. Tem Sankcijam se bo pridružila tud! Amerika, ki le že ukrenila prve korake na lastno Iniciativo, da se prepreči vsako zalaganje Italije z bencinom In že-
lezom s strani Združ. držav. Glede poostritve sankcij pa obstojajo še nesoglasja med Anglijo in med Francijo. V Franciji se upirajo novim poostritvam in naglašajo, da je izvajanje sankcij proti Italiji povzročilo doslej največ škode francoskemu gospodarstvu.
PARIZ. 26. novembra. Tu se razpravlja intenzivno o predlogih za poostritev sankcij proti Italiji. Anglija in Amerika namreč silita, da bi se sankcije raztegnile ne le na nafto in premog, ampak tudi na vse kovine, a Amerika zahteva tudi prepoved dobave bombaža. Francija je odločno proti temu, ker se boji nevarnosti za evropski mir. Lavalu se je zato posrečilo doseči odgoditev za danes sklicane seje koordinacijskega odbora do četrtka. V Italiji so zaradi novih predlogov silno ogorčeni.
“oi,
0l|asiednik je živ in zdrav na čelu
Zaš&ta rtasta otrok
VabUo Mj. Vel. kraBpce Marije na prvi kongres »Jugo-
slovanskega združenja za zaščito otrok".
zgradbe naše države. V svojih prsih nosi bodočo usodo našega naroda. Zato je vseh nas dolžnost, da na kar moči idealen način pospešimo razvoj vse naše dece in da posvetimo svojo največjo po-
Socialna zaščita otrok, ki jih imamo v Jugoslaviji 4,611.000, je naše pereče vprašanje. ki se mora rešiti. Da se to izvrši, je Bila nedavno ustanovljena v Beogradu osrednja organizacija za zaščito otrok, pri kateri sodeluje zasebna, socialna in humanitarna iniciativa, kakor tudi zastopniki državnih in samoupravnih ustanov za zaščito otrok. Podružnice te organizacije »Jugoslovanskega združenja za zaščito otrok« se ustanove v kratkem po vsej Jugoslaviji. Deloma pa pristopijo že obstoječa društva. Obenem pristopi organizacija k mednarodni uniji v Ženevi.
Glavr.i odbor je sklical tudi že prvi kongres, ki bo v Beogradu in ga bo otvo-rila Nj. Vel. kraljica Marija mati. Pričel se bo 30. t. m. dopoldne v Kolarčevem vseučilišču. V zvezi s sklicanjem kongresa je poslala Nj. Vel. kraljica Marija mati naši javnosti sledeče pismo:
»Jugoslovanskemu združenju za zaščito dece!
Jugoslovanski naraščaj naj bo ponos i našega naroda in glavni steber veličastne
zornost bodočnosti svojega ljudstva — svojim otrokom.
Sredstva, ki jih bomo potrošili za svoje otroke, bodo obrodila najlepše sadove. »Prava štednja ni štednja na otroku, marveč štednja za otroka!« Zato naj se h javnih in zasebnih virov zbirajo čedalje večja sreds va in uporabljajo za načrtno zaščito dece. Poleg državne zaščite morajo našim otrokom posvetiti vso svojo pozornost tudi naše občine, zlasti pa naša mesta.
Najuspešnejše metode za otroško zaščito bodo izvedljive le na podlagi resnega študija. Poleg obilne dobre volje je potrebno ogromno strokovno znanje s primernimi življenjskimi izkustvi.
Z zadovoljstvom pozdravljam prve korake naše jugoslovanske unije za zaščito dece na potu k njenim lepim in vzvišenim ciljem. Naj bi v vse vrste našega
ljudstva prodrl občutek odgovornosti na-pram deci in bodočim pokoljenjem, naj bi prišlo do zdravega sodelovanja zasebne inicljatiVe z javnimi organi, tako da bi s strokovnjaki iz vseh naših krajev poiskali najboljše metode otroške zaščite.
Prvi jugoslovanski kongres za zaščito dece. ki ga združenje priredi ta mesec, bo v Beogradu. Kongres bo pospešil proučitev vprašanj naše otroške zaščile. Iskreno želim, naj bi za kongres zavladalo vsestransko zanimanje med uradnimi organi in zasebnimi dobrotniki, kakor med strokovnimi delavci in proštov uli-niml sotrudnlki na področju naše otroške zaščite.
Naj unija vztraja s svojimi prizadevanji in doseže najfepše uspehe v korist naših otrok, ki so up našega ljudstva in nosilec njegove srečne bodočnosti!
8 c I g r a d, novembra 1935.
Marija 1. r *
NOVI PREDLOGI?
LONDON, 25. novembra. Tu se zatrjuje, da se vrše v Parizu pogajanja angleških in francoskih strokovnjakov glede novih predlogov za ureditev ita-lijansko-ahesinskega spora. Predlog sporazuma ho izročen Italiji, Abesiniji in Društvu narodov, da ga sprejmejo ali pa odklonijo.
BOJKOT DRUŠTVA NARODOV.
ŽENEVA, 25. novembra. Po poročilih iz Rima bo Italija bojkotirala delo Društva narodov in se ne bo udeležila razprave o reorganizaciji Društva narodov, ki se bo v kratkem vršila.
DE BONO BADOGLIJEV NASLEDNIK,
RIM, 25. novembra. Tu se zatrjuje, da bo maršal de Bono, ki se ta teden vrne v Italijo, takoj imenovan za šefa glavnega generalnega štaba italijanske vojske in bo tako postal naslednik dosedanjega maršala Badoglie, ki je postal vrhovni poveljnik italijanskih čet v vzhodni Afriki.
OBOROŽEVANJE ANGLIJE.
LONDON, 25. novembra. Ministrstvo
za letalstvo je sklenilo preko dosedanjih programov gradenj zgraditi še 250 letal in povečati število letalskega moštva za 2500 do 3000> Na ta način bo imela Anglija v prvi liniji 2200 letal, do čim število drugih letalskih oddelkov ostane še nadalje tajno.
VRNITEV GRŠKEGA KRALJA.
ATENE, 25. novembra. Po vsej Grčiji se pripravljajo, da na najsvečanejši način sprejmejo kralja Jurija, ki se vrača na križarki »Heli«. Križarka bo prispela v pirejsko luko najbrže jutri.
MASARYK NE ODSTOPI.
PRAGA, 25. novembra. Uradno se izjavlja, da so vesti o nameravanem Ma-sarykovem odstopu docela izmišljene.
MRAZ NA POLJSKEM.
VARŠAVA, 25. novembra. Na Poljskem je nastala huda zima. Skoraj vse reke so zamrznjene. V Varšavi je srednja temperatura 17 stopinj pod ničlo.
Kleklove »Novine« objavljajo v svoji 47. številki iz Črenšovcev: »Tildi v na-šoj fari so bili ništrni tak nepremišljeni, da so proti prepovedi oblasti posili vujšli na shod Pavleka Horvata v Lotmerk. — Politična oblast jih je za prestopek po-kaštigala i do mogli biti par dni gostje biti voze, ki' se nahaja v občinski hiši v Lendavi. Tii se jim nedozvoljeno navdii-šenje razshladi i mogoče celo mine.«
Stran 2.
Mariborski »VeJernfE« Jutra.
V Mariboru, tfne 25. XI. !935.
fkmSets&a
Limbuško „tolovajstvo“ razjasneno
Po 8 dnevnem napornem preiskovanju so studenski orožniki ugotovili, da je bilo vse fingirano. Fant vse priznava, viničarko Albino Schrei so izročili sodišču
Osem dni so studenški orožniki vneto in marljivo razjasnjevali na prvi pogled zagonetno limbuško razbojništvo, o katerem smo že obširno in nekajkrat poročali. V Mariboru in okolici je bilo za ta redki in svojevrstni slučaj v povojni mariborski in okoliški kriminalistiki ogromno zanimanje in so ljudje z veliko pažnjo prebirali zadevna poročila v našem listu. Studenški orožniki so od začetka trčili v preiskovanju na neverjetne težave in ovire ter se je nekaj časa zdelo, da ne bo mogoče zagonetnega slučaja razjasniti. Toda končno so vendarle dosegli, da je 12tetni dijak Josip Čurič, ki so ga bili preteklo nedeljo zvečer uašli zvezanega v dvoriščni uti pri viničar!ji mariborskega trgovca F. Greinerja, kjer ima kot viničarko nastavljeno Čuričevo teto, 391etno Albino Schrei, orožnikom vse podrobno priznal. Iz tega priznanja ie razvidno sledeče:
Preteklo nedeljo zvečer so pri omenjeni viničariji kuhali žganje. Ob tej priliki se je kakor navadno zbralo pri Schrei-jevi precej sosedov. Okoli 19. ure je 121etni dijak Josip Čurič, ki stanuje pri svoji teti Albini Schrei, zapustil kuhinjo. Kakor sam zatrjuje, se je podal najprej v uto in se je tam kratkomalo domislil, da bi bilo dobro, se malo vleči na divan, ki se nahaja v sobi trgovca F. Greinerja. Pred tern si je sezul oba čevlja in ju nesel na podstrešje, nato pa je šel po stopnicah v prešo in od tam prižgal svečo, Potem pa se je skozi odprtino spravil v sobo trgovca Greinerja, kjer se je vlegel na divan. Tako priznava in zatrjuje mladi Josip Čurič. Drugega ni hotel, kakor samo to, da bi se malo odpočil na divami, ker se mu je pač trenutkoma zazdelo, da se mu bo to prileglo. Da je stikal po onterah po omenjeni sobi, ne priznava. Ni pa Čurič pomislil na nekaj, kar se je zatem zgodilo.
Med tistimi, ki so bili navzoči pri žganjekuhi, je bila tudi Ivanka Zupani-čeva, ki je šla slučajno na dvorišče vini-čarije in zagledala v preši luč. Takoj je alarmirala vse domačine, da so v hiši roparji. Vznemirjeni ljudje so takoj pričeli klicati na pomoč sosede ter so obkolili vse objekte, da bi domnevani roparji ne pobegnili. Ves trud-pa je bil za-
V soboto 23. t. m. ob 10. uri so naši realčani priredili v kazinski dvorani lepo uspelo akademijo v čast spominu obeh Jenkov. Simona in Davorina. Spored je obsegal enajst točk. Izvajanje je pokazalo, da so vsi sodelujoči vzeli stvar
resno in so se kar najbolj potrudili.
Po kratkem uvodnem govoru je nastopil sedmošolec Anton Cokan, ki je po-
dal življenjepis Simona Jenka. Čokar. ima krepak, jasen glas in se bo razvil
v dobrega govornika. Mirko Černič iz, sedme .ie smiselno deklamiral Stritarjevo »Na Jenkovem grobu«. Osmošolka Olga Prusova nam je v dobro zasnovanem govoru pokazala Simonovo delo. Nato so v skupini petih dijakinj jz šestega razreda zaživele pred nami »Obu-jerike« Simona Jenka. Prijeten, nastop je postal še prikupnejši zaradi enakobarv-nih svetlomodrih bluz, ki so svoj simbolični namen dosegle. Sledila je deklamacija »Na Sorškem polju«, ki je petošolki Vidi Zemljičevi uspela prav zadovoljivo.
V počastitev spomina Davorinovega je Ivan Haring iz osme spregovoril o njegovem plodonosnem delu in o njegovem pomenu za nas. Za tem so nastopili osmošolci in so nam pokazali Simona Jenka in njegote tovariše »Vajevce«, kakor jih je Pregelj postavil v poglavju »Gostosevci« svojega »Simona iz Praš«, ito je bila res dobra zamisel. Poleg dru-
man, kajti mladi čurič je v strahu, kai se bo z njim zgodilo, če bo g. Greiner izvedel, da je bil v njegovi sobi, takoi iztuhtal izhod iz zagate, ki je postal za njegovo teto Albino Schrei precej usoden. Tiho se je priplazil do dvoriščne ute, na čevlje na podstrešju je pri tem popolnoma pozabil, ter si z vrvjo naj-wrej zavezal noge, nato pa roke. Pri zavezovanju rok je zatezeval vrv z zobmi. Pred tem pa si je slekel nogavice z nog in si jih potlačil v u,sta. Nato pa je začel vzdihovati in stokati, da je obrnil pozornost ljudi nase. Sosedje in domačini ao hrumeli skupaj pogledat, kaj je. V trenutku je šla vest o tem po vsem Limbušu in so od vseh strani prileteli ljudje skupaj, da vidijo, kaj se je pri Schreijevib zgodilo. Ko so Curiču izvlekli nogavico vz ust ter ga razvezali, je začel na dolgo in široko pripovedovati, kako ga je v trenutku, ko je še! preko dvorišča, zagrabil maskirani neznanec, ki ga je sezul, nato zvezal in zamašil usta z nogavicami, in kako je potem ta razbojnik šel na podstrešje in odtod v Greinerjevo sobo.
Preiskava se je začela ua podlagi Ču-ričevih izpovedb. Toda kmalu so se pojavile okoliščine, o katerih smo že obširno pisali, in ki so popolnoma omajala verodostojnost Čuričevih izpovedb. Orožniki so tol'ko časa vztrajno vršili preiskavo, dokler ni nazadnje fant vsega priznal, češ. da ga je bilo strah, kaj bo, če bi g. Greiner izvedel, da je bil v njegovi sobi z namenom, da krade. Viničarka Albina Schrei pa je vseskozi tajila vsako krivdo in soudeležbo na fingiranem raz-bojništvu in ni mogla ničesar izpovedati, kar bi moglo biti dokaz, da je za fantovo skrivnost vedela ali pa da bi tudi sicer bila v kateremkoli odnosu soudeležbe pri ,'eli zadevi.
Pač pa je postalo za Albino Schrei usodno, da je orožnikom pokazala neko pisanje, ki ga je baje dobila in katerega smisel je ta, da bi bila radi tega mogla nastati zavedba orožnikov s pravilne smeri pri zasliševanju in razjasnjevanju zanimivega limbuškega slučaja. Orožniki pa so mnenja, da izhaja omenjeno pismo ■od njenih rok ter so radi tega suma Schreijevo aretirali ter io danes izročili sodišču.
gih izvajalcev naj omenimo Tomislava Neraličevega, ki je s kratkim pevskim vložkom dokazal, da ima za svoja leta izredno razvit glas. Po »Gostosevcih« je petošolka Lovorka Vodopivčeva deklamirala Jenkove »Obraze«, Tatjana Friistova iz četrte realke njegovo »Trojno gorje«, Janez Bertalanči iz šeste pa »Knezovega zeta«. Vsi trije so zadovoljili. S tem je bil književni del proslave izčrpan.
Pod vodstvom prof. Ostrouške je nato nastopil mešani zbor realne gimnazije in se je z B. Ipavčevo, na besede Simona Jenka uglasbeno skladbo »Leži polje ravno« poklonil pesnikovemu spominu, s prekrasno »Tanano« jz operete »Vračara ili baba Hrka« pa je dal duška svojemu spoštovanju do Davorina Jenka. Pri klavirju je spremljala »Tanano« gdčna Mirkova, uradnica Mestnega poglavarstva. Igrala je fino in se je izvajanju sijajno prilagodila. Zbor je številen. Sestavljen je iz dijakov in dijakinj od nižih razredov pa do maturantov. Mnogo pestrosti je v tej sestavi. Reč^ moramo in radi povemo, da jih je bilo lepo slišati. Zlasti »Ta-nana« je s svojim ciganskim ognjem in z živo barvitostjo sprožila grmeče odobravanje. -Kratek sopranski vložek je osmošolka Ida Brencetova zapela s svojim svetlim glaskom naravno in prisrčno.
Z državno himno ie bila proslava do-
stojno zaključena. Kakor smo izvedeli, so naši realčani to spominsko svečanost zamislili in izvedli na lastno pobudo in jim gre zaradi tega še posebno priznanje in odkrita pohvala. Pokazali so, da znajo velike in zaslužne naše može ter njihovo delo pravilno ceniti.	—fa—
Izredni odpis starega davčnega dolga
Kraljevska vlada je dne S. novembra 1935 napravila novo uredbo o izrednem odplačilu dolžnega davka, ki zadeva do 1932. leta neplačani davek. Pred to uredbo bi se moral dolžni davek po predpisih § 28 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, oziroma § 49 zakona o proračunskih dvanaj stinah t. I. odplačevati skupaj s tekočimi davki v času od 1932—1948 leta. Na ta način b; bilo treba davek vendar plačati v polnem znesku, ugodnost pa bi bila v tem, ker bi ga nc bilo treba plačati naenkrat, ampak v obrokih.
Da bi vendar dala davčnim zavezancem priliko, čimprej čim ter lažje in ugod neje urediti njihovo razmerje napram temu dolgu in sama mogla nemoteno razviti svoje delovanje na drugih področjih in v drugih poslih, ie kraljevska vlada s to svojo uredbo ponudila še eno in še večjo možnost v tem pogledu. Po tej u-redbi morejo davčni zavezanci svoj dolžni davek plačati bodisi deloma, bodisi popolnoma, tudi poprej, pod mnogo ugod nejšlmi pogoji in v znatno zmanjšanem znesku zadolžitve.
Za pravilno razumevanje uredbe same
naj kot primer služi sledeči			pregled:	
Leta, ki so ne-nfa razdeljeni zneski dolžnega davka	Zmanjšani zne' sek dolga od vsakih sto dinarjev po novi uredbi		Odpis na vsakih sto dinarjev znaSa	
1936	89—	Din	U—	Din
1937	80—		20—	9
1938	71.--	»	29—	9
1939	63.— .		37—	»
1940	56—	»	44—	»
1941	50—	»	50—	»
1942	45—		55.—	»
1943	40—	»	60—	9
1944	36—		64—	9
1945	32—	»	68—	»
1946	28—	»	72—	9
1947	25—	»	75—	9
1948	23—	»	77—	y>
Iz pokazanega primera se			vidi,	za ko
liko je na vsakih sto dinarjev znižan zne sek dolžnega davka. Davčni zavezanec, ki želi poravnati svoj dolžni davek, iu hoče izkoristiti ugodnosti iz te uredbe, lahko to napravi samo, če prične odplačevanje svojega dolga pri zadnjem letu, v tem primeru pri letu 1948 pa nazaj. Skupaj s tekočim davkom za 1936 more plačat: celokupni svoj dolg, pa tudi samo en del, t. j. dati odplačlo za eno ali več let, začenši od poslednjega leta pa nazaj. Davčne oblasti morajo sprejeti tudi najmanjšo vsoto, ki se položi za odplačilo dolga, pa naj se ž njo izplačuje ves obrok ali ne. Ugodnosti iz te uredbe trajajo do konca februarja 1936 in davčni zavezanci jo morejo popolnoma in do kraja tega roka izkoristiti. Davčnim oblastvom So dana potrebna navodila, da morajo v vsakem času dati potrebna pojasnila, kakor tudi, da sprejmejo vsako vsoto, ki bi se dala v odplačilo dolžnega davka, pa bila še tako mala.
Na ta način je dana vsakemu, pa tudi ekonomsko slabšemu davčnemu zavezancu polna možnost, da svojo davčno obvezo, ki jo je sprejel kot član skupnosti, tedaj svojo državljansko dolžnost naj lažje izpolni.
Soka&ske vtsU
Delo Sokola v Žerjavu
Sokolsko društvo Žerjav je 16. in 17. t. m. uprizorilo v rudniški dvorani Golijevo »Kulturno prireditev v Črni mlaki«. Delo samo je doživelo po drugih velikih odrih precej kritike. Način podajanja v Žerjavu pa je prinesel na naš oder novo tehniko, ki se je prav dobro obnesla in je priporočljiva za majhne odre, kjer množica igralcev nima dovolj prostora za kulisami. Igralci, godba, šol-
ska deca, gasilci itd. so prihajali in odhajali z odra proti dvorani.
Režiserju br. E Mauchlerju se je izbira igralcev, zlasti zasedba glavnih vlog prav posrečila. Črnomlaški sekstet pod taktirko br. E. Mauchleria je izvabil salve prisrčnega smeha. Sploh je sodba gledalcev, da so se vsi od prvega do zadnjega potrudili in tudi uspeli. K uspehu so pripomogle skrbno izdelane maske, k: sta jih izdelala br. E. Mauchler in Leder. Seveda pa ne smemo "pozabiti, da je rudniška godba poživila vso »kulturno prireditev«. Brat Tone Skačej je za to priliko priredil nekaj glasbenih točk Slika odra je bila živa in pestra Režiser si, je dovolil spremembo prizorišča, kar P3 ni škodovalo igri.
Krepko naprej, bratje in sestre! V zadnjem času so pokazali naši Sokoli mnogo volje pa tudi sposobnosti za oder. Mogoče pa bi ne škodovala v repertoarju veseloiger in burk tudi kaka drama, da bo naša publika spoznala tudi to plat gledališkega dela.	—r. —
Finžgarjava »Veriga” na Sokol* skem odru v Studencih
Dramski odsek studenškega Sokola'je minulo soboto otvoril gledališko sezono s Finžgarjevo »Verigo«. Dasi je motiv »Verige« silno priprost in enostaven ven dar zahteva dokaj močnih igralcev da postane uprizoritev učinkovita pr: gledalcih. Površno pripravljena »Veriga«, alf pa napačna razdelitev njenih karakter nih vlog, ne more voditi do odrskega u-speha, ker postane — dolgočasna za količkaj gledališča navajeno občinstvo. — No. v Studencih je doživela »Veriga« prav lep moralen in tudi gmoten uspeli-Režija in scenerija br. Mlakarja je bila prav dobra. Vloge so bile prav primerno razdeljene. Saj je nastopil z eno samo izjemo star studenški sokolski ansambl. k’, si je tekom zadnjih let ne samo na domačem odru, ampak tudi drugod pridobil lep sloves. Prvič je nastopila v dališi ne baš lahki vlogi »Micka«. Bili smo prav prijetno presenečenj v njenii naravni in dosledni igri. Ima lep talent, ki nati' mnogo obeta. — Uprizoritev se je ponovila tudi v nedeljo zvečer. Obe predstavi, sta bli prav zadovoljivo posrečeni, -e-
Pluiske Mouite
Stoletnico rojstva skladatelja Davorina Jenka proslavimo v Ptuju v torek 26. t. m. v mestnem gledališču.
Smrtna kosa. V Orešju pri Ptuju ie umrla ugledr.a posestnica Roza Roškar* stara 67 let, v Rabelčji vasi pa zaseb' hica Jožefa Mauko, stara 76 let. Na) v miru počivata!
Požar ua Dravskem polju. V Straž* gojncih pri Cirkovcah je preteklo n'c izbruhnil požar pri posestniku Jemci’*1 Habjaniču. Ker je bilo ljudstvo ob Ča«3 požara že v globokem spanju, se je ogeth naglo razširil na celo domačijo. ZgorC* je drvarnica, živinski hlevi, ter del sta novanjskega poslopja. Žrtev požara ie tudi precej sena in slame ter večja količina drv. Domačim in na kraj požar3 prihitelim vaščanom se je posrečilo rešiti živino, ter požar omejiti, da se p razširil na sosedna poslopja. Škoda zn3' ša okrog 8000 Din in je krita z zavarovalnino. Preiskava je dognala, da jo b* ogenj podtaknjen od zlobne roke.
Vlom. Ivan Cener, 32 letni cigan & Crnelovcev pri Murski Soboti, se je P° pretvezo, češ da je brusač, vtihotapil v stanovanje gostilničarja Glogovčana 113 Hrvatskem trgu, razbil omaro in odnese 150 Din gotovine, ki je last služkinje. P°' sladnja je vlomilca slučajno srečala 113 stopnicah. Poklicala je stražnika, ki vlomilca aretiral. Cigar, taji vlom in tat' vino. Eskortirali so ga v Maribor k okrožnemu sodišču.	__	^
Izginil od doma. Martin Podgoršek. ^ let star, vpokojeni železničar, stanuj v Ptuju, na Pristavi 4, se je v četrt oddaljil od doma in se do sedaj ni vrn • Ker je težko živčno bolan, ni izkljuce * da se mu je kaj pripetilo. Oblečen v črni Hubertusov plašč, na glavi P*1 imel zeleno spvitau kapo, ter črne ’ dne hlače.	 ^
»Čuvajte Jugoslavijo"
Hidtmd teagiedi Mladina slavi oba Jenka
K sobotni akademiji realnih gimnazijcev v Kazini
'/ Mariboru, dne 25. XI. 1935.
Mariborski »V e £ e r n TU« Jutra.
Kwwggrx],:r,:	-
Stran ~3.
wjt, 'jmnaejm»•a*«.
m« jUudtske M6»iu
V krvavem pokolju popolnoma razdejana gostilna
V noči na nedeljo je nastal v neki gostilni na brežju divjaški spopad — Dve človeSkl irtvi — v verige vklenjenih krivcev v zaporu
Po-
Sest
V noči na nedeljo je Gosposvetska ulica na Pobrežju doživela krvavi pokolj, kakršnega že dolgo ni bilo. V neki gostilni so popivali pozno v noč in vino je kar lilo z miz. Nenadoma so pa vstopili neki razgrajači, ki so pričeli izzivati še preden so dodobra sedli. Nastalo je huronsko vpitje in kričanje, stoli so frčali po zraku, kozarci so žvenketali, mize so pokale in noži so se zabliskali. Nekdo je s palico udaril po luči, da je nastala tema. V nekaj minutah strašnega pokolja je bila vsa gostilna razbita. Nič ni ostalo celega: niti en kozarec ali steklenica, niti en stol ali mi2;a. Vsa gostilna je bila eno samo krvavo bojišče, sredi sobe pa sta v krvi ležala težko hropeča gostilničar 401etni. Anton Pavčič, ki je zadobil življenjsko nevaren zabodljaj v hrbet, in mu je rezilo predrlo tudi pljuča ter neki Knezar, ki je imel glavo tako razrezano in poškodovano, da se sploh ni zavedel. Takoj so o strašnem pokolju obvestil: orožnike in reševalce, ki so skoraj istočasno prišli na kraj dogodka. Reševalci so ranjenca prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, orožniki pa so v težke verige vklenili šest glavnih krivcev in jih kar v koloni na skupni verigi odpeljali v zapore.
Od očividca smo prejeli o dogodku sledeče poročilo:
V soboto okrog 21. ure se je pojavila Pred krčmo sejmarja in gostilničarja Toneta Pavčiča, ki je tia glasu Kot zelo miroljuben in delaven človek, tolpa 16
vinjenih fantov. — Na zahtevo po pijači je reagirala žena Katarina odklonilno češ, da je vinjenim ljudem po zakonu prepovedano dati pijače. — Zunaj steklenih vrat se je oglasil bojni klic »Aufbiks!« in »česar s Pobrežani ne upate, bomo ml napravili!« V tem hipu je priletel kamen v steklena vrata in eden v sobi se nahajajočih »gostov« >5 utrnil električno luč
— Začelo se je... V tem je pom. delavec Franc Knezer takoj spregledal situacijo m stekel po — orožnike. To je po stalo zanj usodno. Zunaj so ga podrli na tla in tako udrihali po njegovi glavi, da je nezavesten obležal. Ker ima prebito lobanjo, je njegovo stanje zelo resno, ker še včeraj ni prišel k sebi. Medtem pa so se pretepači z noži lotili gostilničarja To* ue'a Pavčiča, ki je dobil v hrbet dva bodljaja, enega v bok in enega v levo roko. Opasno ranjena ima tudi pljuča. — V splošni zmedi so odnesli razna jedila, kakor klobase itd. ter znaša materijelna škoda na razbitinah okrog 2000 dinarjev.
— Tekom dneva so bili aretirani J. Cotič s Tezna, Pukšič iz barak v Dajnkovi ulici, Ilešič iz Pobrežja, ŠnofI Ernest iz Pobrežja, Koban, klepar iz Studencev in tieki Pinterič iz Maribora. Napad je izzval kajpak veliko komentarjev in ril čuda, da so vso nedeljo hodili ljudje ogledovat razbitine opisanega »bojišča«. Kdo je bil dejanski napadalec, bo ugotovila preiskava.
Danes v ponedeljek zadnjikrat:
»Gospod brez stanovanja
Herman Thimig, Paul Horbiger, Leo Slezak so kralji komikov. — V torek najboljSe dunajsko delo »Zadnja ljubeien“. Albert Bassermann, Hans Jaray in eksotična Japonka, žena veleindustrija! ca J. Meinia MiSko Meinl.
Kino Union. Do vključno torka edini film slavnega tenorja Josipa Schmidta »Moj najlepši dan«. Film očarljivega petja, zabave in humorja.
Zadnja pot Toneta Rebolja
Kako čislan in upoštevan je bil pokojni Tone Rebol je pokazal včerajšnji njegov Pogreb. Od blizu in daleč so prišli stoteri Pokojnikovi tovariši, prijatelji in znanci, da «a spremijo na njegovi zufinji poti.
I Se (pred napovedano uro pogreba so se pričeli zbirati pred pokojnikovim stanovanjem v Maistrovi ulici železničarji, železniški upokojenci, predstavniki raznih nacionalnih in drugih organizacij, katerih Član je bi! Tone Rebol. Prišel je zastopnik železniške direkcije g. Ivan Deržič, nadalje zastopnik Oblastnega odbora U.TNŽB g. Outrata, celokupen odbor mariborske podružnice UJNŽB ln odseka železniških upokojencev in vdov, prišli so v častnem številu člani »Staribora« ler ogromno število pokojnikovih osebnih Prijateljev. Z veliko bolestjo v srcih so ga šli poslednjič pokropit. Na pokojnikovem domu so opravili cerkvene molitve trije frančiškani. Železničarska godba »Drava« ie zaigrala pretresljivo ža-lostinko, pevski zbor »Drave« pa je pokojnemu Tonetu Rebolu zapel v slovo njegovo najljubšo pesem »Gozdič je že ?elen«. Stoteri pokojnikovi spremljevalci so se razvrstili v žalni sprevod, kakršni so bolj redki v Mariboru. Na čelu spre-voda je neumorno igrala pretresljive ža-tostinke »Drava«, r.a posebnem vozu so Peljali cvetje, ki so ga pokojniku prinesli njegovi tovariši in prijatelji, na črni bla-zini pa so nesli pokojnikova odlikovanja. 2a krsto, ki je bila vse v poznem jesenskem cvetju, so šli globoko potrti sorodniki. Žalni sprevod je krenil po Cankarjevi ulici, Aleksandrovi cesti in Vetrinjski ulici preko Glavnega trga proti pokoi-n'kovem zadnjem bivališču. Nebo je bilo -jtosto prevlečeno s temnimi oblaki, iz katerih je rosil ledeni dež. Slabega vredna in poti pa se niso ustrašili pokojnikovi zvesti tovariši in prijatelji. Spre-jnili so ga že v mraku do odprtega gro-a- Po opravljenih cerkvenih molitvah Se ie prvi poslovil od Toneta Rebola za-st°nnik Oblastnega odbora UJNŽB go-snod Outrata. Njegove besede in zadnji ^Rovori še drugih govornikov ob odetem grobu so privabili solze v oči *etn. ki so se zadnjič poslavljali od To-eta Rebola. Pevski zbor »Drave« je zapel in godba »Drave« je ponovno
zaigrala. Ko smo zapuščali frančiškansko pokopališče, kjer bo večno počival naš tako priljubljeni tovariš in prijatelj Tone, nam je bilo vsem hudo v srcih, kjer bo živel lep spomin na niega še dolgo, dolgo.
Smučarska šola Mariborskega smučarskega kluba. Smučarska gimnastika za dame in gospode vsako sredo. Po zimi tečaji za:	deco,	začetnike, zaključene
družbe, -splošni tečaji v Mariboru in pri Pohorskem domu. Prijave, informacije ustmene in pismene v Jurčičevi ulici 8 (trgovina Stoječ).
Iz magistratne službe. Pri banski upravi so napravili'izpit za pisarniško službo in stroko sledeči magistratni uradniki oz. uradnice s prav dobrim uspehom: Olga Juvanova, Marinka Marušičeva. Milka Gorupova, Valburga Lužnikova in Ivan Fras.
Nagrajena dijaka. Izvršni odbor Jadranske straže v Splitu je razpisal za leto 1934/35 25 nagrad za najboljše spise o našem morju. Teh nagrad so se udeležili vseučilišniki in srednješolci iz. vse države. Tako sta bila nagrajena od di-jaštva iz Maribora Ladislav Marovt, dijak drž. klasične gimnazije, s spisom: »Jadran v zgodovini naših narodnih in državnih stremljenj« (Din 250.— in Veber Leopold, dijak drž. učiteljišča s spisom: »Jadran, slava naše preteklosti in moč naše bodočnosti« (Din 250.—). Za leto 1935/36 razpisuje izvršni odbor v Splitu novi natečaj in to za 5 najboljših spisov vseučiliščnikov po Din 500.— in za 10 najboljših spisov srednješolcev po Din 250.-*-. Nagradili se bodo najboljši spisi iz področja naukov o morju ali v zvezi z morjem in tudi najboljši beletristični M?isi. Tema je svobodna. Natečaj traja do vključno 15. februarja 1936. Spisi 9e imajo poslati na izvršni odbor JS v Spli tu preko rektorata odnosno direktorja šole. Opozarjamo na to našo mladino s priporočilom, da se tega natečaja goto' vo udeleži in tako pokaže tudi tu na naši severni meii zanimanje za naše morje. Nagrajeni spisi se objavljajo v glasilu Podmladka Jadranske straže, ki izhaja v Splitn in stane letno Drn 10.—=
Senzacija je spored v Veliki kavami.
j Ljudska univerza. V ponedeljek, dne I 25. novembra ni prireditve. V četrtek in petek se nadaljuje mednarodni politični ciklus, ki se suče okoli italijansko-abe-sinskega spora. Predaval bo g. univ. prof. Fr. G. Novak iz Zagreba, in sicer v četrtek, dne 28. novembra o Rimu, prestolici novega diktatorja in naslednji dan, v petek, o ciljih in aspiracijah Italije ua Sredozemskem morju.
Nočno lekarniško službo imata danes v ponedeljek Vidmarjeva in Savostova lekarna, jutri v torek Maverjeva in Si-rakova lekarna.
Tvrdka Hutter je darovala mestnemu gradbenemu uradu Din 5000 za gradnjo pohorske ceste.
Zopet dva sleparska akviziterja. Gostilničar »Prešernove kletk je prijavil policiji, da sta dva brata Kan in Hans R. iz Gradca pred mesecem prišla k njemu na stanovanje in hrano. Pravila sta, da pobirata pri mariborskih tvrdkah reklamne oglase za kavarniške revije in časopise. Te dni pa sta akviziterja odpotovala, ne da bi plačala hrano in stanovanje. Na policiji pa se vsak dan zglašajo žrtve, ki so uasedle sleparjema in jima izročile večje zneske za inserate. Sedaj se sleparja klatita najbrž v Ljubljani, Zagrebu ali Beogradu.
Zagonetna smrt neozdravljivo bolne. Snoči je bila mariborska policija obveščena, da je okoli 16. ure nenadoma urar-la 551etna starinarjeva žena Marija Grgičeva s Tržaške ceste 3, ki je že 15 mesecev bolovala na neozdravljivem raku. Ker je večkrat izrazita trditev, da bo napravila konec mučnemu trpljenju in ker so našli poleg njene postelje prazen kozarec, na katerem so bili sledovi nekega praška, domnevajo, da je uboga žena izvršila v obupu nad neozdravljivo boleznijo samomor.
Če se »holcerji« stepo••• V neki gostilni v Rušah je bilo 15 »holcerjev« zbranih okoli mize pri dobri kapljici. Med pomenkom je padlo nekaj ostrih besed. Besedam so sledile pesti, stoli so frčali po zraku. Nekateri so odnesli precejšnje bunke in so razvnetemu spopadu napravili konec alarmirani orožniki. Kdo je glavni krivec, se bo še ugotovilo.
Ker mu ie odvzel oajonet. Mariborski mali kazenski senat je obsodil 32letnega posestnika Jakoba Petroviča iz Male Varne, ker je dne 5. avgusta t. 1. odvzel pregledniku finančne kontrole Albinu Kurniku bajonet in ga potem še žalil. Obsojenec je dobil 3 mesece in 10 dni zapora ter 120 dinarjev globe, pogojno za dobo dveh let.
Nevaren pes. Včeraj zvečer je v Cvetlični ulici na nekem dvorišču ugriznil pes delavca Antona Obeleisa iz Krčevine in mu prizadjal na levi nogi pod kolenom veliko zevajočo rano ter mu raztrgal obleko.
Vandali. V Sokolski ulici na Pobrežju so izprijeni zlikovci polomili mlada drevesa in sedaj štrlijo iz zemlje štori kot predmet upravičenega zgražanja številnih pasantov, ki posečajo mestna pokopališča.
Rokomavhi v neprekinjeni akciji. Udrli so pri posestniku Janezu Volerju v Bistri pri Črni, mu pokradli vso obleko in perilo ter odnesli za 1000 dinarjev gotovine. — Tudi pri Mariji Ocvirkovi v To-polščici so se zglasili zlikovski huneveti, pretaknili vse kote in omare ter odnesli s seboj razne obleke, perilo'in denarnico s preko 300 dinarjev gotovine.
Ukradene žemlje. Kuharici Mariji Kolarjevi je nekdo ukradel 22 žemelj, ki jih je obesila v vrečici na vratno kljuko.
Okradena kuharica. Ko je kuharica Marija Slugova v Miklošičevi ulici kupovala od neke kmetice na hodniku jajca, je prodajalkina tovarišica smuknila mimo nje v kuhinjo in ukradla kuharici dve jopici, vredni okoli 300 dinarjev. Tatvino je oškodovana prijavila policiji.
Obleko in perilo kradejo. Kuharici Mariji Slugovi je nekdo ukradel dve zimski jopici. Bančnemu slugi Francu Horvatu je izginilo iz dvorišča za 500 dinarjev perila, Albertu Venku pa je iz sobe v Cankarjevi ulici neznanec ukradel novo obleko in zimsko suknjo v vrednosti 2000 dinarjev. Obleko je neznani tat ukrade! tudi tovarniškemu barvarju Feliksu Švar-cu na Tržaški cesti
Lov za tatom. Včeraj popoldne je stražnik zasačil pri zgradbi pravoslavne cer-
GRAJSKI KINO Telefon 22-16
flatodfiG
REPERTOAR.
Ponedeljek, 25. novembra: Zaprto. Torek, 26. novembra: Zaprto.
Sreda, 27. novembra ob 20. uri: »Vihar v kozarcu«. Red C.
Četrtek, 28. novembra ob 20. uri: »Majda«. Red B.
Prva ponovitev ob krstni predstavi tako dobro uspele operete »Majde« bo v četrtek, 28. t. m. za red B. Delo, ki ga je po Knafličevi veseli trodejanki »Kmečki teater« priredil režiser F. Delak, je vsebinsko prav zabavno, v muzikalnem delu pa prevladuje poleg melo-diozne arioznosti solidni jazz. Režiser F. Delak k g., dirigent — skladatelj M. Kozina osebno.
Drama pripravlja kot naslednjo novost Kreftovo tragikomedijo »Malome-ščani«. Delo je v novejši dramski literaturi svojevrstni pojav ter je živ dokument medvojne dobe.
železo. Ko sta zagledala moža postave, sta jo ucvrla v mesto, stražnik in pa neki šofer pa za njima. V Gosposki ulici je šofer tatu res dohitel in ga prijel. Je to 23Ietni brezposelni delavec Andrej Na-* gode iz Idrije. Tatvino je priznal in izdal še svojega tovariša 381etne«a brezposelnega slaščičarja Ivana Hrasta iz Poreča v Italiji. Pri njem so našli žensko torbico iz črnorjavega semiša na mehanično zaponko. Lastnica jo dobi na policiji.
Slaboumni starček je pobegnil. Mariborska policija jo dobila obvestilo, da je iz Ptuja te dni pobegnil 63letni slaboumni železniški upokojenec Martin Podgoršek. Ker ima v Mariboru sorodnike, sc domnevali, da bodo starčka našli pri njih. Toda tja ni prišel in /erjetno je, da biodi kje po Mariboru, ke^ je večkrat •/.razil željo, da bi rad šel v Maribor.
Občni zbor kolesarskega društva „PoStela"
Včeraj dopoldne je imelo agilno ter neumorno kolesarsko društvo »Poštela« svoj redni letni občni zbor, ki ga je otvo-ril in vodil Franc Žunko. Uvodoma je pozdravil številno članstvo, nato pa. je podal v kratkih obrisih delovanje društva v pretekli sezoni. Društvo je priredilo nekaj dobro uspelih kolesarskih dirk ter izletov. Po poročilih ostalih funkcionarjev se je izvolila z velikim odobravanjem naslednja nova uprava: Predsednik Jakob Lupša, podpredsednik Franc Smodej, tajnika Mautner in Ružič, blagajnika Smrekar in Pšunder, tehnični referent Pelicon, gospodar Mautner, odborniki pa Franc Žunko, Ivan Kapun, Lešnik, Alojz Špes, Mirko Hribernik, Mirko Orešnik i Bojan Irgolič, referentka za izlete gospa Kapunova, za zdravniško službo Veingerl in Kapun, delegata za podsavez dr. Irgolič in Ružič; v nadzorni odbor sta bila izvoljena dr. IrgoliS in Markovič. »Pošteli«, ki je v pretekli sezoni pokazala, da spada med naše naj-agilnejše kolesarske klube, želimo tudi v naprej razmah, za kar jamči tudi novoizvoljeni odbor.
Nogometni rezultati včerajšnje nedelje.
Varaždin: Hašk:Slavija (Varaždin) 3:2 (0:1). Prva kvalifikacijska tekma vstop v državno ligo.
Beograd; BASK:Sparta (Zemun) 7c0 (4:0).
Niš: Gradjanski (Niš):BSK 1:0 (0:0)!!
Subotica: ŽAK: Vojvodina (Novisad) 3:1 (2:0).
za
Milan: Madžarska: Italija 2i2 (•! :0). kve dva moška, ki sta kradla	fakina	ja	evropski p^i
MARIJ SKALAH
ROMAN
Sida Silana/a
Moj razum je bil tedaj nenavadno bi-1 ster, zato sem vedel, da bi me vsak ne-premišlen korak spravil nazaj v blaznico, ki sem se je bal bolj kakor pekla. — J Sklenil sem zato odgoditi svoje maščeva nje za poznejši čas, ko me ne bodo več tako iskali. Toda v svojem skrivališču sem postajal vedno bolj divji, tako divji, da mi med ljudi ni bilo več mogoče. Zrasli so mi dolgi sivi lasje, in brada mi je gosto zarasla obraz. Postal sem divji mož. Hrano sem si moral preskrbovati samo ponoči s krajo. Kradel sem po Sila-novih poljih in vrtovih, ako je prilika nanesla, tudi po shrambah. Toda denarja nisem kradel nikoli.
Tako sem si polagoma pripravil v svojem skrivališču precejšnjo zalogo, ki mi je lahko zadostovala tudi za vso zimo. Bi] sem pripravljen, vendar leodločen. Vedno sem zr.ova odlagal končno odločitev za maščevanje. Včasih sem nameraval nenadoma na samem napasti brata in ga ubiti, potem se mi je pa zdel ta način maščevanja preveč preprost. Pozneje sem premišljeval, kako bi mučil njega, ženo In sina, a nobeden izmed sto načrtov, ki sem jih zasnoval, se mi ni zdel dober. Tako so tekli tedni in meseci. Napočila je ostra zima, ki sem jo težko prestal v svojem slabem podzemskem domovanju, ker takega življei»'a še nisem bil navajen. Kadar mi je bilo najhuje, sem preklinjal sebe in ves svet. Spomladi je pa bilo zopet bolje.
Tedaj sem sklenil brata vsaj strašiti.
Oprezal sem po poteh in stezah, koder je navadno hodil, da bi nepričakovano planil predenj ter mu povedal, da sem neprenehoma v’ njegovi bližini, prežeč nanj kakor zver na svoj plen. Videl sem ga večkrat, kljub temu niti tega nisem storil. Sele ko sem ga nekoč srečal Čisto na samem v gozdu, sem mu stopil na pot. Obstal je kakor k zemlji prikovan. Na široko je odprl oči ln vztrepetal ko otrok pred volkom.
»čemu se me bojiš?« sem zarjul. »Mar nisem tvoj rodni brat? Te peče vest? Spravi se z Bogom, kajti ure so ti štete! Noč in dan visi nad teboj moje maščevanje.«
Iztegnil je roke, kakor da se me hoče obraniti in zajecljal:
»Pojdi od tod. Dam ti denarja. Koliko hočeš?«
»Moje maščevanje ni na prodaj, pasji brat,« sem mu odgovoril. »Hočem samo tvojo črno dušo. Ha-ha-ha!«
»Potem te ovadim. Prijeli te bodo ir. odpeljali nazaj v norišnico.«
»Poizkusi!« sem zarjul. »S tem samo pospešiš moje načrte.«
Planil sem proti njemu z gorjačo v roki, a ne da ga ubijem, marveč samo prestrašim. Bil sem radoveden, kaj bo storil. Nisem se zmotil: pričel je bežati kakor nor in se do doma ni ustavil.
Po tistem srečanju je postal previden, postal sem pa tudi jaz. Skrbel sem," da me nikjer ne izslede in ne ujamejo. Šele čez nekaj tednov sem si upal tudi podne-
vi spet iz skrivališča. Toda vedel sem dobro, da živi moj brat neprenehoma v nepopisnem strahu; ki mu ne da miru ne podnevi ne ponoči. Kjerkoli in kadarkoli je kje zašuštelo listje, ali so zaškripala vrata, vselej je prebledel in vztrepetal. Še v sanjah me je videl, kako ga dušim in klical na pomoč. Žena in sin sta mislila, da je znorel.
Ko se je pa naposled nekoliko pomiril, šem ga znova poiskal na samem. Tedaj je imel s seboj pištolo. Potegnil jo je iz žepa in nameril name, ustrelil pa ni. Roka mu je od groze čisto odrevenela. Tedaj sem bil z enim samim skokom pri njem, ga udaril po desnici, da mu je pištola zletela vstran, jo pobral ir. izginil v goščavi.
Od takrat se je njegov strah še ^večal, in da mu ne bi splahnel, sem mu že čez nekaj dni zvečer pri žagi ustreli! mimo ušes. Tedaj me je prijavil orožnikom. Iskali so me z njegovimi hlapci in delavci vsepovsod. Pretaknili so vse kote tudi po gozdovih, a mojega skrivališča niso našli. Ko me več tednov ali mesecev ni bilo na spregled, je mislil, da sem vendarle izginil ali poginil in upal si je spet brez spremstva po gozdovih. A spet sva se srečala...
»če si še živ, in nisi le duh,« je zajecljal, »potem se me usmili in me ne teraj v blaznost. Odpustim ti in dam kar zahtevaš.«
»A ti si mene nateral v blaznost, zaprl pametnega v norišnico! Ne, pustil te bom na miru šele tedaj, kadar boš sam okusil grozote blaznosti, prej ne. Lahko me love vsi orožniki tega sveta, ujeli me ne bodo in ni je sile, ki bi te rešila.«
Tedaj je padel pred menoj na kolena in me s povzdignjenima rokama prosil
odpuščanja in usmiljenja. Jaz pa sem se mu zakrohotal v obraz in izginil.
Tako sem mu stopal na pot vselej, kadar je mislil, da me več ne bo. Strašil sem ga na vse načine, ki sem si jih mogel izmisliti, da je postala Silanovina kakor zakleti grad iz pravljice. Bali so se me pa tudi drugi ljudje, dasi niso vedeli, kdo sem. Tedaj so mi menda nadeli ime Habakuk.
Moj brat je v strahu pred menoj hiral in propadal, dokler se mu nazadnje res ni omračil um. Leta strahotnega visenja med življenjem in smrtjo so ga tako postarala, da je bil bolj siv in nagubčen kakor jaz. Naposled se je zlomil kakor trhlo drevo. Umrl jo v strašnih duševnih in telesnih mukah in v tej njegovi smrti sem spoznal, da sem si izbral najstrašnejše vseh maščevanj.
Po njegovi smrti se je moja blazna jeza pomirila. Postal sem bolj strašilo za otroke, kakor divji maščevalec. Vendar sem sovražil tudi bratovega sina Josipa, njegovo ženo Marijo in hčer Sido. Pričel sem jih strašiti, dasi se nikoli nisem izdal. Josip Silan pa je vendarle vedel, kdo sem. čudaški berač Habakuk je stal nad Silanovino kakor prekletstvo in pogubo oznanjujoča senca in prekletstvo in ooguba sta prišla. Kako divje sem r jul 'od zadovoljstva, ko se je Silanovina podirala. Kako se je grozotno razlegal v noč moj krohot, ko se je Sidin mož strmoglavil čez jez in so ga potem iskali po .lasnici mimo mojega domovanja. Jezil sem se samo, da ni planila za njim še Josipova hči. Toda prišlo je še večje prekletstvo: stopila je na pot svojega blaznega starega očeta..,
(Se bo nadaljevalo)
fe m&§e*4a in weta
Španski novinar žrtev svoie fantazme
Tragedija mladega novinarja, ki je izmišljeno senzacijo plačal s svojim mladim iivljenjem
Te dni je razburila mesto Bilbao v Španiji tragedija, ki je zahtevala življenje dveh mladih ljudi. Senzacija je bila tem večja, ker je goli slučaj radi preživahne domišljije nekega novinarja, ki sicer ni mislil pri tem nič slabega, bil vzrok nesrečne smrti mlade dame in mladega novinarja. Zadeva je sledeča:
Urednik nekega časnika v Bilbao ni imel primernega razburljivega gradiva za večerno izdajo. Pomagal si je kmalu s tem, da si je izmislil senzacijo. Niti slutil ni, da bo ta njegova izmišljena senzacija rodila zlo, ki bo pokopalo tudi njega. Z velikimi črkami je prinesel do-tični list senzacijonelno poročilo, da je v Braziliji izvršil grozoten samomor nek Pedro Parras, ki se je pognal z dinamitom v zrak. Ob tej priliki naj bi poginilo tudi 12 navzočnih oseb. Uredniku pa ni bilo to dovolj, ampak je uvrstil v besedilo tudi neko sliko, ki je predstavljala strahovito eksplozijo in sredi slike več ljudi, ki so bili tako zabrisani, da ni. bilo mogoče niti njihove noše spoznati. Vse te osebe so bile zavite v neki dim in kdo bi bil mogel spričo tega dvomiti, da ne bi bila ta slika posnetek strahovite nesreče v zvezi z groznim samomorom omenjenega Pedra Parrasa. V mestu in okolici so se ljudje kar trgali za list, ki je prinesel to senzacijo. Urednik je bil ves vesel in si je mel roke pripovedujoč doma ženi, kako sijajno se je bil izmuznil iz neprijetnega položaja, ko ni imel za časnik primernega gradiva.
Mlada dama ...
Naslednjega dne pa je stopila v uredništvo mlada žena in povprašala urednika, ako bi ji mogel dati kakšna podrobnejša pojasnila glede tega, kako je Pedro Parras izvršil samomor in zakaj se je to zgodilo. Urednik je bil v prvem trenutku v nemali zadregi, toda kmalu mu je šinila v glavo rešilna misel ter je mladi dami izjavil, da ne more o stvari povedati nič podrobnejšega, dokler ne prispejo najnovejše vesti. Mlada žena je vsa potrta zapustila redakcijo in komaj
se je urednik skušal v situaciji orientirati, ko je zunaj na hodniku nastala huda detonacija. Unsdnik je takoj skočil na hodnik in videl dotično mlado damo na tleh mrtvo v mlaki krvi, poleg nje pa samokres, Iz katerega si je bila sprožila strel v usta. Policija je pri mladi ženi našla pismo, naslovljeno na mater ter mlade žene. V pismu je stalo: Draga mati! Grem v smrt, ker je tudi moj Pedro šel v smrt. Vem, da me ni mogel pozabiti, četudi bi bil rad pozabil na mene, ko je odšel v Brazilijo. Potem ko je umrl, ne morem tudi jaz več živeti. Oprosti mi! Tvoja Lucija.«
dvema levoma radi nekega otroka. Kot senzacijonalna točka cirkuškega sporeda je bila namreč točka, ko je lev pritekel v areno z otrokom na hrbtu. Poleg tega leva pa se je pojavil v zamreženem prostoru drugi lev. Nenadoma pa so ob priliki neke predstave opazili, kako se je lev, ki ni imel otroka na svojem hrbtu, razlutil. Pognal se je proti levu z otrokom in ga podrl na tla. Razvnela se je grozna borba obeh zverin, sredi katere je obležal otrok na tleh, vpijoč in kričeč. Bila je nevarnost, da postane otrok vsak trenutek žrtev obeh zbesnelih levov. Domterjem se je končno posrečilo, da so razgnali oba boreča in grizoča se ^va ter odnesli dete, ki je k sreči imelo le raztrgano srajčico. Zanimiv pojav je imel za posledico ugotovitev, da je borba obeh levov nastala radi ljubosumnosti, ker sta oba hotela imeti na svojem hrbtu otroka.
ga dvora važno nalogo. Gre namreč zn to, da nekoliko olajšajo krono britanskega vladarja. Ob priliki nedavnih jubilejnih vladarskih slovesnosti je bil a‘ngleški kralj Jurij V. večkrat primoran, da sl je nadel na glavo ta simbol svojega vladar-stva. Odličniki, ki so stali v njegovi bližini, so vedeli pripovedovati, da je vsakokrat olajšano zavzdihnil, ko je iahko odložil to masivno in težko pokrivalo-Saj ni čudno, ko je na tej kroni toliko zlata, platinskih okrasitev in dragocenih draguljev. Sedaj pa hočejo ustreči kraljevi želji, da bi bila krona nekoliko lažja-Oblika bo ostala sicer ista, toda v notranjosti bodo odvzeli nekaj masivnega zlata, ki ga bodo nadomestili z lažjimi dragocenimi rudami. Tako je upati, da bo angleški vladar ob priliki prvih slavnosti imel manj muk in bolečin v glavi, kakor jih je ime' ob priliki letošnjih jubilejnih vladarskih slovesnosti.
Za mlado damo tudi urednik v smrt.
Urednik je bil ves skrušen in ko se je policija začela pobližje zanimati za usodo Pedra Parrasa, je popolnoma izgubi! živce; Policijskemu šefu je dejal, da mu bo v najkrajšem času poslal toč-nejše podatke o tragediji Pedra Parrasa. Ves zrušen se je vrnil domov. Ko je bil sam doma, je napisal oprostilno pismo svoji ženi, v katerem ji poroča, da je njegova senzacijonalna izmišljena vest o tragiki Pedra Parrasa, glede katerega ni niti slutil, da bi mogel eksistirati, izvršila samomor tudi njegova zaročenka Lucija in mu ne preostane nič drugega, kakor da tudi on izvaja posledice. Ne more priznati, da si je vest izmislil, ker bi sicer moral odgovarjati radi smrti mlade Lucije, radi česar je bolje, da gre sam v smrt. Ko se je žena vrnila domov, je našla svojega moža s prestreljeno glavo ob pisalnem stroju. Kriknila je, padla v nezavest, medtem pa je na opozorilo služkinje prispela policija, ki ji je prišlo pismo v roke in ki je dobila s tem za-željeno pojasnilo ter razjasnitev samomora dveh mladih ljudi, nesrečne Lucije in nesrečnega ter spretnega urednika, ki je postal irtev svojega poklica in bujne fantazije.
Spominjajte se CMD
Tudi vladarska krona povzroča lahko glavobol.
Te dni so prejeli draguljarji angleške-1
■—wiiiini,mm	—bb——am——a——i—bhhunusaaaiuti^
NA PRODAJ NOVA SPALNICA
pobarvana, kompletna, z mi' ijzo in stoli Din 1.600.—. Mi' iklošičcva 6, mizarstvo. 537*’
Naznanjamo žalostno vest, da je
Mariia Grgič
po dolsci in mučni bolezni v 54. letu starosti včeraj ob 15. uri umrla. Pogreb nam nepozabne soproge in matere bo, dne 26. novembra ob 15. uri iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče.
Maribor, dne 25. novembra 1935.
5375
Žalujoči ostali.
Mali oglasi
Službo Me
SPRETNA PERICA
HSČe delo, dela poceni. Koroška c. 74.	53(72
Prodam
Tudi levi so ljubosumni.
V Harisburgu v Pensilvaniji se je vnela v nekem cirkusu strahovita borba med
PERJE
I puli, pernice, odeje, vatirane in flanelaste, zavese, preproge, pregrinjala ža divane in postelje, namizne garniture ugodno in poceni pri Novaku, Koroška cesta 8. Vetrinjska ulica 7.	4285
GRAMOFON
z 10 ploščami naprodaj pri gostilničarju Kronvogelnu v Mariia Breziu. Pobrežje.
5356
IN
PRODAJAMO AJDOV CVETLIČNI MED
ter jabolka od Din 1.50 naprej. Dobavljamo tudi apneni prah za posipavanie vrtov in travnikov. Kmetijska družba, Maribor, Meljska cesta 12.  	5374__
MONNA MORSKA MAČKA
brkasti ser, dolžina kril 2.50, na proda). Splavarska ^h! 5.370
IZREDNA UGODNOST!
Vsled velike zaloge prodaja' mo izpod nabavne cene it' borna vina: Ljutomerčan D"1 10.— po litru:	Belr>krajinsk»
črnina Din 10,— po litru* Dalmatinsko sladko Din lO/T” po litru; Prošek, špecijal Dn 24.— po litru. Cene samo ce* ulico! Automatski bufet. 5-J'
Posest
MALO POSESTVO
3 orale gozda, njiv in vinograda, z lesenim poslopje1”: na prodaj v Lembergu p ■ Rogaški Slatini. Pojasnila P. .lošku Zupančič-u, Ruše. 5.
Stanov&Mse .
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, v Studeni-1'• Aleksandrova 60, oddam s decembrom. Vprašati Gradišniku, v hiši.
Sirite „Večernž^‘
. . . ,	v	Uafote**- DMdsfenm* tad^lfe ln urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna
I«da*a leotMoecij. »Juto* v	aMMKO DETELA v Mariboru.
d. d., predstavnik