Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje štev. 39 Ptuj, dne 12. oktobra 1962 CENA 20 TIN Letnik XV. »Tednik« iztiaja pod tem skraišanim ime- nom od 24. nov. 1961 dolie no oreHlon Občinskiti odborov SZDL P!u| in Ormož Izdaja »Tednik« ravod ^ ^amostofnim finnnsiranjen Odgovorni nrednik: Anton Ranmnn (IredniStvo in npravn Ptni, I.arkov« 8 Telefon čekovni ra^nn pri Narodni banki Ptn $t fi04.U)-1-?nfi Tiska (asooisno podjetje »Mariborski tisk« Rokopisov ne vrafamo Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za Inozemstvo 1500 din Ohtobcr - me$€€ prometne varnosti Komisija za prometno pre- ventivo pri Ob. 1. o. Ptuj se trudi z aktivnim sodelovanjem nekaterih članov komisije, vzgajati koristnike cest in tako preprečevati nadaljni porast prometnih nesreč. V ta namen je že v letu 1960 in 1961 organizirala več obsež- nejših, vzgojnih akcij, ki so bile namenjene vsem koristni- kom javnih cest. Izdane so bi- le v velikem številu razne po- učne brošure, kot so: >Zivlje- nje ima prednost«, »Na cesti niei sam« in podobno. V letu 1962 je publiška ko- misija za prometno varnost orr ganizirala akcijo pod geslom >za varnost prometa« namenje- no predvsem mladini, akcija >vzorni voznik« pa je bila ve- zana na podeljevanje plaket, s katerimi so bili odlikovani res vzorni vozniki. Z željo in stremljenjem za tem, da bi res bila prometna disciplina na primernem nivo- ju, je bila izvedena akcija »Za izboljšanje discipline in varno- sti na cesti«. V njej se je pri- stopilo k blagohotnemu opo- zarjanju, po potrebi pa so se izrekale tudi kazni. Izdani so bili letaki, lepaki, brošure, po- služevalo se je tiska, RTV, bila so predavanja v raznih podjet- jih in šolah s predvajanjem poučnih filmov, vendar še do danes uspehi niso tako zado- voljivi, kakor je to zaželjeno. Pripravlja se nagradna ak- cija, v kateri naj sodelujejo vsi državljani in koristniki cest ter odgovorijo na samo eno vprašanje, ki se glasi: »Kakšno je vaše m.nenje o vseh ukrepih, ki so jih do se- daj izvajali pristojni upravni organi in komisije za prometno vzgojo, da bi izboljšali pro- metno disciplino in varnost na cestah? Kakšni so vaši pred- logi in kaj bi se naj še ukre- nilo, da bi glede na povečani promet in število nesreč, dose- gli večjo disciplino in varnost na cestah?« Najboljši odgovori bodo na- grajeni in so pripravljene sle- deče nagrade: 1. motorno dvokolo, 2. moped, 3. dvokolo. Pošljite odgovore pristojnim občinskim komisijam za pro- metno preventivo do 1. janu- arja 1963. V primeru kakšnih nejasnosti pa se obračajte na komisijo za prometno preven- tivo. ki vam bo nudila potreb- na pojasnila. Dajmo poudarka tem akci- jam in imejmo evidenco o po- rastu prometa, saj je v ptujski občini registriranih 452 moto- ciklov. 424 osebnih avtomobi- lov, 114 tovornjakov. 74 trak- torjev. 40 prikolic. 13 špecial- nih vozil, za mopede, katerih je največ, pa ni ugotovljeno toč- no število. Dejstvo, da res promet raste v velikem tempu, je tudi do- kaz, da je v prvem tromeseč- ju letos opravilo 82 državlja- nov iz ptujske občine šoferske izpite, v drugem tromesečju pa kar 254 in v tretjem tromeseč- ju 247. S porastom tehnike in pro- meta, porastejo vzporedno tu- di prometne nesreče in prekr- ški. Na območju ptujske občine je bilo v prvem tromesečju 229 prekrškov v prometni discipli- ni, v drugem tromes. 557, v tretjem tromesečju pa 365 Tu prednjači vožnja brez luči, vožnja z motornim vozilom brez izpita in seveda vinjenost. V LRS je bilo v letu 1961 skupaj 4.387 prometnih nesreč, ki so zahtevale 221 smrtnih žr- tev in 3.186 huje in laže po- škodovanih oseb. Te številke nam dovolj jasno povedo, da je nujno ukrepati v vseh mogočih pogledih ter te nesreče prepre- čevati. K. V. svetnih, za delo pri prometni preventivi in pr: dvigu stopnje prometne varnosti in preventiv- nih ukrepov ze zaši^ito ljudi m imovme. V mesecu prometa in Po njem mora biti na cestah več razumevanja in tovarištva. V šolah na ormoškem območju ki bodo ponazorjena z ustreznimi varnostne preventive v prometu, filmi in diapozitivi. Za poklicne šoferje in amaterje iz ormoške občine bo v prostorih restavra- cije »Abonent« v Ormožu posebno predavanje, katerega bi se naj udeležilo 90 poklicnih šoferjev in traktoristov zadruge Kombinat Ormož. Po predavanju bodo voz- nik: izpolnili teste, ker bo samo znala sposobnosti voznikov. Učite- ljem je treba dati priporočilo gle- de otrok, da ne bodo ti več ska- kali po cestah, se podili in ne- previdno prečkali. Ured tev cest je v mesecu pro- meta važno vprašanje. V Ormožu je potrebno urediti prehode za pešce, potegniti ustrezne lomlje- ne in neprekinjene črte, zazna-, movat parkirn prostor in posta- viti menjkajoče prometne znake, kar je često vzrok prometnih ne- sreč. Zaradi čestih prometnih nesreč, k: jih v mnogih primerih povzro- čajo kolesarji, bo nujno te s po- sebnimi predavanji seznaniti vsaj z osnovn.mi prometn.mi predpisi. Imamo primere, da je zaradi zgradbe ovinek ceste nepregle- den in je terjal že več človeških žrtev. Take manjvredne zgradbe je treba odstraniti, v ostalih pri- merih pa preusmeriti cesto tako, da bo odpravljena nepreglednost. Opaže se, da kažejo nekateri učitelji premajhno zanimanje za ta predmet in otrokom preveč po- vršno razlagajo cestno prometne predpise, zaradi česar postanejo otroci nezainteresirani. Komisija je na seji izbrala tudi svriti. Jabolka se odkupu- jejo kot vsi ostali kmetijski pridelki na vseh odkupnih po- stajah zadruge »kmetijski kom- binat Jeruzalem« Ormož, mošt pa na Kogu, Miklavžu, Vuzme- tincih, Ivanjkovcih, Ormožu in po potrebi še drugod. Cena mo- šta bo odvisna od sladkorne stopnje mošta. iNadailje so člani komiteja me- nili, da kombinatu še vedno pri- manjkuje poleg obstoječih obratnih sredstev 100,000.000 di- narjev. To primanjkovanje sredstev se predvsem odraža v pogodbenem sodelovanju, ki ga kombinat financira iz lastnih pičlih sredstev. Za gradnjo no- vega pitališča govedi je že kom- binat predložil načrt kmetijski banki, toda ta ootrebnega kre- dita v znesku 570.000.000 dinar- jev še ni odobrila. Pitali*če bo zgrajeno za 5000- glav govedi. Poleg navedenih investicij je kmetijski kombinat letos naba- vil za 80.000.000 dinarjev kme- tijske mehanizacije, toda večina kmetijske opreme je brez ustrez- nih garaž, lop in ostalih skla- diščnih prostoirov in za gradnjo teh ni ust,reznih lastnih sred- stev. Nadalie bo potrebno v oodjet- jih predvsem pa na kmetijskem kombinatu pKDSvetiti vso pozor- nact š+:nAridirq>niu notrp^np«?^ kadra, tako na srednih kot na višjih in visokih kmetijskih šo- lah. Jesenska setev bo na družbe- nem posestvu na ormoškem območju izvršena, saj so zapo- sleni pokazali veliko zanimanja in dobre vol Je. Mladina ima na ormoškem območju po mnenju sekretarja občinskega komiteja LMS Or- mož bistvene težave zaradi tega, ker je premajhna povezava med političnimi forumi in mladino; prav zaradi tega tudi ni bila vedno v stanju načrtno izvrše- vati svojih dolžnosti. Mladina na ormoškem območju se je udeležila mnogo delovnih re- publiških zveznih in občinskih delovnih akcij pri gradnji in ureditvi igrišč. Vse dosedaj je bilo opaziti, da se'je mladini posvečalo premalo pozornosti, posebno glede poli- tično-ideološkega izobraževanja, prav zato je bil tako mali dotok mladine v vrste članov v ZK. Mladini je treba omogočiti raz- gledanost in ji nuditi jasno sli- ko ter perspektivo v našem I družbenem sistemu, katerega I razvoj zelo hiter in mladina kot I odrasli, ki so ga dolžni sprem- ljati. Zaradi zaposilitve predsed- nika mladine in predsednika ObSS bi kazalo za oba foruma nastaviti tehničnega sekretarja, ki bi bil siposoben in kos nalogam na terenu. Nadalje se je dosedaj opažalo, da je mladina na ormoškem ob- močju po podjetjih uveljavlja v samoupravnih organih v pre- majhnem številu. Število članic Združenih naro- dov se je te dni povečalo na 109. Generalna skupščina OZN je namreč v ponedeljek zvečer spre- jela z aplavzom Alžirijo v svoje članstvo. Jemenska arabska re- publika in Saudska Arabija sta od srede dalje v pravem bojnem stanju. V Franciji je skupščina izglasovala nezaupnico premieru Pompidouju. ★ • PRIZNANJE REVOLUCIJI Pravijo, da Generalna skupšči- na doslej še ni bolj enotno in z večjim navdušenjem sprejela ka- ke države v svoje članstvo, kot se je to dogodilo z Alžirijo. Prav tako sodijo, da je le malokateri državnik tako dostojanstveno in avtoritativno nastopil pred naj- višjim mednarodnim telesom ka- kor prav predsednik alžirske vla- de Ben Bela. Ovacije, ki so jih pripravili predstavniki vseh na- rodov, so zgovorno dokazale, da se svet zaveda pomena alžirske- ga osvobodilnega boja, ■ najhujše- ga v okviru podobnih v povoj- nem času. Za dežele, ki se zavzemajo za aktivno ne\Hralnost, je še pose- bej pomembno, da je alžirski pre- mier jasno povedal, kam je tre- ba šteti novo državo. V aktivni politiki za mir in varnost na sve- tu, ki jo je razglasil Ben Bela pred najvišjim mednarodnim te- lesom, bo nova Alžirija spoštova- la sklepe bandunške in beograj- ske konference. Prav tako bo dosledno spoštovala sklepe evi- anskih sporazumov s Francijo. * • NOVI JEMEN o revoluciji v Jemenu smo na kratko poročali že prejšnji teden. Medterri ko poročajo tisti, ki so deželo obiskali takoj po prevra- tu, da predstavniki vseh jemen- skih plemen javno pozdravljajo novo vlado, republiko in armado in da vlada povsod red, so se ostanki imamove rodbine, kolikor jih oblasti niso ujele, zbrali na jemensko-saudski meji, od ko- der naj bi s pomočjo saudskih čet vkorakali v deželo in uspostavili stari, tiranski režim. Poročajo, da je prišlo med Je- menom in Saudsko Arabijo do vojnega stanja. Podrobnosti še niso znane, vendar je več kot očitno, da gre za saudsko inter- vencijo v želji, da bi uničili re- volucionarno gibanje ter uposta- vili prejšnje stanje. Monarhistič- na reakcija torej skuša rešiti ne le jemensko vladarsko družino, temveč tudi samega sebe pred napadom. Britanske enote se zbirajo na mejah Adenskega protektorata, ozemlja, ki si že leta prizadeva, da bi se osvobodilo britanske kolonialne uprave in oblasti bri- tanskih podrepnikov. Povsem ra- zumljivo je, da pomeni jemenska revolucija nevarnost za britanske kolonialne pozicije in dober zgled za revolucionarne sile. Jemensko-saudski spor bo brez dvoma moral načeti -Varnostni svet, saj se lahko ob takem raz- poredu sil sprelevi v širši spo- \ pad. Treba je namreč pripomniti, da ima revolucionarno gibanje mnogo pristašev med osvobojeni- mi arabskimi narodi, posebno v ZAR. Medtem ko je novi ameriški astronavt Walter Schirra šest- krat obletel Zemljo in se pridru- žil skupini sovjetskih in ameri- ških pogumnežev, se je v ZDA razširil glas, da bodo v kratkem poslali na pot okrog Zemje Sche- parda, ki je eno svojih kozmo- navtskih nalog že opravil. Tudi v Moskvi pravijo, da bodo za na- slednje polete porabljali člane stare garde, ker bodo tako prido- bili bogatejše izkušnje za še huj- še naloge v prihodnje. * • KONCIL V RIMU V četrtek ob devetih je v Ri- mu pričel z delom koncil, veliki zbor najvišjih rimskokatoliških cerkvenih dostojanstvenikov vse- ga sveta. Sklical ga je papež Ivan XXIII. z namenom, da bi cerkev prilagodila svoje delovanje no- vim časom in si utrla svojo pot za prihodnost. Spočetka so neka- teri menili, da se bo koncil ukvarjal s problemom, kako združiti vse krščanske cerkve, ki so se v toku stoletij ločile od Ri- ma, vendar so glasovi te vrste kmalu popustili. Drugi spet sodi- jo, da bodo načeli vprašanje ce- libata (obveznosti duhovnikov, da ne ne ženijo), kar predstavlja kamen spotike za priključitev nekaterih verskih sekt. Spremen ena notran''a organlzadia in sistemizacija deiovniii mest v upravniii oiganiii občinsliega ijudsicega odbora Ptuj Dne 28. septembra sta na loče- nih sejah občinski zbor in zbor proizvajavcev med ostalimi toč- kami dnevnega reda razpravljala .n sprejela spremenjena odloka in to: odlok o sistematizaciji uprav- nih organov občniskega ljudskega ' odbora Ptuj in odlok o sistematizac.ji delov- nih mest v upravnih in drugih organih občinskega ljudskega od- bora Ptuj. Spremembe odlokov o notranji organizac ji in sistematizaciji de- lovnih mest v upravnih organih je narekovale nadaljnja težnja po varčevanju proračunskih sred- stev na eni strani in prilagoditvi služb racionalnejšim in hitrejš.m postopkom na drug. strani. Z odlokom o notranji organiza- cjii je ukinjen poseben upravni organ »zavod za planiranje in evidenco«. Namesto zavoda je z nezmanjšan.mi pristojnostmi ustanovljen odsek za planiranje v sestavu oddelka za gospodar- stvo. Z.a del opravil, ki jih je opravlja! ta zavod, to je za evi- denco in statistiko, pa je v od- delku za občo upravo ustanovljen samostojen referat za evidenco. Zarad. boljšega sistema dela m zmanjšanja vodilnih uslužbencev ter pKDvečanja samostojnosti m odgovornosti strokovnih referen- tov, so bili ukinjeni vs. »d^eki kot notranje organizacijske eno- te oddelkov (le-teh je bilo S) ra- zen odseka za proračun v oddel- ku ZQ finance in odseka za -dci- alno varstvo v oddelku za druž- bene službe Glede na omenjene spremem- be v notranj. organizaciji u.jrave občinskega LO, je prišlo 'udi do spremembe v sistemizaciji de- lovnih mest. Ustanovljeno je bilo 9 novih .n ukinjeno 23 doseda- njih delovnih mest in to: Pri organih ne sedežu občine 7 novih in 10 ukinjen,h delovnih mest. na krajevnih uradih »2 nov; in 15 ukinjenih delovnih mest. Skupaj se je štev.lo uslužben- cev v upravnih organih zmanjša- lo od 217 na 201 ah za 16 usluž- bencev. Na novo so bila ustanovljena naslednja delovna mesta: 1 referent za evidenco kadrov, 1 referat za blagovni promet in turizem 1 referent za materialne izdat- ke v odseka za proračun. 1 p sarniški uslužbenec v -ip.-e- jemni pisarni, 1 gozdarski inšpektor. 1 socialni delavec, 1 pisarniška moč pri san.tami inšpekciji, I 2 pisarniški močj na kraj'3vnh; uradih. I Ukinjena pa so bila delovna mesta: | 1 referent za vzgojo gozdov, i 2 referenta za varstvo družme, 1 referent za kulturo, 1 referent za personalne zd'>e- ve v oddelku za družbene službe, 1 referent za vojaške zadeva v gospodarskih organizac.jah. 1 vodja pisarne v razform:ra- nem zavodu za planiranje. 1 pisarniški uslužbenec v eks- peditu, 2 referenta za evidenco druž- benega premoženja, 15 pomožnih uslužbencev (ku- rirjev na krajevn h uradih). K temu je ukinjenih še 6 no- norarnih kurirskih mest in 1 fersko mesto. Ukin.tev kurirske službe -e nn rekovala potreba po zmanjšanju stroškov, saj so izdatki za Kuririe na KU znašali letno 6.584.000 dm. V bodoče bo vročanje ' spisov m obvestil urejeno preko ooštne mreže, za kar bodo znašali stroški letno 2.520.000 din. Ostala opra- vila. ki so jih kurirji opravljali še zraven dostavne službe (pred- vsem čiščenje prostorov), znaša- jo še nadaljnjih 2.157.000 d.:n. Prihranek na proračuriskih sred- stvih bo znašal letno najmanj 1.907.000 din Zaradi večje strokovnost; us- lužbencev je z novim odlokom predp-sana tale strokovna iz- obrazba: Iz. gornjega prikaza je razvid- no. da manjka v uprav ljudskega odbora 5 uslužbencev z visoko, 29 z višjo in 27 s srednjo stro- kovno izobrazbo; nasprotno pa je 61 uslužbencev z nižjo strokovno i25C'brazbo preveč Mnogo bomo še moral; storiti, da se bo stro- kovna struktura uslužbencev iz- boljšala in s tem tud, izboljšalo odgovorno delo upravn.h organov i ljudskega odbora Sedaj, ko bomo pričeli razprav- ljati o nov> ustavi n novem sta- tutu občine, je prav, da obvesti- mo občane o sedanj, organizac,ji uprave ljudskega odbora Tako bomo tudi laže dojel bodočo vlo- go m naloge upravnh organov, k' jim jr> dajeta nova ustava m tut občin«. stran 2 TEDNIK Tednilsindikalih v ponedeljek, 8. oktobra 1962, je imel občinski sindikalni svet Ptuj posvet s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic v gospodarskih organizacijah. Ob- ravnavali so gospodarsko pro- blematiko v zve/i z gibanjem gospodarstva v I. polletju in ureditve pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnega do- hodka v goispockirskih organiza- cijah. Posveta se je udeležil tudi tajnik OSS Maribor tova- riš Ivo Kamnik. Posvet se je odvijal v delov- nem vzdušju. Podpredsednik ObSS tovariš Lojze Cučeik je v številkah in procentih prika- zal doseženi proizvodni plan po posameznih panogah gospodar- stva. Takoj nato je prešel na bistveno vprašanje posveta in to vloge in naloge sindikata pri doseganju proizvodnega plana, realizaciji proizvodov in v na- daljevanju tega, delitev čistega m 0'sebnega dohodka. Posvet in razprava predsed- nikov in tajnikov sindikalnih podružnic sta pokazala, da so v nekaterih podjetjih zaloge pro- izvodov prevelike, da bi bilo to za podjetje dobro. Nekatera podjetja v takih primerih pro- izvajalcu ne prikažejo resnič- nega stanja. Za osebne dohodke •frošijo denar rezervnih skla- dov, ko je ta iztrošen, pa pro- sijo pomoči od vseh občinskih forumov. Sindikalni delavci in vsi samoupravni organi v pod- jetju morajo budno spremljati vsa dogajanja v podjetju in ne smejo dopustiti, da bi podjetje životarilo brez perspektive. Vsi problemi in neuspehi v podjetju ee morajo reševati od proizva- jalca v EE navzgor. Le takt- bomo prišli do vzrokov, zakaj ne gre. V gibanju osebnega dohodka je tudi v ptujski komuni opa- ziti hitro dvisranje najnižjih osebnih dohodkov in počasno dviganje visokih osebnih do- hodkov. Osebni dohodki se niso dvignili zaradi dviga proizvod- nje in boljšega stanja v pod- jetju, temveč zaradi politične- ga stanja, ki je narekovalo dvi- ganje najnižjih osebnih dohod- kov. Razprava je pokazala, da je večina podjetij predelala zakon o socialnem zavarovanju^ Ugo- tovili so, da so stroški zdravlje- nja zelo veliki in da bodo z novim zakonom preveliki, da bi lahko obstojali, oziroma imeli dohodek. Kmetijski kombinat Ptuj je nad republiškim po- vprečjem v izdatkih za zdrav- ljenje. Sedaj je čas, da pričnejo vse sindikalne podružnice raz- mišljati o načinih in metodah za boljšo zdravstveno preventive), o svojih ambulantah in kon- troli ugotavljanja resnične bo- lezni. Udeleženci posveta so tudi po- segali v razpravo o novi ustavi. V sindikatih moramo vzgajati vsakega posameznika in kolek- tiv, da bo sposoben oceniti vo- dilni kader v podjetju po stro- kovnosti in uveljavljanju in da bo ta kader premeščal, če bo potrebno. Te pravice prinaša delovnim kolektivom nova ustava. Sindikalni delavci v KZ so iznesli, da delovne pogodbe s privatniki nimajo prave vse- bine, nadalje, da jim ne poši- ljajo semena, tako kot jih na- ročajo in da še vedno manjka strokovni kader. Sindikalni de- lavci, kot subjektivne sile, ima- jo veliko nalogo, da čimprej odstranijo tiste negativne stva- ri, ki jim otežujejo delo. Iskati bodo morali pravilne oblike in dela s privatnimi lastniki. Po- glabljati se morajo v svoje delo in se vztrajno boriti za boljšo strokovnost, delo in odnose v kolektivih. Tudi od delovnih odnosov je odvisna proizvod- nost. Na koncu je tovariš podpred- sednik povedal, da so v sindi- kalnih podružnicah v gospodar- skih organizacijah in zavodih jmlletne delovne konference. Namen teh je razgibati sindi- kalne delavce, da bodo sprem- ljali vse dogodke, politične in gospodarske. Še posebej pa, da se bodo zanimali za obstoj in uspešnost lastnega podjetja, (k1 katerega je odvisen življenjski standard vsakega posameznika. Anica Znidaršič Zdravstveni izdatki in delovni kolektivi Na plenutnu ]e bila tudi sekretarka v central.ien svetu ZSJ Olga Vrabič - Vloga ekonomskih enot pri varčevanju s sredstvi zdravstvenega zava- rovanja - Proizvajave nc.' ve: izdatki za zdravstvo vplivajo na stondard Naloge delovnih kolektivov pri uveljavljanju novega siste- ma T socialnem zavarovanju, ki bo zakonito začel veljati 1. januarja 1963, so bile osrednja tema včerajšnjega razširjenega plenuma okrajnega sindikalnega sveta v Mariboru. Plenum je torej nekoliko specializirano obravnaval reformo socialnega in zdravstvenega zavarovanja predvsem z gledišča gospodarskih organizacij. Uvodno poročilo dr. Srečka Ko- rena Je govorilo o problemih, ki se v kolektivih pojavljajo ob za- htevi po racionalnejši potrošnji sredstev zdravstvenega zavarova- nja. Zato tokrat poročilo ni ob- ravnavalo problemov in nalog zdravstvene službe pri naši zdrav- stveni reformi. Poročevalec je ple- numu predlagal, naj organi uprav- ljanja v kolektivih čimprej obrav- navajo vse spremembe na področ- ju zavarovanja, ki postavlja go- spodarske organizacije v nov od- nos do trošenja zdravstvenih skla- dov. Obravnavali naj bi delovne pogoje, higiensko tehnično var- stvo, izostanke z dela itd. Kot po- seben problem so omenili tudi de- lavčevo pot 7 dela in na delo. kjer nastajajo številne nezgode in bolezni. • IZOSTANKI Z DELA najbolj obremenjujejo potrošnjo sredstev zdravstvenega zavarovanja v ko- lektivih. Na plenumu so sicer od- klonili mnenje, naj bi podjetja imela laično kontrolo svojih bol- nikov. Predlagali so celo, naj bi to kontrolo prevzela zdravstvena patronaša. S sredstvi za zdravstve- ne izdatke naj gospodarijo eko- nomske enote, ki bodo v novem sistemu gotovo najbolj zainteresi- rane za varčnost. Ob bolezenskih izostankih so razpravljali tudi o negi bolnika na domu. Nekateri so menili, da ta nega pri stanovanj- skih skupnostih v Mariboru ne de- luje dobro in bi jo bilo bolje pre- nesti v tesnejšo zvezo z zdravstve- no službo Železarna Ravne je napravila novost s tem, da je usposobila ne- kaj delavk ki skrbe za bolne pro- izvajavce ali njihove svojce. Mor- da bi tako lahko storila tudi druga nodjetja na podeželju. ® HIGIENSKO TEHNIČNA ZA- ŠČITA mora v novem sistemu po- trošnje sredstev zavarovanja do- biti v podjetju odgovornejšo vlo- go. Ponekod — na primer v Me- talni — jo pričenjajo prenašati na EE. kar je pokazalo dober rezul- tat Za HTZ so v okraju Maribor porabili lani 760 milijonov dinar- jev. ni pa pravega učinKa, ker je Dotrebno najorej sistpmatičnn ori- četi s sanacijo vseh škodljivih vplivov pi delu. fkai bo terjalo si- cer nekaj vlaganj) V ta namen so nd 7R0 milijonov dinarjev oorabili le 80 do 100 miliionov dinariev. Kadre za 'industrijo bi morali s posebnim oredmetom tolsti tudi za delovno zaščito in varnost, so poudarili na plenumu. Olga Vrabičeva je v svoji raz- pravi v tej zvezi menila, da j« izo- stajanje z dela včasih bolj social- no-ekonomski kot pa zdravstveni problem in da naj bi kolektivi to proučili. Poudarila je v'ogo eko- nomskih enot pri novem sistemu zdravstvenega zavarovanja, nato pa je govorila o zdravstveni služ- bi kot pomembnem činitelju v po- trošnji sredstev zdravstvenega za- varovanja fF NASVET. Iz temnih tkanin madeže izkr- tačimo, kar ostane, izdrgnemo z razredčenim amoniakom. Madeže suhe tinte odstranimo iz volnenih in svilenh blag naj- bolje s čistim alkoholom. Iz dru- gih blag jih preženemo z gorilnim špiritom, ki mu dodamo nekaj ocetne kisline. Madeže scanine v perilu navla- žimo z limoninim sokom in jih izperemo z milnico. Iz blag jih odstranimo s toplo vodo. Led iz hladilnika naj ne stoji v raztaljeni vodi, ker se s tem še hitreje tali. Shranimo ga v redko tkano krpo ali žičnato mrežo, ta- ko da voda sproti odteka v podlo- ženo posodo. Vrata omare, ki se zatikajo »po- pravimo«, tako, da pod nogo oma- re zatlačimo tanek lesen klin. Ce se zatikajo vrata desno zgoraj, podložimo levo spodnjo nogo. Kljuke in žeblje v kopalnici in kuhinji takoj prebarvajmo z emajlno barvo. Tako se bomo izo- gnili rjastim madežem na krpah in brisačah. Pn brisačah je pametno na obeh koncih prišiti obešala. Bri- saže dalj zdrže in se enakomer- no obrabijo. inž. Egon Zoreč: Za popolno jasnost o razYoiu kmetiisiva Značilnost razvojne poti našuga kmetijstva je v tem, da sta po- speševanje kmetijstva in njegova socialistična preobrazba neločljiv proces. Proizvodnjo bomo torej pospeševali le ob istočasnem raz- vijanju socialističnih oblik in nasprotno: socialistične oblike se lahko razvijajo le s pospeševa- njem proizvodnje. Dosedanje iz- kušnje kažejo, da sodobno zbolj- šanje kmetijstva in novi obdelo- vavni načini terjajo, da se kot oblika preobrazbe kmetijstva raz- vija socialistično sodelovanje, ki v okviru naših razmer in vsega družbeno gospodarskega gibanja lahko prinese rešitev, kaj je tre- ba napraviti za napredek kmetij- stva. Sodelovanje namreč razšir- ja gmotno podlago socialistične ureditve samoupravljanja ob raz- voju podružbljenega načina go- spodarjenja, ki spodbuja pridelo- vavca in ga usmerja k višji, druž- beni politiki gospodarjenja. Nosilci sodobnega zboljšanja kmetijstva so socialistične kme- tijske organizacije: socialistična kmetijska posestva, kmetijske za- druge, kjer še obstajajo. Kmetij- ska proizvodnja se torej postop- no podružblja. Razširjena repro- dukcija v kmetijstvu se opira na razvijanje osnovnih proizvodnih sredstev v okviru KZ, socialistič- nih posestev, zadružnih posestev. V korist skupnosti je, da pose- stva in kmetovavci pospešujejo kmetijstvo in smotrno izkoriščajo zemljišča. Oblika sodelovanja pri KZ nam pove, kako je treba vla- gati velika družbena sredstva v kmetijstvo. Zadruga mora posta- jati čedalje bolj nosilec sociali- stične razširjene reprodukcije. Sredstva ali imetje KZ so druž- bena tako po svojem izvoru kakor tudi po značaju. Ustvarjanje in razdelitev skupnih dohodkov ter način, kako zadruga uporablja sklade, so načelno enaki kakor pri drugih socialističnih gospo- darskih organizacijah. KZ postopno spreminja na svoj poseben način kmečko posestvo in njegovo zastarelo gospodarje- nje in vpliva z gospodarskimi sredstvi, ki jih ima, na kmeta, ne da bi posegla v lastništvo, ne da bi razlaščala željo in lastnika. S tem, da zajema zasebna posestva in povezuje proizvodnjo z zdru- ženimi sredstvi, kakor tudi, da uvaja sodobni proizvodni način, ona neizogibno spreminja sesta- vo in značaj kmečkega posestva, ter vzbuja med zadružniki zani- manje za pridelovanje. Zadruga se postopno razvija v socialistično s svojim deležem v proizvodnji in trgovini, zato da se razvije kot socialistična gospodarska organi- zacija. Zadruga kot socialistična gospodarska organizacija se po- stopno razvija prek različnih pre- hodnih oblik. Njeno bistvo so družbena srestva in družbena akumulacija ob upravljanju sa- podjetje, v katerem, je zasebno zemljiška lastnina sestavina, ki je it nj6 treba računati, zadruga pa na zemlji združenih kmetov us- merja proizvodnjo, organizira raz- ne stopnje dela in prevzema ne- katere investicije. Pridelovalci, ki pridelujejo v sodelovanju, pove- čujejo svoj dohodek na osnovi večje storilnosti. Zadruga, kot družbena oblika gospodarjenja, mora iz takšnih odnosov in gos- podarske dejavnosti zagotoviti povečanje akumulacije in krepi- tev svojih skladov v sorazmerju mih pridelovalcev in ob njihovi povezavi z vsem socialističnim gospodarstvom. Velika socialistična gospodar- stva so na splošno že sposobna za razširjeno reprodukcijo in so- dobno izboljšanje proizvodnje. Tako imajo velik pomen pri pos- peševanju kmetijske proizvodnje m socialističnih družbenih odno- sov. Nerazvite proizvajalne sile v kmetijstvu zadržujejo spreminja- nje družbenih odnosov, to pa vpliva na celotno gospodarstvo. Vase zaprto zasebno kmečko gospodarstvo ne more biti podla- ga na kateri bi se mogla razvi- jati sodobna kmetijska proizvod- nja. Zato je edina pot, če hočemo povečati kmetijsko proizvodnjo, da to organizira družba. Zadruga pa je tista, ki je nosilec sodobne tehnike in sodobno urejene trgo- vine, vlaganja družbenih sredstev v zemljo kreditnih razmerij, z eno besedo, vseh oblik, ki nasto- pajo pri uvajanju in razvijanju družbene proizvodnje. Razpisi, oglasi, objave in obvestila Kupim dobro ohranjeno violo. Lečen Štefka, Nova vas 20. Hišo z lončarsko delavnico v Ptuju prodam. Hernja Marija, Cankarjeva 14. 8 arov zemlje s prikljiičkom na vodovod, primerno za gradnjo v BRIVSKO-FRIZERSKO PODJET JE PTUJ obvešča dekleta in žene, da je odprlo na Hrvatskem trgu v Ptuju Ženski salon, ki bo odprt v času od 6. ure zju traj do pol 8. ure zvečer in v katerem zagotavlja podjetje svoj e najkvalitetnejše usluge. Brivsko-frizersko podjetje Ptuj Trgovsko podjetje MERKUR Ptuj razpisuje mesto trgovskega pomočnika vojaščine prostega, za trgovino »TEHNIKA«. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo podjetja. GASILSKO DRUŠTVO GABERNIK pri Juršincih vabi v nedeljo, 14. oktobra 1962 na prvo tovrstno VINSKO TRGATEV z bogatim srečolovom in prosto zabavo — Mrzle in tople jestvine ter pijače — Začetek ob 13. uri pri gas. domu. Vabi odbor' Ljudskem vrtu pri Ptuju prodam. Naslov v upravi. Prodam dobro ohranjeno črpal- ko. Naslov v upravi. Pohištvo za samsko sobo pro- dam. Bezjakova 6. 900-literski sod za gnojnico pro- dam. Naslov v upravi. Otavič ugodno prodam. Volk- merjeva 4, Ptuj. Prodam kompletno vodovodno črpalko in 10 m betonskih cevi. Na Tratah 6. Iščem prazno ali opremljeno sobo v Ptuju. Naslov v upravi. Informacije o pred tremi tedni zateklemu psu volčjaku dobite v upravi lista. Sobo v centru mesta oddam ti- stemu, ki odkupi pohištvo za 100.000 din. Naslov v upravi. OPOZORILO Hišni sveti, pozor! Prodam kom- pletno natego za sušenje perila. Rozika Jelinek, Ob Grajeni 2. RAZNO starejša zakonca z lepo kmetijo posvojita dečka ali deklico pošte- nih staršev, v starosti od 12 do 15 let. Naslov v upravi. Menjam krmo za krompir. Samprl Feliks, Nova vas 13, Ptuj. TRZNE CENE v sredo, 10. oktobra 1962 pri »Sadjarju« trgovskem podjetju v Ptuju Krompir 25, čebula 130, zelje 40— 50, rdeča pesa 50, korenje 60, ja- bolka 50—70, jajca 28, hruške 50 —70, kostanj 50, orehi 290 (suhi), solata 100. Drobne zan mivosti nih ekshibicij. Več zaleže kakor denarna kazen, pravijo prizadeti. Steklenice z-a dojenčke so v Francij; kljub velikim težavam slednjič standardizirali. Ko je iz- šla v uradnem listu uredba o standardizaciji steklenic, so bili pod njo podpisi ministra za soci- alne zadeve, ministra za poljedel- stvo, za delo, za obrambo m mi- nistra za zadeve nekdanjih vojnih udeležencev. Vsi ti ministri, ki so imeli karkoli oprevit; s stekle- nicami za dojenčke, so morali privoliti, preden so standardiza- cijo lahko izvedli. / Giuliana Pandozzi, ognjevita Italijanka, ni mogla oprostiti svo- ji tekmici, da ji je prevzela lju- bega. Na dan poroke je prežala na stopnicah cerkve, ne sicer s ste- klenico vitriola, ampak z vedrom melese. Ko sta novoporočenca stopila iz cerkve, je plusknila lepljivo tekočino sovražnici v gla- vo. Navzoči so kriknili, nevesta je omedlela, ženin je skočil proti Giuiiani — ta pa je brezmejno osupla opazila, da novopečeni mladi mož sploh ni njen nezvesti. Zmotila se je bila glede cerk- ve .. • Na neki policijski stražnici v Jokohami skušajo priti do živega alkoholizmu z »elektronskimi« sredstvi. Pijanci morajo zjutraj, preden jih odpuste, poslušati ma- gnetofonske posnetke svojih noč- Pretep v pijanosti 30. septembra t. 1. sta Kovačec Ivan m brat Alojz iz Vičanc od- šla v družbi 2unec Ivana iz Sodi- nec 62 v tri kilometre oddaljeno vas Lunovec. Vinjeni so se med potjo ustavili pri Zonta Cvetku na Lunovcu in po krajšem razgo- voru pričeli izzivati stanovalce. Ivan Zunec je skočil h gospodar- jevi ženi in jo prijel, da bi jo pre- tepal. Prestrašeni ženi je prisko- čil na pomoč brat Habjanič Matko katerega je medtem z vinogradni- škim kolom udaril napadalec. Cvetko Zonta, gospodar, je hotel pretepače pomiriti, vendar mu to ni uspelo, ker ga je Kovačec Ivan udaril. Medtem je prišla izza vo- gala Habjanič Ljudmila, ki jo je Kovačec Ivan takoj udaril po gla- vi, da ji je prebil lobanjo. Nave- deni pretepači pa so napravili do- volj sitnosti tudi drugim ljudem v bližini s tem, da so kalili nččni mir. Glede na to, da v teh krajih prihaja često do prepirov in pre- tepov, katerih bistveni vzrok je prekomerno uživanje alkoholnih pijač, so navad^ne pretepače vtak- nili za zapahe. PTUJ. 12. OKTORA 1962 TEDNIK Stran 5 Oirokom primerno razvedrilo v zadnjem času na? po^^osto vznemirljivo neprijetne novice, v katerih nastopa mladina ali (elo otroci v nepativnem smi- slu. O teli primerih in probh;- mih (j-trokovega negativnega iz- zivi jaiija v neprimernih igrah v iu-|)riinern(Mn času in na ne- primernih nief^tih so neslavno raz})ravljali tudi starši na ro- diteljskem sestanku v vrlfii Breg in člani ni)ravnpga (nlhora vrtca. Vsi so bili mnenja, da bi bila najidealnejša rešitev v tem, da bi imeli otro<'i možnost vse- stranskega iidejstvovanja in /a- paslitve. Tatbi tega i)robleina ne bomo mogli rešiti, dokler ne bomo dobili ustreznih prosto- rov za varstveno ustanovo na Bregu. Kljub temu pa so spre- jeli nekatero sklepe, ki bmlo nedvomno ugodno sprejeti v okolju. Izdelan je bil načrt za razširjeno dejavnost ustanove v tem šolskem ietu. Tako bo vrtec Breg organiziral vse javne otro- ške prireditve, seveda s sode- lovanjem staršev in organizacij terena, ter uvedel nekatere krožke za občasne obiskovalce vrtca. Prva javna priredite.v »Poka- ži, kaj znaš!« bo v nedeljo. 28. oktobra, na kateri bodo na- stopili otroci od 3. do 14. leta starosti. Vsi, ki želijo sodelo- vati, naj se prijavi jo do 20. ok- tobra v vrtcu zjutraj od 7. do 11. ure. Na sporedu bo petje, glasba, recitacije, humor, razna tekmovanja v šaljivi obliki. Vsi nastopajoči bodo primerno na- grajeni. Prireditev bo v Kul- turnem domu na Bregu. Vablje- ni so vsi otroci z območja Ptuja. Razen tega bo uprava vrtca organizirala s 15. oktobrom in- teresne krožke v vrtcu Breg in Turnišču v dopoldanskem in popoldanskem času in sicer z« petje, narodne plese, lutkovni oder in ritmiko. Prijave zbira uprava vrtca dnevno od 7. do 11. ure. Lutkovni krožek in rit- mični krožek sta namenjena šolskim otrokom. Posečanje krož/kov je brezplačno. Obisko- valci krožkov b(Mlo lahko zneje nastopili ob raznih pri- ložnostih. Vsi, ki se zanimajo za krožke, naj pohitijo s prija- vami, ker bo število otrok ome- jeno. Vsa j)(Klrobnejša navodila lahko dobite v vrtcu. Kot lansko leto bodo tudi le- tos občasno vabili k pravljič- nim uram mlajše otroke. Na sporedu bo otroški mali kino, dramatizacija, lutkovne pred- stave. Dragi starši! Izkoristite mož- nosti. ki se nudijo vašemu otro- ku za primerno razvedrilo in izživljanje! Julka Sever Gora kromplrla v hajdlnski šoli zadnjo nedeljo so se po ce- stah vseh osmih vasi hajdinske- ga šolskega okoliša pomikali vozovi, ki so jih spremljali ve- seli zbiralci krompirja za ozim- nico tukajšnji šolski kuhinji. Agilnost zbiralcev in razume- vanje staršev sta se lepo po- kazali tudi to leto v ogromnem kupu krompirja, ki je zrastel v šolski kleti. Sodimo, da ga je okrog 8000 kg. Nekoliko slabša letina se v radodarnosti staršev- kmetovalcev pri tej zbirki sko- ro ni poznala. Veselo in dobro uspelo akcijo je po opravljenem delu zaklju- čila skromna zakuska: marljivi pobiralci so se podprli s send- viči in malinovcem. odrasli voz- niki pa so namesto »rdeče vo- de« raje izbrali kupico vina ,.. Dobro so si jo zaslužili! Komisija za šolsko kuhinjo pri šolskem odboru se v imenu šolske mladine zahvaljuje vsem darovalcem, da so akcijo tako izdatno in z razumevanjem pod- prli. Šolska mladina iz Hajdine pije ptujsko vodo Bilo je lepo sveže jutro med počitnicami. S krampi in lopa- tami so se zbirali lanski absol- venti hajdinske osemletke na travniku jjri šoli. Prišli so se poslavljati od svoje šole, v ka- teri so [preživeli celih osem svojih mladih let. Besed je; bilo tokrat bolj ma- lo. zato pa so z izdatnimi za- niahi kaj hitro izkopali meter globok in skoro toliko širok ja- rek od glavnega vodovodnega voda Ilafdina—Ptuj do šolo. Vrctče opoldansko so^nce jih je našlo že pri »zadnjih lopatah< in že so pridni delavci Ptujske- ga vodovodnega podjetja lahko pričeli s |)olaganjem cevi. Še hitreje so marljivi mladin- ci in mladinke naslednji dan skoro 100 m dolgi jarek zopet zasuli. Mladina je tako predračunsko vsoto znižala skoro za 45 "/o in se z opravljenim prostovoljnim udarniškim delom res dostojno ja vzorno poslovila od šole, do katere je ni vezala več nikaka stvarna dolžnost. Vsa čast ji! Taka mladina res ni zastonj ho- dila v šolo; i)oleg osnovnega znanja si je pridobila še ne- kaj. kar je vredno morda še več — občutek in zavest neloč- ljive pripadnosti skupnosti, za katero je posameznik priprav- ljen tudi nekaj žrtvovati, ne da bi imel od tepa neposredno ko- rist. (Nadailijevanje na 4. strani) Občinski cestarji imajo besedo V torek, 2. 10. 1962, je imela sind:kalna podružnica ob- činskih cestarjev svojo polletno delovno konferenco. Iz kratkega poročila, ki ga je podal predsednik sindikalne po- družnice, je b lo razvidno, da sin- dikalna organizacija še ne dela z zaželenim uspehom. V poročilu So bile navedene težave, da so sindikalni funkcionarji oddaljeni drug od drugega tudi po 22 km, a ostali člani kolektiva so raztre- seni Po vseh krajih v občin!. V razpravi so člani podružnice iz- nesli, da So pri opravljanju svo- jega dela izpostavljeni vremen- skim neprilikam ter da je nujno, da se s strani uprave dodelijo cestarjem delovne obleke in osta- la zaščitna sredstva. Občinski cestarji še sedaj dobi- vajo svoje redne dohodke po uredbi državnih uslužbencev, to- rej dobivajo plačo po starem na- činu. Med razpravo je več disku- tantov načelo vprašanje samo- upravljanja podjetja Ugotovili so, da je nujno, da si uredijo pra- vila podjetja ter pravilnik o de- litvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Želijo, da bi tudi eni bili plačani po individualnem učinku dela ter si tako z večjim zavzemanjem pri delu zv šali svoj življenjski standard Nujno je, da si kolektiv občinskih cestarjev iz- voli komisijo, ki bo pripravila ves potreben material in kriterije o nagrajevanju oziroma dala predlog, kakšen naj bi bil cenik del občinskih cestarjev Ko bodo delavci plačan; po delu, bodo čutili, da je njihov osebni dohodek odvisen od vlože- \ nega fizičnega in umskega dela. > Z večjim zavzemanjem tega ko- lektiva bi prišla ptujska skupnost' do vzorno vzdrževanih cest. Pred izvršnim odborom SP ob- činskih cestarje stoji težka na- loga z načrtnim sindikalnim de- lom uredit! v svojem kolektivu dobre medsebojne odnose, nagra- j jevanje po delu in uresničitve de- lavskega samoupravljanja. Ko bodo te naloge opravljene, se bodo občinski cestarji zave-, dali, da se njihovo delo vrednoti j kot potrebno družbeno delo si tem, da so neločljivi del v proiz- j vodnem procesu celotne komune. Po delovni konferenci so zbi- rali prispevke za prizadete po toči. Sleherni član sindikata je dal nekaj v ta sklad Tako so zbrali 3300 din. Sindikalna po-j družnica pa je dala 1000 din. I Anica Žnidaršič ' Tiha pot ob Grajeni i v Ptuju ; Državljani, stanujoči v Novem naselju in štuk h sprašujejo v Tedniku dne 5. t. m., ali se bo kaj ukrenilo glede pešf>oti. tako ime- novane Tihe poti, ker postaja zad- nji čas vozna cesta in na nepre- glednih ovinkih, katerih m malo. kor:stniki te poti, pešci seveda, niso več vami pred samovoljnimi posameznimi objestneži, ki si do-j volijo na tej pK>ti vožnjo z mo-' tomimi vozili in podobno. Nada- lje zanima stanovalce omenjenih naselij, ali se bo kaj ukrenilo za vzdrževanje te poti. I Tozadevno smo sp obrnili na Pojasnilo k članku »Otroci na ulici« i Glede ne navedbe v članku »Otroc na ul ci«, ki je bil ob-, javljen v št. 38 našega lista m v katerih je govora o »mlajših dija- \ kih«, ki razgrajajo pred gimnazij- j sk.m poslopjem, je zaprosil rav- natelj gimnazije naše uredništvo za objavo popravka v tem smislu, da razgrajači mlajši dijaki niso dijaki ptujske gimnazije pač pa učenci osnovne šole, ki gostuje v gimnazijskem poslopju. Zahvaljujemo se tov. ravnate- lju za opozorilo. Uredništvo Tednibova TRIBUNA upravnika občinskega zavoda z^pa bodo kontrolirali in kaznovali ceste tov. Stumbergerja in izve- kršilce. Čim bo vožnja prenehala, deli sledeče: bodo tudi pot popravili. Postavljeni bosta dve tabli z napisom: »Pot samo za pešce in Za komisijo prom. varnosti: kolesarje.« Uslužbenci LM Ptu Konrad Vela VODOVODNI REZERVOAR NA HAJNDLU Nekateri bodo menili, da si ka predstavlja »bunker« v gozdu, toda to je le vodovodni rezervoar na Hajndlu, k: se sestoji iz dveh be- toniranih cistern. Ali vas bo presenetilo, da vsaka cisterna prej- me 200 tisoč litrov? Cisterni sta znotraj obliti z bitumenom. Za- radi precejšnje razlike nadmorske višine rezervoarja in Ormoža, kamor bo že letos doved-^na voda, bo pritisk vede po mnenju stro- kovnjakov zadovoljiv. USTANOVLJENA ko misija za tolmačenje osnutka mtave in občinskega statuta Pri občinskem odboru SZDL v Ormožu so nedavno ustanovili 31-člansko komisijo za tolmačenje osnutka zvezne in republiške usta- ve ter občinskega statuta. Člani komisije se bodo najprej indivi- dualno seznanili z osnutkom ustave. 22. oktobra bo za člane komisije prirejen enodnevni semi- nar z namenom, da se udeležen- cem pojasnijo nerazumljivo vpra, sanja, da bodo na terenu sposob- ni enotno tolmačiti osnutek usta- ve. Tolmačenje občanom bo na ormoškem območju preko izobra- ževalnih centrov in enot, tako da se bosta vsakega razgovora udele- žila po dva člana komisije. Zaradi prevelike zaposlitve kmečkega prebivalstva in rednih krajevnih konferenc SZDL v ok- tobru, je bilo nujno preložiti tol- mačenje osnutka ustave na no- vember. Osnutek občinskega sta- tuta ormoške občine je že sestav- ljen, toda tolmačenje bo šele v de cembrii. Osniitpk nnvpsa nhfinske- ga statuta se od sedanjega statuta bistveno razlikuje zlasti v tem, i iker pospešuje vse oblike podru- žabljanja kmetijske proizvodnje. Nadalje ne določa nobenih razlik med večletnimi stanovalci in tisti- mi, ki so se priselili. Obenem tudi predvideva samo tri komisije v občini: komisijo za volitve in ime- novanja, komisijo za prošnje in pritožbe in mandatno-imunitetno komisijo ; komisiji za predpise in organizacijska vprašanja ter za gospodarstvo, kot je bilo po do- sedanjem statutu določeno, odpa- deta. Občani kažejo veliko zani- manje za tolmačenje ustave in statuta. ŽELEZNIŠKA NEZGODA NA PRAGERSKEM V četrtek, 4. t. m., kmalu po četrti iiri je prišlo na železni- ški postaji na Pragerskem do nezgode, potem ko je iz smeri Maribora pripeljal toTorni vlak. ki so ga napotili na Tli. tir. kjer je že od prej stala kompozicija prav tako tovornega vlaka s približno 20 vagoni. Vzrok za to je gosta megla in neprevid- nost železniških uslužbencev, ker so le-ti spustili vsak na tir, ki je bil že zaseden. Tako je lokomotiva iz smeri Maribora prihajajočega tovornega vlaka udarila v vagone pred seboj ter enega teh precej poškodovala, medtem ko je na lastni kompo- ziciji prišlo do večjega prenie- tavania vagonov po progi in iz nje. Škodo cenijo nekaj marn kot 10 milijonov. K sreči ni bil' nihče poškodovan. B. J. ! KOLESA NE SPADAJO V PARK Ob živo ograjo mestn.Dga parka v Ormožu prebivalci naslanjajo kolesa in mopede. Ne da bi se za vedali, s tem kvarijo izgled in uničujejo lepotični park. Ali ne bi trgovci teh in sosednjih trgovin lahko nabavili in postavili pred trgovine ustrezna stojala za kole- sa?. __FOTO ZAPISEK ŽELEZNIŠKA POSTAJA ORMOŽ ČAKA UREDITVE Ali ne bi kazalo na železniški postaji v Ormožu odstraniti te velike grmade zemlje, ki zaradi zožene ceste ovira promet? Zakaj ta neurejenost zmanjšuje ugled postaji, ki je bila pri turistih ved- no priljubljena? Za odvoz te zemlje ni vzrok pomanjkanje sred- stev, ampak nezainteresiranost zaposlenih, ki že tudi več let odla- šajo & popravilom lesene ograje ob izhodnem delu postaje do kri- žišča ceste z železniško progo. OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti no območju motičnega urada Ptui Rodile so: Ovčar Marija, Ki- dričevo 13 — Romana; Kranjčič Marija, Bukovci 128 — deklico; Lampret Marija, Stoperce 59 — Marjetko, Emeršič Marija, Pod- lože 29 — Marjana; Slameršek Anica, Zg. Hajdina 26 — Sonjo; Koligar Ivana, Desnjak 23 — Mi- ro; Kranjc Rozina, Bišečki vrh št. 37 — deklico; Tfenko Marija, Vratno 49 — dečka; Kerežija Iva- na, Strmec 65 — Jožeta; Šmid Ana, Dornava 123 — Sonjo; Ar- nuš Katarina, Janežovski vrh 11 — Marico; Etoberšek Matilda, Se- strže 5 — deklico; Kranjc Anto- nija, Korenjak 26 — Štefko; Vau- potič Francka, Popovci 16 — de- klico; Širovnik Ana, Lancova vas št. 24 — Draga; Šeruga Nada, Trate 2 — deklico; Zoreč Anto- nija, Vintarovci 44 — Ivana; Ma- koter Ivanka, Ljutomer, Volkmer- jeva 2 — Jožeta; Nemec Vera, Ljutomer, Glavni trp 3 — dečka; Janžekovič Irena, Prerad 50 — Viktorja; Rizman Marija, Mestni trg 5, Ormož — Draga, Sprem Marica, Cvetlin 66 — Mirana; Lah Marija, Vičavska pot 15 — Milana; Zaje Ljudmila, Mihove^ 25 — Ma- rijo; Dobrotič Terezija. Lovrečan št. 47 — Darinko; Rojs Ema Hra- stovec 8 — Franca; Čuček Mari- ja, Podvinci 38 — Franca; Ver- šič Matilda, Nova vas 94 — Stan- ka; Majcenovič Elizabeta Babinci — Olgo; Ritonja Lizabeta, Juršin- ci 75 — deklico; Ivančič Matilda, Turški vrh 50 — Sonjo; Kozel Štefanija, Gradišče 21 — Marijo; Šmid Marija — Placar 15 — Jane- za; Tišec Terezija, Grad;šče 118 — Franca; Erjavec Elizabeta, Stojnci 24 — dečka; R.tonja Mi- na, Miklavž pri Ormožu — Mitjo; Gavez Marija, Cirkulane 16 — Davida, Tašner Marija. Ločič 14 — deklico; Bezjak Marija, Zamušani št. 2 — Ivana; Golob Elizabeta, Starošinci 9 — deklico; Kelenc Julijana, Stojnci 6 — Marjana; Korotaj Anka, Lovrečan 11 — dečka; Petek Alojzija Cvetkovcl št. 10 — Mariana; Flajs. Mariia, Lancova vas 46 — Andreja; Ruž- m^n Elizabeta, Lačaves 5 — Na- dioo: Murko Marija Svetinci 13 — dečka; Gumzej Francka, Slov. Bistrica — dečka. Princ .lože. Petrovci 7. Murska Sobota in Ris Romana, Selška c. 7; Pleš''včnik Alojz, Brstje 39 in Bombek Margareta, Brsst.je 39: Strgar Stanislav, Ruperče 41 in Marinič Katarina, Ločki v h ''o Mar Dragica, Levstikova oot 3. roj. 1944, umrla 28. 9. IP62; Go- lub Josip. Vidovec 55, Krap na. roj. 1885 umrl 28. 9. 1962; Bregar Marija, Slov. trg 12, roj. 1.181 umrla 27. 9. 1962; Arnuš r.lizabe- ta, Dornava 54, roj. 1904, umrla 26. 9. 1962, Mak in veier stal je mak z rdečo kapo ponosno sred polja, privela je jesenska sapa ga zazitela. Ošabni mak se sedaj huduje: kaj tu okrog švedraš, kaj stikaš tu in ovohuješ, mi miru ne daš? Šel sem, pojasni veter, zaradi mraza sem, da oznanim po deželi jesen n zimo vsem. Rdeči mak ga zasmehuje: Tu Si res odveč, idi ti in starka zima raje spat za peč! se razjezil je veter se z makom poprijel, ga pošteno je pretresel in mu kapo vzel. Z lik« Mladina v Kungoti ponovno zaživela Mladinska organizacija v Kun- goti je sicer že obstojala, vendar o njenem delu ne bi mogli go- voriti, to pa zaradi tega, ker se je vodstvo prevečkrat menjalo. Vsled tega je delo organizacije poploma zaspalo. Pred nedavnim je organizacija oživela, za predsednika pa izvoli- la TOPOLOVEC Avgusta, ki je pravilno začel z delom. Mladina je v tem kratkem času pripravila vrsto kulturnih ter športnih pri- reditev. Osvojila je prvo mesto v nogometu med mladinskimi akti- vi bližnje okolice. V načrtu pa ima še vrsto takih prireditev. Med zimskim časom bo prirejala tudi mladinske plese, v kolikor bo do- bila ustrezni prostor v gradu. Želijo ustanoviti tudi dramsko sekcijo, kot režiser jim pa bo po- magal inž. Anton Greif, ki že mladini dolga leta pomaga ne sa- mo v Kungoti. temveč tudi v Slov. vasi in drui?je. Težave so samo glede prostorov. To so bile žalostne počitnice Ko so se zaprla vrata minulega šolskega leta in šolski zvon ni več klical k pouku, sem premišljeva- la, kako bom najlepše izkoristila proste počitniške dni. Spomnila sem se sestrične, s katero sva se že pogovarjali, kako bodo najine počitnice vesele in brezskrbne. Žal je bilo vse drugače. Najprej mi je zbolela mama in sem morala poprijeti namesto nje za delo. Kmalu sem spoznala, da bo tako ostalo cele počitnice. Ko sem se pozneje zavedla mamine bolezni, sem vedela, da iz teh počitnic ne bo nič. Vendar bi na vse to poza- bila, ker sem vroče želela, da bi bila mama zopet zdrava, kakor je bila prej. Ta moja želja se ni uresničila. Proti koncu počitnic ie mama umrla. Strašno sem jokala, ker se mi kaj hujšega ni moglo pripetiti Sedaj zame ni več brezskrbnih nrjo, ki sem jih č^^sto preživela ob pvoii predobri mamici Dragi o+ro- oi, ki imate svoje mamice ka- ko .'te srečni v niihovi bližini! Ce- nite svoje mamice, kei bo. ko bo- do odšle od vas. nreo^^znn. Anica Vindiš, 7. raz., Viderr. nn Ptiiin Otrok zanetil gospodarsko poslopje 4. oktobra je na gospodarskem poslopju Draga Zabavnika iz Vodranc izbruhnil požar. Požar je povzročil njegov sin Ciril, k- je v skednju vžgal slan^o. Prvikrat je ogenj pogasil, toda ko pa je slamo ponovno zanetil, se mu to. ni posrečilo. Plamen se je hitro ŠTil, da mu otrok ni bil več kos,, kot tudi pozneje gasilci Ogenj' je uničil celotno ostrešje gosf>o- darskega poslopja 24x8 metrov .n* prbiližno 2000 kg slame, 1000 kg sena in razno kmečko orodje. Lastnik zgradbe ceni škodo na 700.000 dinarjev, zavarovano pa je imel skupno samo za 500.000 dinarjev. Ali ste že naroči'i »TEDNIK« za svojega si- na, ki odslužuje kadrov- ski rok v JLA? Stran 4 TEDNIK PTLTJ. 12. OKTOBRA 19«2 Obish Opere v narlborn Opozarjamo ljubitelje oper- nih prireditev, da imajo mož- nost obiskati Gotovčevo opero: >Ero z onega sveta* v torek, 16. oktobra 1962, v mariborski ope- ri proti vstopnini 200 din. Pre- vrjz iz Ptuja v Maribor in na- zaj bo brezplačen. Oflhod avto- busa ob 18. uri z avtobusne po- staje, iz Maribora v Ptuj pa pM3 predstavi. Kro z onega sveta; je naj- lepša jugoslovanska opera, ki si je utrla pot tudi preko meja naše države na mnoge svetovne odre. Na duhovit način je pri- kazana lahkovernost bogate kmetice, robatost vaškega ve- IjaJs-a gazde Marka in uboge pare mlinarja Sime, prav po- sebno pa je prikazan .še zaljub- ljeni par Miča in Djula. Sočna je glasba, očarljive so bogate folklorne obleke in slikoviti na- rodni pleei. H. Šolska mladina iz Kajdine pije ptujsko vodo (Nadaljevanje na 3. strani) Pri tej važni asanaciji živ- ljenjskega problema 4-"0 šolskih otrok je i)rav tako udarniško sodeloval tudi člaii šolskega od- bora. zidarski mojster tov. Lncl- vik Sitar. Žrtvoval je svoj pro- sti čas za težko delo klesanja betonskih temeljev šolskega po- slopja in trasi ran ja instalacije v zidovih stavbe. Vse priznanje gre tudi prid- nim delavcem Ptujskega vodo- voda ter tov. direktorju Johi tov. Cvetku. Šolska mladina in starši se s hvaležnostjo zahvaljujejo Ob- činskemu ljudskemu odboru, da je s kritjem ostalih stroškov za priključek šole na vodovod, za- gotovil šolarjem res zanesljivo zdravo pitno vodo. lisloviiDsie mM le Pionirski odred osnovne šole Desternik | Letošnje leto so pionirji ši-' rom po nali domovini storili velik korak na polju telesne kulture. Gradili so športne ob- jekte, tekmovali v raznih pa- nogah ter opravičili zaupanje, da tudi sami lahko pripomorejo k izboljšanju telesne vzgoje na šolah. Tudi pionirji iz Desternika niso hoteli zaostajati, sprejeli so obvezo, najprej zgraditi igri- šča, saj si brez njih ne mo- remo zamisliti telovadne ure. In res ni bila to samo oblju- ba, to, kar sm(% videli, nas je presenetilo, prekosili so sami sebe. Kdor pozna Desternik s sli- kovito okolico, ve, da je težko najti primeren prostor, ki bi lahko služil temu namenu, toda pionirji so ga našli. Nedaleč od šole nas popelje strma pot v kotanjo, kjer vidimo v terasasti obliki igrišče za odbojko, ko- šarko, rokomet, tekališče, jamo za skoke, prav vse, kar jim je potrebno. Prelitega je bilo mno- go znoja, saj je bilo izkopano, prevoženo in splanirano preko 1900 m' zemlje in opravljenih do sedaj nad 5700 udarniških ur. V razgovoru z njimi smo po- vzeli, da še s tem niso zado- voljni, uredili bodo okolico, na- sadili drevje, speljali bodo nad igrišči jarek, da jim ne bo vo- da, ki priteka s hriba, zalivala igrišča, posuli bodo igrišče z ugaski, za katere bodo zapro- sili opekarno — obrat janežov- ci, in še in še kujejo načrte, ki jili mislijo uresničiti, da jim bo prijetnejše in lepše. To njihovo delo se ne odraža samo v fizičnem delu. V šoli so razni krožki, organizirali so nabiralno akcijo'za šolsko ku- hinjo, da bodo malice pestre in izdatne. Spomladi bodo pričeli s tek- movanjem za šolski Športni znak, organizirali bodo izlete, udeležili se bodo raznih tekmo- vanj, saj bodo sedaj imeli mož- nost pripravljati se in vaditi. To daje slutiti, da bo v tem iredelu ponovno zaživela te- esno-vzgojna , dejavnost, ki je mladini prepotrebna. Tudi pr^^d vojno je bila tu močna telo- vadna organizacija. Pri vsem tem pa se bojijo, da bo njihov trud in prizadevanje zastonj, da jim ne poruši vsega zgrajenega kmetijska zadruga, ki poželjivo gleda na to par- celo, sedaj ko je urejena. Tega nikakor ne bi smeli dovoliti, da se trud in znoj ter žulji na ro- kah naših najmlajših, tako malo cenijo. Za vse navedeno gre zasluga neumornemu učiteljskemu ko- lektivu ter tov. upraviteljici, ki so z razumevanjem uvideli po- trebo pionirjev ter se z lopato in krampom v rols.i skupno s pionirji lotili velikega dela. a. C. KAKO TRENIRAJO KOZMONAVTE Na dolgotrajnem kozmičnem po- letu bo moral človek ves čas ži- veti v majhni izolirani kab:ni. Med poletom bo živel v nenavad- nih razmerah; nanj ne bodo vpli- vali razni činitelji, ki jih je nava. jen na zemlji, ampak drugi, ki jih dotlej ni poznal. Kozmonavt bo moral na primer živeti v breztežnosti. Prvi poleti v vesolje so sicer pokazah, da to lahko traja brez neprijetnih fx>- sledic en dan in eno noč, vendar se za sedaj še ne ve. kakšne po-1 sledice bi nastale, če bi človek i živel v breztežnosti dalj časa.' Vprašanje je tudi, kako vpliva na osrednji živčni sistem to, da ne^ dobiva impulzov, s katerimi obi-^ čajno čutila pošiljajo vanj signa-l le o položaju telesa v prostoru.; Tudi organ za ravnotežje je v breztežnosti ves čas nezaposlen. Kje je spodaj in kje je zgoraj, | človek v breztežnost; lahko ugo- j tovj samo z očmi in če jih zapre nima več niti te orientacije. i Vse na naši Zemlji je polno mehkih barvnih odtenkov in naše oči So fiziološko prilagojene za dojemanje mehke svetlobe. Če gledamo premočno svetlobo (na primer naravnost v sonce), začu- timo v očeh skelečo boleč no, ne- hote mežikamo ali povesimo oči. Če tega ne storimo, se nam vna- me roženica. Negativno vplivajo na oči tudi ostri kontrasti, nagh prehodi cd močne svetlobe v te- mo m obratno, ki zahtevajo tako naglo prilagoditev vidnih meha- nizmov, da zaradi tega začutimo celo hude bolečine v očeh. j Močni kontrasti med slepilno' svetlobo zvezd in neprodorno te- mo zabrišejo občutek globine. Naše oko začne zaznavati svetle zvezde in nebesno črnino kot madeže na črn: ploski deski. i Toda to še ni vse Ljudje smo navajeni, da se sl.ke okolja pred našimi očmi pogosto spremmjajo. Če smo dolgo na istem mestu, v istem okolju, nam postane zoprno in smo razdražljivi. Vsi vemo, kako je takrat potrebno, da vsaj za nekaj časa spremenimo okolje. Kozmonavt pa ima pred seboj ve- ^ dno iste predmete, če pa se ozre v ilummator, vidi črno temo z' nepremčnimi zvezdami. Zanj se v tem okolju nič ne spreminja, vse se zdi otrplo .n kot narisano. Na zemlji tudi ni popolne t;ši- ne. Okrog nas je vse polno meh- kih in ostrih zvokov, ki j.h do- jemamo, .n še več skora.i povsem nezaznavnih, ki pa tud: vplivajo na nas n na živčne celice. Mno- i gi poskusi so pokazali., da človek- negativno reagira na popolno ti- šino. Dokazano je, da je »ozvo- čenje« okolja nujno-potrebno za delovanje možgan. . Človek, ki so ga dali v majhen, tesen, zvočno izoliran prostor m ga obleki v posebno obleko, ki zmanjšuje vplive zunanjih čini- teljev (vlage v zraku, tempera- turnih sprememb) in v kateri se ne more g;bati, je skoraj ves čas spal. To je razumljivo saj nje- gova možganska skorja spreje- ma ob takih pogojih zelo omeje- no število signalov in je v stanju otrplosti. Ist: pojav So opazili tudi pri drugih poskusih. Človek, ki so ga položili v vodo take temperature, da ni čutil ne toplote ne hladu, ter ga pred zunanjimi vplivi za- varovali s črno masko (čutil je le pritisk maske) :p izključili tudi vidne in slušne č ntelje, je zaspal trdno spanje, k. pa se je prekini- lo takoj, ko so ga vrnili v nor- malne razmere. Mnogi ljudje, k: so preživeli v izolirani kabini več časa, so po 24 urah izgubili predstavo o oasu, začel- so halucinirati in treba je bilo prekiniti poskus. Pri poletu v vesolje bo sicer delovalo nekaj čutnih dražljajev, vendar bo njihovo število znatno omejeno. Prav zato bo treba člo- veku, k; bo letel dolgo časa čisto sam v tesni kabini vesoljske lad- je, ustvariti umetne razmere, ki bodo podobne razmeram na Zem- lji. To bo potrebno celo tedaj, ko bo v posadki vesoljske ladje več ljudi. Vesoljski Robinzon Tudi če bi kozmonavt ostal dol- go časa sam, se bo psihično do- bro počutil, saj mu bodo skrbni inženirji pripravili vsemirsko lad-' jo in pred poletom ga bodo tre- \ nirali izkušeni zdravniki. Marši-j katero od možnih neprijetnosti pa j bo že vnaprej odstranila tudi teh- nika. Mogoče bo, na primer, ustvariti umetno središče težnosti in stanja breztežnosti ne bo več. Tehnika je zmožna »zatemniti« bleščanje črnega kczmosa ter s svetlobnim filtrom razpršiti nenavadne kon- traste. Rado in televizija bosta napolnila kabino s človeškim gl'3- som in glasbo ter tako približala kozmonavtu domači planet. Kozmonavt bo lahko poslušal magnetofonske posnetke zemelj- sk.h zvokov: šelest listja, cestni ropot, šumenje morskih valov. Lahko bo slišal glas svoje žene in ctrck, po televiziji bo lahko vi- del prijatelje V vesoljskih ladjah bo sčasoma več kozmonavtov n se bodo lahko pogovarjali. Razen tehnike pa ima človek v boju z nevarnostmi in težava- mi pn poletu v vesolje še drugo orožje: to je človekova sposob- nost, da se zaradi neverjetne, gibčnost svojega organizma, zla-, sti še živčnega sistema, vedno lahko prilagodi novim razmeram v okolju. Živčne celice možganske I skorje majo posebne varnostne' mehanizme, ki jih varujejo pred škodljivim; vplivi. Če začnejo na možgansko skor- jo delovati močni dražljaji, ki presegajo meje delovne zmožno- sti živčnih celic (na pnmer pre- močan hrup, svetloba ali hudi ču- stveni pretres), padejo živčne celice v stanje tako imenovane varnostne otrplosti. Dražljaji jih več ne vzburijo. Ta otrplost varu- je živčne cehce pred razpadom. Tud človekova zmožnost prila- gajanja manjšim dražljajem je zelo obširna. To ve vsakdo, saj smo že neštetokrat izkusili, kako lahkotno in preprosto se ljudje vživijo v nove, nenavadne živ- ljenjske razmere. Ž včn, sistem ima v ta namen vrsto rezervnih zmožnosti Take zmožnosti je treba preizkusiti, prav tako kot zmožnosti srca in ožilja ter drugih sistemov v orga- nizmu. To je tretji činitelj, ki je človeku v pomoč v bo.iu s teža- vami v vesolju. Usposabljanje bodočih kozmo- navtov ter ustvarjanje umetnih dražl.iajev v lad jsk; kabini pa je i zelo odgovorno delo. Za opravlja-' nje te naloge je potreben poseben laboratorij, ki ga imenujejo sur- dokamera. Surdokamera Surdokamera je podobna baro-1 ksmeri, v kateri ustvarjajo na! Zemlji fizikalno podobo vesolja,! ki pa vendar zagotavlja človeku pogoje, k- so nujni za življenje v hermetični kabini. V surdokameri se obnavlja zrak. ustvarja se potrebna tempe- ratura, bodoči kozmonavt se hra- ni s posebno hrano, obenem pa v tej kameri tudi proučujejo nje- govo psihiko. Težka hermetična vrata surdo- kamere so zaprta. Človek je izo- liran že nekaj dni in noči. Je po- polnoma brez zunanjih informa- cij, do njega ne pride noben si- gnal. »Kozmonavt« pa poroča o sebi, o temperaturi, o vlažnosti zraka v kameri in podobno. S pri- žigajočimi se lučkami sporoča, da se je zbudil, da se počuti normal- no, da je začel zapisovati fiziolo- ške funkcije, da začenja jesti.. Odgovorov pa ne dobiva in celo ne ve, če so bila njegova sporo- čila sprejeta. Ima občutek, da je sam, popol- noma sam. O tem se prepričuje vedno znova. Ndč v njegovi okoli- ci ne izdaja tesne zveze, ki ob- staja med nj m in zunanjim sve- tom. Seveda pa od zunaj slišijo in Vidijo vse, kar se v kameri do- gaja, vendar je ta zveza čisto enostranska. Vedenje kozmonavta spremljajo po televizorju. Vsako njegovo de- janje so določili že prej z na- tančnim programom. Se ko je b:l izven kamere, je proučil obliko m zaporedje vseh svojih operacij. Občutek samodiscipline, ki si ga je privzgojil že v letalskem po- khcu, ga sili, da je pri vseh s/o- jih dejanjih zelo natančen, čeprav ne čuti, da njegovo vedenje £>•- stematično kontrolirajo. Kamera je opremljena z raz- ličnimi napravami in aparati, ne- kateri so pritrjen, na policeh, drugi pa na tleh. Te naprave iz- polnjujejo različne psihološke na- loge, registrirajo dobljene rezul- tate m odgovore. S tem. pripravami lahko preiz- kusijo značaj človekove vidne m slušne reakcije. Elektrode, ki so pritrjene na koži človekove fjia- ve, lovijo biotokove možgan med delovanjem teh dražljajev, pa tud: pred njihovim delcvanji^m m po njem. Tako dobijo eksperi.Tran- tatorji različne podatke, ici jim zbrani omogočajo, da lahko so- dijo o posebnostih človeko/ega dojemanja, o stopnj; aj^gove utrujenosti itd. Življenje vsakega posameznika je svojevrstno, njegovo vedenje in psihika sta zapletena n taz- ugotovijo posebnost; vsaj nekate- novrstna S posebnim prijemi rih stran: njegove psihične ce- javnosti, na primer njegovo po- zornost, stopnjo zbranost: ter de- lovno sposobnost ob mnogih mo- tečih činiteljih. Človek dobi na primer /a na- logo branje številčnih tabel. Na- prave natančno registrirajo .zpol- nitev posameznih etap -laloge. Na magnetofonu se zapišejo gla- sovne reakcije, ki emocio.ialno označujejo izpolnitev naloge. Ob- enem zapisujejo biotokove člove- kovih možgan, potem to primer- jajo, analizirajo in pokaže se raz- lika med izpolnjevanjem nalog pogled je to lahko. Vendar pri Še en primer: kozmonavt išče številke, ki se svetijo in so raz- metane v neredu, ter jih po vrsti izgovarja — rdeče po rastoči li- niji, zelene po padajoči. Na prvi prvi, drugi, šesti dan td. tem nastanejo velike individual- ne razlike. Nekateri ljudje delajo to počasi, drugi hitijo, nekateri se ne motijo, drug pa spet de- lajo napako za napako. Ko se številke sredi obeh vrst zbližajo, je težko, da se ne ,bi zmotil, saj si postanejo rdeče .n zelene po vrednosti podobne, ra- zen tega pa se že precej časa pr.- žigajo pred očmi. Kozmonavt pre- maga to težavo tako, da bere po- časneje in da se še bolj skoncen- trira. Drugič pa začnejo kozmonavta, ko pride do najbolj težavnega dela naloge, nalašč motiti, tako da vključijo celo vrsto najrazlič- nejših zvokov. Še težavnejša fo- stane naloga, ko reproducirajo zvoke, ki se nanašajo neposredno na nalogo. Nekdo na primer glas- no rešuje podobno nalogo, v ušesa se vsiljujejo številke. Ki .so po- dobne tistim, s katerim: operira kozmonavt. Da se ne zmoti, je potrebna velika samodiscphna. Naš kozmonavt je tudi to svojo nalogo uspešno izpolnil. Ves čas bivanja v surdok-amer. so bile nje- gove rešitve enako dobre ui tudi preizkušnje s posebnimi psiholc- škimi metodami so dale dobrt rezultate. Kozmonavtove kretnje S ) za;ji- sane na papirnatem traku, (z na- ris-anih črt se razločno vidijo po- samezne komponente gibjv, nji- hova velikost, smer, sila, tempo. Obenem se zapisujejo - v i- raz- lične fiziološke funkcije (srčni utrip, dihanje, krvn pritisk itd. K Nekega dne pa mora letalec reševat; nalogo »odstranitev po- škodbe«. Seveda ne ve, da .lO ta položaj pripravljen posebej zato, da preizkusijo njegovo ?.iv'-wO- emocionalno trdnost, njemu se zdi resničen. Seveda mora po- škodbo čimprej n popolnoma po- praviti, kajti čas je dragocen kot življenje. Tu se najbolje p jJ.c'zejo posebnosti človekovega /'vcno- emocionalnega ustroja. Ko kozmonavti živijo d ilgo ča- sa v popK)lni izolaciji, hkrati pre- izkušajo z različnimi psihološkim; prijemi spremembe v njihovem dojemanju, pozornosti, soom nu, mišljenju, njihovo emocic.ialno trdnost in delovno sposobivst. Poizkusi so pokazali. Ja nena- teri ljudje ostanejo delovno '.}X)- sobn:, izpolnjujejo vse "'iloge, vedo, kdaj je dan in -^daj ncč, in ne izgubijo občutka za čas. Njihovo vedenje je skratka sivCiaj čisto tako kot v normalnih oko- liščinah. Razpoloženje se i m sko- raj ne spreminja — enako vedri so ves čas poskusa. To <-o ljudje s trdnim živčnim sistemom. Fri drugh pa se stopnjujejo pojavi razdraženosti. Začenjajo met ti pri nalogah, pojavlja se ore'irana veselost, k> jo spet zamenja apa- tija. Frev. K. S. aše zdravje Zdravnik in kozmetika Človek, ki je skoval geslo, da je koža, »najbolj zgarani del zemelj- ske površine«, je gotovo mislil na sicrb za lepoto. Aii naj zdravnik upošteva kozmetične reči? Na to vprašanje odgovarjajo zdravniki vsak po svoje. Nekateri ocenjuje- jo skrb za lepoto — izvzemši ko- zmetično kirurgijo — kot stvar, ki se z njo ukvarjajo nezdravniki, kot nekaj, kar ne sodi v zdrav- stvo. O tem bi lahko razpravljali. Je vrsta tehtnib razlogov, ki go- vorijo za to, ,naj se tudi zdravnik zanima za kozmetična vprašanja. Boj za obstanek je danes, poseb- no za milijone žen, trši kot kdaj koli prej. Nihče ne more oporeka- ti, da daje prijetna zunanjost v tem boju nekaj prednosti. Lepotne napake ali celo hibe lahko prizadenejo takemu človeku škodo na duši in po njej tudi na telesu. Celo najboljše lepotilo lahko včasih izzove preobčutljivostne pojave — za primer koprivnično vročino — in te mora zdraviti zdravnik. Kozmetika pod zdrav- niškim nadzorstvom ni torej samo koristna zunanji lepoti, marveč tudi zdravju. Mim-^ je cela vrsta vpra- šanj na meji med medicino in ko- zmetiko: Kakšno vrednost ima ob- sevanje z umetnimi ultraviolet- nimi žarki? Ali naj se preprečuje nezaželjena rast las? Ali svetuje- te uporabo pripomočkov zoper po- tenje? Kako skrbimo za svoje nohte? Kako je z masažo? Kaj je z bradavicami? Kaj lahko storimo proti izpuščaju v razvojnih letih? Ali naj uporabljamo kreme? O tem nekaj besed; Na grobo razdeljene so tri vrste toaletnih mazil: nemastna, mast- na in čistilna. Nemastna krema ali mazilo za čez dan, naj v prvo va- ruje kožo pred vremenskimi vpli- vi, v drugo naj bo varujoča pod- laga za puder ali ličila. Mastne ali redilne kreme naj dovajajo koži — posebno starikavi — ma- ščobe pa tudi hormone in vitami- ne; tako naj zadržujejo naravno znojenje prožnih in vezivnih se- stavin kože. Čistilna mazila na- posled rabijo za čiščenje kože od ostankov pudra, prahu in druge nečistoče. Vsa tri mazila imajo torej svojo določeno nalogo. Zdravniki naj jih priporočajo prav tako kot pripomočke za sončno svetlobo. ŠPORT Prvi poraz mladincev Drave Po skoraj enem letu, so mla- dinci Drave v nedeljo prvič klonili v prvenstveni tekmi. Nedeljski poraz proti Braniku je obenem tudi šele drugi po- raz v dveh letih. BRANIK-DRAVA (mladinci) 18:13 Igra se je pričela zelo ena- ko\redno, pri rezultatu 5:3, p« se je zgodilo nekaj nepričako- vanega. Igralci Drave so po- polnoma popustili in Branik je povedel z osmimi zaporednimi goli z 11:5. Šele v drugem pol- času so se mladinci Drave po- novno opomogli, vendar so v tem času imeli veliko smolo, saj so zastreljali kar 3 proste mete in večkrat zgrešili celo prazna vrata. V tem času je bil najboljši igralec na terenu vratar Podpadec, ki je nekaj- krat posredoval v izrednem slo- gu, zelo pa je odpovedal Križe in obe krili. Strelci za Dravo so bili Belšak 7, Križe 2, Kovač, Koren, Oman in Plavčak po 1. BRANIK-DRAVA (člani) 11:19 Drava: Ra.kuš, Hojker, Ro- čak: (3), Perger (3), Safranko, Zemljič dV Zlender (9), Stra- šek (3), Vrtačnik. Branik; Dogša. Vauhnik (5). Žižek (1), Albreht. Mlakar, Ju- rič (1), Jazbec (4), Ljubeč, Gre- gelj, Andolšek. Drava je kljub temu, da je igrala oslabljena brez Suleka, ki je že drugič pustil igralce Drave brez opravičila na cedi- lu, ponovno zabeležila visoko zmago. Obetal se je velik boj, vendar je Drava v prvem pol- času zaigrala tako, kot je še uis'mo videli. Ekipa je povedla s 7:0 in 10:1 in to proti ekipi, kjer so igrali 4 igralci prvega moštva Branika. Igralcem Dra- ve je uspela vsaka akcija. Po- kazali so celoten repertoar svo- jega znanja; od odličnih blo- kad, >šraub«, >lobov< do pre- ciznih in ostrih metov. V dru- gem polčafiu so sicer nekoliko popu.stili in dovolili nasprotni- ku, da je znižal rezultat na 10:16, vendar so v zadnjih mi- nutah ponovno zaigrali Ulično. BRANIK-DRAVA ženske) 5:8 (3:3) Drugo moštvo Branika je nu- dilo igralkam Drave v začetku močan odpor, vendar so v dru- gem polčasu gostje zasluženo zmagale. Drava je igrala t postavi: Emeršič, (Toplak), Korenjak (5), Kramberger (2), Pernat, Le- tonja, Komac, Makovec, Neu- bauer, Nahberger, Gojkovič (1). Lestvica moške lige: 1. Fužinar 4 3 1 0 89:60 7 2. Drava 3 3 0 0 88:30 6 3. MTT-Liv. 2 2 O O 31:14 4 4. Ruše 3 2 0 1 59:73 4 5. Kamnica 3 2 0 1 48:63 4 6. Slov. Grad. 4 2 O 2 52:74 4 7. Ormož 4 1 1 2 58:66 3 8. Maribor 3 O 1 2 52:68 I 9. Branik 4 O 1 3 59:73 1 10. V. Nedelja 4 0 0 4 24:55 O V žens/ki ligi vodi Drava s 4 točkami, sledijo Fužinar 2, Branik 2, V. Nedelja 1 in Slo- venj Gradec 1 točka. Pri mla- dincih pa vodijo Kovinar, Bra- nik in Drava s 4 točkami. Občinska nogometna liga: Gorišnica : Markovci 5:5 (2:4) Dornava : Videm 3:0 w.o. Na lestvici vodi >Partizan« Dornava pred Markovci itd. V sledečem kolu bodo igrali: Videm : Markovci Dornava : Gorišnica 2. D. Zopet v telovadnice Partizan, društvo za telesno vzgojo v Ptuju, si je tudi letos zastavil odgovorno nalogo, vljučiti čim več mladine v red- no telesnovzgojno delo. Z redno, neprekinjeno in vse- stransko telovadbo, ki naj po- stane mlademu rodu vsako- dnevna potreba, se bo mladina duhovno in telesno krepila ter bo našla pri telovadbi svoje za- dovoljstvo in zdravo zabavo. Telovadni urnik Ženska deca od 6 do 10 let: torek in petek od 16. do 17. ure v gimnaziji, vaditeljica Mla- kar Marica. Pionirke od 10 do 14 let: to- rek in petek od 17. do 18.30 v gimnaziji, vaditeljica Opara Marica. Pionirji od 10 do 14 let: to- rek in petek od 16.30 do 18. ure v Mladiki, vaditelj Ečedin Ste- van. Mladinke od 14 do 18 let: poned- in četrtek od 18. do 19.30 v Mladiki, vaditeljica Prelog Hedvika. Mladinci od 14 do 18 let: torek in petek od 18. do 19.30 v Mladiki, vaditelj Drobina Mi- šo. Članice od 18 dalje- poned. in četrtek od 19.30 do 21. ure v Mladiki, vaditeljica Prelog Hed- vika. CIani od 18 dalje: torek in petek od 19.30 do 21. ure v NIla- diki, vaditelj Štalcer Jurij. Redna vadba prične, 8. okto- bra 1962. STREL5TVO v nedeljo, 7. oktobra tega 1., je bil na ptujskem strelišču izveden tradicionaln. troboj z MK (malo- kalibrsko) puško med strelci Ptu- ja, Varaždina in Maribora. Tekmo- vanje, ki se prireja vsako leto v enem izmed navedenih mest in ima prvenstveno namen, zbližati od- nosno navezati medsebojna prija- teljstva strelcev in stelk teh mest. Letos je pripadala organizacija tekmovanja Ptujčanom, ki so to delo pohvalno izvedli. Goste so sprejeli s šopki nageljčkov. Tek- movanje je potekalo v najlepšem redu. Domačini so se za troboj re^no pripravili in čeprav niso osvojili prvih mest, so doseženi rezultati zadovoljivi. Razumeti pač mora- mo, da so v ekipah Maribora m Varaždina streljali tudi državni prvaki. Doseženi so bili naslednji rezul- tati: Člani (ekipe): 1. Maribor 966 krogov 2. Varaždin 946 krogov i 3. Ptuj 932 krogov Posamezniki: 1. Mlinarič (Mbr.) 254 krogov 2. Vincek (Var.) 250 krogov 3. Pal Janko (Ptuj) 245 krogov Članice (ekipe): 1. Maril)or 614 krogov 2» Ptuj 593 krogov 3. Varaždin 529 krogov Posameznice: 1. Poropat Urška (Mbr.) 164 krogov 2. Kramberger Olga (Ptuj) 1-59 krogov. 3. Vernig Dita (Ptuj) 155 Stanovanjski sklad občine Ptuj« (v nadaljnjem be- sedilu >sklad«). 2. člen Sklad je samostojen družbe- ni sklad in pravna oseba. Za obveznosti sklada jamči sklad s svojimi sredstvi. 3. člen Sklad je namenjen za grad- njo novih ali za dovršitev, do- zidavo oziroma velika popravi- la obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj ter za gradnjo ko- munalnih oDjektov, ki so s te- mi gradnjami v neposredni zvezii, 4. člen Sklad daje posojila za grad- njo stanovanj ali vlaga sred- stva v gradnjo stanovaj kot in- vestitor; stanovanjske hiše ozi- roma stanovanja prodaja ali pa stanovanja oddaja. 5. člen Dohodki sklada so: 1. stanovanjski prispevek; 2. amortizacija vrednosti ti- Sftih stavb v družbeni lastnini, od katerih pripada amortizaci- ja skladu po zakonu; 3. dohodnina od stavb (hiš- nina); 4. del najemnine za poslovne prostore po 12. členu zakona o poslovnih stavbah in prostorih in 125. členu zakona o stano- vanjskih razmerjih; 5. obresti od posojil, danih it sklada; 6. obresti od sredstev sklada, naloženih v banki; 7. dotacije iz proračunov po- litično-teritorialnih enot in iz predračunov dohodkov in iz- datkov samostojnih zavodov in družibenih organizacij; 8. dotacije iz skladov skuipne porabe gospodarsikih organiza- cij; 9. druge dotacije in d/>hodki. 6. člen Sklad upravlja upravni od- bor, ki šteje 11 članov. Upravni odbor sestavljajo člani, ki jih imenuje občinski ljudski odbor, in člani, ki jih delegirajo kot svoje predstavnike posamezne družbene in druge organizaci- je. Občinski ljudski odbor ime- nuje v upravni odbor dva čla- na izmed odbornikov, tri čla- ne pa izmed gospodarskih in gradbenih strokovnjakov. Po enega člana delegirajo v upravni odbor stanovanjske skupnosti Ptuj, Kidričevo in Lešje ter občinski odbor SZDL Ptuj in občinski odbor ZB NOV Ptuj. Direktor sklada je po svo- jem položaju član upravnega odbora. Mandat članov uprav- nega odbora traja dve leti; vsako leto se polovica članov izmenja. 7. člen Način upravljanja sklada in poslovanje upravnega odbora se določi s pravili sklada, ki jih sprejme upravni odbor, po- trdi pa občinski ljudski odbor. 8. člen Sklad ima direktorja. Direktor sklada vodi nepo- sredno poslovanje sklada v me- jah pravic, ki jih ima po za- konu o financiranju gradnje stanovanj in po pravilih skla- da. Direktor predstavlja sklad pred državnimi organi in na- sproti drugim. Za strokovno in pisarniško poslovanje ima sklad lastno ad- ministracijo. 9. člen Odredbodajalec za izvrševa- nje finančnega načrta sklada je direktor sklada. 10. člen Sedanji stanovanjski sklad se odpravi. Neuporabljena sred- stV|a in obveznosti tega sklada, vštevši sredstva obvezne rezer- ve, preidejo na stanovanjski sklad, ki je ustanovljen s tem odlokom. 11. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v >Uradnem vest- niku okraja Maribor«. St.: 010-1/62-5 Ptuj, dne 28. septembra 1962 Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 16. členu zakona o orga- nizaciji uprave ljudskih odbo- rov (Uradni list LRS, št. 22-119/59) je občinski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in na seji zbora proiz- vajalcev, dne 28. septembra 1962 sprejel odlok o spremem- bah in dopolnitvah odloka o notranji organizaciji upravnih organov občinskega ljudskega odbora Ptuj z dne 23. sept. in 28. decembra 1961 tako, da se prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o notranji organizaciji uprav- nih organov občinskega ljud- skega odbora Ptuj 1. člen Organi občinskega ljudskega odbora Ptuj, za katere se do- loča notranja organizacija, so: L TAJNIK TEMELJNI UPRAVNI ORGANI II. Oddelek za notranje za- deve III. Oddelek za občo upravo IV. Oddelek za finance V. Oddelek za gospodarstvo VI. Oddelek za družbene službe VII. Oddelek za narodno obrambo POSEBNI UPRAVNI ORGANI VITI. Uprava za dohodke (v se- stavu oddelka za finance) IX. Katastrski urad X. Krajevni uradi DRUGI ORGANI XI. Občinski javni pravo- branilec XII. Sodnik za prekrške 2. člen Notranja organizacija uprav- nih organov občinskega ljud- skega odbora je nasleonja: I. TAJNIK 11. ODDELEK ZA NOTRA- NJE ZADEVE referat za javno varnost in varnost prometa, referat za javni red in mir, referat za evidenco pre- bivalstva in volilni ime- nik, referat za osebna stanja in vodstvo državljansikih knjig, referat za požarno varnost in civilno zaščito, matični urad; IIL ODDELEK ZA OBČO UPRAVO referat za personalne in kadrovske zadeve, referat za OMT poslova- nje, referat za evidenco; pisarne: a) predsedstvena pisarna, b) skupščinska pisarna, c) glavna pisarna, d) sprejemna pisarna, ekonom a t, strojepisnica, gomožno — tehnične služ- IV. ODDELEK ZA FINANCE odse/k za proračun, . referat za finančno kon- trolo, referat za sklade, referat za imovinsko- pravne in evidenco DP; UPRAVA ZA DOHODKE (v sestavu oddelka za fi- nance) referat za dohodke od sa- mostojnih poklicev in premoženja, referat za dohodke od kmetijstva, referat za odmero pri- spevka za gozdni sklad, referat za davčno knjigo- vodstvo, referat za takse in pro- metni davek od nepre- mičnin, referat za izterjavo dav- ščin; V. ODDELEK ZA GOSPO- DARSTVO odsek za planiranje, referat za upravno prav- ne zadeve, referat za blagovni pro- met in turizem, referat za osebne dohod- ke v gospodarstvu, referat za delovna raz- merja, referat za komunalne za- deve in promet, referat za stanovanjske zadeve, referat za gradbene za- deve, referat za urbanizem, referat za investicije, referat za kmetijstvo, referat za gozdarstvo, inšpekcije: kmetijska inšpekcija, veterinarska inšpekcija, gozdarska inšpekcija, gradbena inšpekcija, inšpekcija za delo, tržna inšpekcija; VI. ODDELEK ZA DRUŽ- BENE SLUŽBE odsek za socialno varstvo, referat za invalidsko var- stvo, referat za zdravstvo, referat za šolstvo, pro- sveto in kulturo, sanitarna inšpekcija; VIL ODDELEK ZA NAROD- NO OBRAMBO referat za personalne za- deve, referat za vojaške zade- ve, referat za naborne zade- ve, referat za predvojaško in izvenarmadno vzgojo: VIIL KATASTRSKI URAD referat za vzdrževanje iz- mere, referat za vzdrževanje pi- smenega dela katastrske- ga operata; IX. KRAJEVNI URADI V krajevnih uradih ni no- tranjih organizacijskih enot. X. OBČINSKI JAVNI PRA- VOBRANILEC Pri občinskem javnem pravobranilcu ni notra- njih organizacijskih enot. XL SODNIK ZA PREKRŠKE Pri sodniku za prekrške ni notranjih organizacij- skih enot. 3. člen Ta odlok velja od dneva ob- jave v »Uradnem vestniku okra- ja Maribor«. 7 dnem. ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o notranji organizaciji upravnih organov občinskega ljudskega odbora Ptuj, št. 01-04-5/1-61, z dne 25. septembra 1961 (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-399/61). Št.: 02-6/62-3 Ptuj, dne 28. septembra 1962 Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik Mestni kino Ptuj predvaja 12. oktobra 1.1. jugoslo- vanski film »Vsega je krivo po- letje«, 13. in 14. oktobra 1.1. ame- riški barvni film (cinemascope) »Obračun v Table Rocku«, 16. in 17. oktobra 1.1. nemški barvni film »Črni blisk«, 18. in 19. okto- bra 1.1. jugoslovanski barvni film »Carjevo novo oblačilo«. Kino »Ruda Sever« Gori- šnica predvaja 14. oktobra 1.1. italijan- ski barvni (vistavision) film »Voj- na in mir«, I. del. Kino Tomaž pri Ormožu predvaja 14. oktobra 1.1. francoski barvni film »Brez družine«. Kino Z^ivri' predvaja 14. oktobra 1.1. italijan- ski (cinemascope) barvni film »Beatrica Cenci«. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 13. do 20. oktobra 1962. Polna luna bo v soboto, 13. okto- bra ob 13,33 uri. Napoved: Vsled občasnih padavin na severu, bo- mo imeli večkrat oblačno in hlad- no vreme, vendar bomo imeli ves teden lepo vreme, vmes bo še precej sončnih ur. Nočne tempe- rature bodo okrog O stop., da bo prišlo dvakrat do jutranje slane. Dnevne temperature bodo prve dni med 10 in 15, zadnje dni ted- na pa v mejah 15 in 20 stop. C. AC CURZIO MALAPARTE STEKLENO OKO Jeseni 1941 sem bil v Ukraji- ni bl:žu Poltave. Pokrajina je bi- la polna partizanov. Bilo Je, kot da so se vrnil: časi hmelniških kozakov, Pugačeva, Stijenke Re- zina. Skupine partržanov so kro- žile Po gozdovih m po močvirjih ob Dnjepru, strel; iz mitraljezov So prihajal; iznenada iz vaških razvalin, iz jarkov, iz gozdov. Po- tem je bila spet tišina, ona glu- ha tišina brezmejne ruske ravni- ne. Nekega dne je prijahal nemški častnik na čelu svoje topnlčarske kolone skozi ves. V vas: ni bilo žive duše, hiše so bile videti že delj časa zapuščene. V hlevih kolhoza je ležalo kakih sto konj šf» zvezanih z vajetmi za prazne jasi;, kjer so pogin'!! od gladu.' Vas je Izgledala zlokobno, kakor j VSe ruske vasi, nad katerimi sei jt znesla nemška represalija. Ča- | stnik je gledal nekako melanho-' lično kakor v zadregi, skoraj da s strahom na prazne h:še, na s!a-| mo na vhodih, na razprta okna,i na praxne :n neme sobe. Iz vrtov so se dvigal«'črne, nepremične! ©či sončnic in sledile r žalostnimi pogled. minKjidočo kolono. Čast-^ nik je jahal sklonjen nad konjevo grivo, obe roki položeni na jabol-, ko sedla. Bil je mož kakih štir-j desetih let, že sivih las Od časa da časa je dvignil pogled k sive- mu nebu, potem se je v streme- n.h zravnal in se ozrl nazaj na^ kolono. Vojaki so korakali za vo- zovi v skupinah, konji so udarja- li s kopiti na blatno cesto, biči so pokali v vlažnem zraku, možje so kričali »ia! !a!« da b. vzpodbu- dili konje. Bil je siv dan, vas je izgledala strašljivo v siv.ni jese- ni. Dvignil se je veter, tu in tam se je kak obešen Žid zamajal na vejah dreves. Od hiše do hiše se je čulo šepetanje, kakor če bi skupine otrok z bosimi nogami tekale po zapuščenih sobah; dol- go škripanje, kakor če bi cela ar- mada m'ši švigala po zapuščenih hišah. Kolona se je v vasi ustavila in vojaki so s razšli po stezah med vrtovi, da poiščejo vodo za konje, ko jih je častnik v galopu dohi- tel, ves bled in vpil: proč, proč ljudje! Mimogrede se je z bičem dotikal vojakov, ki so že sedeli na pragu hiš, »proč, proč,« je kričal. Tedaj se je med vojaki zsčul glas »Flecktyphus«, ta strašna beseda se je raznesla preko cele kolone in je že dose- gla one skupine izven vasi; vsi vojaki so se vrnil: na svoja me- sta m kolona se je začela spet pomiketi. »ia, 'a«, biči so pokali v sivini dneva in vojaki so pre- strašeni gledal: skozi odprta okna v notranjost hiš, kjer so ležah mrliči na slamnatih ležiščih, si- vi. grozotni, z razprtimi očmi. Častnik se je ustavil ns vaškem trgu, polefl Stalinovega sponeni- ka, ki je ležal v blatu, gledal na pomikajočo se kolono in s: vsak čas s^el z roko na čelo in šel počasi, počasi z rahlo in trudno kretnjo preko levega očesa. Sonce je bilo še visoko, vendar je že legel prvi mrak nad vrhove gozdov, ki je polagoma postajal temnejši, gostejši, temnoplavkast in neprodoren. Častnikov konj je bil nestrpen, začel je udarjati s kopiti na blatna tla, ker bi bil rad sledil koloni, ki je že korakala iz vasi. Častnik je spodbodel ko- nja in jahal kot zadnji v koloni. Ko je jahal mimo zadnjih hiš, se je zravnal v stremenih in se ozrl. cesta in trg sta bile zapuščena, hiše žalostne in prazne. In od da- leč Je spremljalo kolono šepeta- nje in škripanje, ki ju je povzro- čal veter v slamnatih stenah hiš. Častnik je segel z roko na čelo in si jo pritisnil s trudno kretnjo na oko. Naenkrat so padli iz va- si streli in mu žvižgali mimo uše- sa. »Halt«, je zakričal častnik. Ko- lona se je ustavila, njeni mitra- Ijezi so začeli streljati na vas. Prvim strelom so sledili drugi, ogenj partizanov je postajal ved- no živahnejši, nepretrgan, besen.' I>va topničarja sta padla zadeta.} Tedaj je častnik spodbodel konja in zdirjal ob koloni, dejal pove- lja, skupine vojakov so začele streljati m tekle preko travnikov, > d« bi obkrožile vas. »Na komade porušite vse,« je kričal častnik. Partizani so nadaljeval s strelja- njem, še en vojak je padel. Se- daj je popadla častnika jeza. Dir- jal je preko travnikov, spodbujal vojake, jih razmerčal v p>ozicije, da bi od vseh strani tolkli na vas. Nekaj hiš je pričelo goreti. Ploha zažigalnih bomb je padala na vas, rušik zidovje in strehe, drobila drevje, dvigala oblake dima. Partizani so neustrašeno nadaljevali s streljanjem, Topov- ski ogenj je postajal tako močan, da je bila vas kmalu kup ruševin. In glej, iz dima in zubljev ognja je pritekla skupina partizanov z dvignjenimi rokami. - Nekateri so bili stari, večina pa mladi ljudje, med njimi tudi ena žena. Častnik se je v sedlu sklonil in ogledoval drugega za drugim. Pot mu je lil s čela, mu oblival lica. »Postrelite, jih!« je ukazal s hripavim glfl-i som in si pritisnil roko na oko. • Glas mu je bil utrujen in tudi! kretnja, s katero si je pritisnili roko na oko, je bila videti utru- jena. »Ogenj!« je ukazal nared- nik. Po izstrelitvi nabojev se je častnik obrnil, pogledal trupla padlih, zamahnil z bičem (»Ja- wohl!« je rekel narednik in spro- žil revolver v kup trupel), dvig- nil roko, topničarji so zapregli konje, kolona se je na cesti raz- vrstila v pohod in krenila dalje. Častnik je sklonjen nad grivo konovi vprašanje dvakrat. »Saj veš, zakaj me vprašuješ,« odgovori deček. Njegov fll*s je miren in jasen, odgovor bref vsakega str«hu, pa tudi brez po- sebnega interesa. Gleda častniku v obraz in preoeu je odgovoril, se je postavil v pozor kakor kak vojak. »Veš, kdo so Nemci?« g« vpraša s tihim glasom častnik. »Nisi morda tudi ti Nemec, to- variš oficir.« odgovori deček. Tedaj zamahne častnik z roko in narednik zgrabi fanta za eno roko in izvleče izza pasa revolver. »Ne tu, malo dalje,« reče čast- nik in obrne hrbet. Fant je šel z narednikom. Ho- dil je naglo, da bi Sel v korak z narednikom. Naenkrat se je čast- nik obrnil, dvignil bič, zakričal: »Trenutek.« Narednik se je obrnil in začudeno pogledal častnika, se vrnil in s sprož»no roko suval pred seboj dečka. »Koliko je ura?« je vprašal častnik. Potem je, ne da bi poča- kal odgovor, pričel pred dečkom hoditi sem in tja in udarjati z bi- čem ob škorenj. Naenkrat se je ustavil pred dečkom, ga dolgo gledal brM besed. Z utrujenim, počasnim in brezbrižnim glasom je rekel: »Cuj, nočem ti hudega, saj si še otrok, jaz s* ne borim z Otroki Ljirf>l bog, nisem Jaz Iz- našel vojske.« častnik se je pre- kinil in rekel dečku z nenavadno nežnim glasom: »Cuj, jaz imam eno oko stekleno. T^žko ga je lo- čiti od onega pravega. C« mi lah- ko poveS takoj, bre« rtemiiljanja, katero od obeh oči je stekleno, lahko odideš. si prost.« »Levo oko,« odgovori takoj de- ček. »Kako si mogel to opaziti ?« Ker Je od obth adlno. ki ima nekaj človeškega.« Prevedla Helena Kraševec STRAN 6 r E O N I K Z96X VHSOIMO 'mid OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 16 členu zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 22-119 59) in po 6. odstavku 25. člena zako- na o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53-664 57) je ob- činski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbor^ in na seji zbor proizvaj^alcev, dne 28 septembra 1962 sprejel odlok o spre- membaih in dopolnitvah odloka o sistematizaciji delovnih mest v upravnih organih občinskega Ij udskega odbora Ptuj z dne 25. septembra in 28. decembra 1961 tako, da se prečiščeno besedilo odloka glasi: ODLOK o sistematizaciji delovnih mest v upravnih organih in drugih organih občinskega ljudskega odbora Ptuj 1. člen V upravnih in drugih organih občinskega ljudskega odbora Ptuj se sitematizira 201 delovnih mest uslužbencev in 19 delov- nih mest tehničnega osebja Za posamezna delovna mesta se določajo naslednji nazivi oziroma druge strokovnosti: XII. POMOŽNO TEHNIČNO OSEBJE — telefonista PO^ uslu. ' 2 _ šoferja visoko kvalif. voz. mot. vozil 2 — hišnik pomož. usl. 1 — čistilke nekvalif. delav. ' 12 — kurjač kvalif. delaivec 1 — stalni figurant r^ pom. usl- 1 19 i katastrskem uradu 2. člen V upravnih organih občinskega ljudskega odbora Ptuj s« določilo naslednia honorarna delovna mesta: V ODDELKU ZA DRUŽBENE SLU2BE 1 honorarni vodi a za šolske mlpčne kuhinje 5 ur dnevno V ODDELKU ZA OBCO UPRAVO 1 honorarni razmnoževalec 4 ure dnevno 1 honorarni hišnik 3 ure dnevno 3. člen Poleg delovnih mest. navedenih v 1. in 2. ^Jlenu tega odloka so ori občinskem ljudskem odb oru sistemizirana še priprav- niška mesta: — za naziv I. vrste 1 mesto — za naziv H. vrste 3 mesta — za naziv IIL vrste 4 mesta — za naziv IV. vrste 3 mesta 4. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o sistema- tizaciji delovnih' mest v upravnih organih občinskega ljudske- ga odbora Ptuj, št. 01/1-04-5/2-61 z dne 29. septembra 1961 (Urad- ni vestnik okraja Maribor, št. 3 3-400/61). Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okra- ja Maribor«. „„ Predsednica Številka: 02-5 62-3 občinskega ljudskega odbora Ptuj. dne 28 septembra 1962 Lojzka Stropnik 1. r. Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, U. OKTOBRA 6.00—8.00 Dobro jutro dragi poslu- šavci! — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa. po- ročila, pregled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.45 Iz albuma skladb za otroke. 9.00 Poročila. 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Matineja orkestra RT% Ljubljana, dirigent Bogo Leskovic. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušavci čestitajo in po- zdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda, 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Poje slovenski! oktet. 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved. 15.15 Tri krat pet 15.30 »Slike z razstave« Modesta Pet- rovima Musorgskega. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami. 17.00 Poročila. 17.05 Z lokom po strunah. 17.15 Radij- ska igra 18.09 Zoltan Kodalv: Plesi iz Galante 18.24 Glasbena medigra. 18.30 športna nedelja. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Izberite vašo melodijo 21.00 umetnost verizma — 1. oddaja. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zabavni ansambli RTv Beo- grad. 23.00 Pcročila. 23.05 Zaplešimo 7 novi teden. 24 00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK. 15. OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro iutrol (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar 6.00—€.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in tadiiski koledar 8.00 Poročila, 11.00 Pozor, nimaš prednosti. 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Vaški kvintet s pevci. 12.30 Od valčka do calypsa. 13.00 Kapoved časa, poro- čila, vremenska napoved, prireditve dne- va in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Ma- non. Lescaut. Butterflv, Tosca in njiho- ve ljubezni. 14.00 Poročila. 14.05 Glas- bem lirik — Robert Schumann. 14.20 Petnajst minut z orkestrom Eddie Barc- lay 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo. 17.00 Poročila. 17.05 Ob- dobja slovenskega samospeva. 17.40 Za- plešite z nami. 18.00 Poročila — aktu- alnosti doma in v svetu. 18.10 Igra zabavni orkester Alfred Hause. 18.25 Pesm-j in plesi jugoslovanskih narodov. 18.45 Radijska univerza. 19.00 Obvesti- la. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Simfonični kon- cert Drezdenske filharmonije dirigira Heinz Bongartz. 22.00 Napoved časa poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. TOREK, 16. OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro Iutrol (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Helandska vojaška godba igra mednarod- ne koračnice. 12.30 Za oddih in dobro voljo. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30 Med ju- goslovanskimi baleti. 14.00 Poročila. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 14.35 Po naših planincah . . . 17.00 Po- ročila. 17.05 Koncert po željah poslu- šavcev. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Stoglavi virtuozi — 1. oddaja. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene raz- glednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Vedri intermezzo. 20.15 Radijska igra. 21.15 Dve slovenski skladbi. 21.27 Od severno ameriških prerij do madžarske puste. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA. 17. OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro Iutrol (pisan glas- beni spored) - vmes nb .- 05—^5.10 Po- ročila in dnevni koledar 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila pregled tiska, vre- men«* »apoved in obvestila 7.00—7.15 Napo i'' časa poročila, vremenska napo- poved n radijski koledar ? On Poročila 11.00 Pozor, ttimaš prednostil 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Slovenske polke in valčki. 12.30 Iz re- pertoarja Jussija Bjorlinga. 13.0 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pesmi in plesi iz Dalma- cije in Makedonije. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 »Odkrijte se. go- spoda, genij«! 18.00 Poročila — aktu- alnosti doma in v svetu. 18.10 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu. 18.30 Slo- venske in medjimurske narodne poje ženski zbor KZRTV Ljubljana p. v, Mil- ka Skoberneta. 18.45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgled- nice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Štiri krat petnajst. 21.00 Glasbena med- igra. 21.05—23.00 Danilo Svara: Vero- nika Deseniška. Opera v 4 dejanjih — vmes ob 22.00—22.15 Napoved časa," poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dati. ČETRTEK, 18. OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas beni st>ored) — vmes ob 5.05—5.10 Po ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na poved časa. poročila, pregled tiska, vre menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska Bdpo- ved in radijski koledar 8 00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila, 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Kvartet »Do« poje črnske duhovne pes- mi. 12.30 Paleta prijetnih melodij. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved, prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabav- na glasba. 13.30 Popularne orkestralne skladbe Antonina Dvoraka, 14.00 Poroči- la, 17.00 Poročila. 17.0 Glasbena kri- žanka 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Prvi večerni ples. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Obvesti- la. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Raz- položenjska glasba z orkestrom Jackie Gleason. 21.00 Literarni večer. 21.40 Dušan Radič: Divertimento. 22.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK, 19 OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro iutrol (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5 05—5 10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na poved in radijski koledar 8.00 Poročila 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Trio Maksa Kovačiča. 12.30 Pojeta mez- zosopranistka Sonja Draksier in basist Zdravko Kovač. 12.45 Petnajst m