g 5 5'+
SO 100200
OSRtONJ^ KNJU'U1C^
p.P * 126
Primorski c
ifl
PoŠ*lulna plačana v gotovim	onf. ,,
Abb. postale I gruppo Cena ^UU llT
nevnik
Leto XXXIV. Št. 6 (9918)
TRST, nedelja, 8. januarja 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je zadel Izhaja« v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Hoja nad breznom
, pričam smo bil!, da bodo v j alin kot doslej božji mlini mleli J Počasi, vendar vztrivio Mnogi so računali, koliko lahko trajajo «mi-sehii roki» Alda Mo. a. duhovnega v°ditelja KD, ki si ie pred nekaj Meseci zadal zelo težko in zapleteno v^logo, kako obrniti krmilo pre-_°°oeanskega parnika, ki mu je *m.e &D, ne da bi se potniki na la-n ovedeli in mu spremenil smer, . skoraj vzporedna oni, ki so jo ubrale ostale demokratične stran-e' Toda komunistično vprašanje je Postajalo iz tedna o teden bolj ualno, in se vsem sedaj zelo
•	**“*• Italija ne more več čakati j 'zid Morovih razmišljanj.
j , komunistično, vprašanje* lahko r -ai preProsto opiš imo z ugotovitvi-°’ ie v Italiji nemogoče vladati
*	3s°^ V°^i stranke. ki zbira skoraj | odstotkov glas ro in nedvomno j, postavlja hrbtenico italijanskega rn lVSkega razrei'1- Tembolj v tre-
i	Sp U’ ^ je gospodo:sko kriza do-
ii	• ® ® sv°j višek in je mogoč izhod r J ,nie s&mo s polniko, ki jo bo
masive prepričano podprlo in li tTeh z naivmio odgovornostjo j, pp Potrebne odpovedi na daljši
| ijt°pP0Vedi. nove gospodarske po-C UuT Za premosfM-eo krize pa od 9 jj pUa tie more zahtevati stran-11 sa' *a^or ie krščanskodemokratska, l zal n°’S' naivečio odgovornost za o; Boi”26”0 a°spodirslvo in negativne 1 ^ ,ave razsipništva in klientelizma. v. jj 0 n?i torej verjame lepim bese
'f oru' < e ne SPtemi ja jo vidna in iO. Una jamstva?
pprašanje s0 predstavniki KPI in tpa- Se Pmvi kitičnih sil, ki sku-to l'zet? Predstavljata znatno ve-Mj.	volivcev kot krščanska
l^ftiofcraciia, postavili že julija la-podpisu programskega spo o ni — Toda
bil
§*• Po
(t 'Uma, Tedaj je KIJ odgovorila, da te , Pravljena na drugačno reši-,. 'p vsak pritisk v tem smislu je gr Zarnan. Poskus izvajanja »pro-enohSke(la sporazuma* z obstoječo
ni ?rvn° Andreotti je-vo vlado se štor' neSeKar ie bilo pozitivnega ni ,lene9a je zap’;<alo v zakonodaj-jf spotr°hn’ki zbornic, vlada pa ni bila -. ' °ona spoštovati niti srokovni-
ka»
lil | '
Tak' ;9a 3e sama sestavila. o ie pred novoletnimi praznijo ,a^*a^0 vzdvšje, ki je privedlo \bo \*~~anie vladne krize. Andreotti rfPiorrt°ral Otopili čez teden dni, akn o ° nekai dni kasneje, medtem fostja Vr>dstVa strank z večjo zavze-tio° Merijo ob vprašanju sestave
..	' vladne večine in nove vlade.
Ku °Tai nobenega dvoma ni, da bo st„a o skorajšnji seji svojega vod-tokrat 6 b° Zarcipnmiju in Moru iran. Uspelo nhrzdati pritisk no-4]jela 2 desnice ;n Vatikana) spre-ffviadn arnhel o oblikovanju prave *tt°krp,fVeč.ine' v kateri naj bi de-repuhilani' komunisti, socialisti, Atoodlo'. r”0' m socialdemokrati ^Weja,,„Ca ‘. na enak ij/iavm ravni o dicinn °iSti Vlar!e in parlamenta. Troje d a na Parlamentarna praksa t 6ne nSe z oblikonaniem vladne ve-, ca Voji sk“Pen program, ki bi imeig 0 Posamezne komponente ne
•jltrankn^°Stavljafi 1’ dvom’ med 'tlostn ■ ni Pa ustvari nek, solidar-»proti °dnos• ki ichko terja tudi lli°dIočan■POivetov'ln)u in skupinska %i To hi
/.'*endar •	3 ie korak naprej,
■ rial	tak, da bi lahko prepri-
„»ta, j1C0' KpI in PSI dobro ve-ri'»Prejel ^ V iaki vladni zedini
#; . ,c., _
'ffliepoase tudi odgovornost za af.ten, n,arne sklene, ne da bi pri flaootr, °ale deiansko nadzorovati 2*0 sp aL?ladneaa mehanizma*, ka-Vltalija 'r>JPi izvaM’ Zasuk, ki ga lJnarnrt>ttbuie v tem trenutku je ulil juri,- tudi Psihološkega značaja. 0 Potrebuje vidne znake, da
■: -fe stvari
;ol-fco akt,.’, spreminjajo. Zato je ta-i, Kpj pO° uprasanie nove vlade. nl,!<la j.’ , in tudi PRI vztrajajo. 3 tfdarjjo f!trebna mlada narodne so-l^fPtadaS **' lme'tonah so jo tudi •if^oiada 2° . prem9slUev krize* ali i/lt ie Za izjemne čase*. Kakorkoli Plado temi pojmi razumemo pTtofcrLv :aterj naj bi poleg de-, i|ti(!nj anskih sedeti tudi komuni-dr,, .SOcialistični republikanski
Had sirančn* politike, nadzorstva t,ioUu^ern°m državnih soudeležb in
. ,Pe e^krtstiani pravijo, da tega »v^tont,, 10 sprejeti, ker bi se jim v tern razklala na dvoje. Morda leste i_S?|l’slu o e’o napihujejo P ro-dijodfcar "e desnice, ] ki jo vodijo dotlej;j.	je Panjani spreobrnil in
lb‘rv'riiiahViCi’ s prsU,m P'1 kaže na h Itj kot r, ™ani Pomembne osebno-
Ue Carolis ali Rossi Di Mon-
telera. Vsekakor bo vodstvo KD ie prve dni tega ledna povedalo, do kod je pripravljeno «popustiti» pritiskom levice.
Krožijo že glasovi, da bi kompromisna rešitev bila tista, ki jo je julija lani predlagala levica, KD pa odločno odbila. vlada med demokristjani in «ministri - strokovnjaki» iz vrst strank, ki bi vstopile v vladno večhio. Torej strokovnjaki, ki bi bili •/blizu* KPI, PSI in PRI. Ugledni rimski dnevnik o-menja imena predsednika rConfin-dustrie*, republikance Guida Car-lija, nato znanega ekonomista in pristaša Neodths ie levice prof. Spavento, socialističnemu strokovnjaku pa bi prisodili prosvetno ministrstvo itd.
Se bosta KPI in PSI zadovoljili s ponujenim? Verjetno ne. Pogajanja bodo trajala še nekaj tednov, najdje do konca meseca, ker se sedaj mudi. Nad strankami lebdita namreč dva «Damoklejeva meča*: referendumi in predčasne volitve.
Razpust parlamenta in torej čelni spopad na predčasnih volitvah sta vedno aduta, s koterima demokristjani izsiljujejo ostale stranke, čeprav dobro vedo, da bi volitve bistveno ne spremenile političnih ravnotežij in da bi se tkomunistič-no vprašanje* spet s še večjo silo pojavilo po volitvah Toda grožnja z volitvami ni v tem. Demokristjani računajo na odgovornost levičarskih strank, ki dobro vedo, da bi nekajmesečna jmraliza parlamenta in upravnega aparata države močno zaostrila gospodarsko krizo in morda spravila italijanski demokratični sistem na kolena. To je pa tveganje, ki se mu odgovorne politične sile hočejo za vsako ceno izogniti.
Drugi Damoklejev mec pa so referendumi, ki so jih sprožili radikalci za odpravo ce]e vrste zgrešenih in zastarelih zakonov. Levičarske stranke vedo, da bi referendumi, kakor nove rotitve, povzročili čelni spopad v državi in bi v teh pogojih bilo dogovarjanje med strankami nemogoče. Možnost demokratične solidarnosti za premostitev krize ob skupnih naporih je torej odvisna od tega, koliko bo levičarskim strankam uspelo vključiti v novi vladni program tudi izboljšanje vseh zakonov, ki bi jih sicer referendumi odpravili. To so pomembne reforme, kot so sprememba kazenskih zakonikov, sistema umobolnice, reforma preiskovalne komisije parlamenta, zakona o javni varnosti itd. O vsem lem bi se morale stranke dogovoriti in pred pomladjo z intenzivnim delom parlamenta nadoknaditi tridesetletno zakonodajno zamudo. Jim bo uspelo? Mnogi o tem dvomijo, in pa kaj takega nemogoče, le dobra volja je potrebna. Tako bi junija verjetno organizirali en sam referendum, o odpravi norm, ki prepovedujejo prekinitev nosečnosti. Ob tem vprašanju je sporazum med KD in levico nemogoč zaradi svetovnonazorskih načelnih nesoglasij, vendar so ta javnosti povsem jasna in r.ruiua, da bj referendum (podobno kot prejšnji, o razporoki) ne smel bistveno vplivati na obstoj vlade in parlamentarne večine.
Stranke, ki bodo prihodnji teden odločale o nadaljnjem koraku naprej v počasnem razvoju i-talijanske politike, dobro vedo, da se pomikajo na robu prepada in da bi jih vsaka nepremišljena poteza lahko ‘potegnila v brezno. Prav tako pa vedo, da se jim tla rušijo pod nogami in da bi bile zapisane propasti, če bi ostale na mestu. Plaz bi ne prizanesel nikomur. Zato morajo naprej, pa čeprav previdno, do tranejše podlage. Kakšna bo? Bo dovolj trdna? Upamo, da nam na ta odgovor ne bo treba čakati predolgo.
STOJAN SPETIČ
Detonacija KPI na obisku v SFRJ
BEOGRAD — Tajnik v izvršnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije' Aleksandar Grličkov je včeraj sprejel delegacijo Komunistične partije Italije, ki je že nekaj dni pod vodstvom člana direkcije Adalbe ta Minuccija v gosteh pri predsedstvu Zveze komunistov Jugoslavije. Grličkov se je z zastopniki italijanskih komunistov pogovarja’ o pripravah na XI. kongres jugoslovanske partije, o aktualnih vprašanjih razvoja Jugoslavije, o razmerah v mednarodnem delavskem gibanju
PREVIDNOST IN SVARILO V IZJAVI CHIAROMONTEJA (KPI)
TUDI KOMUNISTI UPAJO, DA BO KD OPUSTILA KLJUBOVANJE NOVI VLADI
Zaostren pritisk desnice pred sejo vodstva KD - Pritisk ZDA
teri že razmišljali o javnem pozivu Italiji, naj ne dopusti vstopa komunistov v vlado. Javnemu pozivu so se odpovedali, češ da bi bil «po Kissingerjevem stilu*, niso pa demantirali podtalnih pritiskov. (st. s. - c. c.)
Carter o Palestini
WASHINGTON - Predsednik ZDA Carter se je vrnil z devetdnevnega potovanja, med katerim .je obiskal sedem dežel. V letalu je časnikarjem dejal, da bodo a-rabski voditelji verjetno sprejeli zamisel o določeni izraelski prisotnosti v Cisjordanjji. V zvezi s «palestinskim vprašanjem* je Carter dejal da nasprotuje obii-
RIM — Konec tedna Je potekel v znamenju novih pritiskov desničarskih struj v KD, ki bi rade prisilile vodstvo stranke, naj zaostri svoje stališče proti vstopu komunistov v vlado ali v vladno večino in to kljubovalnost razširi tudi do ostalih kompromisnih rešitev, kot so vlada s strokovnjaki in podobno.
Tako se na eni strani oglaša Do-nat Cattin (v zameno mu komunisti in socialisti vračajo z zahtevo, naj ga odstranijo iz prihodnje vlade), na drugi pa De Carolis in Rossi Di Montelera in zahtevajo, naj Zaccagnini drži na kongresu dano besedo, da se KD ne bo povezala s komunisti «v politično zavezništvo*. V tem smislu so poslali tajništvu stranke posebno izjavo. Med podpisniki so, poleg omenjenih, tudi Mazzotta, Segni in Zamberletti.
Verjetno je, da bo na skorajšnji seji vodstvu stianke moral poseči z vso avtoritete sam Moro, ki bo pa — na drugi strani — komunistom in soc aiistom, ki sedaj nočejo odstopiti niti za ped od prvotnih stausč, rekel: «Glej-te, obrzdal sem jih, toda dlje od meje, ki sem jo začrtal spet ne smem.*
Baje se tudi v levičarskih vrstah utrjuje prepričanje, da bo do oblikovanja nove vlade «narod-ne solidarnosti* s socialističnimi in komunističnimi ministri morala preteči še ena «vmesna faza*, morda vlade s strokovnjaki. V takem primeru naj b; «renoez vous* za novo vlado bil konec leta. ob volitvah predsednika republike.
Komunisti medtem opozarjajo demokristjane na terno odgovornost, ki bj jo sprejeli nase, če bi ne popustili. Član ta,,ništva KPI Chiaromonte jasna svan KD, naj ne napenja loka preveč: «KB bo sprejela nase težko odgovornost, če bo še dalje kljubovala zahtevi po novi vladi, ki naj premosti krizno obdobje .Stališče Ki I pojasnjuje tudi Macaluso, ki poudarja, da je Italiji pdtrebna vsaj vlada, ki bo imela v parlamentu in družbi zadostno ljudsko ped)•ero.*
Morda pomeni to, da bi v »vmesni fazi* zadostovala prava vladna večina? Američanom niti to ni po godu. Kot poroča «New York Times* je ameriška vlada poklicala v Wasbington svojega veleposlanika v Italiji. Richarda Gardnerja, ki naj poroča o nevarnosti, da bo KPI sodelovala v vladi. V State Departementu se množijo glasovi, da je Carter zelo zaskrbljen in da so neka-
kovanju palestinske države, ker bi bila »Leglo prevratnikov*. Pač pa je za »soupravljanje* njihovega ozemlja: pri skupni upravi palestinskega ozemlja naj bi sodelovali Izrael, Jordanija Egipt in OZN. Po preteku določenega roka naj bi Palestincem dopustili, da oblikujejo federacijo z Jordanijo, ne pa lastne države.
PARIZ — Na vsfdržavni konferenci KPF je Gtorges Marchais seznanil javnost, da je francoska levičarska zveza dokončno pokopana po Mittcrivndovem srečanju s Carterjem in ponovnih dokazih, da mu je v usodnem trenutku ljubše zavfzništvo z meščanstvom, kot pa z delavskim razredom. Volivce je Marchais pozval, naj 12. marca, ra prvem krogu volitev okr.ip jo KPF, da bo lahko »prisilila Miiterranda* k spoštovanju nedavniti dogovorov o skupnem vladanju KPF naj bi prejela najmanj 23 odstotkov
MOGOČNA MANIFESTACIJA V HUMINU
Proti zavlačevanju in za obnovo po potresu prizadetega območja
Pet tisoč ljudi v sprevodu po razdejanem mestecu - Demonstraciji so se pridružila tudi beneška društva - V Vidmu manifestacija ekstraparlamentarcev in kristjanov
Transparenti s slovenskimi napisi med včerajšnjo manifestacija v Huminu
iiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<iiiiiuiiiii.fiiiiiii,Ui;liiiiiil|l|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiU||,|ima
NOV ČLEN V VERIGI POLITIČNECA NASILJA V RIMU
Dvajsetletna fašista ubita pri zločinskem napadu neznanih teroristov na sekcijo MSI
V kasnejših spopadih med karabinjerji in misovskimi demonstranti je bil hudo ranjen s strelom v glavo še en desničarski skrajnež - Nobene sledi za atentatorji
RIM — Zločinski teroristi, ki se skrivajo pod najrazličnejšimi imeni in ki skušajo pahniti Italijo v prepad avtoritativnega režima, so sinoči povzročili še dve smrtni žrtvi. V prvih večernih urah je skupina teroristov, med katerimi .je baje bila tudi ženska, streljala na štiri mlade misovce, ki so komaj stopili iz sekcije MSI v mestni četrti Tuscolana. Že po prvih strelih se je smrtno zadet v glavo zgrudil dvajsetletni študent medicine Francesco Bigonzetti, medtem ko so drugi trije skušali zbežati. Skupina je dokaj hladnokrvno, tako vsaj trdijo očividci, streljala za njimi in zadela tudi Francešea Ciavatto in Vinceuza Segneri.
Teroristi, bilo jih je po nekaterih
pričevanjih od pet do sedem, so potem odšli vsak na svojo stran in policija jih doslej še ni izsledila. Do poznih nočnih ur si nobena teroristična organizacija ni prevzela odgovornosti za zločin.
Bigonzettija, Ciavatto in Segne-


PROCES ZARADI POKOLA V KMEČKI BANKI
Neplodno soočenje Caprara - Andreotti
Priči sta vztrajali vsaka pri svojem stališču
CATANZARO - Kot je bilo pričakovati, soočenje med predsednikom vlade in bivšim obrambnim ministrom Giuliom Andreottijem ter časnikarjem Massimom Capra-ro glede zadeve Giamnettinl ni o-brodilo velikih novosti. Priči sta vztrajali pri svojih stališčih: Andreotti je zatrjeval, da ni nikoli omenjal sestanka v palači Chigi, na katerem naj bi potrdili sklep častnikov SID, da prikrijejo Gian-nettinjjevo vlogo sodniku D'Ambro-siu, Caprara pa je bil nasprotno mnenja, da je predsednik vlade nedvomno govoril o sestanku na vladni ravni.
Prav tako sta ostali priči vsaka pri svoji trditvi glede zapisovanja razgovora. Andreotti je trdil, da si novinar ni beležil njegovih izjav, Caprara pa je trdil ravno nasprotno. In zavrnil je tudi spravljivo Andreottijevo potezo, češ »morda sl je beležil, ko sem moral za dalj časa na telefon*. Že pred tem je Caprara prav tako zavrnil ponujeni kompromis glede primera Gian-nettini. «Morda — je Andreotti pojasnjeval časnikarjevo »zmoto* — je Ca—ara napačno razumel. Med razpravo sem namreč omenil, da sta tako gen. Miceli kot adm. Henke izjavila, da je sklep o Gian-nettimju potrdile, »višja politična oblast*, kar je Caprara najbrž tolmačil kot vlado.* Časnikar pa je odločno zavrnil možnost pomote: »J svojimi političnimi in poklicnimi izkušnjami bi takoj dojel razliko med terminom »palača Chigi* in »višja politična oblast*.
»Eden od dveh — je ob slednji trditvi vzrojil odv. Azzariti Bova — laže. Zato gospod predsednik prosim, da izročite zapisnik soočenja jav emu tožile za morebitni postopek, prepis pa pošljite v Milan
sodnikom, ki vodijo dodatno preiskavo.* Predsedniku Scuteriju ni uspelo, da bi ustavil vihravega odvetnika, ko je narekoval zahtevo zapisnikarju, s spretnim odlašanjem z odločitvijo pa je. vendarle dosegel da se sodnemu zboru o zahtevi ni bilo treba izreči.
Pred zaključkom obravnave je Andreotti v odgovor na vprašanja odvetnikov še pojasnil, da je bil z zadevo Giannettini točno seznanjen šele poleti 1974.	(vt)
rija so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer je Bigonzetti takoj podlegel rani (zadet je bil v desno oko, krogla pa mu je obtičala v levem ušesu, poleg tega je bil ranjen tudi v trebuh), medtem ko je Ciavatta, ki ga je krogla zadela v prsi, izdihnil nekaj časa kasneje. Segneri je imel samo manjšo prasko na roki.
Ko so rimski fašisti zvedeli za smrt obeh mladeničev, So se podali v mestno četrt Tuscolano pred tamkajšnji misovski sedež, ki so ga policija in karabinjerji že močno zastražili. Prišlo je do hudih neredov, med katerim so fašisti predrli policijski koido-n in se prebili do kraja, kjer sta mladeniča bila ranjena. Tam so že položili na tla črno zastavo z misovskim znamenjem in nekaj šopov rož. Prisotna je bila tudi snemalna ekipa italijanske televizije, katero je bil tudi časnikar Cario Ceccherini, ki je hotel posneti manifestacijo. Fašisti so ga napadli in pretepli, kot so pretepli tudi snemalce in druge tehnike.
Posegli so karabinjerji pod poveljstvom kapetana Nobilija. V i-stem trenutku je skupina misovcev skušala prevrniti njegov avto in karabinjerji so enega od demonstrantov aretirali. Njegovi pajdaši so takrat, to je uradna verzija varnostnih sil, zače l streljati proti karabinjerjem, ki sr. na ogenj odgovorili, vendar so streljali v
zrak. Pri tem je bil zadet v čelo 19-letni Stefano Rrvchiom. Krogla se mu je ustavila v možganih in njegovo zdravstveno stanje je zelo hudo. V bolnišnici San Giovan-ni, kamor so ga prepeljali, so zdravniki mnenja, da se fant ne bo rešil. Stefma Kt cchionija je v bolnišnico pripeljal eden najbolj znanih in vidnih predstavnikov rimskih f<.sisuiv Bruno Di Luia, ki je pred desetimi leti bil eden ustanoviteljev neonacističnega gibanja tlo.u di popolo*.
Politični oddelek rimske kvesture skuša medtem izdelati identikit
zločincev, ki so streljali na fašiste. Poleg tega si preiskovalci še niso na jasnem, koliko je teroristov sploh bilo in ali je res. da je med njimi bila tudi neka ženska. Ugotovili pa so. da so se vsaj nekateri od teroristov poslutil samokresa kalibra 32.
Redakcijski odbor TG1 je medtem objavil sporočilo, v katerem, medtem ko obsoja zločin, katerega žrtvi sta postala Bigonzetti in Chiavatta. protestira proti brutalnem napadu, ki ga je bil deležen časnikar Ceccherini in vsa snemalna e-kipa. (if)
iiiiiiMiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiHiimiiiaiinMiimuiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiitiimauiiiiiiiiu
RIMSKI ODVETNIK PREMOSTIL KRITO
OVIDIU LEFEBVRU GRE ŽE NA BOLJE
Predsednik ustavnega sodišča Rossi izrazil upanje, da Lefebvrova bolezen ne bo zavrta razprave
RIM — Ovidio Lefebvre D’Ovidio, ki je včeraj prispel v Italijo, ni več v nevarnosti. Primarij rimske bolnišnice, v katero so ga sprejeli takoj po njegovem prihodu na letališče Fiumicino, je izjavil, da še ni bilo mogoče ugotoviti, kaj je povzročilo hudo komo, zaradi katere so ga morali nujno odpeljati v oddelek za oživljanje. Kaže, da je Lefebvre DOvidio zaužil nekaj tablet proti bolečinam, ki so mu
Predsednik vlade Andreotti ln časnikar Massimo Caprara mod včerajšnjim soočenjem v Cauui/.aiu
(ANSAJ
jih povzročile podplutbe na prsih in na levi strani telesa, posledice hudega padca v njegovi celici v Braziliji. Kakšne so bile v te tablete IkOvidio ni znal povedati.
Kljub temu. da so zdravniki izjavili, da njegovo življenje ni več v nevarnosti, odvetnik Lefebvre še ni popolnoma priseben, še vedno misli, da je še v Braziliji in se baje ne zaveda, da je preteklo že 48 ur, odkar je odpotoval iz Južne i Amerike.
V	Rimu krožijo glede njegove dogodivščine številne domneve, ne nazadnje tudi ta, da je to bilo prvo opozorilo bivšemu predstavniku tovarne Lockheed za Italijo.
V	zvezi z vso zadevo je predsednik ustavnega sodišča Paolo Rossi izjavil, da bo Lefebvrova «bolezen» prav gotovo nekoliko zavlekla postopek. Odvetnika bodo sicer zaslišali, kakor hitro bo okreval, med tem časom pa se bodo nadaljevala zasliševanja drugih obtožencev. Kar zadeva prvo uradno obravnavo, ki bi morala biti, tako so vsaj mislili pred prihodom Ovi-dia Lefebvra DOvidia v Italijo, sredi februarja, je predsednik u-stavnega sodišča izrazili upanje, da bo ta rok le utegnil držati. Rossi je ukazal izvesti zelo natančno preiskavo o Lefebvrovem zdravstvenem stanju. Preiskovalni sodnik ustavnega sodišča Gionfrida pa je na vprašanje, ali bo DOvidia zaslišal v bolnišnici, dejal, da bo to pač odvisno od poteka njegove bolezni. Kakorkoli že, pa bo do obravnave pred ustavnim sodiščem moralo priti. ker zakon ne predvideva možnosti, da bi obtožence oprostili še Pred obravnavo, (if)
VIDEM — Zagrenjeni, napeti in besni zaradi zamud in neizpolnjenih obljub, obenem pa trdno odločeni, da nadaljujejo z demokratičnim bojem za svoje pravice za obnovo po potresu prizadetega območja, za celovit in uravnovešen družbeni in gospodarski napredek Furlanije in Beneške Slovenije: skoraj pet tisoč ljudi se je zbralo včeraj popoldne v razdejanem Huminu, kjer so montažne barake zrasle kot gobe po dežju, raztresene med ruševinami brez vsakršnega kriterija: pet tisoč Hudi, ki je mirno in demokratično, vendar pa z nezlomljivo odločnostjo manifestiralo sklep, da prebije začarani krog (država, ki spričo pomanjkanja sredstev ne spoštuje sprejetih obveznosti; dežela, ki z vrača na državo naj večjo odgovornost za sedanji položaj, češ da ni dala denarja, obenem pa ne priznava krajevnim ustanovam stvarnih operativnih orodij; krajevne ustanove, ki zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in tehničnega osebja, pa tudi zaradi premajhnih pristojnosti, ne morejo izpolniti svojih obveznosti in spodbuditi obnove porušenih domov, ki davi prizadeto območje.
Dvajset mesecev je minilo, od kar je v noči med 5. in 6. majem katastrofalni potres v nekaj trenutkih opo-tošil domove in tovarne, rušil vasi in mesta, osem mesecev je minilo, od kar se je z odhodom izrednega vladnega komisarja Zam-berlettija zaključila druga izredna faza, prizadeto območje pa je še vedno »puščava* ruševin, v kateri so zrasle majhne in nič kaj privlačne oaze barak in zasilnih naselij,: v katerih je prebivalstvo utesnjeno, brez vsakih socialnih storitev, prisiljeno k asocialnemu načinu življenja, ki mu ni lastno. Tla so se po dolgem času vendarle u-
Mate Parlov svetovni prvak
Sinoči je v Milanu Jugoslovan Mate Parlov v dvoboja, veljavnem za naslov svetovnega prvaka poltežke kategorije (verzija WBC) premagal svetovnega prvaka Argentinca Miguela Angela Caella s k.o. v devetem kroga.
Podrobnejše poročilo o srečanju podajamo na naši športni strani.
mirila, to pa ni spodbudilo obnove, nasprotno.
Z redkimi izjemami, med katerimi gre omeniti napore in pozitivne doo^žke koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa v Beneški Sloveniji, je Furlanija skorajda paralizirana.
I roti tem zamudam, proti tej mr-tvoudnosti deželnih in državnih op-ganov, ki s svojo imobilnostjo davijo prizadeto območje, je nastopilo ljudstvo, posegli so sindikati ob podpori občin, gorskih skupnosti in zadružniškega gibanja, pobudi pa so se pridružila tudi beneška prosvetna društva. Včerajšnja mogočna manifestacija v Huminu, ki je postal dramatični simbol celotnega prizadetega območja, je le prvi korak v novi fazi boja in priti ,k \ kajti, kot je bilo zapisano na mnogih transparentih, Furlanija in Beneška Slovenija ne smeta umreti. Množični manifestaciji bo sledila splošna pokrajinska ali celo deželna stavka, po-VOJMIR TAVČAR
(Nadaljevanje m zadnji strani)
*imor$ki
TRŽAŠKI DNEVNIK
8. januarja 197f
POMEMBNA SLOVESNOST VČERAJ V BAZOVICI
Svečano odkritje spominske plošče glasniku slovenskega naroda Cankarju
Ploščo je postavila Narodna in študijska knjižnica - Nagovora prot. Franca Škerlja, prot. Marije Pirjevec in nastop moškega zbora «Tabor» z Opčin
gledal s posebno pozornostjo in simpatijo na Trst, ki je proti koncu prejšnjega in v začetku našega stoletja postajal eno najvitalnejših središč slovenskega socialističnega gibanja. Ko je spomladi 1907 sprejel kandidaturo na socialdemokratski listi za državnozborske volitve, so ga tržaški socialistični voditelji povabili, da bi v okviru Ljudskega odra natopsil tudi v Trstu Ni čudno, da je nato na Cankarjevo predavanje prišla velika množica, ki je z izrednim zanimanjem spremljala njegove besede o »slovenskem ljudstvu in slovenski kulturi*. Predavanja tržaška «Edinost» ni sprejela, češ da pisatelj tržaških razmer ne pozna. Cankar pa je natančno poznal položaj mesta v zalivu in se v naslednjih letih še večkrat vrnil v Trst. Bodril je svoje tržaške poslušalce, naj se ne »strašijo dnevnega trpljenja, ne zakrivajo oči pred grozotami časa, ampak naj jim pogumno pogledajo v lice. Ne samo človek, ne samo narod, temveč tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja očiščeno in pomlajeno*.
Moški pevski zbor «Tabor* z Opčin je v kratkem kulturnem sporedu pod vodstvom prof. Svetka Grgiča zapel nekaj pesmi, nakar je predsednik PD Lipa iz Bazovice Darko Metlika svečano obljubil, da bo društvo ploščo varovalo z vso silo in srcem pred morebitnimi oskru
Na slovesnosti v Bazovici med govorom prof. Marije Pirjevec. Na desni predsednik upravnega sveta NsK prof. Franc Škerlj
SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI
Hačaturjanov «Spartacus» z budimpeštanskim baletom
Prepričljiv nastop gostujočega ansambla z dobrimi solisti in lepimi množičnimi prizori v bogati in do-
miselni koreografiji Laszla Seregija
Balet zSpartacusz na glasbo sovjetskega skladatelja Arama Bača-turjana je bil prvič izvajan leta 1968 in je od takrat v 'železnem* repertoarju baleta moskovskega gledališča 'Bolšoj* pa tudi drugih gledališč, med kateiimi državne opere v Budimpešti. Bo velikih uspe hih, ki jih je budimpeštanski državni balet dosegel z njm v Parizu in drugod po Evropi, ga je sinoči prvič predstavil tržaškemu občinstvu v okviru redne Verdijeve sezone.
Hačaturjan je napisal že več baletov, pri katerih se je pogosto za tekal k narodnim motivom svoje rodne Armenije. V 'Spartacusu* ni niti trohice folklornih elementov, vse je čista baletna glasba zasnovana v modernem slogu, ki sicer ne prekinja z italijansko - francosko akademsko tradicijo in njenim nadaljevanjem v rusicj baletni glasbi a se od nje vendarle oddaljuje z uporabljanjem sodobnejših in že pri nekaterih drugih avtorjih preizkušenih prijemov. Glavna značilnost «Spartacusove» glasbe pa je njena izrazita plesnost, kar je seveda imenitna podloga za koreografsko snovanje in oblikovanje in «Spartacusova» vsebina je bila kot naročena v tem ' smislu. Zgodovinski upor sužnjev in gladiatorjev je namreč nudil že sam po sebi Ha-čaturjanu možnost izredne glasbene razgibanosti, koreograf ir režiser Se-regt sam pa je znal mojstrsko uskladiti glasbo s plesnim izra
ranga. Kljub individualističnim vrlinam plesalcev glavnih vlog pa je boljši del izvedbe vendarle bil v slikovitosti množičnih prizorov, njihovi razgibanosti in ubranosti, kar pa je poleg izur/e-nosti plesalcev tudi že in celo še prej stvar odlične koreografije in dognane režije.
Od plesalcev naj omenimo vsaj Viktorja Rono kot Spa^lacusa, Adel Orosz kot Flavto in Zoltana Nagijja kot Afričana.. Vse solistične zasedbe so v alternaciji, kar si lahko privošči le močan in kiniliteten baletni zbor.
Vse priznanje tudi orkestru gledališča Verdi, ki je pod vodstvom dirigenta Janosa Scndoija muziciral podjetno, zvočno izrazito in v lepi skladnosti z odrom.
Aplavzi številnega občinstva so pogosto nagrajevali posamezne plesalce tudi sredi dejanj.
nitvami in podobnimi vandalskimi zom vsehine Tako je nastal balet
dejanji.
izjemnih izraznih možnosti, ki more
«V tej hiši je leta 1912 živel veliki pisatelj in glasnik slovenskega ljudstva Ivan Cankar. Ob stoletnici pisateljevega rojstva Narodna in študijska knjižnica*. Te besede so vklesane v marmornato ploščo, ki leži na pročelju hiše št. 186 v Ulici Igo Gruden v Bazovici. Včeraj so ploščo s krajšo slovesnostjo tudi odkrili. Vse prisotne, med katerimi smo o-pazili tudi senatorko Jelko Gerbče-vo, pokrajinskega odbornika Lucijana Volka, župana Pavla Coljo in Edvina Švaba ter mnogo kulturnih delavcev, je v imenu Narodne in študijske knjižnice pozdravil predsednik upravnega sveta Franc Škerlj, ki se je zahvalil vsem za njihovo prisotnost. «Zahvala gre predvsem lastnikom hiše, ki so dovolili, da se vzida na njeno pročelje plošča, velika zahvala pa tudi Srečku Colji, ki je poklonil ploščo in jo sam sklepal.* je dejal Škerlj. «Narodna ih študijska knjižnica je vključila med pobude ob 30-letnici svoje ustanovitve tudi odkritje spominske plošče pisatelju Ivanu Cankarju, ki je bival v tej hiši v Bazovici leta 1912
Vnitiiiim mn iiiiiiiiiiiii m n n minil n iiiniiiifiii um
Po poti bojkota enotno naprej!
kot gost občinskega zdravnika dr. Reje, ko se je veliki pisatelj mudil v našem mestu, kateremu je bil pc-sebno naklonjen,* je svoj kratek nagovor sklenil Franc Škerlj.
Prof. Marija Pirjevec pa je v kratkem orisu Cankarjevega bivanja
Narodni in študijski knjižnici gre I v izvedbi ubranega in z močnimi
vsa pohvala za izredno pomembno dejanje postavitve spominske plošče velikemu geniju slovenskega naroda, ki bo mimoidoče opominjal, da je tudi na naši zemlji živel Ivan Cankar, čigar umetniško in socialno sporočilo oplaja srca ljudi in čigar ime je v svetovni zakladnici literature.
v Trstu dejala, da «je Cankar zaradi svojega zaupanja v proletariat
..............mini................................................................■■■..m.......
individualnimi kreatorji obogatenega ansambla res prepričljivo zaživeti.
Za sinočnjo izvedbo lahko rečemo, da je zaživela v vseh svojih sestavinah. Baletni zbor budimpe-štanske opere se je predstavil kot umetniško visoko zastavljen ansambel z nekaterimi, solisti vrhunskega
PO POBATKIH SINDIKALNE ORGANIZACIJE «SUNIA»
V Trstu vlada stanovanjska stiska 2.500 stanovanj pa je nezasedenih

SUNIA, ACLI in sindikalna zveza zahtevajo zasedbo neoddanih bivališč
Volitve v šolske svete 11. in 12. preteklega decembra so za nami; utonile bi prav gotovo že v poza bo, če ne bi bil z njimi tesno povezan bojkot volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete na slovenskih šolah na Tržaškem in na Goriškem. Bojkot volitev bo prešel v zgodovino kot zgled enotno sti in samozavesti Slovencev v zamejstvu v boju za enakopravnost naše šole. naše besede in našega človeka. Gre torej za dogodek, ki je prrava prelomnica v dosedanjih prizadevanjih za uresničitev naših pravic.
S tem odločnim nastopom smo opozorili resno kot še nikoli doslej, da se zavedamo svojih pravic, svoje bitnosti, da hočemo odločati o naši šoli, o sebi, v prvi osebi kot subjekt po načelih ustave . in v duhu pooblaščenih odlokov ki jasno določajo, naj gre prva beseda o šoli skupnosti, kateri šola služi.
Bojkot je žel povsod uspeh, kol je bilo večkrat poudarjeno in kot je bilo sicer pričakovati, saj so se zanj odločile vse slovenske šolske komponente in z njimi vsa slovenska javnost ne glede na politične in ideološke razlike, ker nas je predvsem vezala skupna in trdna ljubezen do našega jezika neomejeno prepričanje, da je naš sklep demokratičen in napreden in da nas mora zato podpreti tudi itali janska demokratična javnost, če ji je mar splošna uveljavitev demokratičnih načel v državi. Prav v tem je treba iskati razloge, zakaj so propadli vsi poskusi, da bi nas odvrnili od sprejetega sklepa. Zaman so bila razna slepomišenja krajevnih in državnih oblasti. Sem spada tiskovno sporočilo prosvetnega ministra, ko je še sam na predvečer volitev obljubljal nekakšne slovenske specifične šolske svete ali okraje brez repa in glave; za legel ni seveda niti na hitro «in eitremis* sestavljen predlog o slo venskih okrajih deželnega odbomi ka Mizzaua. Slovenci smo takore koč z bojkotom povedali jasno o blastem, da je prišel čas, ko mo ra biti konec izsiljevanja, da ni smo Slovenci več pripravljeni ho diti po starih kolovozih pohlevno sti in potrpežljivosti.
Analiza razlogov in pomena boj kota, pa nam dekezujeta, da se zdaleč nismo dosegli cilja, zaradi katerega smo samozavestno šli na pot bojkota. Doseženi uspeh je le korak naprej na poti uresničena nja naše zahteve po samostojnem šolskem okraju in avtonomiji slovenske šole. Zato nadaljujemo e-notno po začrtani poti s podporo demokratične italijanske javnosti ter demokratičnih strank, ne da bi se pri tem odpovedali svoji bitno-sti in samozavestnemu nastopu.
F. Š.
V Trstu naj bi bilo kljub velikemu popraševanju vsaj 2.500 nezasedenih stanovanj. SUNIA in ACLI sta zato s sindikalno zvezo pričeli že 15. novembra zbirati podpise, da bi ta stanovanja upravno dali v najem. Popraševanje je v našem mestu veliko ne samo zaradi novoporočencev, temveč predvsem, ker so se morale številne družine izseliti iz stanovanj. Pri teh izgonih je bil osnovni razlog »neodložljiva potreba lastnika*, saj so le redki primeri, da so bili stanovalci izgnani, ker niso plačevali najemnine.
Po izjavah tajnice SUNIA Jole Burlo je sindikat sprožil 600 postopkov proti izgonom in 2.000 proti lastnikom, ker ne poskrbijo za vzdrževanje. Še bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da je pri zavodu za ljudske hiše 6.200 prošenj za stanovanje, od teh 1.884 zaradi bivanja v nehigienskih prostorih, kar 2.000 prošenj pa so vložile starejše osebe. In prav starejše osebe imajo s stanovanji najhujše probleme. Mesto se postopoma stara, 100 tisoč je upokojencev, od teh je kar 55 tisoč starejših cd 60 let. Večina tega prebivalstva prebiva v mestnem središču v sta-
rih, ogromnih stanovanjih, kjer polagoma vse razpada, lastniki pa čakajo samo smrt stanovalca, da prostore preuredijo in jih dajo v najem kot urade za družbe. Mestno središče se tako postopoma spreminja v komercialni center, kjer neovirano delujejo velike družbe z nepremičninami. Tudi zakon o pravičnih stanarinah po mnenju Jole Burlo ne bo rešil stanovanjskih problemov Trsta. SUNIA prejema številna opozorila, kako so pričeli nekateri lastniki prilagajati stanarine novim kriterijem, ki pa nimajo nobene zveze z zakonom. Na tržišču je ponudba stanovanj precejšnja, a po večini so to že opremljena stanovanja, za katera zahtevajo lastniki zelo visoke najemnine. Vse to pogojuje nakupno ceno novih stanovanj, ki je pri nas višja kot drugod. Ljudska stanovanja pa le malenkost-
4	-	-	.	'	.o, p i DU
no vplivajo, saj jih ■ je komaj-,24-tisoč od približno 105 tisoč stanovanj, kolikor jih je v mestu. Zbiranje podpisov je torej nadvse pomembna pobuda, saj je treba prisiliti lastnike, da bodo končno dali v najem stanovanja, ki so sedaj prazna zaradi previsokih cen.
Od jutri tridnevna stavka zdravnikov
Intersidikalni svet zdravnikov tržaške pokrajine je sklenil, da pristopi k vsedržavnemu stavkovnemu gibanju kategorije. Zato bo jutri, v torek in v sredo stavka vseh zdravnikov. S tem hočejo zdravniki opozoriti na mnoge probleme, ki zadevajo italijanski zdrav stveni sistem.
V sredo ob 18.30 v Kulturnem domu
Prvo predavanje o gledališki umetnosti
V priredbi Narodne in študijske knjižnice v Trstu bo v sredo, 11. t.m., začetek ciklusa predavanj o slovenski gledališki umetnosti.
Prvo predavanje bo torej v sredo, 11. t.m.. ob 18.30 v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4. Predaval bo prof. Dušan Moravec iz Ljubljane O ZGODOVINI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA OD LETA 1848 DO 1920. NSK opozarja vse ljubitelje gledališke umetnosti na to predavanje priznanega slovenskega strokovnjaka in vabi zlasti mladino, da se ga polnoštevilno udeleži.
Kot doslej, bo tudi letos vstop prost.
Drugo predavanje pa bo v sredo 25. t.m., ko bo govoril prof. ing. Filip Kalan Kumbatovič o slovenskem gledališču med NOB.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE
Sindikat slovenske sole sporoča, da bo prihodnja seja glavnega odbora, v torek, 10. januarja, ob 17. uri na sedežu sindikata. Ul. Fabio Filzi 8.
• Zgoniška občinska uprava obvešča vse zainteresirane občanke, da lahko vsak dan do 18. t.m. pridejo med 8.30 in 9. uro v občinsko ambulanto v Zgoniku na citološke izvide, v sklopu preventivnih pregledov za preprečitev rakastih obolenj.
KM« a
SLOVENSKI
KLUB
priredi
v torek, 10. t.m.,
ob 20.30
v klubskih prostorih, Ulica sv. Frančiška 20/11
VEČER FILMOV
kluba »Mini film* iz Ljubljane.
Slovenski amaterski film, ki ne-utesnjeno razvija svojo govorico in se uveljavlja v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru, bosta predstavila Vasja Herbst in Štefan Lozic.
Na srečanje posebej vabimo vse domače kino-amaterje.
...................................................................................................................................................................................•■■iiiiiiiiiiiiiiii.......
STALIŠČE KRI O MLADINSKEM ZAPOSLOVANJU
ŠD Breg se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri silvestrovanju 1977. predvsem skupini boljunskih žensk
Danes slavi 85. rojstni dan
PAVEL MALALAN od Banov
še na mnoga zdrava leta mu iskreno želi sin P epi z družino.
Čestitkam se pridružuje družina Mikuž.
Težke kritike deželnemu odboru ker ni dal programskih smernic
Krajevne uprave so bile tako prepuščene same sebi - Zanemaril je tudi strokovno preusmeritev na potresnem območju
Deželna svetovalska skupina KPI je skupaj z deželnim tajništvom ZK MI izdala poročilo o zaposlovanju v naši deželi, glede na stališča deželnega odbora in strank, ki ga podpirajo. Po njihovem mnenju so se KD, PSDI in PRI premalo zavzele za rešitev tega problema, ki je bistvene važnosti ne samo za novo, bolj demokratično vodenje delovnega tržišča, temveč temelj za smotrno u-
OBVESTILO IZLETNIKOM
Vse naročnike in čitatelje našega dnevnika, ki so se prijavili za naše izlete oziroma potovanja, prosimo, da upoštevajo naslednje: Za potovanje na Kitajsko in v London je treba vplačati drugi obrok dne 6. ali 7. februarja, tretji obrok pa 2. ali 3. marca 1978. Ob vplačilu drugega obroka je treba prinesti s sabo veljaven potni list, in za Kitajsko tudi po dve fotografiji.
Za potovanje v Egipt je treba vplačati celotno vsoto do 30. januarja — za skupino, ki potuje 18.2.78 — in do 10. februarja za skupino, ki potuje 4.3.78. S sabo je treba prinesti potni list.
Za izlet v Budimpešto je treba vplačati drugi obrok dne 27. ali 28.2., tretji pa 30. in 31.3.78. Ob vplačilu zadnjega obroka je treba prinesti s sabo veljaven potni list in dve fotografiji. Ob tej priložnosti bo treba tudi podpisati formular za madžarski vizum.
Kdor bi moral potovanje odpovedati (tudi iz razlogov višje sile!) do 30 dni pred začetkom potovanja, izgubi 10% na vrednost aranžmana. Za odpoved od 30 do 20 dni pred začetkom potovanja se plača 20% na vrednost aranžmana, do 3 dni pa 50%. Kdor bi potovanje odpovedal 3 ali manj dni pred začetkom potovanja, izgubi celotno vsoto. Do 40 dni pred začetkom se vplačana vsota v celoti povrne.
Do 21 dni pred začetkom potovanja pa se lahko oseba zamenja, vendar le pod pogojem, da ima v redu potni list in ne predstavlja organizacijskih težav.
porabo delovnih sil pri obnovi Furlanije
Deželni odbor je po mnenju komunistov pustil krajevne uprave na cedilu. Poslal jim je le okrožnico, v kateri jih je seznanil z novimi obveznostmi, sam pa ni nakazal nobenih programskih smernic. Kljub težavam so krajevne uprave izdelale načrte, ki jih je odbor enostavno združil in poslal medministrskemu odboru za gospodarsko načrtovanje (CIPE). S tem je vsem dokazal, da so mu ti problemi tuji. V strokovnem usposabljanju predvideva namreč le pobude v obrtništvu, industriji in gradbeništvu, popolnoma pa je zanemaril kmetijstvo. Glede obrtništva pa je po mnenju komunistov preveč usposobljenostnih tečajev, ki jim obrtniške organizacije nasprotujejo. Pri gradbeništvu, ki bi moralo biti ena izmed glavnih postavk, saj je od njega v dobri meri odvisna obnova, pa niso zagotovili prednostnih kriterijev in bodo usposobili le nekaj desetin mladincev, še huje je v industriji, kjer je deželni odbor le navedel negativno stališče podjetnikov za usposabljanje mladine, sam pa ni poskrbel, da bi se kaj spremenilo. Vse to dokazuje, da deželni odbor nesmotrno razsipa denar in vztraja pri starih konceptih odborništev, ki so zaprti vase brez nikake koordinacije med delavskimi problemi, proizvodnjo, šolo in strokovnim usposabljanjem. Prav tako težko odgovornost ima deželni odbor pri nespoštovanju vsedržavnega zakona o obnovi Furlanije, ker še ni poskrbel za vključitev mladine v
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Sezona 1977-78
BRANISLAV NU&IČ
OBLAST
komedija v dveh delih
Prevod	MILAN JESIH
Scena arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi
in maska SLAVICA LALICKI Koreografija JANEZ MEJAČ Priredba
in režija MIROSLAV BELOVIČ
V petek, 13. t.m., ob 20.15 ABONMA RED J.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
OTON ŽUPANČIČ
VERONIKA
DESENIŠKA
tragedija v dveh delih (pet dejanj) Ob stoletnici pesnikovega rojstva
Scena	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi	MIJA JARČEVA
Glasba	MOJMIR SEPE
Režija	JOŽE BABIČ
V sobolo, 14. t.m. SOBOTNI ABONMA.
ob 20.30
V nedeljo, 15. t.m. ob 16. uri NEDELJSKI ABONMA.
obnovo in ni rešil problema strokovne preusmeritve mladine na potresnem področju.
V zaključku svojega poročila komunisti zahtevajo najširše politične pobude, da se bo mladina in javnost soočila s tem problemom, demokratična jamstva in nadzorstva ter u-porabo vseh delovnih mest, ki bi jih deželna nakazila za preureditev gospodarstva zagotovila. To pa bo po mnenju komunistov možno le z določitvijo točnih programskih smernic, ki bodo omogočile krajevnim upravam pripravo ustreznih načrtov.
• Generalni podravnatelj italijanskih železnic inž. Misiti se bo v torek sestal v Vidmu s predstavniki dežele, da bi preučil probleme červinjanske ranžirne postaje in podvojitve železniške proge Videm-Trbiž.
Z motorjeip podrl priletno žensko
Včeraj ob 10.30 je 21-letni štu dent Giulio Di Giusto podrl s svo jim motorjem suzuki 380 na pločniku v Ul. Combi 75-letno upokojen ko Angelino- Foretich iz Ul. Carli 22. Di Giusto je zaneslo na pločnik po trčenju s fiat 500, ki ga je upravljala 59-letna Dolores Senni Ravalico. Foretichevo so z re Šilcem odpeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti 60 dni zaradi zloma desnega kolka, mladeniču so kasneje v bolnišnici samo razkužili odrgnino na levi nogi in ga poslali domov.
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna sezona 1977-78 Peti abonmajski koncert
V soboto, 14. januarja 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER «1 FILARMON ICI» iz Bologne
Dirigent: ANGELO EPHRIKIAN
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Kino
Ariston 15.00—17.30—19.50 «1 Lautari*. Režija Emil Loteani. D. Othel, Ebe-secsuol Cimpeanu. Barvni film.
Mignon 15.00 «L& grande avventura*. Barvni film za vsakogar.
Nazionale 15.30 «Le ayventure di Bianca e Bemie*. barvna risanka.
Grattacielo 15.30 «1 nuovi mostri*. Vittorio Gassman, Ornella Muti, Alberto Sordi in Ugo Tognazzi.
Excelsior 15.30 «Guerre stellari*. Mark Hamill, Carrie Fisher.
Fenlce 16.00 «L’orca assassina*. Ri chard Harris in Charlotte Rampling
Eden 16.00—20.00 «Gran bollito*. R Pozzetto, A. Lionello, L. Antonelli S. Winters. Barvni film. Prepove dan mladini pod 14. letom.
Ritz 15.30 «11 bel paese*. P. Villaggio, S. Dionisio, A. Mazzamauro. Bar vni film.
Filodrammutico 15.30 «Ninfomania ca-salinga*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Cristallo 15.30 «Bilitis». D. Hamilton. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Aurora 15.30 — 20.00 «Una giornata particolare*. Sofia Loren, Marcello Mastroianni. Barvni film.
Capitol 15.30—21.30 «Cara sposa*. A gostina Belli, Johnny Dorelli.
Moderno 16.30 «Poliziotto sprint*. M Merli. Barvni film.
Iinpero 15.00 »Pane, burro e marmel lata*. Enrico Montesano.
Ideale 15.00 «Charleston». Bud Spen cer. Barvni film.
Vittorio Veneto 14.45 «Mogliamante» Laura Antonelli, Marcello Mastroianni. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.00 «11 cibo degli dei*. M. Gortner, Pamela Franklin.
Astra 15.00 «Cassandra Crossing*. Sofia Loren, Burt Lancaster.
Volta (Milje) «Charleston». Bud Spencer. Barvni film.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Sezona 1977-78
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Johann Nestroy
TALISMAN
Burka s petjem v treh dejanjih
Prevod
Scena
Kostumi
Glasba
Janko Moder Sveta Jovanovič Marija Kobijeva Adolf Mttller
Glasbeno vodstvo Brane Demšar Lektor	Mirko Mahnič
Asistent režije Marjan Srienz Asistent scenografa Janez Kovič Režija	PETER LOTSCHAK
Ponovitve glej pod rubriko «Gledališča».
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — Kulturni dom
Johann Nestroy »TALISMAN* — gostovanje Drame SNG iz Ljubljane.
Danes, 8. januarja, ob 16. uri a-bonma red C (prva nedelja po premieri in red G (popoldanska predstava na dan praznika).
Ker ima SNG - Drama iz Ljubljane malo dni na razpolago za gostovanje v Trstu, smo bili prisiljeni združiti abonmaje. Obračamo se na cenjene abonente (redov B, C, F in G) s prošnjo, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu od 10. do 16. ure ali eno uro pred pričetkom predstav. Prosimo za razumevanje.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU gostuje danes, 8. januarja 1978, ob 19.30 v Ljubljani s predstavo Župančičeve »Veronike Deseniške*.
VERDI
Do 15. januarja 1978 bo na sporedu Hačaturjan-Scregijev balet «Spar. tacus*. Nastopil bo ansambel opernega gledališča iz Budimpešte, ki šteje okrog 100 izvajalcev, med temi več priznanih solistov. Danes, ob 18. uri ponovitev (red B/A).
AVDITORIJ
Zaradi nenadne obolelosti igralke Marine Dolfin odpade današnja predstava Goldonijeve komedije »Ljubosumne ženske* (Le donne gelose) v režiji F. Macedonia. Kdor si želi ogledati predstavo, naj ponovno rezervira vstopnice pri osrednji blagajni v Pasaži Protti ali pri blagajni Avditorija. Naslednja predstava bo v torek, 10. t.m., ob 20.30.
V običajni nedeljski oddaji v italijanskem jeziku koprskega radia z naslovom »Dogodki in odmevi*, ki je posvečena spoznavanju stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in njenih ustanov in organizacij, bo danes, 8. januarja, ob 11. uri intervju urednika oddaje Ennia Opassija s tajnikom Kmečke zveze Edijem Bukavcem, ki bo govoril o dejavnosti, bodočih načrtih ter možnosti vključitve Kmečke zveze v gospodarski del osimskih sporazumov.
ZVEZA
CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
priredi
BOŽIČNI KONCERT
danes, 8. januarja 1978, ob 16 uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu.
Razna obvestila
Društvo slovenskili izobražence* Trstu vabi na predavanje «Sodotf' misijonska problematika*. Preda* bo dr. Maksimilijan Jezernik, reW ( zavoda Propaganda fide in predstf nik Slovenika v Rimu. Večer bo , društvenih prostorih v Ul. Doniw' 3 jutri. 9. januarja, ob 20.15.
Razstave
* i
Jutri, 9. tega meseca, bodo v"» ]
leriji »Tribbio* odprli razstavo (S- j fik. S svojimi deli sodelujejo s ] karji Ajmone, Annigoni, Cantat^
Cascella. Cassinari, Dova, Genti® j Guttuso, Manzu, Marino, Messina, $ j dice in Tamburi.	|
V galeriji «Rena vecia* v Ul. - i nota 20 bodo do 23. t.m. razstavil Marino Cassetti, Edoardo GandruS-l Franko Vecchiet,
V prostorih Nemškega inštituta - * illiirn tUl. Coroneo 151 hodn 10.
kulturo (Ul. Coroneo 15) bodo 10.'
nuarja ob 18. uri odprli razst*1' «Lyonel Feininger*. Razstava bo ''
prta do konca meseca.
V galeriji Sofianopulo, Trg (
Giovanni 6 bodo v torek, 10. t.m.,‘t
18. uri odprli razstavo slikarja ij
glia Mestra. Razstava bo odprta (r
19. t.m., ob delavnikih od 18. do,' r
ure in ob praznikih od 11. do 13.'>)f
ROSSETTI
V petek, 13. t.m., gostovanje SNG Drama iz Ljubljane s Pirandellovim delom »Velikani.,z gore* (I giganti delta montagna). Za abonente Stalnega gledališča in SSG 50 odst. popusta. Znižane cene za mladino in za študente. Rezervacijo Pri' osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni Kulturnega doma.
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 15. ja** rja 1978, smučarski izlet na Zone**" Vpisovanje vključno do srede, t.m., na sedežu ZSŠDI v Ul. Frančiška 20 n. (tel. 767304).
Skl Club Union javlja, da jej razpolago še nekaj mest za enodbjj izlet v Ravascletto, ki bo v ned** 15. t.m. Informacije na sedežu W v Ul. Valdirivo 30, telef. 64459, dan od 17.30 do 19.30, razen ob 1
nedeljkih; ob sobotah od 10.30
12.30; 'VšBkto sredo na okrajnem dežu na Lonjerski cesti 177 od do 19.30.
Dne 7. januarja je preminila naša draga
MARIJA TREVISAN vd. KOBAL
Posebna zahvala vsemu osebju I. zdravstvenega oddelka glavne bolnišnice.
Pogreb bo v torek, 10. januarja, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: sinovi Marija, Darko in Srečko z družinami in drugo sorodstvo
Trst, 8. januarja 1978
Mali oglasi
ŽELITE se poročiti? informacije a gencija »Conoscersi*. Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923.
»CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a.
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, za prt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled, Via 8. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102.
PROSTA, zasedena, skoraj nova stanovanja v središču mesta in z vsem udobjem na prodaj. Pisati na oglasni oddelek pod šifro Stanovanje.
SAMA srednjih let išče sobo opremljeno in ogrevano za zimske mesece. Tel. 568614 od 19. do 21. ure.
TRGOVINA JESTVIN na Proseku išče vajenca ali pomočnika. Javite se v naselju San Nazario štev. 100.
ZAMENJAM večjo družinsko komfortno hišo, z večjim vrtom in vinsko trto v najlepši legi Celja — 15 minut iz centra — za enako vredno hišo z malo vrta, v bližini morja z možnostjo turizma. Na resne ponudbe odgovorim bolj obširno s sliko. ŠKORC PAVLA - Cesta na Dobravo 62 — 63000 CELJE.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način sočus-trO' vali z nami ob izgubi naše drage mame in none
ALEKSANDRE SLAVEC vd. KRAŠOVEC
Posebna zahvala župniku, pevskemu zboru »Valentin Vodnik* in vsem tistim, ,ki so jo spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Dolina, 8 januarja 1978
d
*1:
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad izraži sočustvovanja, ki so nam jih izrekli sorodniki, prijatelji in kolegi ob smrti našega dragega brata in svaka
IVANA KOCMANA
se iskreno zahvaljujemo. Hkrati se zahvaljujemo tudi vsetoi ki so na kakršen koli način delili z nami žalost.
Emilio, Ida in Adriana
Trst, 8. januarja 1978
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi drage žene, mame, sestre, none in pranone
MARIJE AUBER roj. GRUDEN
Posebna zahvala župniku, darovalcem cvetja ter vseBt ki so jo spremili k večnemu počitku.
SVOJCI
Salež (Bajta), 8. 1. 1978
PO PODATKIH TRŽAŠKE OBČINE
Občutni prihranki gospodinj ob božični «varčevalni akciji»
Samo pri sadju privarčevanih 100 milijonov lir - Pobudo v sodelovanju z Delavski-m/ zadrugami in združenjem trgovcev bodo ponovili ob velikonočnih praznikih
Koliko so prihranile tržaške gospo :iMe- Hrupih najobičajnejših ži-artiklov v 15 dneh, koliko je ^ traWla ^operacija varčevalije», ki jo J® občina izvajala v dogovoru z V , rotenjem trgovcev in Delavskimi ?furugami ob božičnih praznikih?
n' mogoče navajati, glede na raznolikost prodaje in na Kakovostne razlike med prodanimi ' r'i.,in Pijačami. Toda že sami naj-J'■ ^acilnejši ugotovljivi pokazatelji, > 71 J h je zbrala tržaška občina, do-Kazujejo uspeh in koristnost pobu-t	kateri j® sodelovalo 209 me-
J t, j. Prodajaln. Pri tem je treba Pdi upoštevati, da je dogovorjeno v oniejevanje cen vplivalo tudi na pro-
$ ap“ °9ne v vseh drugih prodajal-
af nan.
W ^aslo je na primer šlo v prodajo sK ®lo po minimalni cen' 2380 lir za
0	(najvišja dogovorjena je bila zel lir) prj čemer se je povrnilo
ob božiču 1975, mlade pure ^-480 namesto 2.880), prav tako
8	v« ^^a P°d običajno tržno ceno
1	*/*rotnina. Semensko olje se je
9	m .ajal° tudi P° 660 lir ,iter na-f!j,esto normalnih 790, kvalitetno o-
110.olje pa po 1.960 lir namesto s f* običajne cene od 2.240 do 2.400 tof ^ *a liter.
■0 -"jfo&iejše podatke so pridobili o , P r^baji sadja, katerega so znane podane količine, in sicer 2.000 sto-p r P^naranč in limon (pni katerih WU«ajo ,na aKupeh prihranek več isi hou, - "nbjonov lir), 600 stotov ja-k m hrušk privarčevanih 10 mi-i ČBrT°V^ *n 300 stotov orehov, pri *> Ul ,,f° gospodinje tudi potrošile ,' l , i?nov manj v primerjavi z i jjHbalnimi cenami, če upoštevamo, ’ mi brodstavl.jajo omenjene količine ov co vsega takega blaga, ki se je t*-?11.. razdobju prodalo, in da so i.,j na' tr° *ranc cene gotovo vplivale i 1 j. prodaje, računa občina, da a! oh uš*. “UP"! Prihranek gospodinj o'	Praznikih približno 100
. 't J°"ov lir samo pri sadju.
V Saležu so se poslovili od Marije Gruden-Auber
DANES v ČEDADU
Tradicionalni «Dan emigranla»
Danes, 8. januarja, ob 15. uri ° v gledališču Ristori tradicionalni «Dan emierant»>, ki ga s*ovensha kulturna
Keneč* ^Veza lzseUencev ‘/-
di^°n^I,avna g°vora bosta imela j . ar' i Vaspasiano, podpred-ednik ridemske pokrajine, rin-žl- KeiTuccio Clavora, član de-(n®ga izseljenskega odbora, 'bienn kulturnih društev.
■ gradnja točka programa bo mfš!?a izvedba d’Rektalne korone domačega avtorja Izido-radana «Haanjarji*. ki io \ 'ež 'i Adrijana Rustje upri-„ d'1 D-neško gledališče. Pro-*ram bodo dopolnil' še Ližo Jus-i-i ln K e ko' ter Rezijanska fol-kl°riia skupina.
V petek so številni pogrebci spremili k zadnjemu počitku na zgoniško pokopališče Marijo Gruden por. Auber iz Saleža (Bajta), ki je v starosti 68 let za vedno zapustila krog svojih dragih.
Rodila re je v kmečki družini v Komnu in ko je bila stara 4 leta, se je družina preselila na Kršijo pil Samatarci. Osnovno šolo je obiskovala v Zgoniku, nato pa se je izučila v pridno šiviljo in ta poklic je nato intenzivno še dolgo opravljala, da jc zagotovila družini vsakdanji kruli. Pred 47 leti se je omožila z Alojzem Auberjem iz Samator-ce in složno zakonsko življenje je razveselilo rojstvo štirih otrok. Nekaj let po poroki si je družina kupila pogorelo hišico v Bajti in si tam z velikimi napori preuredila sicer skromno, vendar lepo domačijo. Nekaj časa je pokojna Marija tudi nosila mleko v Barkovlje, ker so doma gojili nekaj živine. Najhujša stiska je bila v vojnem obdobju, ko je morala tri leta z velikimi težavami sama preživljati 3-člansko dru žino. Zadnjih nekaj let je bolehala za naduho, dokler ji ni zahrbtna bolezen pretrgala nit življenja.
Spomnili se je bomo kot mirne, poštene, skromne in zavedne družinske matere, ki je z ljubeznijo vzgojila svoje otroke. Naj ji bo lahka domača zemlja, užaloščenim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje.
-bs-
12 ZCONIKA
IVANA KOCMANA NI VEC
Na Silvestrovo, ko se je izteklo staro leto, je za vedno zatisnil svoje trudne oči 69-letni Ivan Kocman -Nini iz Zgonika, kateremu je zahrbtna. bolezen nasilno preprečila, da bi vsaj na stara leta užival zasluženi pokoj, saj v svojem življenju ni imel veliko sreče.
Pokojni Nini se je rodil v kmečki družini, vendar se je že kot mladenič zaposlil v mestu. Bil je priden delavec, skrben gospodar in nesebičen član vaške skupnosti, ki je rad pomagal bližnjemu, predvsem pri specifičnih kmečkih opravilih.
Takoj po kapitulaciji Italije je bil v naših vaseh med prvimi organizatorji odporniškega gibanja proti
nacifašističnemu nasilju in se je kot tak večkrat izpostavil velikim nevarnostim, kot tudi talrat, ko so mu v domači vasi, skupaj s tremi sovaščani, Nemci grozili z ustrelitvijo, ker niso hoteli izdati partizanov. Pozneje se je vključil v IS. brigado, videl je pasti številne vaščane in se je na pohodu na Trst udeležil bitke na Opčinah. Tudi po osvoboditvi je ostal zvest idealom, vseskozi je bil napreden, dosleden antifašist in zaveden Slovenec. Priznan je bil za invalida jugoslovanske armade ter je bil odlikovan za hrabrost in zasluge za narod.
Na pogrebu se je zbralo veliko število soborcev in prijateljev, ki so se zadnjič poslovili od priljubljenega Ninita, ob odprtem grobu pa je v imenu krajevne Zveze borcev in sekcije KPI spregovoril Jože Guštin, ki je orisal napreden lik pokojnika in poudaril njegove zasluge ter prizadevanja za skupno stvar.
Prizadetim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje, pokojnemu Nitritu pa naj bo lahka domača gruda.
—bs~~
PROVINC1A Dl T1UESTE TRŽAŠKA POKRAJINA
Ponudba za delo
Tržaška pokrajinska uprava sprejema na podlagi izbirnih pre izkušenj (kolokvij iz administra tivne kulture in preizkušnja v strojepisju) v nestalni stalež u rednike z izvršilnimi dolžnostmi
Kandidati v starosti od 18 do 30 let (z izjemami, ki jih pred videva zakon) morajo imeti di plomo srednje šole 1. stopnje.
Prošnje na kolkovanem papi rju se sprejemajo do 12. ure 16.1.1978.
Vse informacije na uradu za osebje pri Pokrajini, Ul. Geppa 21, ob delavnikih od 10. do 12. ure.
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1978
Celoletna................................ 29.000 lir
Mesečna.................................. 2.900 lir
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi $
Tel. 795-823
Raznašale!
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 1192
VSEM NAROČNIKOM NUDI PRIMORSKI DNEVNIK REVIJO »DANi IN MALE OGLASE ZASTONJ
RESTAVRACIJA
SLAVKO
KONTOVEL
obvešča, da bo zaprta od januarja do 15. februarja.
IZKORISTITE SEZONSKO ZNIŽANJE CEN!	
PRINCIPE	LA PERFETTA
	TRST
LUKSUZNA OBUTEV	Largo Barriera Vecchia 8
ZA MOŠKEGA IN ŽENSKO	telef. 790-179
TRST — Corso Italia 19 — TRIESTE	

ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
Ob 3. obletnici smrti drage sestre Elze daruje Slava Slavec 5.000 lir.
V	spomin na Petra Grilanca da-hijeta družini Kodrič in šiškovič 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Uršule Grahonja vd. Božič darujejo: družina Josip Sancin (Dolina 112) 25.000, Giusto Bossi (Trst, Ul. Brigata Ca-sale) 25.000 in družina Ivan Božič (Marezige) 500 Ndin.
* * *
Jutri, 9. t.m. bo prva obletnica smrti drage nepozabne hčerke Vesne Glavina. Z žalostjo se je spominjata mama in teta Gizela z družino in darujeta 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob tete Jožefe Lauriha daruje Jskar z družino 5.000 lir za folklorno skupino Stu ledi. V isti namen daruje Boris Laurica 5.000 lir za osnovno šolo »Prežihov Voranca v Dolini.
V	spomin na svoje pokojne daruje Amalija Pečar (Rovte) 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob novem letu daruje' Ivanka Wil-helm 20.000 lir ža SRD 'Tabor z Opčin in 20.000 lir za- TPPZ.
' Ob 12. obletnici snVRi brata Silvestra Križmančiča se ga spominja brat Srečko z družino in daruje 5 tisoč lir za ŠD Zarja.
Za TPPZ daruje podporna članica Nadalina Castellani 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Jožefe Ota vd. Lovriha darujeta Izidor in Bernarda Zobec 5.000 lii za Skupnost Družina Opčine.
Za nakup dvorane Iris na Proseku posojajo: Dino Daneu 100.000, Anton Pauletič 100.000, Drago Štoka 200.000, R. V. 350.000, Bruno'Rebu-
Darovi in prispevki
la 100.000, Vladi Cibic 200.000, Danilo Kocman 100.000, Drago Cibic 100 tisoč, Karlo Pirjevec 100.000, Berta in Milivoj Žužič 100.000, Boris Puntar 200.000, Josip m Gabrijela Eerfolja 500.000, Renato in Miranda Blažon 100.000, Prane in Zofka Kapun 500.000, Vladi Ukmar 200.000, Danilo Puntar 500.000 in Marija Škerlavaj 1.000.000 lir.
Za nakup dvorane Kulturni dom Kino Iris na Proseku darujejo: Josip Čuk (Prosek 170) 50.000, Stanko Prašelj 20.000 in Alojz Cjak 10.000 lir.
V spomin na Francko Verginella por. Potočnik darujejo sestre, bratje in nečaki 50.000 ' r za Kulturni dom Prosek - Kontovei
Namesto cvetja na grob Francke Verginella por. Potočnik daruje Marija Kalc 6.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovei.
Namesto cvetja na grob Milana Rupla darujeta Viktorija in Julko Verša lO.Ooi) lir za Kulturni dom Prosek - Kontovei. V isti namen da rujeta družini Čuk in Tence 10.000 lir za Kulturrji dom Prosek - Kontovei.
Ob 14. obletnici smrti Alojza Bukovca darujejo žena Ida in otroci 10.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovei.
Namesto cvetja na grob Ivana Gerlanca darujeta Janko Simoneta 5 tisoč in Zvonko Simoneta 5.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Pepke Čok por. Ženi od Rriščkov daruje družina Pepi Milič 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim za svobodo na Proseku.
Angel Štefančič (Križan - Kontovei 3) daruje 20.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovei.
Namesto cvetja na grob Jožefe Ota por. Lovriha daruje Marjo Manmenval (Dolina 22) 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V isti namen daruje Ana Primožič 5.000 lir za PD Valentin Vodnik.
Namesto cvetja na grob Jožefe Ota por. Lovriha daruje Josip Lovriha (Dolina 233) 10.000 lir za MPZ Fran Venturini.
Ob 6. obletnici smrti drage mame Danice Čok roj.. Kjuler daruje hči Anuška z družino 5.000 za PD Lo-njer - Katinara in 5.000 lir za PD France Prešeren.
V	spomin na pok. Aleksandro Slavec vd. Krašovec daruje Darjo Lovriha 10.000 lir za pevsk> zbor Valentin Vodnik.
V	spomin na pok. A'eksandro Slavec vd. Krašovec dai uj<- Stana Lovriha 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob 1. obletnici smrti Jožefa Le-giše se ga z žalostjo spominjata žena Marija in sin M:-ko z družino ter prispevata 10.00,) lir za Dijaško matico.	fB
Za TPPZ prispevajo podporni člani: Jelka Gerbec 20.000, Stojan Spetič 10.000. Albin Bubirč 10.000 in Anton Marc 10.900 lir.
V	spomin na teto Zofi Sancin da ruje ing. Boris Sancin 10.000 lir za Slovensko dobrodejno društvo.
Namesto cvetja na grob Josipine Verginella por. Štolfa daruje Vera Sedmak 5.000 lir za P,jaške matico.
V	počastitev sporni" r jrok. Maksa Kralja iz Trebč daruje Franc Kralj (Trebče 29) 5.000 lir za poimenova
nje šole v Trebčah po Pinku Tomažiču.
V	počastitev spomina Maksa Kralja darujeta Vanek in Marija Križ-mančič (Trebče 117) 3.000 lir za pevski zbor Primorec in 2.000 lir za godbo Parma iz Trebč.
Ob 1. obletnici smrti moža Josipa daruje Vida Kuret 5.000 lir za PD Slavec iz Ricmanj.
Ob 33. obletnici smrti drage mame Ane Ukmar se- ,ie spominja sin Pepi in daruje 5.000 za Skupnost Družina Opčine in 5.0CC lir za kriško glasilo »Skdano.
V	spomin na Ivana Kocmana darujejo: Viktor M-b.č 5.000, Janko Guštin 3.000, Janko Simoneta 3.000 in Zvonko Simoneta 3.000 lir za ŠK Kras.
Vinko Fonda (Ruzctov) z družino daruje 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB <> Bazovici in
5.000	lir za Bazovški dom.
Namesto cvetja na grob Milana
Rupla darujeta druVni Čuk in Tence 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovei.
Namesto cvetja na grob Gigija Ferluge darujeta Anka in Dunja
10.000	lir za bartcovljansko Sireno, spomin na pok Andreja Metliko iz Bazovice in pok. Maksa Kralja daruje Anton Mave 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine;
POZOR!

LUKSUZNA OBUTEV ZA GOSPE
V TOREK, 10. januarja se prične
SEZONSKA PRODAJA
VSEH ZIMSKIH ARTIKLOV PO MOČNO ZNIŽANIH CENAH
TRST, Ul. Mazzini 43
OBIŠČITE NAS!
iif
Včeraj - danes
niča Franca Bubnich. mehanik Gal- | Laura Ferluga, zdravnik Germano dim Petrovič in delavka Zdenka Pe- Zampa in prevajalka Maria Regina trovič, natakar , Vladimiro Pangra- Perissinotlo, inženir Pierpaolo Gu-zio in slikarka Paolina Bassi, že- bertini in univerzitetna študentka lezničar Antonio Wolf in delavka1 Tiziana Cana.vese, trgovski potnik
Giuseppe Pavone in delavka Nadja
K/MO AL! TOn> tkat /s rmr <wrsno*//
mm
UL. MAZZINI 51
Pernari, elektrotehnik Fabio Torzul-lo in trg. pomočnica Sebastiana Blat co, zdravnik G'ordano Gotti in študentka Maria Barone, uradnik Roberto Col la iti bolničarka Luciana Sossa, mehanik Valter Valle in gosjxxlinja Mira Buric, potapljač Aldo Fieghel in gospodinja Angela Lo Pinto, uradnik Roberto Josef Koli in učiteljica Loredana Bevi-lacqua. poklicni vojak Mario Nardo-ne in učiteljica Giovanna Rocco.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3» do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Erta S. Anna 10. Ul. S. Cilino 36.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.3«) Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
I.EKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211(101: Prosek' tel. 225 H4: Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sl jan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213137 Milje: tel. 271-124.
<l>tl1>",|Hiiliilll|„ll„„tll,IIIIIIMIM, „„lllllllln,ll(l,miHHiiimiHiuM milimi,,,mu,,umu,immiii,,,,,mm,immu,„i„I,ii(„i,miiihi,min  
^anes, NEDELJA, 8. januarja
p	MAKS
; Sonce
16.38 'Zl^e °h 7-45 in zatone ob 0d , Dolžina dneva 8.53. — Lu-,ltle ob 6.34 ui zatone ob 16.18.
JnW, PONEDELJEK, 9. .januarja
JULIJAN
S sufn 'čeraj; najvišja temperatura 13 „ P1?!' najnižja —7 stopinj, ob rahu al°pinj, zračni tlak 1031,4 mb lasno , a’ v,aga 50-odstotna, nebo Oiorjp 'eler zahodnik 6 km na uro. stopinjernirno- temperatura morja 8,8
R°JSTVA. smrti IN POROKE
l'°dilo "■ januarja 1978 se je v Trstu Eeb. # otl'ok, umrlo pa je 10 n-
,S0:	50-letni Ferruccio
'rini a’iu eteh Mariano lmbesi, 82-dri ..^berto Vecchiet, 71-letna Li-Debeir^ 2 p°1'- Vatta, 78 letni Giusto 69-)et®Pa'. 78-letni Amedeo Antole, varm: * ,^'eola Romeo. 77-letni Gio-Vd p,, teeco, 77-letna Silvia Sciolis u'ot, 80-letni Primo Ferri.
bilia železničar Claudio Bram-tar jvt Ogorka. Ausilia Miami, sme arin° Antonini in trg. pomoč-
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za z. --ovance (NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št. 732-627
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku To velia za zavarovance TNAM [NADEL. ENPAS Dnevni poziv na telefonski številki 611-441, nočri pa na številki 732-627.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOS'l MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	rKL 196-3111
Viale XX Settemhre 4t. 16/111
POZOR!
3flii
šport
J-
na OPČINAH
Narodna ulica 87 vogal z Bazoviško ulico
NOVA TRGOVINA za ŠPORT in REKREACIJO
nerymade
TRST, Largo Barriera Vecchia 16 Tel. 794310
ZARADI PRENOVITVE TRGOVINE POSEBNA PRODAJA
po znižanih cenah za vse artikle ženske konfekcije
IZKORISTITE PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP
SAMOFINANCIRANJE KPI NA TRŽAŠKEM
Tržaška komunistična federacija I ko da bo primerjava možna, ker
se tudi letos, kot je v njeni navadi. predstavlja s svojo bilanco. Naj sc nikomur ne zdi dolgočasno, če podčrtavamo že tradicionalno zadevno odsotnost vseh' drugih demokratičnih strank; ki nekako nočejo na tak način informirati svojih članov in javnosti o svojih dohodkih in izdatkih.
Letos ne objavljamo obračuna, pač pa le proračun. S sklepom vodstva stranke je namreč prišlo do neke spremembe. Začenši z letošnjim letom se bilance ne delajo več za dobo od 1. januarja do 31. decembra, pač pa od 1. novembra do 31. oktobra in sicer od začetka kampanje za včlanjevanje do njenega zaključka.
Federalni komite in federalna kontrolna komisija sta ob odobritvi proračuna za leto 1978 odobrila tudi obračun za prvih deset mesecev 1977. leta, torej obračun za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1977. S prihodnjim letom pa bomo začeli ponovno normalno objavljati proračune in obračune, ta-
busta proračun in obračun veljavna za vse leto. za 12 mesecev.
Po teh ugotovitvah bi hoteli poudariti, da se je obračun za pr vili deset mesecev leta 1977 zaključil s prebitkom 43.400 lir, primanjkljaj iz minulega leta v višini 4.872.985 lir pa je bil saniran.
V zvezi z obračunom bi radi poudarili. da je članarina naših članov znašala v poprečju 7.834 lir, kar je zneslo skupaj 51.921.925 lir in da so prispevki za komunistični tisk (Unita, Delo itd.) dali skupno 53.330.387 lir.
Prispevki izvoljenih ali delegiranih tovarišev v javnih ustanovah so znašali: deželni svetovalci 9.432.000 lir. ostali 14.110.160 lir. skupno torej 23.548.160 lir.
Proračun za leto 1978 je osredotočen na krepkem povečanju red nih dohodkov (članarina, prispevki za tisk, prispevki izvoljenih in delegiranih tovarišev v javnih u-stanovah). da bj mogli kriti stalno naraščajoče stroške in upravne izdatke.
Smatramo tudi za potrebno, da kar jc moč skrčimo predvidene izdatke za volitve, in da se opredelimo prvenstveno na tako imenovano kapilarno dejavnost, namesto tiskane propagande. In to iz političnih razlogov, pa tudi zaradi prepotrebnega varčevanja.
Računamo, da bo članarina znašala po 10.000 lir na člana, do največ 24.000 lir v tovarniških sekcijah ter prj delavcih nasploh. Vse tovariše, ki imajo obilnejše dohodke. pa smo pozvali .naj bi to vsoto tudi obilno prekoračili.
S prispevki za komunistični tisk. z nabiralnimi akcijami na bloke ter na praznikih tiska računamo, da bomo zbrali 60 milijonov lir. To je vsekakor zelo drzen cilj. če upoštevamo dejstvo, da šteje naša pokrajina zelo malo prebivalstva.
Kaj- zadeva prispevke izvoljenih in v javne ustanove delegiranih tovarišev, računamo, da bodo tj znesli skupno 27.718.000 lir.
V zvezi s tem smo med izdatke vključili novo postavko in sicer
dopolnilno plačo za nekatere tovariše. ki so v celoti zaposleni v javnih ustanovah a je za njih sejnina odločno premajhna.
Radi bi poudarili še dejstvo, da nam vodstvo stranke kot kvoto iz javnega financiranja ter kot delež naših dveh parlamentarcev da znesek 19.500.000 lir. vtem ko mi vrnemo vodstvu stranke na račun dolžnega odstotka članarine ter prispevkov za komunistični tisk vsoto 24.886.400 Ur.
Velja ponovno poudariti, da so doseženi in predvideni uspehi posledica dejstva, da se od drugih ne razlikujemo le po nHČinu delovanja, po poštenosti, zavesti in disciplini, pač pa tudi po neizmernem deležu prostovoljnega dela stotin in stotin aktivnih članov, žensk in mladine, Italijanov in Slovencev, ki neprestano prispevajo svoj dezinteresiran delež, da bi vse naše akcije na vseh področjih in vseh ravneh uspele.
Trst, decembra 1977
Tržaška federacija KPI
DOHODKI
Članarina (poprečna na člana 10.000 lir)
Prispevki za komunistični tisk
Od vodstva za javno finansiranje, vključno s kvoto dveh tržaških parlamentarcev
Prispevki štirih deželnih svetovalcev iz Treta.
Prispevki izvoljenih ali poverjenili tovarišev
v javnih ustanovah in v raznih manjših ustanovah
Prispevki vodstva za razvojne pobude in vzgojo (šole itd.)
Prispevki za volitve (vštevši skrutinatorje)
Razno
Odstotek na naročnino Unita, Rinascita itd.
Proračun 1978 IZDATKI
Proračun 1978
67.980.000
60.000.000
19.500.000
11.718.000
16.000.000
3.650.000 22.000.000
6.300.000 400.000
Članarina: kvota, ki pripada vodstvu, deželnemu komiteju, sekcijam
Prispevki za komunistični tisk: kvota, ki pripada vodstvu, deželnemu komiteju, sekcijam
Prispevki za volitve: kvota, ki pripada sekcijam
Dejavnost delovnih komisij — plače, honorarji
in stroški za zdravstveno in socialno skrbstvo
Dopolnilne plače tovarišem v javni upravi
Organizacijski izdatki
Izdatki za propagando
Splošni stroški in stroški ekonoinata
Prispevek federaciji komunistične mladine za njeno dejavnost in pobude
Šola, tečaji, vzgojna dejavnost
Pokojninski sklad in socialno - skrbstveni odkup
Prispevki za demokratične in množične pobude
Prispevki za kulturne pobude
Solidarnostni prispevki
Volilni stroški
SKUPNI DOHODKI
207.548.000 SKUPNI IZDATKI
27.192.000
22.750.000
2.400.000
70.000.000
3.000.000
7.956.000
12.050.000
20.200.000
4.500.000
3.500.000
11.000.000
1.500.000 3.000.000
500.000
18.000.000
207.,548.000
GORIŠKI DNEVNIK
SODBA DOBEBDOBCEV 0 KRIZI V LADJEDELNICI
«Če ne bi imeli dopolnilne blagajne bi bili brez dela in brez prejemkov»
S pogostimi manilestacijami pritiskajo na odgovorne kroge, da zagotovijo v Italcantieri normalno delo
Pred dnevi. 2. januarja, so v ladjedelnici Italcantieri v Tržiču •vpisali v dopolnilno blagajno novo skupino 700 delavcev. Med temi jih je tudi okoli 20 iz Doberdoba ter deset iz ostalih vasi te kraške občine. »Pri Roški* smo se z njimi dalj časa pogovarjali, kaj pomeni biti vpisan v dopolnilno blagajno.
»Pomena, da prejme delavec od 40 do 45 tisoč lir manj na mesec, je dejal Evgen Gergolet, in da izgubi ustrezna del 13. plače :n dopusta ter vso proizvodno nagrado za tipti čas. Mezda se za dobo vpisa v dopolnilno blagajno zniža za 12 odstotkov.*
Tn zadnje mesece preteklega leta, ko je bil Evgen Gergolet vpisan v dopolnilno blagajno, je Sel petkrat r Trst, po enkrat v Videm, Červi-njan, Gorico in peš iz Tržiča v Ron-ke in nazaj, kar je skupaj 16 km. Vse to zaradi tega. da so opozarjali vodstvo ITC ter javnost na odprto vprašanje polne zaposlitve. Vpis v dopolnilno blagajno torej pomeni pogosto odzivanje na povabilo sindikalnih organizacij ter stalno pritiskanje na vodstvo podjetja, stranke in
javno mnenje, da se položaj normalizira.
Sedanja izmena vpisanih v dopol-
l letu
nilno blagajno je imela v tem dve zborovanji, zadnje pred tremi dnevi, ko so delavci v sprevodu in s transparenti na čelu v dveh dobrih urah obšli vse glavne tržiške ceste. «Na čelu nosimo transparent, bobnarji pa opozarjajo občane, da smo spet na cesti in da spet zahtevamo ureditev našega položaja*, so povedali.
Iz Ferletičeve družine so sedaj vpisa'1 v dopolnilno blagajno vse tri sinove. Maria. Alda in Karlota. «Za naš položaj je kriva država, ker se podreja pritiskom politike Skupnega evropskega tržišča na področju ladjedelstva. Gre za proizvodno krizo, pravi Karlo Ferletič, gre pa tudi za udarec, ki so ga italijanski odgovorni krogi namenili prav naši ladjedelnici, ki med vsemi italijanskimi ladjedelnicami zaposluje najbolj napredno delavce.
Boj za obstoj in razvoj ladjedelnice traja ž ■ dolga leta. Naši sogovorniki se spominjajo, kako so že 1969. leta kar dvakrat manifestirali v Rimu, lanskega decembra pa je v Rimu, skupno z ostalimi delavci, manifestiralo pet Doberdobcev.
Po oceni, ki so nam jo dali, je v ITC zaposlenih okoli 120 občanov Doberdoba, nekaj jdh je iz ostalih slovenskih vasi na Goriškem in tudi na Tržaškem, prišli pa so celo iz Matajurja v Benečiji.
Naši ljudje imajo polno vero v Vlogo, ki jo sindikat odigrava v boju za razvoj ladjedelništva. V sindikatih vidijo zagovornika svojih av-
tentičnih interesov. Zaradi tega zagovarjajo avtonomijo sindikata na sproti strankam. Dopolnilna blagajna je sindikalna pridobitev, pravijo, ki nam nudi socialno varnost. Brez nje bi bili danes na cesti — in brez vsakršnega prejemka.
Nov upravni odbor goriškega Zelmga križa
Te dni se je na sedežu ustanove v Ulici Crispi v Gorici, sestal petčlanski obnovljeni odbor goriškega Zelenega križa. Dva člana. dr. Gal liani in Mario Žiberna sta bila izvoljena na občnem zboru organiza cije. lani oktobra, medtem ko so tri člane imenovale goriške ustanove. Prefektura je za svojega predstavnika vnovič potrdila Giovarmi-ja Danelona, medtem, ko bo go-riško občino predstavljal Antonino Fuccaro, goriško hranilnico pa Tul-lio Bemot.
so si tudi porazdelili odgovornosti. Predsedniško mesto so poverili dr. Gallianiju, podpredsedniško Berno-tu. Za denarne zadeve bo odgovarjal Danelon, za osebje pa Žiberna, ki istočasno skrbi tudi za vozni park. medtem ko se bo predstavnik goriške občine, Fuccaro, ukvarjal s splošnimi zadevami.
Okrog 30 ljudi se je v petek popoldne odzvalo vabilu Slovenske prosvetne zveze v Gorici za skupinski ogled razstave del goriškega slikarja Edoarda Del Nerija, ki je še samo danes odprta v palači Attems. Za strokovno vodstvo je poskrbel prof. Milko Rener. ki je najprej podal kratek zgodovinski oris slikarstva na Goriškem od sredine prejšnjega stoletja pa vse do začetka sedanjega stoletja ter o-menil najbolj značilne predstavnike, med katerimi je tudi Del Nori. nadarjena a dokaj zapletena osebnost.
Slovenska prosvetna zveza bo s podobnimi pobudami nadaljevala tudi v prihodnje.
Na prvi seji upravnega odbora
POMEMBNA ODLOČITEV NA OBČNEM ZBOIIU
Samo dežela lahko zagotovi nemoteno delovanje konzorcija
Priključitev tržiške sekcije AIAS pome-ni dodatno obremenitev za ustanovo
Neposredno pred koncem lanskega leta je bil sklican občni zbor pokrajinskega konzorcija za oskrbo in rehabilitacjio nerazvitih otrok, v katerem je včlanjenih dvajset kra jevnih uprav na Goriškem. Glavna in najpomembnejša točka dnevnega reda je bila razprava in odločitev o zaposlitvi uslužbencev tržiške sekcije AIAS ter prevzemu varstva nad oskrbovanci te ustanove. Na občnem zboru so razpravljali tudi o spremembi statuta. Predstavniki krajevnih uprav so soglasno odobrili sklep o prevzemu tržiške sekcije AIAS, ki .je do sedaj skrbela za spastične. bolnike na dobršnem delu pokrajine, kakor tudi o namestitvi uslužbencev te u stanove, vendar so glede uresničitve same izrekli precejšnjo za skrbljenost. Združitev bo težko zadovoljivo izpeljati brez konkretne pomoči dežele, ki ima- točne pristojnosti tudi na tem področju zdravstva. V tem smislu je občni zbor zadolžil predsednika konzorcija De Rocca, da zaprosi za ta-
kojšen sestanek z deželnim odbornikom za zdravstvo, kjer nai bi poskušali poiskati primemo rešitev. Ta je tudi edina pot, če se hoče zagotoviti normalna oskrba prizadetih občanov, kajti v sedanjem kritičnem trenutku, ni mogoče pričakovati, da bi kra'evne ustanove prevzemale dodatna bremena.
PRED SOBOTNIM OBČNIM ZBOROM
PD «Andrej Paglavec* polaga obračun triletnega delovanja
Saverij Rožič spregovoril o vlogi društva pri organiziranem narodnem življenju v Podgori
Prihodnjo soboto prireja prosvetno društvo »Andrej Paglavec* iz Podgore svoj prvi redn: občni zbor. Podgorski prosvetarji bodo zborovanje priredili v stranskem prostoru nove občinske športne dvorane, kjer se sestaja krajevna skupščina. Dogodek je velikega pomena za življenje Slovencev v tej vasi, saj predstavlja zaključek triletnega delovanja pripravljalnega odbora. Gonilna sila v lem čdboru je Saverij Rožič, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze.
»Skupina Podgarcev si je pred leti prsta vila za cilj, da obnovi prosvetno delo v tej vasi, ki je vedno bila živo prisotna v življenju goriških Slovencev, V Podgori so živeli in delovali pomembni Slovenci, ki so dvignili narodno zavest naših rojakov ob zapadni meji. Naj omenim župana Klavčiča, Andreja Paglavca, učiteliico Klavčičevo, Alojza Bratuža, Dorita Klavčiča ter toliko drugih, ki so se udejstvovali v pevskem zboru, med temi tudi pokojni Delpinovi sestri.* Saverij Rožič je nato dejal, da je prebivalstvo Podgore aktivno sodelovalo v narodno o-svobodilnem boju ter ima iz tistega časa. tudi svojega narodnega heroja.
»PrizaGevamo si — je nadaljeval — da bi ostali zvesti povojni pevski tradiciji, ko je Podgora s svojim 68-članskim mešanim pevskim zborom zavzemala vodilno mesto. Ko smo se pred leti odločili, da postavimo partizanski spomenik padlim domačinom, smo zbor obnovili in danes je naravnost ganljivo, kako lepo se razvija in koliko mladih poje v njem. Nastopamo doma in v domovini, predstavili pa smo se tudi v Reggio Emilii.*
Pred tremi leti ustanovljeni začasni odbor se bo torej predstavil na občnem zboru z uspešnim obračunom. Gre za obdobje splošne poživitve v vasi, pri kateri ima svoj delež tudi krajevna skupščina, ki jo vodi predsednik Edi Maligoj.
Prosvetno društvo si bo na občnem zboru zada’o nove naloge, kako zbirati okoli sebe čimveč pripadnikov naše skupnosti, predvsem pa,
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK	
za leto 1978	
Celoletna	 Mesečna		. 29.000 lir .	2.900 lir
NAROČNINE SPREJEMAJO:	
Uprava: Gorica. Ul. XXIV Maggio št. 1/1 ' Tel. 83-382	
Raznašale! Pošta: Tekoči račun ZT1 11/5374	
VSEM NAROČNIKOM NUDI PRIMORSKI DNEVNIK REVIJO »DAN* IN MALE OGLASE ZASTONJ	
PROSVETNO DRUŠTVO «ANDREJ PAGLAVEC# V PODGORI SKLICUJE
1. redni občni zbor
v soboto, 14. Januarja 1978 ob 20.3P v prostorih nove občin- , ( ske telovadnice pri Madonnini	,
Vabljeni člani prosvetnih društev in vsi, ki jim je pri srcu • naše' prosVbtHS čtčlo	.«n	;	...
Odbor
„„„.................................M...................................
POGOVOR S PREDSEDNIKI TREH MLADINSKIH ORGANIZACIJ
Enoten boj za globalno zakonsko zaščito naj bo le začetek tesnejšega sodelovanja
Mladinska dejavnost je v zadnjem času doživela precejšen razmah - Skrb za stike z mladino iz matične domovine in z italijanskimi mladinskimi organizacijami
Čas ob zaključku starega leta in prehodu na novega je najbolj primeren za sklepanje obračunov in
mahu mladinskega delovanja v mestu.
2. V novem letu mora mladinsko
za snovanje načrtov za bodočnost, j delovanje zadobiti lasten okvir to Zaradi tega smo stopili do pred- se pravi, da mora postati ooli or-■ednikov treh slovenskih mladin- ganizirano in povezano. V novem
i I Inf11 nri/.n
skih organizacij na Goriškem, da bi jih povprašali o vlogi, ki jo omenjene organizacije nameravajo opravljati v manjšinskem življenju, o problemih in načrtih, ki bi morali karakterizirati njihovo delovanje v komaj pričetem letu. Na naša vprašanja so odgovorili Igor Komel, predsednik mladinskega odbora Slovenske kultumo-gospodar-ske zveze. Deana Sirk. predsednica novo-ustanovljene mladinske sekcije Slovenske skupnosti v Gorici, in Lilijana Semolič, ki je bila ored kratkim izvoljena za predsednico Mladinskega centra v Gorici. Vsa kemu smo postavili naslednjih šest vprašanj:
1.	Kako ocenjuješ mladinsko delovanje na Goriškem v .letu 1977?
2.	Kaj pričakuješ, oziroma želiš na področju mladinskega delo Vanja v novem letu?
3.	Meniš, da nudi danes slovenska šola dijakom dovolj? Če šola ne dšje dovolj, kaj delajo dijaki sami, da bi poglobili svoje znanje in se usposobili za vlogo, ki jo bodo imeli v manjšinskem življenju?
4.	Prav v tem času namenja naša narodna skupnost vse svoje napore boju za dosego globalne zakonske zaščite. Kako se narrfe rava organizacija, ki .jo vodiš, vključiti v ta enoten boj?
5.	Velik pomen ima za naš boj tudi solidarnost italijanske demokratične javnosti. Kaj dela vaša organizacija konkretnega, da bi seznanila večinski narod z našimi zahtevami?
6.	V Gorici imamo danes števil ne mladinske organizacije. Misliš, da je med mladimi potrebno in koristno tesnejše sodelovanje, tudi glede na problem narodnostne asi milacije? ,
IGOR KOMEL 1. Menim, da je bilo leto 1977 pozitivno za mladinsko delovanje, saj smo bili priča novemu zagonu z ustanavljanjem mladinskih odsekov po slovenskih vaseh ter raz
letu pričakujem, da bo zagon, ki smo mu bili priča v komaj ore-teklem letu, obrodil svoje sadove
3.	Slovenska šola. ki dijakom ne nudi dovolj, je dvakrat pomanjkljiva: prvič, ker se v njej odražajo hibe in napake celotnega italijanskega sistema, kar se občuti v dekvalifikaciji študija, drugič pa, kar .je po mojem mnenju še pomembnejše za razvoj naše manj-šinsk » skupnosti, bi morala slovenska šola vzgajati dijake v pristnejšem slovenskem duhu. To bi bilo mogoče doseči z večjim poudarkom na zgodovini slovenskega naroda in sploh z večjo pozornostjo na vsebino študija.
4.	Mladinski odbor SKGZ si je zastavil r>alogo, da osvešča čim-širše kdoge mladine na celotnem zamejskem ozemlju in da jih seznanja s pomenom boja za globalno zaščito ter jih obenem pripravlja na obdob.je, ki bo nastopilo po dosegi zakona. Seveda ocenjujemo pozitivno sedanje skupne napore vseh slovenskih komponent in me nlimo, da bo treba to enotnost v bodoče nujno ohraniti.
5.	če posvečamo po eni strani veliko pozornost sodelovanju z mladino iz matične domovine, ne smemo po drugi zanemarjati, stikov z italijanskimi, zlasti naprednimi mladinskimi organizacijami. Srečali smo se že z deželnim tajništvom ZSMI, v kratkem pa imam n v načrtu še druga srečanja, ker menimo, da bomo svoje pravice dosegli le ob podpori naprednih italijanskih sil in če bodo le te pravilno osveščene o vseh naših problemih.
6.	Prepričan sem, da je treba sodelovanje med mladimi še okrepiti. Kot z italijanskimi strankami, tako imamo v načrtu navezavo stikov tudi z mladino Slovenske skup; nosti, saj bomo s skupnimi močmi lahko uspešno zavrli narodnostni odtok, zlasti v mestu, kjer smo najbolj ogroženi.
1LEANA SIRK
1.	Mislim, da je bilo delovanje v lanskem letu uspešno, čenrav nekatere organizacije popuščajo, se istočasno ustanavljajo nove (pri tem mislim predvsem na mladinsko sekcijo SSk), kar je znamenje vitalnosti mladih sii, ki jih delo v krožkih še priteguje.
2.	Cilj, ki si ga je naša sekcija
postavila v novem letu. je v tem, da bi prišlo do stikov z mladino iz mesta in z vasi na vseh področjih delovanja, kar doslej ni 'u-spelo raznim kulturnim, športnim in drugim organizacijam prav zaradi specifičnega področja, na katerem te delujejo. Poleg tega nameravamo izvajati načela ideološkega pluralizma s tem. da bi mla dinska sekcija še okrepila stike, ki jih Slovenska skupnost navezuje z ostalimi goriškimi in tržaškimi organizacijami ter z matično domovino.	'
3.	Mislim, da slovenska šola premalo pripravi dijaka za nadaljnji študij na univerzi. Slovenske organizacije, zlasti pa šola, bi se morale bolj zanimati za univerzitetne študente, saj borno v bodoče potrebovali vedno več kvalificiranih izvedencev v raznih strokah. Kar st tiče dijakov, mislim, da bi mo rali* tudi sami pokazati malo več zanimanja in dobre volje.
4.	Mladinska sekcija je bila u-stanovljena komaj pred kratkim, toda lahko rečemo, da namerava slediti naporom Slovenske skupni) sti, ki se vedno zavzema za samostojen slovenski nastop.
5.	Kot sem že omenila, nameravamo vzpostaviti čimširše stike z drugimi mladinskimi organizacijami. tako slovenskimi kot italijanskimi. Skušali bomo biti čimbolj prisotni na kongresih in srečanjih z mladinskimi organizacijami ita lijanskih vsedržavnih strank, da bi na tak način stalno informirali italijansko javnost o naših problemih.
6.	Vsekakor je potrebno tesnejše sodelovanje. Skupno je treba rešiti problem asimilacije univerzitetnih študentov in delavske mladine, kateri bomo morali posvečati v prihodnje več pozornosti.
kako mladim in najmlajšim zagotoviti pogoje, da se bodo razvijali v duhu naših narodnih tradicij. S tem v zvezi so v preteklosti izvedli na šolskem področju nekaj zanimivih pobud, ki v veliki meri utrjujejo našo skupnost. Takšno deln je velikega pomena, saj je tudi Podgora »na prepihu*, ne tako kot štandrež, toda vseeno. Tega se prosvetarji v tej vasi zavedajo, zato so si zavihali rokave.
V torek v Štandrežu skupščina članov sekcije PSI
V Štandrežu se v začetku prihodnjega tedna obeta precejšnja politična dejavnost. Jutri zvečer je napovedana seja rajonske konzulte, kjer bodo govorili o spremembah regulacijskega načrta goriške občine, s ix>sebnim ozirom na področje v Štandrežu. V torek, 10. t.m.. pa bo v domu Andreja Budala,’ ob 20.30 skupščina članov in somišljenikov štandreške sekcije socialistič ne stranke. zpravljali bodo o trenutnem po1 icm položaju v državi — poročilo bo imel pokrajinski tajnik stranke Gianfranco Trombet-ta — in o spremembah regulacijskega načrta.
SPOROČILO MESTNEGA PODJETJA
Z januarjem podražitev metana za 7 lir pri kubiku
Podražitev zahtevalo podjetje ENI * SNAM ■ Še ved no ekonomska prednost plina pred ostalo kurjava
Na podlagi sporazuma, podpisanega v Rimu v novembru lanskega leta med ENI-SNAM ter zvezo občin in občinskih podjetij, se bo cena metana za družinske potrebe zvišala za 7 lir pri kubičnem metru.	,
V	mesecu decembru je CIP objavil ukrep, v katerem je upoštevana, poleg podražitve, tudi izguba plina v omrežju ter kalorična vrednost plina v distribuciji.
V	Gorici se bo potemtakem plin zvišal od 74,13 na 82 lir kubični meter. Podražitev bo pričela veljati s prvim dvomesečjem v letu 1978 torej po pregledu števcev od 10. januarja dalje. *
Podražitev bo služila za kritje stroškov SNAM ter ne bo od nje imelo občinsko podjetje nobene ko-
Izleti
aiuveiisKu planinsko urnslvu iJiueii) v nedeljo, 15. januarja, smučarski iz let na Nevejsko sedlo. Prijave sprejemajo na sedežu društva do 10. januarja ali do oddaje razpoložljivih mest.
.........................................................IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.Iimimllllllllllllll....................
PO PODATKIH CESTNE POLICIJE
Lani na Goriškem manj prometnih nesreč Tudi obračun prekrškov je zadovoljiv
Na goriškem območju ugotovili 753 nesreč, od tega 22 s smrtnim izidom «Superglob» so od 15. septembra do 5. januarja naložili le petinsedemdeset
»Večji občutek odgovornosti, nove omejitve hitrosti, nekoliko zmanjšan promet na cestah, varčevanje z gorivom in ne nazadnje intenzivna prisotnost delavcev cestne policije, so pripomogli, da je obračun prometnih nesreč na goriškem območju za leto 1977 zadovoljiv.* Tako je na včerajšnjem srečanju z novinarji povedal poveljnik cestne policije v goriški pokrajini, kapetan De Me-nech.
Zelo se je zmanjšalo število prometnih nesreč, saj so jih obhodnice cestne policije na območju yse pokrajine zabeležile le 753, medtem ko jih je bilo leto prej kar 891. Niž-jje je tudi število nesreč s smrtnim izidom, saj je bilo takih lani le 22, leto prej pa 24, čeprav je v Številu Ižrtev malenkostna ’ razlika. Lani je na kraju nesreče ali v kratkem ča 'su po nesreči umrlo 27 oseb, predlanskim pa samo 26.
Če torej izvzamemo najhujšo nesrečo, ki se je zgodila na goriških cestah lani, 6. januarja, pri Angori-su in ki je terjala pet mladih življenj, krvni davek, ki smo ga plačali na račun motorizacije v primeri z drugimi kraji, ni bil prehud.
Pri ugotavljanju vzrokov nesreč se vrstni red, v primeri z letom 1976 ni spremenil. Še vedno je na prvem mestu neprimerna (prevelika) hitrost, nato neupoštevanje prednosti, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje varnostne razdalje.
ljanju rednih- službenih dolžnosti. Poleg tega pa velja omeniti dodatne obremenitve: 82-krat so poskrbele za spremstvo pri posebnih tovorih, 39-krat so poskrbele za varnost pri kolesarskih in motornih dirkah, 887-krat pa so priskočile na pomoč av-tomobilstom, ki so se znašli v težavah
V petek zale tek Srečanja malih odrov
V Novi Gorici gredo h koncu pri prave za vsakoletno Srečanje ma-
LILIJANA SEMOLIČ
1.	Mislim, da je bilo delovanje Mladinskega centra v lanskem letu nadvse pozitivno. Omenila bi uspe li mladinski seminar v Bohinju, ki ga je priredil Mladinski krožek, masovno udeležbo na protestni manifestaciji v Bazovici ter vedno plodnejše stike z mladimi iz ma tične domovine, kar je prišlo do izraza pri skupni organizaciji Pre šernove proslave in proslave ,29. novembra. J
2.	V načrtu imamo več obsežnejših prireditev. Moja osebna želja je, da bi Mladinski center uspešno nadaljeval na poti, ki si jo je začrtal že v lanski sezoni tj., da bi bil tista os, okoli katere naj bi se razvijalo delovanje vseh mestnih mladinskih organizacij.
3.	Po lastnih izkušnjah sodeč se mi zdi, da šola lahko kljub vsemu nudi precej, toda pod pogojem, da dijak sam izpolni njene številne vrzeli. To lahko stori z branjem slovenskih knjig, časopisov in revij, delovanjem v raznih krožkih itd. Dodala bi tudi, da je to odvisno tudi od profesorjev, saj se nekateri omejijo na podajanje snovi. ki jo predvidevajo učni progra mi.
4.	Predvsem skrbimo za to. da se čim več mladih seznani z e-notnimi napori za dosego zakonske zaščite. Ker .je to boj. ki se tiče nas vseh, je zlasti važno, da so o njem seznanjeni tisti mladinci in mladinke, ki niso angažirani v nobeni organizaciji.
5.	Omenila bi uspel poskus dvo .jezičnega predavanja, ki ga je pri redil lani Mladinski krožek in ki ga bomo letos spet priredili. Zaradi specifičnosti svojega delovanja nima Center uradnih stikov z italijanskimi organizacijami, pač oa skušajo tisti odborniki, ki so obenem dijaki, stalno osveščati italijanske tovariše o slovenski šolski problematiki.
6.	Mladinski center .Je nastal tudi zato, ker smo čutili potrebo po večjem sodelovanju mladinskih organizacij, Zato mislim, da ne bi bilo napačno vzpostaviti tesnejših stikdv z ostalimi organizacijami, ki imajo v bistvu iste cilje kot mi.
Marko Marinčič
Obračun prometnih nesreč je torej zadovoljiv, čeprav bi bil lahko še boljši, saj je škoda vsakega življenja, ki ugasne sredi razbite in skrotovičene pločevine na cesti. Pri cestni policiji pa so zadovoljni tudi z uspehom, ki so ga dosegli pri opravljanju preventivne dejavnosti, saj je bilo kršilcev cestnih in varnostnih predpisov v letu, ki je za nami, nekoliko manj kakor pa leta 1976. Zlasti pa je bilo opaziti, da so avtomobilisti in tudi drugi udeleženci v prometu postali bolj disciplinirani potem ko so po 15. septembru policijske obhodnice opremili z nevarnim in natančnim «autoveloxom», ki se pri ugotavljanju prevelike hitrosti nikoli ne zmoti.
Med 15. septembrom in 5. januarjem letos so na podlagi ugotovitev te drage napravice, ki stane kakih 20 milijonov lir, kaznovali približno 1000 kršilcev. Od tega števila pa je bilo «superglob» le 75. To pomeni, po eni strani, da so se tudi najbolj zagnani vozniki precej umirili, pomeni pa tudi, da so bili delavci pri cestni policiji kar se da uvidevni in da so marsikomu prekršek najbrž tudi spregledali.
Prav ob uporabi »autoveloxa» so tudi spoznali, da je treba na marsikaterem odseku cest na goriškem področju spremeniti obstoječe omejitve hitrosti ter jih prilagoditi dejanskemu stanju in potrebam prometa.
Kljub «autove!oxu», novim omejitvam hitrosti, občasnim akcijam za varnost v prometu itd., pa je bilo navadnih kršilcev prometnih predpisov kar precej, čeprav ne toliko kakor leto prej. Denarno kazen je plačalo 19.223 voznikov, 5.412 voznikov kazni ni hotelo plačati takoj in so zato prekršek predali naprej, 336 voznikov pa je bilo prijavljenih sodišču. V okviru posebnih nalog za boj proti kriminalu, ki jih poleg o-snovne obveznosti zagotavljanja varnosti v prometu, opravljajo pri cestni policiji, so pregledali ob pomoči elektronskega središča v Rimu, podatke za 26.823 vozil in prav toliko oseb, sodelovali pri 129 cestnih blokih, izsledili 25 ukradenih avtomobilov, aretirali 18 oseb zaradi različnih prekrškov, 102 osebi pa prijavili sodišču.
Za konec pa še morda nekaj skopih podatkov o opravljenem delu. Z avtomobili in motorji so policijske obhodnice, v letu dni jih je bilo kar 2261, prevozile 311.150 km pri oprav
iih odrov. Prvi krog g\edaliških predstav se bo začet v petek, 13. t.m., trajal pa bo dg. srede 18. t.m. Primorsko drams^,gledališče je za letošnje Srečanje ' malih odrov pripravilo delo Fernanda Ar-rabata Pismo generalu Francu, ki bo na sporedu prihodnji petek ob 20. uri. Isti dan bo tudi predstava SNG iz Maribora.
Poleg domače gledališke\ hiše bo v prvem krogu srečanja malih odrov nastopilo še deset gledaliških skupin.
Medtem ko je prvi ciklus gledaliških predstav nekako rezerviran za gledališča, ki delujejo v slovenskem kulturnem prostoru, se bodo v drugem ciklusu, od 23. do 27. januarja zvrstile na odrskih deskah gledališke skupine iz Zagreba, Sarajeva, Beograda, pa tudi iz tujine ,in sicer iz Švice, Zvezne republike Nemčije in Poljske. Ob letošnjem Srečanju malih odrov v Novi Gorici, bodo 26. januarja v hotelu «Argonavti» priredili tudi o-kroglo mizo pod naslovom tlgralec in institucija».
Fotografska razstava karakterističnih osebnosti
Skupna svečanost v mestni knjižnici v Gradežu ob razstavi portretov fotografa Witiga Gaddija. Udeležili so se je številni prebivalci tega mesta v laguni, turisti, ki so tamkaj preživeli praznike, ter predstavniki družbeno-političnega življenja, ki so iz Gradeža in zavzemajo vidna mesta tudi izven njega.
Fotograf je v črno-beli tehniki
posnel okoli 150 občanov, preprostih ljudi, ki se pehajo za svoj vsakodnevni kruh. Predstavil je obsežno galerijo ribičev, izdelovalcev bar!;, vrodajalk, glasbenikov, pesnikov in obrtnikov, ki s svojim življenjem pišejo zgodbo sedanje generacije.
Pesnik Biagio Marin, ki je pred 30 leti počastil svoje sovrstnike s poezijo, je avtorju izrekel priznanje za njegovo delo. Osebnostim, ki jih je fotograf ujel v trenutku njihovega značilnega obnašanja, so podelili častna priznanja. Pobudo je izpeljal avtor fotografij ob pomoči združenj in javnih ustanov.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekrrna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana, tel. 443-87.
risti. Kljub temu ostaja metan, kot zagotavljajo mestna podjetja, v primerjavi z vsemi ostalimi, še vedno najbolj konkurenčno gorivo, tako da imajo potrošniki, ki se grejejo s plinom, pomembne prednosti. ;
Predavanja
Prosvetno društvo «Jezero# v De berdobu in krajevna sekcija VZPj vabita jutri, 9. januarja, ob 20.3® v dvorano PD «Jezerom na ptt’ davanje odv. Karla Primožiča o naj' novejših zakonih o družinskem pre moženju, zlasti o vprašanju ločen*-ga ali skupnega premoženja zakoncev-
Slovensko planinsko društvo v Ge rici vabi v petek, 13. t.m., na žari mivo predavanje dr. Franceta Habetl o jamah in gorah Evrope. Predav*' nje bo v prostorih kluba Simon Gr* gorčic v Gorici.
Prosvetno društvo »Sovodnje* prt' reja v sodelovanju z ženskim inici*-tivnim odborom iz Gorice v sred*. 11. t.m., ob 20.30 v Kulturnem dorn« v Sovodnjah poučno predavanje c družinski -vzgoji predšolskih in šolskd1 otrok ali z drugo besedo: KAJ LAB' KO STORI ZENA — MATI DOMA Z* SVOJEGA OTROKA.
Kino
Coric.u
VERDI 15.30-22.00 »Mogliamante*-Laura Antonelli. Barvni film. Prr povedan mladini pod 18. letom.
CORSO 15.15—22.00 «L'orca assassin** R. Harris in C. Rampling.
MODERNISSIMO 15.00—22.00 «Bell* di giomo*. Č. Denevue, M. Piccott Prepovedan mladini pod 18. leto!*' Barvni film.
VITTOR1A 15.00-22.00 »La calda b* stia*. A. Arno in L. Romay. Barv« film Prepovedan mladini pod 1* letom.
CENTRALE 14.30-22.00 «La grarri*
, avventura*. R. Lagan, S. Damanri Barvni film.
Tržič
PRINCIPE 14.30—22.00 »Ride bene $ ride uiti mo*.	.
EXCELSIOR 14.00-22.00 »La tigre 1 ancora viva Sandokan alla riscosS*1
Nova Corica in okolica
SOČA »Maratonec*, ameriški film ^ 16... 18 in .20. uri.
SVOBODA »Kam s truplom*. Fratri* ski film ob 16., 18. in 20. uri. , DESKLE »Trije neustrašni*. Affl*,’, ški film ob 17 00 in 19.30.
Odbor prosvetnega in športna! društva Sovodnje izreka iskreno ** žal,je svoji odbornici Klari For8r /arič ob smrti njenega očeta Jože1*’
Poslovna agencija
ALFA s.d.f.
Viale S. Marco 55 — Tel. (0481) 41807 TRŽIČ (MONFALCONE)
KUPUJE,
PRODAJA,
POSREDUJE:
STANOVANJA — ZEMLJIŠČA — VILE — DELAVNICE — KMEČKA POSLOPJA MONTAŽNE VILE — GOSTINSKE OBJEKTE vseh vrst in cen — NAJEMNINE — ZAMENJAVE — PLOVILA — NAVTIČNA DOVOLJENJA
Odprto tudi ob sobotah
RAZPRODAJA! I
MODA MORRIS
ULICA MARCONI 2
GORICA
Izredne cene:
majice 4.000 lir
srajce 3.500 lir
jeans 10.500 lir
jopiči 20.000 lir . hlače 4.000 lir do popolne razprodaje bogate zaloge
RAZPRODAJA!!
C -CJ ^5 T7
pRSBSEntSRBk
GORIŠKI DNEVNIK
8. januarja 1978
PO POSVETOVANJIH NAČRTOVALCA Z RAJONSKIMI SVETI O REVIZIJI REGULACIJSKEGA NAČRTA
Imajo rajonski sveti še možnost dajati predloge ali pa so sedanji načrti občine dokončna beseda?
Slovenci v goriški občini sprašujemo, zakaj se nadaljuje s politiko naseljevanja na področje štandreža v reviziji regulacijskega načrta potrjene urbanistične smernice, sprejete pred desetimi leti - Odprta vprašanja o lokaciji za slovenske šole v južnem delu mesta, za uporabo kmetijskih zemljišč in za obrtno cono
Objavljamo prispevek goriškega arhitekta Jožeta Ceja o pripravah za revizijo splošnega regulacijskega načrta občine Gorica. Arh. Jože Cej je vodil ekipo SLOR1, ki je lani izdelala temeljito raziskavo o položaju na področju Štandreža; kot član občinske konzulte za slovenska vprašanja v Gorici je sodeloval pri izdelavi stališč te konzulte tako o tovornem postajališču pri Štandrežu, kot o lokaciji za slovenske šole v mestu Gorici. Zato njegova izvajanja niso le izvajanja strokovnjaka, ampak tudi aktivnega nanjšinskega javnega delavca.
O pripravah'za revizijo splošnega regulacijskega načrta veliko Pišemo v našem dnevniku; pred nekaj dnevi smo objavili članke o sestankih zastopnikov občine in načrtovalcev s člani rajonskih skupščin. Ker je razprava o tej reviziji na vidiku v občinskem svetu v kratkem in ker o tej revizij' razpravljajo sedaj v rajonskih konzultah, se obračamo na našz bralce, strokovnjake. Politike, zastopnike ustanov in društev, da sodelujejo s svojimi Prispevki v našem listu. Rade volje jih bomo objavili.
Zaključuje se pripravljalna fa-Za revizije splošnega regulacijskega načrta mesta Gorice. Skušal b°m prikazati v glavnih okvirnih Potezah, kakšne naj bi bile razvojne in urbanistične smernice re-v|z'je in v čem ta odstopa od prejš-nioga regulacijskega načrta.
Revizija urbanističnega načrta hiesta Gorice ne spreminja glav-n>h urbanističnih smernic, še ved-n° je veljaven pred desetimi leti nakazan gospodarski in deloma ur-anistični razvoj mesta. Nedotak-njene in nespremenjene ostajajo VRe glavne infrastrukture mesta, ,°t so npr.: tovorno postajališče, industrijska cona, mednarodni ob-P'0'ini prehod, glavno avtocestno ln cestno omrežje, ki so skoraj v celoti na štandreškem območju, kratka, ti posegi, ki so odtujili s ovenski narodnostni skupnosti o-gromne obdelovalne in ostale po-vršine, niso predmet obravnave re-Vlz'ie urbanističnega načrta. Da-naRuja občinska uprava menii, da smernice gospodarskega razvo-goriške skupnosti, nakazane Pred desetimi leti, še danes ve-iavne, čas in praksa pa sta po-azala, da ni tako in da bi bilo uJUo potrebno usklajevanje indu-njske, trgovinske in kmetijske cjavnosti. Ne moremo imeti za Pravi napredek tisti, katerega pr-1 korak in učinek sta uničenje kakršne kmetijske dejavnosti in Prisilno odtujevanje zemlje, ki je °vencem vedno pomenila čvrsto g0sPodarsko bazo.
.Kakšni naj ba bili torej cilji re-1Zlje urbanističnih posegov? Ta-°:e to bili napovedani:
•	Teoretična naselitvena zmog-Pv°®t občine Gorica se zmanjša
80.000 na 60.000 prebivalcev;
•	Obnova zazidanih predelov estnega centra, ki so zgodovin-® ‘ arhitektonskega pomena;
> ' ,Revi^ija urbanističnih posegov ni,dosec*anjih predvidevanj v Loč-j U' štandrežu, Podgori, Pevmi Pa preostalem podeželskem ob-° ■!Ui kjer je treba upoštevati za^‘etltalne vre^nosti okolja in tu' RRi ter razvijati etnične, kul-jj,rne' s°cialne in gospodarske zna-n°sti omenjenih skupnosti; v **' Revizija urbanističnih posegov tovernem delu mesta vzdolž v . ’ v okviru harmoničnega raz-Gorica in Nova Gorica;
•	Nova razvojna predvidevanja a industrijsko cono in usklajeva-
8 cestnim omrežjem, evizija splošnega regulacijske-nih na^rta Pomeni, poleg nakaza-izv ■P?,'rnov’ tudi odobritev novih kato m**1 Pre<tpisov, ki se v ne-Hl,, . Primerih tudi bistveno raz-Ujet° od prejšnjih. na^a^aPje revizije urbanističnega . a je tesno povezano z: Podrobnimi ali izvajalnimi na-črti družbenih ustanov;
‘ otizacijskimi posegi in pogodbenim aktom med privat-P‘mi ustanovami ali privatniki ln občinsko upravo; gradbenim dovoljenjem oziro-jPa komesijo na podlagi ta-0 imenovanega zakona «Bu-calossi».
v pv‘ Predpisi revizije zajamejo SIS vnem tri komponente: Za?’iHmoinost Posega v obstoječe 2 ano mestno tkivo;
Da',.reaevanje cestnih povezav in . Pengov;
a določitev con, ki se delijo na: -stanovanjske zazidalne po-b mine; '
zazidalne površine namenjene Produktivni dejavnosti; zazidalne površine, ki so nagnjene dejavnostim splošne
družbene koristi; p ZaRčitne površine, jih ■SVeti' debate in sestanki, ki z ra ■ 'mel načrtovalec inž. Costa I mi J°n.skimi konzultami in ostali-; titi fP^nimi organi, so dal; slu-se ne 130 vidnih sprememb kar hova ° raz8ežnosti zazidalnih sta-, njskih površin. Spremenjene
bodo
tem,
deksi.
na istih
tem ,naRe'itvene zmogljivosti s j . ’ da bodo znižani zazidalni in-
T° pa spet pomeni, da je Površinah dovoljena zazi-
dav«
z relativno manjšo prostor-n«jasn^ komp'eksna in nekoliko
vinsko, arhitektonsko in ambien-talno vrednostjo. Tu so možni posegi v glavnem s pogodbeno loti-zacijo ali na podlag; izdelanih podrobnih izvršilnih planov.
Zanimiv je tako imenovani za-
zidalni dopolnilni poseg, ki omogoča ohranjevanje in obnovitev obstoječih zgradb v okviru starejših zazidalnih struktur. Možni so dopolnitveni gradbeni posegi v okviru celovitih mestnih četrti s skoraj neprekinjenimi mestnimi pročelji ali pa v sklopu celovitih starih zazidalnih skupin. Z ozirom na prejšnji plan je nova tudi razporeditev gradbenih površin za ljudska stanovanja. Površine so nameščene precej bliže mestnemu centru, kat je sicer predvideval prejšnji regulacijski plan. štirinajst lokacijskih porogov, v glavnem na površinah, ki so last politično - administrativnih in verskih ustanov, kar je seveda dvignilo že veliko prahu v mestnih političnih ter vodilnih krogih.
Precej razčlenjena so tudj določila in predvidevanja, ki se nana-
šajo na kmetijske obdelovalne površine. Problem kmetijstva pa o-staja kljub temu odprt zaradi neustrezne poklicne definicije, predvsem pa zaradi že dokazanega kroničnega pomanjkanja posluha pri reševanju problemov, ki so vezani na kmetijsko produktivnost.
Če podrobneje analiziramo urbanistične predloge in .rešitve, nakazane v osnutku revizije splošnega regulacijskega načrta, moramo takoj izraziti globoko nezadovoljstvo zaradi nezadostnega upoštevanja splošnih interesov slovenske narodnostne skupnosti. Značilno je že samo dejstvo, da revizija zajame celotno področje goriške skupnosti razen tistega dela, -kjer bi bil najbolj potreben globok vpogled in preverjanje racionalnosti in aktualnosti izbir, ki so padale pred desetimi leti. Tu mislim
Kmalu bodo najbrž izginile «ka-zermete*. bivše vojašnice, ki so jih na Solkanskem polju, Uk pred današnjo jugoslovansko - italijansko državno mejo, zgradili v času fašizma. V teh stavbah so takoj po vojni bivali begunci, kasneje
pa in do današnjih dni ljudje, ki nimajo ali nočejo v stalno bivališče. Stavbe, ki so državna last, razpadajo, nihčč jih ne popravlja več. Obširno zemljišče naj bi goriška občina odkupila od državne uprave za vsoto 300 milijonov lir. De-
nar bi goriška občina dobila od goriškega sklada pri trgovinski zbornici. Tu naj bi uredili, upoštevajoč novi. .ffegulacijski načrt, ki je sedaj v razpravi, obrtniško cona
m««tnih
to določila za zidavo v predelih z določeno zgodo-
Na tem prostranem štandreškem polju, ki se razprostira med Sočo, štandrežem in novo državno cesto štev. 56 bis, ki bo povezovala Tržaško cesto, industrijsko cono in preko novega štandreškega mosta Furlanijo, naj bi zrasla po načr-
tih goriških sredinskih političnih strank, industrijska cona. štand-drežci se temu protivijo že dolgo vrsto let, kajti ohraniti hočejo na tem področju kmetijsko - vrtnarsko površino. Večina v goriški občinski upravi in načrtovalci, ki
jim je poverjena naloga revidirati obstoječi regulacijski načrt, niso upoštevali upravičenih zahtev štandreške skupnosti, ki zahteva premestitev industrijske cone na desni breg Soče, kjer so nerodovitna' zemljišča.
c
-1
Gradnja nove občinske telovadnice v Štandrežu poleg stavbe osnovne šote in otroškega vrtca
predvsem na vse glavne infrastrukture, izvedene v škodo slovenske narodnostne skupnosti v Štandrežu.
Načela, na račun slovenske narodnostne skupnosti izražena v u-radnem programskem občinskem dokumentu, zvenijo poceni. Omenjena skrb za zaščito in razvoj etničnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih značilnostih skupnosti ni prišla nikjer do izraza kot specifična' problematika naše narodnostne skupnosti. Vredno se je celo zamisliti, da je bil slovenski predstavnik vključen v posvetovalno komisijo za revizijo šele po enotnem in odločnem nastopu in pritisku slovenske manjšinske konzulte.
Kar se tiče nerešenih problemov, ki zadevajo nas Slovence, moram predvsem omeniti naselitveno predvideno zmogljivost štandreškega rajona. Piccinatov urbanizacij-ski načrt je ustvaril v Štandrežu silovit urbanizacijski pritisk s predvideno naselitvijo prebivalstva, k; naj bj bilo v trikratnem številčnem sorazmerju z današnjim prebivalstvom, črtana je bila tudi vsakršna kmetijska dejavnost, čeprav so gospodarski kazatelji prikazovali le to kot glavno gospodarsko oporo štandreške skupnosti. Revizija skuša popraviti to napako in ponovno vključuje kmetijsko dejavnost. Kljub zmanjševalnj težnji ohranja še najvišjo naselitveno kapaciteto in sicer s 113 pro-centnim porastkom. Noben predel mesta se niti zdaleč ne približuje tej kvoti, štandreška rajonska konzulta je zahtevala zreduciranje naselitvene kapacitete do take meje, ki bo bolj odgovarjala zahtevam štandreških občanov. Izrazila je tudi zahtevo, da se površina, namenjena industrijskim dejavnostim, kj sili že v južni del vasi, zmanjša in da se med vasjo in industrijsko cono ustvari zaščitni pas, kar narekujejo že najbolj e-lementami urbanistični principi. S tem v zvezi tudi zahteva, da se i vključi obrtniška cona v industrijsko cono. Nerazumljiva in. nejasna , so tudi določila, ki se nanašajo na I ‘obrtniško dejavnost. Ni jasno namreč katera obrt naj ostane v sklopu stanovanjskih zgradb in katera naj se izseli v tako imenovano obrtniško cono.
Za Pevmo, štmaver in Oslavje ter delno tudi za Podgoro velja omeniti, da je dosedanji urbanistični načrt skoraj ustavil naraven proces rasti in možnost razvoja vasi kot takih. S podatki, ki jih imamo, pa ne moremo riiti z revizijo pričakovati velikih popravkov. Razumljiva je skrb tamkajšnjega rajonskega sveta, ki ugotavlja pomanjkanje zazidalnih površin. Le te pa pokrivajo že zazidana območja, kj sama po sebi izrabljajo vse zazizdljive možnosti. To pa pomeni, da bi bil enak u-činek, če teh zazidljivih površin ne bi bilo. Zato mislim, da bi bilo nujno zahtevati razširitev zazidljivih območij, kar velja predvsem za Oslavje, ki je v celoti, ne glede na vrsto zazidanih po-seljkov, vključeno v kmetijsko področje. Potrebno bi bilo tudi, ko že govorimo o kmetijstvu, da se revizija jasno izrazi o problemu razcepljenih obdelovalnih površin. Ne glede na njihovo lokacijsko raz-sejanost bj se morala njihova celotna razsežnost smatrati kot celota.
Kar se tiče izražene zahteve pevmske skupnosti po dodelitvi lokacije za izgradnjo ljudskih stanovanj na podlagi zakona 167, in čeprav je zahteva povsem upravičena, ustvarja dilemo s tem, da zakon daje možnost naselitve tujerodnim občanom. To pa bi pomenilo začetek asimilacijskega procesa pevmske skupnosti. Res je, da ustanavljanje stanovanjske zadruge daje možnost črpanja izdatnih sredstev iz državnih skladov. Obstaja pa še druga možnost, ki je vredna premisleka in sicer zakon predložen senatu v odobritev. Zakon predvideva dodelitev 25-letnega posojila za dograditev stanovanja do maksimalnega zneska 22 milijonov lir z letno o-brestno mero, ki je vezana na prijavljeni dohodek. V ugodnih primerih je ta obrestna mera 4,5%.
Na koncu naj omenim tudi problem lokacije slovenskega šolskega .centra, ki je ena glavnih skrbi slovenske narodnostne skupnosti. Prostor je že nakazala slovenska manjšinska konzulta ob podpori vseh strank ustavnega loka. Z izbiro prostora soglašata tudi projektant revizije in odbor-hik za javna dela. Naša odločna zahteva pa je, da se izbrani prostor dodeli slovenskim šolam in da se ta izbira konkretno tudi vpiše na kartografijo revizije splošnega regulacijskega načrta.
ARH. JOŽE CEJ
Nove lokacije zemljišč za ljudske gradnje
.T»l



V.",
V~	'•••-. .• .:/>V ■k	f, v	v V;	•• •
U	H’ a*'#	‘ °8P« ■ ‘	i, .
r‘ž
?'■
-šk;.:.-.
■ ' -•••
M
...	<fj•'?.''N
- V.' ■ •* ' brfc* »J ri .- v ' ■'\U-'	*
;VKr.:r	i - - -i .
...;jr,'
*
V A
?/” 't>
. -~4	er.	///W.‘»7
\>.ž
.V-•'Tj'1	’ v „
-	.	.V«
gorica k
*

\6
*. ŠEMPETER
- /	-ff* Ji
...
•;	\ 'V'
• . *. .• / ••
'/ v* •• J
v ‘‘ '%:sov6dnjT,

JEREMITIŠČE .-' dftp
'X
7.. . fej-/
/ .
-p},
/,"/ / i / /	' f
,•»'	/	< /	,	\ p-.,-*
:X,/ 1
on-??* .t
:l i TL/.	' VRTOJBA j4 'n.


L ;■ _ —JTi/ . *
i nova naselja ljudskih hiš | obstoječa zemljišča za ljudske hiše
Na naši mapi je vrisanih štirinajst novih lokacij za ljudske gradnje, t.j. za ljudska stanovanja ali šolska poslopja. Gre v glavnem za zemljišča, ki so last javnih u-prav, večjih ustanov in cerkvenih skupnosti. Zemljišča naj bi razlastili na podlagi določb, ki jih vsebuje zakon štev. 167.
Lokacije zemljišč so naslednje:
1.	Ulica Palladio (uršulinskj vrt);
2.	Drevored 20. septembra (za tobačno tovarno); 3. Ulica Brigata Pavia (del vrta nunskega zavoda, bivša civilna bolnišnica); 4. Ulica Rjstori (zemljišče bivše vojaške bolnišnice) ; 5. Ulica Garzarol-11 (kraj, kjer so sedaj stare ljudske hiše, ki jih bodo podrli); 6. Ulica del Prato; 7. Ulica Faiti
(stara občinska klavnica); 8. Ulica Ascoli (sanacija starih stavb); 9. ulici Rabatta in Baiamonti (sanacija starih stavb); 10. Pevma (zemljišče nekdanjega nogometnega igrišča); 11. Podgora (zemljišče dvorišča tekstilne tovarne); 12. Ulica Lungo Isonzo Argentina; 13. Ulica Čampi (zemljišče, last slovenskega sirotišča); 14. Ulica Cor-daioli.
Razpredelnica predvidenega porasta prebivalstva
MESTNA ČETRT - RAJON
It*.
I

PEVMA - OSLAVJE - ŠTMAVER	780	780	—	802	+ 4
ŠTANDREŽ	1.653	6.663	+ 303	3.520	+ 112
PODGORA	1.412	1.645	+ 16	1.818	+ 28
LOČNIK	3.810	6.455	+ 69	5.180	+ 35
ROJCE	1.799	1.680	- 6	1.934	+ 7
PODTURN - SV. ANA	6.543	14.605	+ 123	9.440	+ 44
STRAŽICE	4.287	2.877	— 32	5.014	+ 16
SEVERNI PREDEL - PLACUTA	8.096	8.519	+ 5	9.994	+ 23
MESTNO SREDIŠČE	12.688	28.151	+ 121	21.709	+ 71
SKUPNO OBČINA GORICA	41.070	71.375	+ 74	59.411	+ 45

Na še prosti zeleni površini nekdanje slovenske kmetijske šole na vogalu ulic Duca d’Aosta in Puccini za poslopjem sedanjega pokrajinskega kemijskega in pro-filaktičnega inštituta, naj bi zgradili poslopja slovenskega šolskega centra v južnem delu mesta. Tu je razpoložljivih 21.600 kv. metrov zemljišča, ki je last pokrajinske uprave. Občinska konzulta za slo venska vprašanja v občini Gorica je z izčrpnim dokumentom, ki ga je poslala občinskemu od boru predlagala, da bi to zemljišče namenili slovenskemu šolskemu centru, v katerem bi bili vrtec ir\ osnovna šola za južni del me-
sta, nižja srednja šola, klasična gimnazija - licej in učiteljišče. Te šole bi bile seveda opremljene s telovadnico in 'vsemi potrebnimi risalnicami in kabineti. Ker pa je po obstoječih predpisih 21.600 kv. metrov premalo za gradnjo vseh teh šol, naj bi nekatera poslopja zgradili na bližnji parceli, ki obsega 14.200 kv. metrov, na drugi strani Ulice Puccini, nasproti sedanjega industrijskega zavoda «Galilei». Že v prejšnjem regulacijskem načrtu je bila ta parcela namenjena gradnji stavbe za italijansko učiteljišče. V neposredni bližini te parcele je že stavba i-talijanske nižje srednje šole cFa
vetti». Med ulicama Faiti ih Ci-priani naj bi prišla nova ulica, na bližnjem zemljišču stare klavnice, kjer je sedaj skladišče občinskih delavnic in garaž policijskih avtomobilov, pa bi zgradili nekaj ljudskih hiš.
Konzulta za slovenska vprašanja v občini Gorica se je o tem vprašanju pogovarjala z zastopniki vseh slovenskih šol v mestu, ki so s tem predlogom soglašali, in tudi s predstavniki nekaterih političnih strank, kj so obljubili, da bodo podprli ta predlog konzulte. Konzulta pa zahteva, da se U zemljišča rezervirajo izključno sa gradnjo slovenskih šolskih poslopij.
Pnmor*)EiJ3nwiufc
KULTURA
8. januarja 19fl P
OB 600-LETNICI VELIKEGA ITALIJANSKEGA UMETNIKA
«BRUNELLESCHI, ČLOVEK IN VESOLJSTVO*
Temeljni doprinos Carla L. Ragghiantija k tolmačenju evropske kulture nasploh Sorodna stališča Izidorja Cankarja v ^Zgodovini likovne umetnosti v zah. Evropi»
Cailo L. Ragghianti. F1L1PPO BRUNELLESCHI, UN UOMO, UN UNIVERSO. Knjiga vezana v platno, format cm 26x19. 574 strani, 702 črno-beli ilustraciji. 12 barvnih strani. Vallecchi editore - Fi-renze, 1977. 45.000 lir.
V leto 1977 je padla šeststoletnica rojstva enega največjih italijanskih umetnikov vseh časov. Filippa Brunelleschija, graditelja florentinske kupole. Za obletnico so si vse leto sledi’e kulturne manifestacije tako z mednarodnimi sestanki znanstvenikov - strokovnjakov raznih panog umetnosti, kot z razstavami grafičnega, kiparskega in arhitektonskega opusa florentinskega velikana. Razen tega je izšla dolga vrsta knjig in esejev poljudnega in vrhunsko specializiranega značaja, ki so včasih celo zanimivi, kot na primer ko skušajo rešiti statične probleme kupole S. Maria del. Fiore. ki jo niti pretekle dobe niti naše obdobje, z vsemi tehnološkimi pripomočki doslej niso uspele razložiti.
Vse široko kulturno udejstvovanje sicer priča, da opus katerega koli velikega umetnika ostane vedno moderen in obenem spodbuja k novim raziskovanjem in tolmačenjem; postavlja pa se vendar vprašanje,• če je časovno tako 'zgoščeno’ zanimanje kulturnega sveta za tematiko, ki bi jo lahko smatrali kot omejeno, sploh koristno strokovnjaku in laiku. Umetnost in nasploh kultura nista lahko prebavljivi, in ko si jih prisvoji tako imenovana kulturna industrija s svojimi množičnimi komunikacijami, •icer ostanejo palinrane knjige, lepe podobe, nekaj gesel, kulturne oplemenitve pa bolj malo. Močno se mi dozdeva, da je taki usodi zapadel večji del Brunellesclvije ve proslave, gotovo pa gizdava raz-stf v i z naslovom »Brunellesclii an-tičlassico*, kjer so se današnji arhitekti kar resno prizadevali, da bi spravili v največji možni nered vse kar je pred približno petsto leti Brune!le.sclii uredi’ s svojim znanem ii popolno logiko. Tudi po’z-kus kompjuteriziranih statičnih računov kupole prioada interesantnim* poizkusom in nič več.
Ker Brunelleschijevo vesoljstvo lahko dejansko imamo za temelj, na katerem se je gradil precejšnji del evropske kulture vse do raznih revolucij našega stoletja, moramo ugotoviti da proslave preteklega lri-a niso v celoti zadostile pričakovanjem.
Nekako ob strani .uradnih’ pro-*lav je izšla tudi Ragghiantijeva •monumentalna knjiga «Brunelle-wch . človek in vesoljstvo*, ki jo bo verjetno zgodovina uvrstila med temeljne doprinose tolmačenja evropske kulture nasploh. Verjetno ne pretiravam, če jo imam za e nako važno kot je Burckhardtova «I>ie Kultur der Renaissance in I-talien* (Kultura renesanse v Italiji) ali pa Rieglova «Spatromische ,Kunstindustrie»- (Poznorimska u-metnostna industrija).
Ragghiantijeva avtoriteta na področju umetnostne zgodovine je svetovno pripoznana, zato bi se o-mejil 1~ na ugotovitev, da je v pričujoči knjigi avtor nekako raz-š ril in obogatil svoje štiridesetletne zgodovinske izkušnje. V uvodu namreč zatrjuje, da gre za raziskavo »omotične, veličastne pesmi, ki je bila tudi filozofija, v •mislu človeške zavesti same po sebi, lei je učinkovala le v mejah laauiega obstoja in v okviru eksperimentalnega spoznanja*. Če ima pisana beseda sploh še kakšen pomen, zgornja trditev dokazuje, da je Ragghianti prekoračil meje i-deološkega tolmačenja umetnosti in se postavil na univerzalno ra ven, ki očitno omogoča tudi drugačna tolmačenja. Zanimivo pa je, da avtor izhaja iz idealističnih predpostavk; »Raziskoval sem Bru-nellesehi;evo notranjost in zasledoval vsako bistvenost, vsako sled, vsak znak, vsako posebnost in rešitev, ki je bila mnogokrat izum na področju arhtekture, kiparstva, slikarstva, perspektive, gledališčnih in javnih predstav, geometrije, fizičnih in naravoznanskih ved ter izvršnih tehnologij. Ker sem natančno označil, kaj sem lahko uporabil od prejšnjih raziskovani in tudi od tehtnih doprinosov, bo tembolj jasno, koliko je zaradi novih kritičnih in metodoloških zahtev pridobila osebnost, ki jo bo treba primerjati Leonardu da Vinciju zaradi originalnosti, velikosti in zapletenosti, ki so izšle iz rokopisov in zableščale kot sinteza splošne izkušnje v smislu sodbe o človekovi dejavnosti, ki jo je podal že Vico in potem še Kant in Hegel.*
Priznati je treba, da 574 strani knjige dosledno razvija predjx>-atavke uvoda. Ragghianti je podal
trdno gotovostjo mogočno fresko florentinske kulture in vede začetka petnajstega stoletja: delo umetnikov in znanstvenikov je o-življeno skupaj z njihovimi medsebojnimi zvezami. Vedno so tudi nakazani viri in posledice. In ker avtorjeva metodologija predvideva raziskovanje »dialektičnega odnosa med umetnostjo !n znanostjo, med intuicijo in tehničnim preizkusom, med vizijo in intelektualnim obvladanjem kozmične energije od snovi do zamsli in posesti fizičnega sveta, v smislu možnih sprememb in dodatka novega življenja naravnemu ustvarjanju*, so posledice večkrat revolucionarne.
Eden od revolucionarnih zaključkov je nedvomno Ragghiantijeva odklonitev tradicionalne zgodovinske delitve v »srednji vek* in »renesanso^, ki bo gotovo povzročila hude viharje v kulturnem sve-
tu. Vendar je potrebno, kot pri vsakem novem zaključku, slediti avtorjevim utemeljevanjem, ki so v pričujočem primeru sledeča; »Proces spoznavanja, ki se je razvijalo v nepretrgani zvezi, v ciklus j, ki gre od helenizma čez rimski in zapadnolat-inski svet do Brunellesclujeve in Leonardove kulture, postavi večstoletno mjto-grafsko antitezo med tako imenovanim srednjim vekom in tako imenovano renesanso v povsem nepremostljivo krizo. (V ciklus se na primer uvršča perspektiva v njeni dokazano pristni obliki, ne pa v oblikah, ki so bile doslej u-poštevane).
Ne gre le za umetnost, marveč za celotno kulturo: osnovn,’' znanstveni doprinosi in preizkuševalne metode so večkrat neprekosljive izdelave .vmesnih stoletij', ki so jih doslej imeli kot v bistvu nagnjene k transcendentalnemu, mističnemu in simboličnemu špeku-lirar.ju. Veliki raziskovalci Štirinajstega in petnajstega stoletja so take doprinose naprej razvijali, predno sta jih Galileo in Descartes osvojila, od optike do tež nos tri.
Ragghiantjjeva knjiga torej predlaga Brunelleschi je v uvod v svet iznajdb in bistvenih izkušenj šele po točni opredelitvi njegove u-metniške in znanstvene osebnosti.
Poglavitna .iznajdba’ je nedvom no zasnova in graditev kupole stolnice, ki je že od vsega začelka za bivaLstvo Firenc le »La Otipala*. Neglede na dejansko zapletenost njenega ustroja in na dimenzije objekta samega, je Ragghianti na osnovi podatkov dokazal, da se Brunelleschi ni omejil na zasnovo mogočne arhitekture, ki je dala značajni izraz mestu skozi dolga stoletja: temveč je pri tem zavestno upošteval vse mestne in pokrajinske urbanistične faktorje, ki b jih morda lahko še upoštevali za »moderne*. Razen tega je verjetno iz razmišljanj o zapletenih problemih kupole izšla ustanovitev perspektivne topografije. Znanstvene in tehnične iznajdbe torej’ nerazdružljivo vežejo Brunelleschijevo problematiko z delom obeli dr lgih velikanov stolet ja, Leona Battiste Albertija in Leonarda da Vincija.
»Čeprav je projekt kupole edinstvena in zvišena individualna zatrditev, se ne more vzet' za oblikovni vzorec* pravi Ragghianti, «stdlistika tiidesetletja še vsebuje obče prepričanje in je uresničena kot zgodovinska ustanova v preroški viziji nove arhitekture in nove arhitektonske kulture. Šele zadnji Brunelleschi postane pavobo-rilec humanizma in zgradi objekte, ki so v kratkem postali —> čeprav po posredovanju rimijanstva — istorodna nova evropska arhitektonska izobraženost* (316). Zadnjim izvajanjem bi se seveda lahko ugovarjalo z vidika germanske kulture, kar pa v okviru Rag-ghiantijevega napora ne bi niti imelo smisla, prav tško kot razprava o dejstvu, da je študij druailTBrunel-leschijevih arhitektonskih objektov poglobljen manj od kupole. Avtorja je bolj zanimala celotna osebnost in udejstvovanje Brunelleschija. kot pa arhitektonski opus, čeprav je le ta poglaviten.
Ragghianti je prepričan, da bo do celo »spremembe čisto kopernikanskega značaja, čeprav včasib nepričakovane, vendar pravilno razumljene. Treba jih . bo vsekakor overoviti, integrirati ali celo zamenjati z drugimi, dokumentiranimi rešitvami. Vendar bddo že doslej doseženi izsledki doprinesli do marsikaterih obnovitev tekočih pojmovan.;, oziroma kulturnih in znanstvenih konvencij*.
V zaključnem poglavju Ragghianti raziskuje opus Holandca Jana van Eycka, začetnika druge velike kulture, ki se je razvila v Ev-iop; v začetku petnajstega stoletja. Opus holandskega slikarja pravzaprav potrjuje Brunellešchije-ve napore. Ragghianti piše, da so se »navadni očrti, ki predstavljajo Brunellčschija kot začetnika in heroja nove zgodbe, Jana van Eycka pa kot epigooa srednjega veka, izkazali za varljive, ker ne privedejo do razumtvanja in tolmačenja dejanskih pojavov, marveč spravil s prave poti*. Nočem se vračati na štiristo let staro polemiko, ki jo je začel Carl van Man-der, ko je pisal: »Kar se ni hiti nadarjenim Grkom in Rimljanom, niti drugim narodom, kolikor ko li so si prizadevali', ni' posrečilo
najti, to je dosegel slavni Nizozemec Joannes van Eyck, rojen v Maaseycku ob prelepi reki Mo zi, ki se more z Arnom, Padom in Tibero boriti za palmo . . .*, rad pa bi vendarle spomnil na »Zgodovino likovne umetnosti v zahodni Evropi* Izidorja Cankarja ki, vsaj za Nizozemce, v bistvu zastopa ena ko tezo kot Ragghianti: (IH, 2, u-vod) «umetno«tno je Sever v 15. stoletju neodvisen od antične umetnosti, ter po njej prikrojenih idealov in važne stilne spremembe, ki se v tem času tam iz vrše, potekajo iz domače tradicije, iz naturalističnih sestavin poznogotske umetnosti .. .» Niti besede torej o kakšnem posnemovalstvu; na žalost se Cankarjeva zgodovina bere le v slovenščini, kar ie obenem ponos, MARKO POZZETTO
(Kadalieva.i.je na S. strani)
Komorni orkester «1 Filarmonici* iz Boi ogne, ki bo nastopil 14. (.ra. v Kulturnem domu za redni koncertni abonma Glasbene matice
HtlllHflllIHtHIMIIHIIIIIIItfIHIIIIIIIMIIIIIlIftIMlUlUlštHIIIIIIMIIIIMIIMIMillllllllllllUIIHIIIIMIIIIIlimmilMIIINIIHIHfMHIIIIMHIIIIIItlllMItKIlIHšmtnMIIIIlMIIIIMmMtMmMVNIIIIimtIMIIIMillimtmHHIIIItIfMIIMIIIIIIIIIt«
KOPRSKO KULTURNO PISMO
Trije zelo kvalitetni koncerti za konec bogate lanske sezone
revije
MLADIKA št. 10
Pred iztekom leta je izšla W številka (zadnja) XXI. letnika R vije «Mladika». Prve strani so J znamenju prazničnih - božični! razmišljanj v prozi in poeziji. Loj ze Škerl posveča naslednji čl* nek spominu nedavno umrlež1 msgr. dr. Rudolfa Klinca, kan*1 ka goriškega stolnega kapitlja 11 nadškofijskega kanclerja in i# tavlja, da je v «v navidezni **, prtosti širil svoje obzorje in krep» a ljubezen do primorskega človeka* gj Maks Šah piše o novostili na šol m skem področju, v bistvu o stari* nerešenih problemih in o vpisu tekoče šolsko leto. Razgovor z gfl pajskim obrtnikom Francem Ki cem - Kobejetovim je napisal 1 m m. Med dokumenti je zanimiv nf J tis zadnjega magnetofonskega '■■rw govora Ivana Trinka s pokojri urednikom revije Jožetom Pete nam pred 24 leti. Med »Priče v. nji* je ponatis odlomka iz Silo jevega spisa »Zasilni izhod*. M. tin Jevnikar predstavlja v ChiCj gu izhajajoči slovenski mesi ’ »Zarja - The Dawn», Ivo Jev ni® pa nadaljuje,z navajanjem «dr cev iz. manjšinskega sveta*. To’ predstavlja »Temeljno studi jo J F. Capotortijo za OZN*, stavljanje bo nadaljeval v nji številki. V rubriki »ZamejsK* U in zdomska literatura* piše Mjl m tin Jevnikar o narečni pesni*' S zbirki Atili ja Kralja »PagruntaP » na risalne mize* in ugotavlja, f j je Kralj v njej pokazal nadarti « ' nost za narečno pesništvo in 1 M oričal velik smisel za humor. Sl* -j
Primorski študentski oktet - Slovenski komorni orkester iz Ljubljane - Pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova
Brunelleschi: Izakova žrtev. (Natečajna maketa za vrata baptisterija)
Ob slovenski obali so pred iztekom leta bili trije koncerti: svoj drugi letni nastop je imel v koprskem gledališču Primorski študentski oktet, Avditorij v Portorožu je organiziral drugi redni koncert v sezoni, na katerem je nastopil Slovenski komorni orkester iz Ljubljane, Društvo prijateljev glasbe v Kopru pa je imelo v go sleh pianistko Dubravko Tomšič -Srebotnjakovo.
Pod umetniškim vodstvom Ma t.jaža Ščeka je Primorski študentski oktet pripravil nov spored, ki ga je posvetil delu in priredbam Franceta Marlota, znanega zbiral ca in proučevalca slovenske glasbene folklore ter ustanovitelja glasbeno - narodopisnega inslitu: ta v Ljubljani. Že sama taka odločitev kaže na določeno programsko j naravnanost, ki se ne opira pri izbiri del le na najbolj znane pešal i mi iz druge polovice prejšnjega jp.. 'i i prvih desetletij našega stoletja, kači; i kor smo imeli priložnost slišati na tl j lanskem prvem koncertu, temveč skuša v okviru do sedaj doseženih pevskih zmogljivosti dojemati in izražati lepoto pesmi tudi z drugih področij zborovske literature. S tem se je že takoj po prvih korakih svojega obstoja ozri mimo tradicionalnih standardnih programov že tolikokrat in tolikokrat prepetih pesmi in prinesel določeno osvežitev v komorno petje. Kar zadeva izvajanje, bi imeli pripombe glede kompaktnosti, enotnosti v izgovarjavi in tudi v intonaciji, vendar ima oktet svojo pozitivno stran pri oblikovanju: umetniški vodja teži k jasnosti fraziranja in nazornosti grajenja, ki zaznavno odtehta včasih manj dognano glasovno ubranost. Interpretacija zasleduje dosleden potek in strukturo pesmi, ki jo zaokrožuje v prepričljivo delujočo celoto. Če primerjamo tri pesmi iz prejšnjega programa, ki jih je oktet zapel na začetku koncerta — Aljažev Triglav, Svetkovo Pod noč iti Jerebovo Dekletcu — ki so jih zapeli v večji skladnosti in ubranosti, potem lahko sklepa-
j mo, da bodo pevci dosegli prav kmalu enako izvajalsko kvaliteto, čim se bodo osvobodili utesnjenosti tehnično - pevske narave in se popolnoma sprostili v izrazno oblikovalnem dogajanju. Nekatere pesmi kakor Koleda, Ta pauer pa grahovco seje. Ribniška. Kangali-lejska ohcet, Pisemce, Barčica in Ljubi konja jaše so bile interpre-tacijsko dokaj dovršeno zastavljene in oblikovane.
Na’ drugem rednem koncertu Avditorija Portorož je gostoval Slovenski komorni orkester iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. Na sporedu je bila Suita za dva rogova in orkester feeorga Pbilippa Tclemanna, Simfonija v e-molu, št. 44 Josepha Havdna in Serenada Petra Iliča Čajkovskega.
							
»D 11. JANUARJA 1978 VSAKO DRUGO SREDO
Predavanja o slovenski
gledališki umetnosti
Tudi v letošnji sezoni bo Narodna in študijska knjižnica priredila že peti ciklus zanimivih predavanj. Tokrat bo na vrsti slovenska gledališka umetnost. Od srede 11. januarja pa do srede, 8. marca 1978 se bo vsako drugo sredo oh 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu zvrstilo pet naslednjih predavanj.
Prvo bo v sredo, 11. januarji predaval prof. Dušan Moravec, dramaturg, publicist, strokovni pisce in urednik, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govoril bo o zgodovini slovenskega gledališča od 1848 do 1920.
Sledilo bo predavanje prof. ing. Filipa Kalana Kumbatoviča; predavatelj je pisatelj, redni profesor za gledališko zgodovino na Akademiji za gledališče. radio, film in televizijo v Ljubljani, nekdanji direktor Slovenskega narodnega gledališča med NOB v Beli krajini, stalni član Izvršnega komiteja Mednarodne zveže za gledališke raziskave (F TRT — Federatiou Internationale pour la Recberche Theatra-le), soustanovitelj Mednarodnega inštituta za gledališke raziskave v Benetkah (Istituto internazionale per la riccrca teatrale), predsednik jugoslovanskih centrov PEN. Predaval bo v sredo, 25. januarja o slovenskem gledališču med NOB.
Tretje predavanje bo v sredo, 8. februarja 1978 in bo hkrati za zgodovino slovenske gledališke u metnosti v Trstu najbolj zanimivo. Predaval bo dr. Filibert Benedetič, pesnik in upravnik Stalnega slovenskega gledališča v Trstu o slovenskem gledališču v Trstu in njegovi zgodovini od 1852 do da nes. Benedetič je o tem že predaval pred enim letom na tržaški univerzi in že tokrat je bilo ugotovljeno, da je zbral mnogo doslej neznanih podatkov, ki pomenijo tehten prispevek h kulturni zgo-
dovini Trsta in vse dežele. Predavanje za NŠK pa bo izpopolnjeno z rezultati najnovejših raziskav.
V sredo, 22. februarja bo nastopil Vasja Predan, gledališki in književni kritik. Govoril bo o slovenski modemi gledališki umetnosti. Njegovo predavanje bo zajelo povojno obdobje v slovenskem teatru s poudarkom na inovativnih težnjah, ki_ jih vsebuje pojem »modernega slovenskega gledališča*; vsebovalo bo poglavitne obrise njegovih magistralnih tokov, ki so označevali polpretekli in sedanji čas modernega slovenskega teatra.	,
Pelo in zadnje predavanje pa bo v sredo, 8. marca 1978. Vnovič bo nastopil prof. inž. Filip Kalan Kumbalovič. Govoril bo o doslej skoraj neobdelani tvarini, o evropeizaciji slovenske gledališke kultu re. Vendar pa ho svojo temo zaokrožil s podrobnejšim opisom starejše dobe or' kapucina Romual-da - Lovrenca Marušiča (1676 - 1748), goriškega vojaka (rojenega v Štandrežu). avtorja škofjeloške pasijonske procesije (znan tudi obiskovalcem slovenskega gledališča v Trstu) do Linharta (1756 -1795). Poslušalcem vseh petih predavanj bodo torej predavatelji podali celovito podobo slovenske gledališke umetnosti od njene prve (Romualdove) pisane priče (1721) pa do danes. Hkrati bo prof. Rumba tovič podal analizo slovenskega gledališča med o-bema vojnama.
Kot vidimo gre za nadvse poučna in zanimiva predavanja, kakršnih doslej ne v Trstu ne v vsej deželi kulturniki obeh narodnosti še niso organizi rali. Zato ne bi smelo biti dvoma, da bo zanimanje tudi za ta ciklus predavanj morda še večje kot za predavanja v preteklih štirih letih o slovenski likovni umetnosti, o slovenski književnosti, arhitekturi in o slovenski glasbi.	P- G.
Pri prvi točki, Telemannovi Suiti, sta hornista lepega, izenačenega tona, K. Bradač in J. Prašnikar, po natančni in skladni igri pa tudi po zavzetosti v interpretaciji odstopala od orkestra, ki se ni mogel — morda presenečen zaradi akustično neodzivne dvorane — sproščeneje vključiti v sodelovanje. Toda kolikor je manjkalo do večje dovršenosti in dognanosti pri prvi točki, so izvajalci večkratno nadoknadili pri izvedbi Haydnove Simfonije. Pri tem delu smo spremljali enotnost v delovanju homogenih skupin in celote orkestra, občutili smo spontano rastočo poustvarjalno razvnetost, ki je doživljajsko osvajala s pristno močjo, kakor da oblikovanje tonskega gradiva preveva neki skriti žar. Dirigent in orkester sta se v konsenzu strnila v enovito, notranje razgibano sodelovanje, iz katerega je privrela živa lepota Haydnove ustvaritve v vsej razsežnosti njenih vrednot in stilnih značilnosti. Večer je orkester zaključil s čajkovskijevo Serenado a ni dosegel enake dovršenosti niti v igri niti v interpretaciji. Bila so nekatera šibka mesta, ki zadevajo kompaktnost in enotnost pa tudi intonativno čistočo nekaterih posameznikov. Če bi bila malo bolje pripravljena, bi, po dirigentovi interpretacijski zasnovi sodeč, gotovo pridobila na svoji izrazni prodornosti.
od drugih konceptov. Tako, na primer, v organično nenavadno enovito izpeljanem Allegro ma non trop-po, ki je postal kakor živo vrelo muziciranje stopnjujoče se napetosti, odsev slutene stvarne bee-thovnijanske veličine. Isto bi lahko ponovili, ,kar zadeva zlasti hitre stavke v Chopinovi Sonati v h-molu, op. 58, kj so -s svojo izrazito, plastično oblikovanostjo u-činkovito dopolnjevali kontrastnost celote- Preveč bi bilo, če bi se posebej pomudili pri nazorni po ustvaritvi Brahmsovih Fantazij, op. Il6. Svoj poudarek terjajo svojstveno občutene in v vseh svojih, estetsko smiselno odmerjenih barvnih odtenkih izoblikovane. Pago-des. La Soiree dans Granade in Jardines sous la pluie C. Debus-
syja. Navdušenim poslušalcem je seveda morala dodati še nekaj krajših skladb.
Za mladino, ki je popolnoma napolnila isto dvorano, je v opoldanskem času priredila koncert s posebnim sporedom.
IVAN SILIČ
BERITE
REVIJO
im
pričal velik smisel za humor, dijo še. ocene in pisma.
GALEB, it. 3
Tudi mladinska revija GAI-F-f. ^ je zaključila leto 1977 z deceifs * brsko številko, ki je skoraj 1,1 ^ las podobna vsem prejšnjim. ^Vrl' žično vzdušje ustvarjata uvod”1, ' pesmici, potem pa se vrsti)* drobne otroške zgodbice in s'1’ Ja "kanice, med katerimi lahko n)9' 0 di bralci po mili volji izbirati, Z Nadaljujejo se seveda tudi »Vr*’1'?® tolomne dogodivščine Matička ’'ja, njegovega strička*, ne mafijk* -'V; niti tehničnih zanimivosti in šp®r >e ta. Tudi prispevkov otrok je prec*'jri iz šol v Nabrežini, Dolini, s Pr°-'e lr>( ka. iz Skednja, Trebč in od Sv. AP 'Vt>
Poučna in zanimiva je sredi’1* j® barvna priloga-lepljenka. Na ***	1
strani so objavljene slike in ^ N kumenti iz živl.jenja našega jen rodnega heroja Pinka Tomažih *>cl na drugi pa so slovenske šoti’ -»v ki nosijo ime po velikih osebij trie stih iz slovenske kulture kot * Jo Fran Milčinski, Oton Županj'G-Primož Trubar in naš doto*" Jav Fran Venturini. Taka oblika Pj '°n sredovanja vednosti našim otre-a : je zelo posrečena, ker je na** na in neposredna.	^
,»ki
OB 120 ■ LETNICI SMRTI
Koncerti pianistke Dubravke Tomšič - Srebotnjakove privabljajo vedno več poslušalcev in vzbujajo pri njih vedno večje navdušenje. Koncertna dvorana glasbene šole v Kopru ni mogla na četrtem koncertu Društva prijateljev glasbe sprejeti vseh, ki bi jo želeli slišati, mnogi so se morali vrniti domov.
Umetnica je v sijajni igri naravnost blestela v svojem poustvarjalnem, muzikalno in instinktivnem zanosu. Neposredno poglobljeno dojemanje vrednot in kreativna neugnanost, polna domiselnosti v široko zasnovanem, logično se razvijajočem razpletanju muzikalnega tkiva in svojsko občutena lepota jo naravnavajo v bistvo ustvarjalčevega hotenja in danosti do kon-genialne stopnje učinkovitosti. In če je temu tako, ne more biti problema niti v različnosti slogovne narave; vsako delo v njem' interpretaciji opredeljuje vernost duhovne moči in individualno snujoče iznajdljivosti ustvarjalca; vsako izžareva svojo posebno lepoto. Ne le da to ponovno potrjuje izjemno izražajno - oblikovalno prodornost, temveč še več: ne zaustavlja se pri že doseženem in dognanem, vir umetniške vitalnosti je vedno nemirnejši, saj jo naravnava k nenehnemu pronicanju in odkrivanju še ne do kraja spoznanih vrednot, k vedno razbo-ritejšemu kreiranju, ki vzbuja presenetljive doživljajske utripe. Pod tako močjo njene osebnosti so razvijale čudovito oblikovane
Kulturni pomen Petra Budina pridigarja in šolnika - pionirja
Lela 1808 je izdal ilustrirano slovensko začetnico «Novi kluzh ali tabla F branje inu pisanjem * Otroke v Zgoniku je poučeval v slovenskem jezik11
tonske podobe. Čeprav smo Sonato v f-molu, op. 57 (Appassionato) neštetokrat poslušali v raznih zelo dobrih interpretacijah, smo vendarle pri Tomšičevi zasledili nekaj Otipljivo novega, kj se razlikuje
7. januarja je minilo sto dvajset let, od kar je'umrl Peter Budin, goriški generalni vikar in semeni-ški ravnatelj, želela bi vsaj delno osvetliti kulturni pomen tega človeka, ki je bil izvrsten slovenski pridigar, prizadeven učitelj, predvsem pa po duhu trden Slovenec, prežel s kulturno ustvarjalnostjo v prid svojemu narodu!
Rodil se je 21. februarja 1770 v Grgarju. Izhajal je iz imovitejše slovenske družine. Po srednji šoli v Gorici in bogoslovju v generalnem semenišču v Gradcu (1789 -1793) je . bil 1794 posvečen v duhovnika. Služboval je kot kaplan v Devinu (1794 - 1804), nato je bil kurat v Zgoniku (1804 - 1819). Leta 1819 je bil imenovan za škofijskega kanclerja in. kanonika v stolnem kapitlju v Gorici. Istega leta pa je postal prvi pomočnik nadškofu Wallandu, .saj je bil i-menovan za generalnega vikarja. To vodilno mesto je obdržal do leta 1834, ko je Walland umrl.
Cesar Jožef II. je leta 1783 zatrl goriško bogoslovno semenišče in odločil, naj goriški bogoslovci študirajo v Gradcu. Ko je škof Walland 1818 ponovno odprl bogoslovje v Gorici, je leta 1823 imenoval Petra Budina za ravnatelja bogoslovja.
Kot generalni vikar in kot se-meniški ravnatelj je Budin zaj vzemal eno prvih, če ne prvo mesto pri vodenju goriške nadškofije in to v tisti, tako malo poznani dobi francoskih vojn, vse do leta 1848.
Ko1 je leta 1842 odložil službo ravnatelja v bogoslovju, je ostal stolni kanonik in konzistorialni svetnik, kasneje pa je prevzel mesto kanonika • sholastika.
Bil je eden izmed ustanoviteljev goriške gluhonemnice.
Ko je bil še kurat v Zgoniku, je poučeval otroke v slovenskem jeziku.
Leta 1808 je sam izdal ilustrirano slovensko začetnico na štirih straneh «Novj kluzh ali tabla za branje inu pisanje*.
Ko se je na Dunaju odprla prva normalna šola, SO se je morali udeležiti vsi učitelji, ki so hoteli poučevati na drugih normalnih šolah, poslužiii so se morali novih učnih predvisov in metod. Zato je slovensko šolstvo vsled teli prizadevanj dobro napredoval^. Budinov Mjuč». ki je bil izdelan po Olivierjevi metodi, je zboljšal metodo branja in pomeni prehod h glaskovanju — iskanju glasov, in sicer z delitvijo stavkov v besede,
List iz Budinove slovenske začetnice
v zloge in te zopet v glasove. Na ta način se je otrok naučil boljše in razločneje govoriti. Pri izgovarjavi so samoglasniki dobili v podporo polglasnik e; npri: b, c, i d . . •. — be, ce, de . ..
Učenci so se s črkami seznanili s pomočjo upodobljenih predmetov. Vsaka upodobitev pa kaže predmet, katerega imenh se glas, ki ga hočemo naučiti, prav dobro sliši. Ko so že poznali črke, so se učili brati zloge in potem še besede. Ta metoda, h kateri je bil prilagojen Budinov Muzh», je imela znanstveni pomen.
Budinov «Novi kluzh ali tabla za branje inu pisanjem' je napisan v velikosti četrtinsice pole in razde /fen v več stolpcev. V prvem stolpiču so besede: line Jesus, an-
gel, oku, ura, elefant, bokal, tela. figa, golob, -hiška, jelen, sa, luna, misa noga, petelin, ka, songe, shiba, sajz, shaga, L. vaga, zirlcu, shebula, ks. V & geni stolpiču so podobe na-šrt predmetov, poleg njih pa male i ke. V naslednjih stolpcih so f ke in male pismenke, zvezan* samoglasniki, nazadnje pa so f pisane velike tiskane črke.
Budin je bil torej sposoben pomemben šolnik, saj je nj« učbenik prinesel spremembo sami abecedi učenja — v pisO' in branju. Peter Budin je v H niku deloval 15 let. in pohi>0‘ bi bilo, ko bi prizadevanja za ' imenovanje zgoniške slovenske
le po njem ne bila zaman.
M. ŽELEZN"
loreki
7
8. |anuar|a 1978
PORAZEN VTIS S SPREHODA
Brezvestno uničevanje srn na Globojnarju nad Trotom
V zankah trohnijo razpadajoča trupla živali, katerih ostanke raznašajo lisice Uničujoči vpliv motoriziranih divjakov in netenja ognjev oh drevesih
m, 'rmmr
Srnin skelet v zanki na (juojojnarju
Trstom se dviga 456 m visok X". ,h? Globojhar, ki ga iz mesta z *	zapazimo zaradi visoke an-
,.1 ’ so jo gasilci postavili na vr|i je pogosti cilj Trza tf;r“v. ki hočejo na svež in čist *lr j v. "o sredi je speljana široka pot il»' Konkonela in naprej.
^Lspl1 ,Pa Re Po tej poti in po skoraj iitiia' dru0ih vozijo motoristi in zga-strašen hrup ter tako plašijo n'' 'n seve<^a kvarijo okolje. Zdi rfOri u' da imajo za to svoj prostor nsfirii' kric|uezovem muzeju pri Pa uitivni ’ ^am ‘maj° včasih tudi tanki ■j. )a manevre in se prikažejo kdaj « n „tudi na hribu, kjer. razrije-
jjj M6St° 'n cirevesa ob nJej-„*■ ieiv? Severni strani sva s prijate-n Jetl1 odkrila
ift
*odl'heneSa izmed najbolj [>!»• ,ovcf '-a<:inov *ova’ 'n s‘cer z Ž‘C0,
če lahko te ljudi sploh tako o, zvijejo precej debelo ži-
Hm
- 01 na srnini stezi. Žrtev neve-
zanko ter jo pritrdijo približno ' cm nad zemljo; skrijejo jo po-
5 a”!? vtakne glavo skozi zanko in
ale ii zadrgne okoli vratu. Uboga začne otepati in tako le
a* ttvai SP
>bš
,iko7“’a svoi položaj. Smrt skoraj ""^udi 1 ni trenutna, srna lahko umira Po več dni. «Ljudje», ki na-
stavljajo te pasti, potem pustijo poginjene živali v gozdu gniti in jih potem raznašajo potepuški psi in lisice.
Sprašujem se, zakaj te pasti sploh postavljajo, ko pa s tem ne pridobijo popolnoma nič, saj jih ne pregledujejo redno. Do sedaj sva odkrila na severnem pobočju deset pasti, v katerih je bjlo šest srn, ki so bile večinoma že v razkroju. Hrib je razmeroma majhen za pravi lov, saj je na njem precej ljudi in je nevarnost, da bi kdo koga ustrelil, večja. Predlagam ukinitev lova vsaj na tem območju.
Na nekatere izletnike se pa prav jezim, saj kvarijo lepo okolico z neštetimi ognjišči, ki so nasejana po hribu. Ne bi bilo prijetno, da bi se ponovil primer iz leta 76, ko sta dva fanta zažgala velike površine gozda.
Omenil sem le Globojnar, ker pogosto zahajam nanj, toda prepričan sem, da se take stvari dogajajo tudi drugod na našem Krasu. Vem. da se vsi radi sprehajate po prijet nem borovem gozdiču, tu pa tam j [»berete kakšno rožo in pomalicate j v travi, toda če bi radi še v pri-| hodnje šli popoldne v čisto naravo,
ne smete biti do nje ravnodušni. Pustite lepo rožo, naj raste, ne prinašajte s seboj raznih konzerv in jih puščajte pod drevesi; če je mogoče kdo od vas navdušen motorist, naj se gre raje vozit na odprte in za to namenjene kraje in naj ne plaši živali in ljudi z odvečnim hrupom.
Zdi se mi, da bi moral zakon bolj poseči v te zadeve in da bi morali pogosteje nadzorovati, kaj se v naših gozdovih dogaja. Saj so za to zadolženi tudi gozdni pažniki. Verjetno jih je premalo, toda škoda, ki jo povzroča človeška brezvestnost, je gotovo večja, kot pa bi stalo še nekaj paznikov več.
Kajetan Kravos
POZIV DOMAČE cZADRUGE KULTURNI D0M>
Podprimo akcijo oa Proseku - Kontovelu za odkup poslopja kinodvorane «lris»
Po preureditvi bo poslopje služilo kot gledališka dvorana in kot sedež raznih organizacij
Čitatelji našega dnevnika so gotovo opazili sicer kratko prošnjo «Zadruge Kulturni dom Prosek -Kontovel* za prispevke za odkup poslopja kina «Iris» (na sliki) ki ga bo zadruga preuredila v slovenski Kulturni dom. Gre za zelo pomembno pobudo domačinov v korist predvsem narodnostni skupnosti obeh vasi, posredno pa vsej naši narodnostni skupnosti na Tržaškem. Zadruga ima nekaj sredstev že zagotovljenih, vendar ne dovolj, zato pa se obrača na vse, da ji priskočijo na pomoč z denarnimi prispevki. Dobrodošel je vsak znesek po starem načelu «kamen na kamen palača*, ki je v naši preteklosti že tolikokrat dalo toliko lepih sadov skupnega zavzemanja za splošne koristi.
Predstavniki Zadruge so nam povedali, da nameravajo poslopje tako preurediti, da bo razen za prireditveno dvorano z odrom lahko služilo tudi drugim organizacijam, ki delujejo v obeh vaseh, skupno s terenom za poslopjem pa bo tvorilo kar nekakšen kulturno - prireditveni - rekreacijski park. Ko bo nakup realiziran in poslopje preurejeno, bosta obe vasi bogatejši za dragocen objekt.
Zato apeliramo tudi mi, da bi prošnja «Zadruge» naletela na odprta srca in na odprte denarnice kot je naletela — kakor z zadovoljstvom ugotavljajo pri «Zadrugi» — že doslej.
Na občini je na razpolago mesto za pomožnega tehničnega izve denca Občinska uprava je namreč razpisala natečaj, ki se ga lahko udeležijo vsi, ki so dovršili kmetijsko strokovno šolo in ki še ndso presegli 30. leta starosti. Prošnje je treba poslati najkasneje do 16. februarja.
VlIllllUHIIIIIIIIIIIIIIIIHtllllllllllllllllllllllllllllflllllMIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIUIIIIIIIIIIIIlIlliiiiilllllllIHIIIIIIIIimilllllllllHlIllIltllllllllllllllllllllH*
Nov hotel-diskoteka v Devinu
Okusno in moderno opremljen obrat je pomembna pridobitev za slovensko gostinstvo v devinsko - nabrezinski občini
Devin je od četrtka dalje bogatejši za moderen hotel — diskoteko «NEPENTHES», last Legiše Mervič -Zore, znane gostilničarke devinsko -
nabrežinske občine. Lokal je opremljen po najmodernejših kriterijih po načrtu arhitekta Menga. Zgradilo ga je, podjetje Marchesan iz Nabrc-
f«,
m i * *. f. .

%.*<<	,	V*
hiiiw
zine. Diskoteka ima 250 mest, hotelski del pa osem okusno opremljenih sob in jedilnico. Obrat bo prav gotovo dobrodošel zlasti mladini za plesne zabave, saj odlične naprave omogočajo res kakovostno poslušanje glasbe, svetlobni efekti pa pričarajo primerno ozračje. Go spodinja računa pri vodenju lokala zlasti na pomoč sina Igorja, ki je navdušen nad gostinskim delom, ter ostalih družinskih članov. Tako velika investicija v teh težkih časih je res vredna pohvale, ker priča, da so naši ljudje še podjetni, zlasti če naletijo na razumevanje pri bančnih zavodih, kot ga je dobila gospa Mervič v nabrežinski hranilnici, koi j je sama izjavila.
Otvoritve so se udeležili številni prijatelji, znanci in sorodniki družine Mervič, predstavniki oblasti, med katerimi smo opazili nabrežin-skega župana Škerka in številne odbornike, ter predstavnike Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Cvetje in čestitke so bile za vloženi trud najlepše priznanje.
VESTI S KOPRSKEGA
Na ankaranski boni fiki gradijo železniško in avtobusno postajo
Verjetno bodo že letos položili železniški tir
Gradnja potniškega terminala na ankaranski bonifiki ob glavni cesti Koper v Ljubljana lepo napreduje. Zasuli so že precejšnje površine zamočvirjene bonifike in morja v Škocjanskem zalivu, tako da bodo zemeljska dela kmalu končana. Če bodo vremenske razmere ugodne, bedo te letos položili železniški tir ter zgradili potniško železniško postajo. Koprski Slavnik pa bo na zasutih površinah zgradil avtobusno postajo. Hkrati tudi pripravljajo načrte za novi poštni center, ki ga bodo prav tako zgradili v potniškem terminalu.
OBNOVITVENA DELA V DEKANIH
Slikovita istrska vasica Dekani pri Kopru bo v kratkem precej spremenila svojo podobo. S sredstvi samoprispevka občanov nameravajo urediti strugo hudournika, zgraditi zbiralnik in priključke za kanalizacijo ter asfaltirati nekaj vaških poti. Sredi vasi bodo tudi uredili park in športno igrišče. Pomagale bodo tudi delovne organizacije, ki imajo sedež na območju krajevne skupnosti.
Dela bodo v celoti končana do leta 1979, ko bodo praznovali 500-let-nico nastanka vasi.
V PRIDVORU BODO LETOS
DOBILI ZDRAVO PITNO VODO
V Pridvoru pri Kopru se pospešeno nadaljujejo dela pri izgradnji višinskega vodovoda, tako da bo ta vasica dobila v drugi polovici leta
V Ajdovščini je umrla Ježeva mama
na Gradišču pri Vipavi. Dosegla je častitljivo starost, saj bi čez dva meseca praznovala svojo 100-letnico.
Pokojnica je do zadnjega rada o-bujala spomine na nekdanjo predvojno Gorico, kjer smo jo poznali najbolj kot našo Ježevo mamo. Vodila je družinsko menzo, v kateri se nas je zbralo včasih kar precej, med drugimi tudi takratni javni in kulturni delavci. Čeprav se je morala spoprijemati s težavami vsakdanjega dne, jo je vedno nasmejano odlikovala še visoka narodna zavest, ožarjena z materinsko toploto. Tako je ustvarila na svojem domu v tistih težkih časih fašističnega zla, toplo in mimo ozračje, kamor smo se radi zatekali. Za vsakogar je našla toplo, in če je bilo treba tudi spodbudno besedo. Ohranili nanjo bomo zato v naših srcih svetal in čist spomin.
•	S. L.
,jl
rtciOte-
8(1
‘Sad »a '
V sredo smo pokopati v Ajdovščini ob veliki udeležbi domačinov, Frančiško Jež, rojeno 7. marca 187?
.	v,:' ’ ' ;
, r Jp'	' A	jj č. A-
zdravo pitno vodo. Še naprej bodo pri delih pomagali vojaki JLA. Prihodnji mesec bodo kopali jarke za razdelilno omrežje od glavnega cevovoda do posameznih večjih in manjših naselij, sami krajani pa bodo poskrbeli za napeljavo v stanovanjska poslopja. Vredvi ist del, ki so jih doslej opravili pripadniki JLA, znaša nad milijon 800 tisoč dinarjev, medtem ko so sami krajani prispevali okrog milijon 200 tisoč dinarjev.
KULTURI IN IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI PRIPADNIKOV ITALIJANSKE SKUPNOSTI
Skupščina interesne skupnosti za kulturo in izobraževanje pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti je na sestanku v Kopru obravnavala letošnje programske usmeritve. Posebno pozornost bodo namenili stanju šolskih in predšolskih u-stanov s poukcm v italijanščini, predvsem tam, kjer je v zadnjih letih upadlo število -učencev. V kratkem bodo tudi pripravili okroglo mizo o preobrazbi srednjega šolstva.
V program so zajeli tudi obveščanje pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti. Ena izmed glavnih nalog bo pospešiti rešitev problema slabe vidljivosti programov koprskega televizijskega studia v posameznih krajih hrvatske Istre.
KINEMATOGRAFI DANES NA OBALI
KOPER: ob 10.00 ameriški ŽIVALI -FILMSKE ZVEZDE; ob 16.00 ameriški ŽIVALI - FILMSKE ZVEZDE; ob 18.00 ameriški DRUŽINSKA ZAROTA; ob 20.00 danski ZOBOZDRAVNIK V POSTELJI.
IZOLA; ob 10.00 jugoslovansko -nemški SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA; ob 16.00 jugoslovansko - nemški SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA; ob 18.00 in 20.00 italijanski ZADNJI KRIKI IZ SAVANE.
ŠMARJE: ob 18.00 ameriški BUTCH CASSIDY in SUNDANCE KID. PIRAN: ob 10.00 sovjetski KRALJ CIRKUSA; ob 16.00, 18.00 in 20.00 film tedna — J. Tacchell SORODNIK. SORODNICA.
PORTOROŽ: ob 20.00 filmsko gledališče -* ŠOLA ŽIVLJENJA. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah vseh treh obalnih mest dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
PRIREDITVE
Koper ob 10.00: slovesna razglasitev koprske škofije.
IZREDNO v TRŽIČU (Monfalcohe)
Ve le trg o vina
CONFEZIONI
Ul. Duca D’Aosta 91-93 (v centru nasproti UPIM)
sporoča svojim klientom, da nudi vse artikle po še bolj znižanih cenah od TORKA, 10. JANUARJA, DALJE
NEKAJ IZRAZITIH PRIMEROV:
j	MOŠKE OBLEKE	po 29.000 lir		ŽENSKI PLAŠČI zadnja moda	po	25.000 lir
MOŠKI PLAŠČI : i	>	25.000 lir	ŽENSKE OBLEKE zadnja moda	»	10.000 lir
MOŠKI JOPIČI	»	10.000 lir	KRILA čista volna	* »	5.000 lir
MOŠKE HLAČE čista volna \ \		10.000 lir	RAZNOVRSTNE ŽENSKE SRAJCE	>	5.000 lir
1	IZREDNE MOŠKE SRAJCE		5.000 lir	MOŠKE IN ŽENSKE PIŽAME	»	3.500 Ur
J	ry BLUE JEANS raznih znamk	>	8.000 lir	OTROŠKE PIŽAME		2.000 Ur
'	SMUČARSKI JOPIČI f	»	5.000 lir	RAZNOVRSTNE MAJICE	i	*	2.000 Ur
j	SMUČARSKE HLAČE C ^	»	3.000 lir	TRENERKE	>	5.000 Ur
«'	ŠEST MODNIH KRAVAT	»	5.000 Ur	SPLOŠNO PERILO PO NEVERJETNO NIZKI CENI		
V' v
IN ŠE NA STOTINE DRUGIH ARTIKLOV
OBIŠČITE NAS !
PrimorltnS/nevrnk
8
8. januarja 1971 P
POP TEDNIK
<Brunelleschi, človek in vesoljstvo*
(Nadaljevanje s 6. strani)
Drage bralke in dragi bralci, tudi rubrika cpop tednik*, pa čeprav z zamudo, ram želi srečno in uspehov polno novo leto. Prav isto želimo tudi vsem tistim, ki te rubrike še ne prebirajo. Toda dovolj je voščil, čaka nas rubrika s običajnimi ploščami in z običajno pop lestvico. Tu bomo našli imena kot so Phil Manza-nera, Straivbs. Kiss ter Bing Crosbg. Pa pričnimo.
sneta skladba ni pod določenim zadovoljivim nivojem. Edino, kar preseneča pri tem albumu, je glasba. Ta je stara, zaprašena, taka, kot smo jo poslušali pred leti od vsemogočih rokarskih skupin, ki so že odšle v pozabo. Glasba skupine Strauibs nima svežega plašča zadnje plošče. Zdi se, kot da bi poslušali ploščo Rolling Stonsov izpred treh let (dobro a staro).
HIL MANZANERA ENO
BILL MAC CORMICK FRANCIS MONKMAN LLOYDS VVATSON SIMON PHILIPS
THE KISS
Kiss ali ve
(CASABLANCA CA LP 5007)
801 Live
(POLYDOR 2310 510A)
Ta nenavaden usession* predstavlja najboljšo ploščo današnje rubrike. Kako ne bi s takimi talenti. Plošča je, kot priča sam naslov, posneta živo v dvorani <tQueen Elizabeth*. Vsak posameznik je prispeval z lastno skladbo. Prav gotovo že veste, da je Manzanera kitarist ter da Eno navadno igra na sintetizator. Verjetno mm so boli malo znani ostali štirje asi. Mac Cormick igra na basovsko kitaro. Francis Monkman igra na pihala, Philips sedi za bobni, medtem ko Wat-son poje in igra na Steel kitaro. Do tu podatki. Kaj pa album? Delo bo posebno všeč tistim, ki ljubijo elektronske zvoke m psihedelične učinke, čeprav v tem albumu ne izstopajo, saj je raznolikost v izvajalcih znatna. Ko sem ploščo prvič poslušal, sem se takoj spomnil na zlato obdobje undergrounda izpred sedmih, sedaj že osmih let. Po pozornem poslušanju pa sem le prišel do zaključka, da je plošča z glasbene plati neopredeljiva. Včasih poslušaš hard rock in že se ta prelije v melodično igranje itd. Končno sem se sprijaznil z dejstvom. da plošča nima svojega pravega obraza, saj bi ga težko imela s tako raznolikostjo... In prav tu je največja vrednota dela.
Da, prav ste prebrali. V naši rubriki obravnavamo skupino Kiss. Sodobni pop glasbi grozijo slabi časi. Velika imena odhajajo v pozabo, novih je vedno manj, novo pa pomeni v današnjih dneh «punk*. In ko smo že prisiljeni obravnavati tovrstno glasbo in njene izvajalce, moramo ugotoviti. da imajo pred to množico prednost ansambli, kakršna je. skupina Kiss. Skupino Kiss marsikdo postavlja med punk izvajalce in tudi sam sem naklonjen sprejeti to opredelitev, mar niso bili prav The Kiss prvi nosilci groznih predstav, psovk, norih oblačil itd. Opredelitev vsekakor drži, kar se tiče kretenj, glasbeno pa še zdaleč ne drži. The Kiss.so napram punk izvajalcem pravi gentlemeni, posebno v glasbenem pogledu, saj ne . moremo njihovega norega trdega rocka zamenjati s hibridnim punkoml Zares nisem pričakoval, da bom nekega dne moral zagovarjati skupino. kot so The Kiss. To pa je najvidnejši dokaz, kje ali bolje, kam je padel današnji nivo!
a tudi omejitev kulturne moči malega naroda.
Da zaključim. Ragghiantijev Bru-uelleschi je tako poln vesti in izvajanj, da ga praktično ni mogoče recenzirati. Po eni strani obde luje ključne probleme umetnosti (vsaj na enega sem nakazal v teh vrsticah), po drugi strani pa raziskuje odnose med umetniki in znanstveniki, katerih delo bi lah-
ko komentirali le strokovnjaki posameznih panog vede in umetnosti petnajstega stoletja. Vendar so tudi ta izvajanja potrebna splošnemu zasnutku knjige.
[sH
Gre torej za delo, ki bralcu od pre nov kulturni svet, ali vsaj predstavi že znano kulturo v popolnoma novi luči.
Ikonografija seveda odgovarja konceptnim izvajanjem teksta in je prav tako-obširna in bogata.
miiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiMiiiiiitiiimiiiiiii
Sestavljajte TOP lestvico
BING CROSBY
B KO CROS.B-f
The Seasons (POLYDOR 2383 478)
STRAVVBS

To pa je glas preteklosti, mila* Frank Sinatra. Morda vsi ne poznajo Binga Crosbgja? Bing je svetu bolj znan kol igralec, saj spada med največje filmske zvezdnike. ,le pa, kot je bilo nekoč v modi, spajal filmsko in pevsko udejstvovanje. Upam. da jc med našimi bralci tudi nekdo, ki bo z veseljem sprejel to ploščo, ki je v tem okviru dokaj nenavadna. Naj še dodam in to predvsem za tiste, ki pred takimi imeni vihajo nos, da je Binga Crosbga povabil na snemanje (in to večkrat): velikan med velikani — Louis Armstrong. To dejstvo in pa prerana smrt tega zvezdnika sta me prisilila, da sem se mu
TOP LESTVICA — RADIO TRST A
IME IN PRIIMEK: NASLOV:


ItlHIHtMIHMIIHIIMUlHIHfltldHIIMMI
GLASUJEM ZA POPEVKO:

IZVAJA:
■•■HinimMiNl
iiHimiunimiiiMiHUiHimi
Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RA1 • Radiotelevisione ltaliana Postaja Trst/A Ulica F. Severa, 7 ■ Trst, v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 10.30 v oddaji TOP LESTVICA.
VAŠA TOP LESTVICA
Ta leden ste izbrali popevke:
1. (—) SOLO TU — Matia Bazar
(1)	I REMEMBER ELVIS PRESLEY - Danny Mirror
(2)	DIRIDONDA — Novi Fosili (5) SAMARCANDA — Roberto Vecchioni (4) MOONFLOVVER - Santana
8. (—) ISOTTA — Pippo Franco
7.	(—) ONCE UPON A TIME — Donna Sumrner
8.	(—) ŽIVIŠ U OBLACIMA — Zdravko čolič
9.	(—) STAR WARS (Main title) - London Sini. Orchestra
10.	(9) THEME FROM THE DEEP — Donna Smnmer
2.
3.
4.
5.
h '■». J
m
poklonil s temi skromnimi vrsticami.
Lestvica najbolj prodanih plošč j v Trstu v tern tednu (podatke > sva izdelala s pomočjo trgovin 1 s ploščami «11 flauto magico*, Ul. Udine: «Raifon», Drevored XX. septembra; «Discoteca trie- ^ stina». Corso Italia):
Buming for you (POLYDOR 2391 287A)
/šestčlanska angleška skupina «The Straivbs* je prvič pred nami letos in sploh odkar se je pričela ta rubrika. Marsikomu se bo to zdelo nenavadno. *The Straivbs* so vredni vse pozornosti. saj uživajo v Veliki Britaniji velik ugled. Vse to ie res, obstaja pa neizpodbitno dejstvo, da *The Straivbs* v Italiji ne izdajajo kakega svojega albuma in to že dolgo, zelo dolgo. Verjetno so se zadnji čas premislili in tu imamo ploščo, ki se zdi kot prvenec, čeprav bo poslušalec že pri prvem bežnem poslušanju o-pazil. da gre za stare prebrisane mačke, ki poznajo svoj posel. Delo je, kot se temu reče. zelo profesionalno. Imam pa vtis, da je vse preštudirano. Niti ena po-
45 OBRATOV
Solo tu * Matia Bazar (Ariston)
Isotta - Pippo Franco (Cinevoz)
The Queen of China Town -Amanda Lear (Pol.vdorj Star vvars - Mecco (RCA)
Unlimited Citations - Cale Cre-me (EMI)
33 OBRATOV
Seconds out - Genesis
(Chansma)
News of the world • Queen (EMI)
Seconds out - Donna Summer (ČASA)
Cafe Creme - Cafe Creme
(EMI)
Heroes - David Bovvie (RCA)
Sandi Pertot in Pavel Ugrin
Knjižna zbirka
JADRANSKEGA
KOLEDARJA


1978
je po vsebini in opremi letos posebno bogata, v okusni vezavi, s skupno preko 1500 stranmi.
SAMO ŠE NEKAJ ZBIRK je na razpolago po ceni 12.000 lir V običajni prodaji je vrednost knjižnega paketa 35.000 lir
Ne odlašajte, ne zamudite priložnosti!
Nedelja, 8. januarja 1978
TRST A
Ponedeljek, 9. januarja 1978
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00. 19.00 Poročila; 8.15 Dobra jutri po na še: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Prečnik; 11.05 Mladinski oaer; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po žlejah; 13.00 Ljudje pred mikro-fonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne.
KOPER
7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 20.30, 22.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7:45 Kako se počutiš?; 9.15 Orkester Piero Sof-fici; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester lahke glasbe; 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i: 14.00 Operne uverture; 14.33 Koncert na trgu; 15.00 Stisk roke; 15.15 Popevke;
15.30	Folk in tudi nc; 16.00 Free shovv; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.45 Od ' hiše do hiše; 17.30 Primorski dnevnik;
18.30	Spored slovenskih ljudskih pesmi; 19.30 Crash; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.40 Rock ,party; 21.00 Radijski oder; 21.45 Male skladbe velikih skladateljev; 22.45 Plesna glasba.
Nedelja, 8. januarja 1978 Ponedeljek, 9. januarja 1971
RADIO 1
8.00. 10.10, 13.00, 17.00. 19.00, 21.00. 23.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Glasba za praznični dan; 7.35 Nabožna oddaja; 8.40 Naša zemlja; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.20 Sedmi radio; 1.3.30 Glasbeni spored; 14.25 športni dogodki; 15.20 Nogomet minuto za minuto; 17.10 Donna canzonata, L del; 18.10 Boris Vian: Jazz in poezija; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Večerni program; 21.10 Upanje, radijska igra; 22.10 Soft glasba; 23.05 Lahko noč.
SLOVENIJA
6.00, 7.00. 8.00, 9.00. 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, ft.OO, 15.00, 17.00,
19.00.	22.00, 23.00 Poročila; 6.15
Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Radijska igra za otroke: 8.43 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe, 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasba po željah; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 •Nedeljska reportaža:	13.45 Or-
kester Herb Alpcrt The Tijuana Brass; 14.05 Nedeljsko popoldne; 17.50 Zabavna ' radijska igra; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Glasbene .razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni, program JRT; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba: 0.05 Iz klasične
j koncertantne glasbe; 0.30 Pop -5 rock beat: 1.03 Če še ne spite; j 2.03 S pevci jazza. . .; 2.30 Zvo-J ki godai; 3.03 Plošča za ploščo;
I 3.30 Sonata in capriccio; 4.03-4.30 ^alike note velikili orkestrov.
7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobra jutro;
7.45	Pravljica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Pevci in ansambli; 9.30 Kaku so jele naše nuo-note; 10.05 Koncert; 10.30 Biti ženska; 11.35 Plošča dneva;
12.00	Poslušali boste; 13.15 Slov. zbori; 13.35 Melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa: 14.20 Kulturna beležnica; 15.00 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasba za najmlaj-še; 17.05 Operne enodejanke; 17.35 Glasbena panorama; 18.10 Čas in družba; 18.25 Klasični album.
KOPER
8.30. 10.30, 12.30. 13.30. 14.30. 15.30, 16.30,	18.30,	19.30,	21.30
Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbeni album; 9.20 Poje Tom Jones; 9.32 Plošče;
10.00	Z nami je...; 10.10 Šola; 10.32 Mini jukc-box; 11.00 Poslušajmo jih skupaj; 11.32 Free show; 12.03 Glasba po željah;
14.00	športni ponedeljek; 14.10 Popevke; 14.33 Poje Nada žgur;
15.00	Življenje v šoli; 15.20 Orkester; 15.40 Glasbeni program;
16.00	Pismo iz...; 16.05 La Vera Romaana; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne;
17.45	Zabavna glasba: 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 «Fant,je izpod Grmade*; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 21.00 Diskoteka sound; 21.32 Operni o-der; 22.45 Pop jazz.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00. 12 00, 13.000,
14.00.	15.00. 17.00. 19.00. 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 9.00 in 10.35 Vi in jaz;
11.00	Ital. folk glasba; 11.30 Po-likuschka: 12.05 Par besed na dan: 12.30 Samadhi; 13.30 Spored z Martine Frej; 14.05 Jazz:
14.30	Žiyljenje Osearia Wilderia;
15.05	I.o spunto; 15.45 Prvi Nip;
17.30	Dermouche. povest; 18.00 Rdeča plošča: 19.38 Pesmi za e-no stoletje; 21.05 Evropa jutri; 21.40 Zdravniški nasveti.
SLOVENIJA
6.00,	7.00. 8.00. 9.00. 10.00,11.00,
12.00.	13.00, 14.00, 15.00. 18.00,
19.00.	22.00. 23.00 Poročila; 5.15
Danes za vas; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja: 9.05 Ringaraja; 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi:	9.40 Vedre melodije;
10.15	Kdgj. kam, kako in po
čem? 10.45 Turistični napotki: 11.03 Za vsakogar nekaj...; 12.10 Veliki ‘revijski orkestri:	12.30
Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 PripoMčajo vam...;
14.05	Pojo amaterski' zbori: 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intertnezzo; 15.45 NFši znanstveniki pred mikrofonom; 16.00 «Vr-tiljak*; 17.00 Studio ob 17.00:
18.05	Izročila tisočletij; 18.25
Zvočni signali; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin: 20.00 Kulturni globus; 20.10 Giuseppe Verdi: Ples v maskah 2. in 3. dejanje; 21.25 Suita in concertino; 22.20 Popevke:	23.05	Literarni nokturno;
23.15	Za ljubitelje jazza.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
1
11.00	Maša
12.15	Oddaja o poljedelstvu
13.00	Dnevnik . OB 13. URI
14.00	V teku nedelje 14.30 KAM TEČEŠ' JOE ?
TV film
15.20 Lutka brez vrvice
16.15	ŠPORTNE VESTI
17.00	BOJ ZA ŽIVLJENJE 18.10 četrti kralj, risani film 18.55 ŠPORTNE ' VESTI
19.00	Ital. nogometno prvenstvo
20.00	DNEVNIK
20.40 TAJNI AGENT, 2. nadalj.
22.00	ŠPORTNA NEDELJA
23.00	Napoved programa za prihodnje dni. Ob koncu: DNEVNIK. Vremenska slika
12.30	Argumenti: Z a ekranom
13.00	Knjižna oddaja 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Arheologija in vsaledanje žičMc
l jen je	fb
17.00	Ob petih z Romino Power
E
fiia
pro
£
des Tnirtal sia Pre , da
eas
Drugi kanal
12.30	Risani filmi '
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	ONA DRUGA NEDELJA
15.15	Neposreden prenos športnih dogodkov
17.00	LTONELLO V CABARETU
18.15	Ital. nogometno prvenstvo. 18.55 BARNABY JONES:
MORTE IN PISTA. TV film 19.50 Dnevnik - ODPRTI STUDIO
20.00	Nedelja sprint
20.40 LA GRANDUCHESSA E I CAMERIERI, 1. nadalj. 22.05 Dnevnik 2 - DOSSIER
23.00	Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI
23.15	Protestantizem
17.05 Teen
18.00	Argumenti: Obiskujmo ' zcjc
18.30	Od včeraj do danes 18.50 Osmi dan 19.20 Happv Days:
Preveč zaupanja, TV filrrt . " 19.45 Almanah in Vremenska
20.00	DNEVNIK	}Je'
20.40 Questa specie d’amore, W|,jaw
Kino jutri	^
22.30	BONTA' LORO	J*
Ob koncu DNEVNIK in Vf*p menska slika
“sp Tai
Drugi kanal
Po.
dok
>br
ier
naš
H ,
lal
P
Ire,
>a
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45	Za nedeljsko dobra jutro 9.40 ZWIESEL:
VELESLALOM ZA MOŠKE 11.35 OSTRŽEK, nadalj.
12.00	Akrobatsko smučanje za svetovni pokal
13.10 ZVVIESEL:
VELESLALOM ZA MOŠKE
14.30	POROČILA
15.25 Svet, v katerem živimo
15.55 Okrogli svet
16.15 LUČI VELEMESTA, film
17.45	ŠPORTNA POROČILA 17.50 KOŠARKA:
BOSNA . PARTIZAN
12.30	DNEVNIK
20.00	D. Markovič; VRNITEV ODPISANIH, nadalj.
21.05 Ob vodi je mlin
22.00	Športni pregled
12.30	Vidim, slišim, govorim: Človek in stroj
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežele Program za mladino
17.00	Omaggio alle mani
17.30	Živalski svet
18.00	Levi - Strauss: STVARNOFPo MITOV
18.25	Večerne športne vesti
18.45	Nižinski Indijanci 19.05 športni tednik
Vremenske napovedi j
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti sW* *■ 20.40 Verdijeva opera: TRL®‘
DUR
Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA ^ Ljubljana
10.25	in 13.25 Ziviesel:
ZA MOŠKE
15.20	Kmetijska oddaja	,
16.20	Ziviesel: SLALOM ZA M? ŠKE
17.20	POROČILA
Ki
9il
P
oli
SLOLO^
/Ll
Koper
12.30	VELESLALOM ZA MOŠKE IZ ZW1ESLA
13:15 Smučanje:
VELESLALOM ZA MOŠKE
14.30	Ponovitev dvoboja PA‘LOV - CUELLO
15.50 Košarke
17.00	Akrobatsko smučanje
n,=.	‘ V
rosna - Partizan
19.30	Otroški kotiček
20.00	KANAL 27. • -
17.25 Lolek in Bolele, poljska
17.35	Svet, v katerem živimo, $ ^
18.00	Obzornik 18.10 Rojstvo grafike 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	R. Bar: Julija pri nas m-a, drama
21.35	Kulturne diagonale 22.20 DNEVNIK
22.30	šahovski komentar
&0
(1
. 4A
K(’
PM
Koper
18.30 Smučanje:
Veleslalom
moške 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 PAKLENICA, iz cikla 1 rodni parki Jugoslavije 21.05 Tena. TV drama 22.25 Baletni večer
&8
ȣ
,0
»e!
'R1
0
20.15 Stičišča:
OD VČERAJ DO JUTRI: * ŠTIRJE DOGODKI
ERA IKRI E DOM ANI: OUATTRO FATTI ki jo je pripravila agencija ALPE ADRIA.
20.35 KID GALAHARD. film 21.55 Ura z RAFFAELLO ČARA
Zagreb
20.00 TV drama
21.25	Glasbeni trenutek
21.30	Panorama 22.15 DNEVNIK
22.30	Ti si dober fant, film
ŠVICA
18.35 Na poti človeštva
19.25	športni objektiv
21.25	Yehudi Menuhin, film 22.15 športni ponedeljek
C
/0
C
V
. (
M
Ro
J
To
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 10. DO 14. JANUARJA 1978
(

j TOREK, 1«. januarja ?	9.30 in 11.45 TV v šoli; 17.12
5 Poročila; 17.17 Razigrana sobo-| ta, glasbena oddaja; 17.50 Ob-; zornik; 18.00 Pisani svet; 18.45 J Jugoslovanska trimska televizija; 19.15 Barvna risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Pogovor o...: Izvoz e-dina alternativa; 20.55 G. E. Claneier:	črni kruh, nadalj.;
21.55 Obrazi jazza; 22.25 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
19.30	Odprta meja; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Aktualna lema; 21.05 Živeti pogumno: Pravica je enaka za vse; 21.55 Turistični dokumentarec: Bali: 22.10 Narodna glasba; 22.40 Košarka: Tekmovanje za Kora-čev pokal.
SREDA, 11. januarja
9.30	in 22.00 TV v šoli; 17.15 Poročila: 17.20 K, Kovič: Pogumni padalec, nanizanka; 17.35
Južnoameriški Indijanci, serija; 18.00 Obzornik; 18.10 Komunist mora biti vzor sodelavcem; 18.45 Zlati vek zborovskega petja, nanizanka; 19.15 Barvna risanka: 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Spominjam se, 22.05 Miniature; Barjanska balada; 22.20 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20,15 Dnevnik; 20.35 Hiša ob reki, film; 22.05 Športni dokumentarec.
ČETRTEK, 12. januarja 9.30 in 11,55 TV v šoli; 17.40 Poročila; 17.45 Čebele in narava, serija: 18.27 Obzornik; 18.40 Profesor Baltazar, risanka; 18.50 M. Belina; Jc režiser ustvarjalec ali ne?, barvna nanizanka; 19.15 Risanka ; 19.30 Dnevnik; 20.00 O u-kradenem ljubimcu, nanizanka Dekameron; 20.40 V živo: Oživljanje hišne samouprave.
KOPRSKA BARVNA TV 19.25 Jugoslovanski trim test;
19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Taborišče diverzantov, film; 22.00 Makedonija. L del dok. oddaje; 22.40 Obrazi jazza, 2. del.
SOBOTA, 14. januarja A&
8.05 Profesor Baltazar, ri*5 ka;
nanizanka;
8.15 K. Kovič; Piki Ja^v
8.30 M.
PETEK. 13 januarja
Belina: . (
nizanka; 8.55 pisani svet; fj1 (
režiser ustvarjalec ali ne?,
9.3(1 in 11.45 TV v šoli; 16.20 Poročila; 16.25 Rokomet: Celje -Partizan; 17.40 Obzornik; 17.50 O lončarju in carju, nanizanka; 18.15 Deček Dominik, serija; 18.45 Povezanost in odtujenost, nanizanka; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Zabavno - glasbena oddaja; 20.50 Gibljive slike Božidarja .Jacka, dok. nanizanka; 21.30 Dnevnik: 21.45 Spencerjevi piloti, serijski film; 22.35 Poročila.
Povezanost in odtujenost, set". 10.05 Kondorjeve višave; '
KOPRSKA BARVNA TV
19.55 Otroški kotiček; 20.15.Dnevnik; 20.35 Morilec iz preteklosti, film; 22.20 Likovni nokturno: Jugoslovanska umetnost.
AV.Ucl rvuuuui.i'-*'- Vioavc,
Novele Henryja Jamesa; 11.35,W goslovanska trimska televi®, 16.55 Poročila: 17.00 Detel.jčM. boli glava, film; 18.15 Obzort1 18.30 Otroški cirkus Billyja SP ta: 19.15 Risanka: 19.30 TJ* nik; 20.00 W.A. Mozart: ldof~-ne, 1. del; 20.55 Zabava vas 5 , lio Iglesias; 112.00 Dnevnik; K 625, Pogovor s poslušalci' Poročilo.	. j-
koprska barvna tv
19.55 Otroški količek; 20.15 0% "
nik; 20.35 Paul Gaugin. 3. ^
21.15 Katastrofa brez vzrokarii. rija Svet v letih 1900-1939;
Ujetnica, film.
lirj
3T
r'
JANEZ VIPOTNIK
RODNA
5.
LETINA
Plamen je bil Velik. Ovijal se je okrog drv kakor bršljan okrog hrasta. Koža na Juričevih prsih je rdela. Glavo je umikal na stran, da se ne bi opekel.
Komisarju je postalo neprijetno. Nič posebnega ne bi bilo prinesti - z rekvizicije nekaj perila. Ali kupiti gate v trgovini. Ali jih dati sešiti šivilji v vasi. Ali krojačem v brigadi. Ker nima gat, ga sicer ne bo vrag vzel, toda lahko bi jh imel. 1
«Vida!» je na vso moč zakričal proti vasi.
Izza hiš se je odvila velika postava.
• Srajco mu operi, prosim,* je naročal partizanki, «in poglej, ali imajo intendanti gate zanj!*
Jurič se je svetil od potu. V očeh so mu odsevali drobceni ognjeni jezički in poplesavali, kakor je popiesaval plamen.
Skozi gosto igličje stare smreke je pogledalo sonc«. Rdečkasti zarek je oplazil komisarjev obraz, da je pordel, kakor bi ga zasul z makom. Modre dalje so izgubljale vlago. Lahka sapa je sušila solzavo drevje. Božala je gole
veje, jim budila slo po življenju. Vrabci so se veselo spreletavali nad poljem. Vetrc jim je načeperjeno perje, ki jih je branilo pred zimskimi mrazovi, potihoma zlagal po telesu. Za mirnim logom je plaho zelenelo smaragdno ozimno žito. Šipkove jagode na robu gozda so se oranžno svetile.
Ogenj je gorel z visokim plamenom. Jurič je naprei in naprej nalagal vanj. Suknjič je bil prekajen do zadnje nitke.
«S kosom veje potegni po šivih, da boš gnide strl!* mu je svetoval komisar. Kakor brez misli izpolnjuje naročila, mehanično kakor avtomat, je streslo komisarja Le kaj se mu vrti v glavi? Kje so njegove misli? Nikjer. Zapri jih je v omarico, ne pusti jim svobode.
•Pojdi po deko, da se boš zavil vanjo in tudi hlače razušill*
Odšel je v vas, se vrnil z deko, se slekel, ovil deko okrog bokov, si jo zavezal z debelim vozlom, razušil hlače, strl gnide, se oblekel, ogrnil suknjič in se prazno zazrl v komisarja.
•Sedi!* mu je pokazal na deblo poleg sebe. »Počakati morava na srajco. Dajva, pogovoriva se,» ga je pozval.
Sedel je. Ubogljivo, kakor zamaknjen, kakor da. se ga ne tiče. kakor mesečnik, kakor da vse, karkoli, dela, ni povezano z njegovo osebnostjo, marveč z nekom drugim, kakor da dela vse za tega drugega, ki je nekje daleč.
«Kadiš?* ga je vprašal komisar.
Zmignil je z rameni.
«Kiadiš ali ne?» ga je še enkrat mirno vprašal. Le nobenega razburjenja!*
•Če imam.» Glas neprizadet, miren, kakor star, z mahom zarasel ribnik.
•Jaz ne kadim, toda v torbi vedno nosim, cigarete.* Pobrskal je in eno izvlekel. Jurič jo je vzel počasi, kakor brez radosti. Dal jo je v usta, pograbil gorečo vejo in si io prižgal. Potegnil je dim globoko, na vso sapo, da se je komisar komaj opazno namuznil. Le ni tako brezbrižen, kakor se kaže. Jurič je počasi spuščal dim iz ust, gledal napis, spet potegnil, da je ogorek visokp zažarel ln je dnn izginil. Pogoltnil ga je globoko v notranjost, kakor da bi hotel napolniti zadnji kotiček v pljučih. Mižal je in užival kakor pravi kadilec.
Izgubljeni vran je jezikavo prhutajoč zletel čez sadovnjak. Iz grla se mu je'luščil škripajoči klic Veter jo sukal njegovo krakanje, ga odnašal, stopil.
«Neretva. Ustašem smo jih zaplenili v Stojdragi, v Žumberku,* mu je pojasnil.
Jurič je zdaj vlekel dim vase, zdaj vneto opazoval cigareto, kakor bi vsak trenutek odkrival na njej nekaj novega.
«Pri nas si že dober mesec,* je pričel komisar. «Poznaš naš način življenja. Kako se ti zdi, si zadovoljen?*
Jurič je spet skomizgnil z rameni.
«Vidiš, zanima me tole: ves čas si sam zase. Z nikomer se ne družiš. Kar naprej se držiš v komori. Ne maraš v četo. Niti enkrat še nisi prosil za puško. Strašno si zanemarjen. Ušiv si tako, da strese človeka. Ušivi smo vsi, ker ne moremo skrbeti za snago, kakor bi bilo treba. Toda proti ušivosti se bijemo. Ti pa nič. Kakor da ti je vseeno. Zakaj si takšen?« je poskušal prodreti v oklep okrog njega.
Spet nič. Čedalje gostejši molk se je sesedal med njiju.
♦Tovariši se pritožujejo. Samo okrog kuhinje se vrtiš. V patruljo ne greš, na stražo se ne javljaš. Za nobeno stvar
se ne zanimaš. Kakor da se te cela zadeva prač nič ne Kaj je s teboj? Kakšen krucifiks te muči?« ga je spovedoval.	to_
•Naredim, kar naročijo,* se je naenkrat obregnil. >£ «Že, že, toda vse gre nekam na silo. Brez volje. bi vedel, kaj te muči. Zakaj ždiš tja v tri dni. Kakor si v bataljonu. Povej mi, kaj te tare. Pomagal ti boltf|Ls prebrodiš težave.*	tes
Ogenj je pojemal, žerjavica je utripala, žarela ih dela hkrati. Med žarom na sredi in ogorki okrog nje#^ je zbiral pepel, ves bel, mehak kakor žamet in lahe^^ kor puh.
Vida je zavila mimo	zadnje	hiše.	Fj
•Srajco sem oprala in gate sem našla pri intendai1™ je dejala.	, j
Jurič je srajco nataknil na palico in jo posušil na<^ javico. Ko ie bila suha. jo je oblekel in gate spravil 'U i Sonce se je tiho kolentalo po čistem nebu. Vg 1 smrek so se. mu postavili na pot, da je plahutalo med1’ čevjem kakor prestrašen ptič. In čez hip spet z vso siN' ! jadralo po plavem prostranstvu. Neugnani brglez je z ^ stim kljunom trkal po deblu, kakor da bi ropotal fl’1 ^ ljez, in s sabljastim jezikom vlekel mrčes izpod lubja, la Kakor stvar je, se je peklil komisar. Kakor strolFj da si blizu. Ima vodo v žilah? S katere strani bi ga 11 se je spraševal. Le	čakaj,	bova	že	prišla vkup!	<i{j
«Poglej, kako si se spočetka obnašal,* je nadaljeval. % četka, ko si prišel v bataljon. Z nikomer se nisi maral F? varjati. V bataljonu vsakega novinca veselo sprejmeh1^ vsak se hitro prilagodi. Tisli, ki je bolj družaben, si U9%, hitreje in več prijateljstva, cLugi. bolj vase zaprt, ^
nogomet
3. ITALIJANSKA LIGA
Triestina - Juniorcasale
Tržačani bodo pred izredno težko nalogo
fugo zaporedno srečanje na do-r9?rn igrišču bo Triestina odigrala *"°ti prvouvrščeni na lestvici, eki-, Juniorcasale. Ni potrebno pose-l Podstaviti današnjega nasprot-ho' Po!oža.i m lestvici zadost-canii -azuie nJegovo moč. Junior-f d« !f i6 v letošnjem prvenstvu kar 1 zmagal, štirikrat rernizi-n ln dvakrat izgubil. Oba poraza Pričata, da gostje le niso ne-f^vmagljivi, poudariti pa je treba, te neuspehe zabeležil JUnior-
ja *
■5^.e začetku prvenstva.
°®a šestine je torej izredno ' ljp,,V,na' Gostje bodo skušali nada-
Pa
na zmago, si spodrsljaja nikakor
/wflplrI22rej0 Privoščiti. Nasprotno, po 'ta w ”enspehu proti Mantovi, mo-UsDeh	računati na popoln
T3cfl;' , ° pomeni, da bo trener Po	sestovil napadalno eki-
floirPa bo moral zagotoviti H Pra., ** Vidnost tudi obrambi, obt-a favn°vesje med napadom in Perio^T? P® je glavni problem treba^. iaS'iav'inija, tako da bo da-ri riiLf^nnje razčistilo marsikate--ic‘L glede na možnosti, ki jih J flalii?^8 trža®ka enajsterica v na-prvenstva.
IteNi?0. tokrat nastopil An-Pa hi, kl !e okreval: iz enajsterice besu ^rietno izločen Marcato. Na-M.trija bi lahko igral brani-, tre„’1 v nasprotnem primeru pa ; H iIC,0 št 3 nosil Fontana. Mitri ;a 'j °val na sredini igrišča. Ta-. tava je sicer malo verjetna, hkn ,Urazito napadalna, kar bi p^.^rpi tudi škodovalo.
°lini t8 ^ torej naslednja: Bar-oi Gucchetta, Berti, Fontana, lini rwjC' Stovadori, Andreis, Trai-. Urh Franca, Marcolini.
^ Krna se ho pričela ob 14.30.
Sodniki
. J* ,®SSANDRIA —
A. K.
BIELLESE
f^pACE - TREVISO
3or^I‘?ana) fP?ANo - NOVARA
UDINESE
PIACENZA
* SNA ~ LECCO
TRENTO VŽRCELU -
AKtrUSSi)
(SL0 L0D- - PR0 patria lER&no)
pergocrema (C<>S«)~ JUNIORCASALE
fioioGt4LIGA (13- kolo)
-- ljNA _ genoa
tt!
Hi C
(Be,
Samo)
ilMnH rit :
MBaGIA ~ ATALANTA L vTn^aresco) i (£EN2A - NAPOLI
M T Ax,ega1')
I (R^.~ H. VERONA L (iVTiok^ - LAZIO
j«r_>
H0MACi) ^
LAfe)mTERNAZI0NALE
j (c2?rt5 piorentina
k? L'GA <17- kol°)
JUVENTUS
(Sch7„T MONZA al'!AVVT?f)
:	SAMBENEDETTESE
1 jPARl _ upo
' TERNANA
BRESCIA - CESSNA (Milan)
COMO — MODENA (Mattei)
CREMONESE — LECCE (Prati)
PALERMO - CATANZARO (Mascia)
PISTOIESE — VARESE (Lops)
RIMINI - CAGLIARI (Ballerini)
SAMPDORIA — TARANTO (Lo Bello)
Tudi Mitri med izbranimi
FIRENCE — Italijanska polprofesionalna nogometna zveza je sklicala igralce, ki bodo prišli v poštev za sestavo reprezentanc «under 21» tretje italijanske lige, ki se bodo najprej pomerile med seboj, najboljši pa bodo odigrali nekaj mednarodnih tekem.
V A skupini je med sklicanimi tudi igralec Triestine Mitri,
ATLETIKA
NA LESTVICAH DEŽELNE ZVEZE
IAD0 VOLJIVE UVRSTITVE NAŠIH
Daniela Tretjak, Irena Tavčar in Igor Bigatton celo na prvih mestih
V prejšnjih dneh je tržaška atletska zveza izdala dokončne deželne lestvice minule sezone. Kljub dokajšnji zamudi, saj so se tekmovanja zaključila že pred dvema mesecema, je analiza teh rezultatov še vedno zanimiva.
Lestvice sestavljajo prvih deset iz vsake panoge, in sicer po starostnih skupinah. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je več atletov slovenskih društev na letošnjih razpredelnicah. Trije Borovi atleti pa so celo na samem vrhu. Med mlajšimi mladinci je Igor Bigatton prvi v metu kladiva, v teku na 100 m (mladinke) je prva Daniela Tretjak in končno še Irena Tavčar, ki izstopa v metu krogle.
MLAJŠI MLADINCI
Troskok
1.	Martini (Cus Trst) 13,56 m
3.	Sandi Bigatton (Bor) 12,91 m Krogla
1.	Lauzana (Nuova atletica UD) 14.01 m
8. Igor Bigatton (Bor) 12,00 m Kladivo
L Igor Bigatton (Bor) 50,36 m
NlMlllliMmiiiiimiiiiiiiiiliiiiiimilMlllimillflitiiiiimiiiiiminiiiimiiiiiiiiiiiitiiii...... ■ i ■ 111 ■ i • i ■ ■ ■  .■■■■>
ODBOJKA
BOR IN SOKOL V B LIGI
Pokazati morata več kot doslej
Boj za obstanek bo za vse naše drugoligaše zelo težek
Po končanem prvem delu odbojkarskega prvenstva v 2. ženski in moški ligi ter počitku med prazniki, se bodo kmalu spet nadaljevali o-dločilni boji za točke. Kot je znano bodo naši trije zastopniki igrali drugi del prvenstva v skupinah slabših petih, oziroma šestih zastopnikov. V ženski konkurenci bodo poleg Sokola in Bora igrali še naslednji tekmeci: Tepa Brescia, Marzotto iz Valdagna ter Mogliano Veneto. V tej skupini bo samo pet ekip, ker se je v prvi kvalifikacijski podskupini v zadnjem trenutku odpovedala prvenstvu šesterka Bolzana. To pomeni, da bedo v tej skupini ekipe eno kolo proste. Od drugoligaškega prvenstva pa se bosta morala posloviti dva zastopnika. Ob vsem tem se vsiljuje vprašanje, kakšne so možnosti Bora in Sokola v tem odločilnem drugem delu prvenstva?
Če pogledamo izide izločilnega dela prvenstva vidimo, da je bila Tepa iz Brescie precej slaba, saj ni v štirih tekmah niti enkrat zmagala. Še več, zadovoljiti se je morala samo z dvema osvojenima setoma. Ob koncu sta imela Sala iz Trenta in Noventa iz Novente Vicentine e-nako število točk (šest).
V drugi podskupini je po pričakovanju zmagal Libertas iz Pordenona, ki je bil v šestih nastopih samo enkrat poražen. Na drugem mestu imamo Primavero, ki je prav tako iz Novente Vicentine (torej velik uspeh šesterk iz tega majhnega mesta, ki bo imelo kar dva zastopnika v skupini za napredovanje). Preseneča slaba uvrstitev Marzotta, ki ima izredno bogato športno tradicijo. Letos je slab tudi Mogliano Veneto, saj je v šestih nastopili pospravil samo dve točki, torej dve manj kot Marzotto. Neuspeh Moglia-na Veneta moramo pripisati dej-
»jijj (Par>zino)
""""""■"imnnnniiinimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHi....................i...i....................................
stvu, da ga je letos zapustila odlična tolkačica Zanbonova, ki igra za CUS iz Padove. O Boru in Sokolu pa je bilo že precej napisanega. Za konec lahko mirne duše rečemo naslednje: če hočeta naša ligaša o-stati v tej družbi, bosta morala y drugem delu prvenstva pokazati veliko več kot doslej.
Izredno težka naloga čaka tudi odbojkarje Bora. Poleg že znanega Volly Cluba iz našega mesta bodo imeli v skupini še: Legnago, Nava Pandoro iz Verone, CUS iz Benetk ter ekipo Portuali iz. Ravenne, Že ta podatek, da je vseh pet konkurentov v prvem delu prvenstva zmagalo po dvakrat, je zgovoren. Ne glede na to, da je bil Bor poražen v vseh šestih nastopih, pa bosta i-mela nasprotnika iz prvega dela prvenstva, SAI jz Belluna in Sile iz Trevisa, glavno besedo v skupini za napredovanje, ,FrvA.prvenstveni spopadi slej ko prej ne morejo bili pravo merilo in nam služijo le kot o-rientacija. Boj za obstanek med dru-goligaši pa bo izredno izenačen in zahteven.
G. F.
OBVESTILO ŠK Kras
sklicuje dne 13. januarja ob 20.30 v drugem sklicanju v šolski telovadnici v Saležu
14. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red:
1.	otvoritev in izvolitev delovnega predsedstvi1
2.	poročila
3.	pozdravi in diskusija
4.	izvolitev volilne komisije
5.	razrešnica staremu odboru fi. volitev novega odbori
7.	razno
7.	Marko Krečič (Bor) 32,34 m Osmeroboj
1.	Martini (Cus TS) 5351 točk
10.	Sandi Bigatton (Bor) 3995 točk Hoja 5 km
1.	Marcetta (Cus TS) 29’12”4 3. Dario Druškovič (Adria) 30'40”4 30 minut teka
1.	Lena (ACLI GO) 9.197,8 m 3. Adrijan Sedevčič (Bor) 8.019,9 m
MLADINCI
Višina
1.	Tommasin (Libertas UD) 2,11 m 9. Dario Milič (Bor) 1,80 m Krogla
1.	Budai (Libertas UD) 13,75 m 9. Dario Milič (Bor) 10,63 m Disk
1.	Coos (A. S. UD) 48,48 m
8.	Dario Milič (Bor> 32,62 m Kopje
1.	Del Torre (Libertas UD) 62,98 m
9.	Dario Milič (Bor) 43,08 m Deseteroboj
1.	Coos (A. S. UD) 6.238 točk
2.	Dario Milič (Bor) 4.980 točk
ČLANI
TV>cpI prntui i
1.	Marion (Cus TS) 6.576 točk
6.	Fabio Ruzzier (Adria) 4.974 točk
MLAJŠE MLADINKE
100 m
1.	Lavaroni (Edilmoquette UD) 12”6
6.	Marinka Semolič (Bor) 12"97 200 m
1.	Lavaroni (Edilmoquette UD) 26” 1
2.	Marinka Semolič (Bor) 26”4 Daljina
1.	Drufovka (UGG GO) 5,62 m
7.	Marina Purič (Bor) 5,06 m Kopje
L Pizzah (Edilmoquette UD) 46,16 m 6. Marina Purič (Bor) 22,00 m
MLADINKE
100 m
1.	Daniela Tretjak (Bor) 12”6 200 m
1.	Pistrino (Snia Friuli) 25”2
3.	Daniela Tretjak (Bor) 26”5 400 m
1.	Pistrino (Snia Friuli) 59”0
4.	Sonja Antoni (Bor) 60’'5 800 m
1.	Medvešček (CSI TS) 2’16”4
5.	Sonja Antoni (Bor) 2’22”3 Višina
1.	Bulfoni (Edilmopuette UD) 1,85 m
3.	Patrizia Padovan (Bor) 1,58 m
Krogla
1.	Irena Tavčar (Bor) 12,19 m Disk
1.	Tonini (Edilmoquette UD) 45,22 m
2.	Irena Tavčar (Bor) 41,20 m Kopje
1.	Ambrosio (Amatori PN) 44,10 m
4.	Nadja Debenjak (Bor) 30,56 m
5.	Patrizia Padovan (Bor) 27,76 m 9. Irena Tavčar (Bor) 19.00 m
ČLANICE
100 m ovire
L. Volsi (SGT Trst) 16”9
2.	Loredana Kralj, (Bor) 18”8 Krogla
1.	Chiumariello (Edilmoquette UD) 14,94 m
2.	Loredana Kralj (Bor) 12,04 m Disk
1. Chiumariello (Edilmoquette UD) 40,44 m
3.	Loredana Kralj (Bor) 34,56 m Kopje
1. Fenos (Libertas Sacile) 46,44 m
4.	Loredana Kralj (Bor) 31,46 m
A. B.
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Hurlingham doma
A -2 liga
V 14. kolu italijanskega košarkarskega prvenstva A-2 lige bo danes tržaški Hurlingham igral doma pro-
delovanje zsšdi
™i'*te^kL?iut:rai bo dolinska občin-u ji®ega rmvi103 Prizorišče kakovost-.®irja v W**a novoletnega tur-jjl® Zsšdt nski °dbojki, ki ga prire-•ifanih P°budo vseh zaintere-ga t^Uv^karskih društev. Namen ,te°dbuia?ilovanja je v prvi vrsti odbnia6 ln krepitev zanimanja |btl ph „,!?a našem področju, ki 0 te jfj fj| 'h društvih že dolgolet-pfl®reba 2 ^ temelje, vendar pa je tovostn,, ?r°m na vse hujšo in ka-5°, da kj ,^“Ufenco še razširiti ba-“ko slovenska odbojka o-jjVojo prestižno vlogo v šir-todi 0benetn pa 48 turnir
poglabljanje stikov s h - oKOft„ lz, niatične domovine in Msterka i, ,,a je morala italijanska id težjem y°Dy-ball iz Pordenona v 0gMele2bo £emitku odpovedati svojo .v fr ime)’ ,ker bi tako novoletni tur-8 Podstavil ®i°bji pomen in bi se ‘° pa k!)v drugačni dimenziji. Ta-*i ekipe-0 ”a turnirju sodelovale □pite Korki|,ln sicer: Fužinar z Raven ln teprezo6?1’ Eučki radnik z Reke ,; IkL entanca ZSŠDI.
’ j 9.00- tekem je naslednji:
.d1,	• Gučki radnik - ZSŠDI
»ji0, SP |>	* * *
d|1 TrpA °DB°RA
u>' v EN£RSKE zveze
" il?. tedežii -M t m .bo ob 19. uri, 0»Ja odlw krotenja, prva redna ra zamejske Trenerske Prog,atvdnevnem redu bo izdela-i <!u'tev rjvi.>„a za 'etošnje leto in pro ' X načrti0?', te dim učinkovitej-1 ^nerjev strokovno usposabljanje ilJiPh, da k-n vaditeljev, v prizadeva-,,s(feHeriev 1 se število kvalificiranih Se Povečalo. Vabljeni —

Predstavniki vseh panog.
PROŠNJE ZA PODPORO
Vsa naša društva obveščamo, da konec tega meseca zapade rok za predložitev zadevnih prošenj na deželno odbomištvo za šport in rekreacijo za dodelitev letne podpore iz javnih sredstev. Vsa potrebna pojasnila s tem v zvezi nudi tajništvo ZSŠDI v uradnih urah.
• * •
SESTANEK V GORICI
V	torek se bo izvršni odbor ZSŠDI sestal v Gorici, da prouči nekatere specifične probleme, predvsem organizacijskega značaja.
» * «
ŠPORTNA DEJAVNOST
V	BENEŠKI SLOVENIJI
V	skladu s smernicami, ki so bile nakazane na zadnjem občnem zboru Združenja, je izvršni odbor ZSŠDI sklenil, da bo v prvi polovici februarja sklical v Čedadu sestanek z vsemi obstoječimi družbeno-poli-tičnimi dejavniki v Beneški Sloveniji, da bi skupaj proučili možnosti, oblike in kratkoročni program posegov za oživitev športno-rekreacij-ske dejavnosti na- tem ogroženem področju.
» « •
URNIK POSLOVANJA URADOV ZSŠDI
Urad ZSŠDI, v Ul. S. Frančiška 20 (tel. 767304), posluje vsak dan od 8. do 14. ure in zvečer od 18. do 20. ure, ob sobotah p-, le od 8. do 14. ure.
-bs-
ODDAJA O ATLETIKI
V jutrišnji oddaji Radia Trst A «Glasbeni ping-pong», ki jo od 15. ure do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo govor o problematiki atletike. Gost oddaje bo Peter Zupan, trener AK Levstik. Obenem pa bo razglasitev izida ankete za športnika leta, pri kateri so sodelovali poslušalci sami.
ROD MODREGA
TABORNIŠKI M KOTIČEK
GORICA
>
£
H
»
CR
H
Tudi letos je naša organizacija priredila zimovanje, ki se ga je udeležilo 16 članov in članic. Zimovali smo od 25. decembra do 30. decembra vključno na Veliki planini, kjer smo stanovali v koči Vežici, last Zveze tabornikov Slovenije.
Prvi dan, ko smo se z nihalko in potem s sedežnico dvignili do Gradišča na Veliki planini, je zelo močno pihalo, t ko da smo s težavo spravili vso opremo. Naslednjega dne smo se smučali, vendar po starem zaledenelem snegu. Nevešči so imeli precej težav. Tako je bilo tudi tretji dan. Četrti dan zgodaj zjutraj pa je začelo snežiti in je ves dan tako melo, da se ni dalo nikamor. PresedeV smo ves dan v planinski koči na Zelenem robu ir. v naši Vežici. Peti dan so uslužbenci, ki so zaposleA na žičnicah, že takoj zjutraj steptali proge in smo ves dan smučali ob sedežnici po dobrem snegu. Na svoj račun so prišli prav vsi, vešči in manj vešči.
Življenje v Vežici se je odvijalo po dogovorjenem dnevnem redu, kuhali smo seveda sami, saj so za to skrbeli dežurni vodi; med smučanjem pa smo se skupno okrepčali tudi v ilaninskem domu. Na splošno lahko rečem, da je akcija uspela tako glede smučanja kot glede razgovorov, ki smo jih imeli med večernimi urami. Treba je povedati, da je sedaj v Vežici poskrbljeno za razsvetljavo in tudi za dobro ogrevanje. Z vodo pa je še nekaj težav.
Trn
Na skrajnem obrobju Vzhodnih Alp, na meji Kranjske, Koroške in štajerske se razpira gorovje, za katero velja z gorenjske strani ime Grintovci, s štajerske Solčavske planine, a z Ljubljanskega polja in kamniške strani Kamniške planine.
Ta visokogorski svet pa je v celoti znanstveno poimenovan Savinjske Alpe ter obsega zgornje porečje Savinje, Kokre in Kamniške Bistrice.
Južni dostop do te gorske skupine varuje Kamnik in prav iz Kamnika nas izpelje pot do Velike planine ob Bistrici, ob naseljih Stranje, Godič in Stahovico, iz katere sodi glavna pešpot na Veliko, Malo in Gojško planino. Na višini 1500 m se začenjajo obširni pašniki Male planine, severno pa se nadaljuje Velika planina. Le-ta je največja slovenska planina, saj meri kar 557 ha; na njej se lahko prepase več kot 300 glav živine. V najnižjih območjih jo še prekriva redek smrekov, macesnov in bukov gozd, višji deli pa so polnoma goli. Najugodnejša za pašo je okolica pastirskega naselja, že v začetku maje pašniki ozelenijo in dajejo poleti dobro pašo živini. Apnenčasti sestav tal je kriv, da planini občutno manjka vode; pastirjem je na voljo le šibek studenec, živini pa nekaj lokev.
Veliko planino zapira na zahodu pred vetrovi le nekaj višji greben Gradišča, na druge strani pa je široko odprta; zato tod gospodari bur-ja, po kateri je Velika planina še posebno znana. Je pa pogled na gorske vrhove zato tem lepši: Ojstrica, Planjava, Jermanova vrata, Skuta, Grintovec, Kočna in Krvavec je le nekaj vrhov, ki naj jih omenimo kot primer vsega, kar se da videti s te visoke planote.
Vendar so na Veliki planini tudi bližnji objekti vredni pogleda. Najznačilnejše so seveda koče, ki imajo tako svojstveno arhitekturo, da so jo obdržali tudi pri graditvi modernih turističnih domov in hišic. Tudi taborniška koča Vežica je tako zgrajena.	Muca
ti rimski peterki Eldorada. Tržačani bi morali v tej tekmi zmagati.
PARI DANAŠNJEGA KOLA Hurlingham - Eldorado (v Trstu, ob 17.30); Mecap - Jolly; Althea -Pintinox; Mobiam - Sapori; China-martini - Scavolini; GIS Neapelj -Vidal.
A -1 liga
Goriški Pagnossin, ki je v borbi za vstop v finalni del A-l lige, bo danes gostoval v Bologni, kjer bo igral proti Alcu. Goričani imajo možnosti, da v tem srečanju zmagajo.
PARI DANAŠNJEGA KOLA Alco - Pagnossin (v Bologni, ob 17.30); Perugina - Brili; Emerson -Gabetti; Canon - Sinudyne; Cinzano - Xerox; Mobilgirgi - Fernet Tonic.
ATLETIKA
PUNTA DEL ESTE - Kolumbijski dolgoprogaš Domingo Tibaduisa, zmagovalec Silvestrovega teka v Sao Paulu, je v tem kraju zmagal v cestni dirki, ki je merila 8.400 m. Drugi je bil Wamke (ČUe), tretji pa Mehikanec Palomares.
DVOBOJ KORČNOJ — SPASSKI
Po burni 13. partiji je prišlo v dvoboju Spasski -Korčnoj zopet do zapletov. Korčnoj si je vzel svoj drugi time-out in s tem preložil partijo od 30. decembra na 2. januar. Obenem pa je poslal glavnemu sodniku pismo z daljnosežnimi zahtevami. Hotel je, da se dvoboj nadaljuje brez občinstva in brez demonstracijske deske, če te zahteve ne bi bile sprejete, je ultimativno predlagal prekinitev dvoboja ali njegovo premestitev iz Beograda v drugo mesto. Turnirski od(x>r je te zahteve odklonil. Pristal je samo, da se razdalja med odrom in gledalci v dvorani poveča na 25 m ter da se postavita oba «boksa» tako, da je igralec v njem vedno viden svojemu nasprotniku s sedeža ob šahovnici.
Korčnoj se je nato pritožil že pri dr.
Euweju, ki ima kot predsednik FIDE polnomočje, da v važnejših zadevah izdaja dokončne odločitve. Dr. Euwe pa je odobril sklepe turnirskega odbora in odločno odklonil vsako'možnost prekinitve ali premestitve dvoboja. Korčnoju sedaj ni preostalo drugega, kot da je sprejel odločitve turnirskega odbora. Igralec, ki svojevoljno prekine ali zapusti dvoboj, namreč po pravilniku izgubi pravico do nagrade, in kot kaže, je ta določba dovolj učinkovita! Potem se je pritožil še Spasski — zaradi odločitve o «boksiih», toda, tudi ta protest je bal gladko zavrnjen.
2. januarja je bila nato le na sporedu 14. partija. Prvič v dvoboju je

igral Spasski vso partijo odlično, verjetno brez napake. Korčnoj, ki se je v tej partiji prvič odpovedal francoski obrambi, pa je igral oči vidno slabše kot na začetku dvoboja. Napravil je več manjših napak, ki so počasi pripeljale do poraza, četrtega zaporedoma. Spasski je zmanjšal razliko na eno samo točko!
Po tej partiji je prišlo vendarle do pomirjenja. Korčnoj je na koncu ponudil nasprotniku roko, poleg tega pa se je v posebnem pismu opravičil prirediteljem, sodnikom in gledalcem.
15. partija (4. januarja) je imela razmeroma miren potek in se je končala z remijem. Kaže torej, da je Korčnoj krizo prebolel in da se je
•tmiiiiitiiiiiitiiniiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiimimiiniHminiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiHimiiiiiiiimiiiii
P0 ANKETI NAŠIH NOGOMETNIH DOPISNIKOV NA TRŽAŠKEM
NAŠI NAJBOLJŠI NOGOMETAŠI
Član Primorca Mauro Kralj dobil polno število točk - Idealna postava
Štoka, Blažina (M. Kralj), Kreva-tin, M. Kralj II., B. Čuk, R. Marc, B. Grgič, Terčon, P. Kralj, Mikuš, M. Kralj I. K tem bi dodali še «jol-lyja» žagarja.
Glede na lansko leto je ddealni postavi* kar šest novih nogometašev.
Pri anketi so sodelovali naslednji dopisniki: Darko Grgič, Bruno Križ-mančič, Bogdan Rauber, Bruno Rupel, Ivo Strnad in Sandor Tence.
Najboljši slovenski vratar na Tržaškem Štoka, član Primorja
Na športnih straneh časopisov sledimo v teh dneh raznim anketam o proglasitvi najboljšega športnika,, o-, siroma najboljše ekipe leta.:
Tudi mi smo ob koncu leta proglasili tri najboljše zamejske šport-hike, ker pa vlada pri nas veliko zanimanje za nogomet, smo se odločbi, da kot lansko leto tudi letos sestavimo anketo za izbiro naših najboljših nogometašev.
Takoj naj povemo, da zamejski nogomet na Tržaškem zastopajo: Primorje v 1. amaterski ligi), Breg, Gaja, Primorec in Zarja (v 2. amaterski ligi). Kras in Vesna (v 3. a-mate.ski ligi).
Tem ekipam sledijo naši nogometni dopisniki in zato so tudi letos naši nogometni dopisniki sestavili lestvico najboljših nogometašev, saj so prav dopisniki tisti, ki vsako nedeljo sledijo nogometašem na raznih igriščih in zato najbolje poznajo vsakega posameznega nogometaša.
Kako so dopisniki izbirali? Za sestavo ankete so se držali lanskega kriterija, to je vsak dopisnik za posamezno mesto lahko izbral tri slovenske nogometaše, ki igrajo pri zgoraj navedenih klubih. Prvi je dobil, pet točk, drugi tri, tretji pa eno samo točko.
Delo dopisnikov nd bilo lahko, predvsem ker, kot dobro vemo, je nogomet poznan tudi zato, ker vsak po svoje misli, predvsem pa se hoče vedno nekaj spreminjati. Pri tem je seveda razumljivo, da pridejo na dan tudi trenerji, ki stalno spreminjajo mesto nekaterim nogometašem in če poleg tega dodamo še, da dopisnik vidi čisto drugačne, je razumljivo, da je bilo za sestavo ankete delo res težko.
Seznam nogometašev je bil res «o-bilen» za nekatera mesta. Kaže da glede obrambe ne bi smeli naši klubi imeti problemov, več težav je bilo v napadu in na sredini igrišča. In končno morali smo tudi poleg 11 običajnih mest še dodati eno mesto, to je tako imenovani «jolly», to naj bi bil nogometaš, ki lahko igra v raz nih vlogah.
Arueta dopisnikov je dala naslednje izide:
VRATARJI
1.	Štoka (Primorje)	28
2.	Bogateč (Kras)	11
3.	Kante (Gaja)	>	9
DESNI BRANILCI
1. Blažina (Primorje)	18
1. Marko Kralj (Primorec)	18
3.	Rodella (Breg)	5
LEVI BRANILCI
1.	Krevatin (Breg)'	22
2.	G.	Husu	(Primorje)	19
3.	I.	Grgič	(Zarja)	H
SREDNJI BRANILCI
1.	Mauro Kralj II. (Primorec) 26
2.	Race (Primorje)	16
3.	Sovič (Breg)	8
»ČISTILCI*
1.	B. čuk (Primorec)	23
2.	V. Križmančšč (Zarja)	19
3.	Bezin (Vesna)	8
KRILCI
1.	lt.	Marc	(Zarja)	21
2.	B.	Kralj	(Primorec)	14
3.	Rismondo (Gaja)	3
DESNA KRILA
1.	B. Grgič (Gaja)	26
2.	W. Milkovič (Primorec)	6
3.	Bržan (Breg)	6
DESNE ZVEZE
1.	Terčon (Zarja)
2.	E. Kralj (Primorec))
3.	Lovrih« (Brejg)
SREDNJI NAPADALCI
1.	P. Kralj (Primorec)
2.	Samec (Breg)
3.	D. Grgič (Zarja)
LEVE ZVEZE
1.	Mikuš (Breg)
2.	Germani (Vesna)
3.	M. Milič (Kras)
28
5
4
LEVA KRILA
1.	Mauro Kralj I. (Primorec)	30
2.	Rustja /(Vesna)	16
3.	Strnad (Breg)	12
«JOLLY»
L Žagar (Zarja)	19
2.	Klun (Breg)	9
3.	Vižintin (Gaja)	7
Iz te ankete je razvidno,	da je le
e:i sam nogometaš prejel polno število točk, to je levo krilo Primorca Mauro Kralj. Sledita vratar Primorja Štoka z 28 glasovi in desna zveza Zarje Terčon, ki je prav tako zbral 28 točk.
Glede na laasko anketo bd lahko rekli, da imamo letos na lestvici precej mladih nogometašev, kar je vsekakor razveseljivo. Torej, po mnenju naših dopisnikov, bi bila «idealna» slo/enska tržaška reprezentanca naslednja:
ODBOJKA
PO ZMAGI NAD BOROM
Mlade Brežanke pokrajinske prvakinje v kategoriji deklic
Breg — Bor	3:0
(15:12, 15:10, 15:2)
BREG: Premolin, Stepančič, Ko mar, Slavec, Korošec, Žerjal, Cej.
BOR: Kalc, Gerdol, Basa. Naci-hovi, Zoch, Vigini, I. in S. Zupančič, L. in E. Maver, Kus.
SODNIK: Bait.
Deklice Brega so postale pokrajinske prvakinje, potem ko so v odločilnem srečanju dokaj prepričljivo premagale Bor.
Brežanke sg imele pobudo stalno v svojih rokah in so z mimo in organizirano igro v polju, z učinkovitimi servisi ter s solidnim napadom povsem zaslužile ta uspeh.
Nasprotno so mlade borovke odigrale eno svojih slabših tekem. Predvsem so razočarale tiste odbojkarice, ki bi bile morale po napovedih nagniti jeziček na tehtnici v prid Tržačankam.
Sedaj čaka Brežanke še nastop na deželnem finalu, kjer bodo naletele na dobre nasprotnice iz Furlanije in Gorice. Pričakujemo pa, da bodo častno zastopale našo odbojko.
Mig
OBVESTILO ŠZ BOR
obvešča dekleta, rojena teta 1964 in mlajša, ki se nameravajo posvetiti igranju odbojke, da so treningi ob sredah od 14.30 do 16.30 in ob petkih od 14.00 do 16.00 v dvorani na stadionu »Prvi maj*.
tudi pomiril. Če ohrani mirne živce, ima v zadnjih petih partijah še vedno izg'ede, da ohrani točko prednosti. Seveda pa igra Spasski vedno bolje in ima v preostalih partijah kar trikrat bele figure. Upamo torej lahko vsaj, da bo borba do konca zanimiva in da se bosta nasprotnika borila predvsem z dobro igro, ne pa z incidenti in protesti.
Dunaj'ska otvoritev
Beli: Spasski	Črni: Korčnoj
(Štirinajsta partija dvoboja, Beograd, 2. in 3. 1. 1978)
I.	e4 e5 2.Sc3 S/6 3.g3
Vnaša v to starodavno otvoritev »indijsko* idejo. Ta način pridobiva na priljubljenosti, zlasti ga uporablja Larsen.
3_____d5
Tako nastaja obrnjena kraljeva indijska obramba, kar mora bati za belega s tempom več primeroma u-godno. Bolje je bilo zato na pr. 3 ... d6 in nato 4. . . . g6 itd.
4.ed5: Sd5: 5.Lg2 Sc3:?
Prva slaba poteza! Larsen opozarja v Enciklopediji, da tako črni odpira belemu b linijo in še beto diagonalo g2-b7. Bolje 5. ... Le6 ali 5____c6.
6.bc3: Ld6 7.S/3 0-0 8.0-0 c5 9.dS Sc6 10.Sd2 Dd7
Z grožnjo 11.. . . b6 in nato Lb7, kar mora beli preprečiti.
II.	D/3 Dc7 !2.Se4 Le7 13.U3 c4 14.d4 Le6 15.Tfdl Tad8 16.De2 Ld5 n.Tabl ed4: 18.cd4: Tfe8 19.Sc3 Lg2: 20.Kg2: Sa5 21.Df3 Sc6 22.De2 Sai
S ponavljanjem potez skušata oba pridobiti na času. Morda je bolje 22___Sb4.
23.a4 b6 24.Df3 Dd7 25.Tb5 Sb7 26. L{4 Sd6 27.Ld6:! U6:
Skakač je tu aktivnejša kot lovec, ki nima kaj napadati. Z močnim prostim kmetom ima beli boljšo, morda že dobljeno pozicijo.
28.Se4 Le7 29.c3 g6 30.g4!
Brez predsodkov — treba je preprečiti f5.
30.... Tf8 31.Tdbl a6?
Napačna žrtev kmeta v slabši poziciji in veliki časovni stiski. Vprašanje pa je. če ima črni sploh zadovoljivo nadaljevanje.
32.Tb6; /5 33.g/5: Tf5: 34.De2 Da4:
35.	Tb7! Te8
Ker gre na 35. ... Lf8 enostavne
36.	T1 b6.
36.Tc7 Ld6 37.Tc4; Te4: 38.Tc8+
Nekateri mislijo, da je ta vmesni šah črni pri zapletu, ki ga je začel s 34. potezo, spregledal. Odslej je črni s kvaliteto in kmetom manj gladko izgubljen.
38----Kg7 39.De4: Da2 40.Til Df7
41./4/
To je beli ob prekinitvi kuverti-ral. Poteza je verjetno najmočnejša. Črni ne sme menjati težkih figur, na 41. ... Lf4: pa. sledi lahke na pr. 42.Te8.
41----Th5 42.Te8 Db3 43.Te6 Db2+
44.De2 Db8 45.De4 D62 + 46.De2 Db8 47.Te4 Tb5 48.Tf2 Db7 49.DJ3 Dc8 50.h3 a5 51.Te5!
Najbolje. Beli vrača kvaliteto, ima pa potom kar tri vezane proste kmete, na f-liniji pa še napad.
51----Le5: 52./e5: D/5 53.c4? Tb4
54.1)e3 Dc8 55.e6! Tc4: 56.De5+ Kh6 57.D/4+ Kg7 58.Df6+ Kh6 59.DH4+. črni se vda.
Sledi seveda 59.Kg7 60.Tf7+ Kg? 61.Dh7: + mat.
Tarrascheva obramba
Beli: Korčnoj	Črni: Spasski
(Petnajsta partija dvoboja, Beograd, 4. 1. 1978)
l.d4 d5 2c4 e6 3.Sc3 c5 4.cd6: ed5: 5.Sf3 Sc6 6.g3 Sf6 7.Lg2 Le7 8.0—0 Le6 9.dc5: Lc5: 10.Lg5 d4 ll.Se4 Le7
12.Lf6: Lf6: 13.Sel Le7 14.Sd3 Tbt 15.Sf4 Lf5 10.Tel 0-0 17.Sc6 Lg5 18.Dd2 De7 19.Tfdl Tfd8 20.h4 Lh6 21.Sb7: Db7: 22.Tc6: Db2: 23.Db2: Tb2: 24.Sd5 Kf8 25.Td4: Le6 26.e3 Ta2: 27.Sc3 Tal+ 28,Kh2 TH4: 29. ed4: Ld2 30.d5 Lc3: 31.Tc3: Ld7 32. Tc7 Ke8 33.Tb7 f5 34.d6. Remi (na predlog belega).
VASJA PTRjO
N A <P1 ANčAl? ALLU EW PRAŽI
Piancavallo
Potovanje z avtobusom Trst-Piancavallo In povratek (odhod Iz Trsta-Trg Repubblica v nedeljo ob 6. url iz Tržiča (Monfalcone) - Ul. Fratelli Rosselll ob 6.30; odhod iz Piencavalla v ponedeljek ob 17. uri) dvodnevni ski-pass eno kopanje v bazenu večerjo v nedeljo zajtrk v ponedeljek nedeljski zabavni večer, ki ga prireja ekipa Iz Plancavalla prenočišče v 3-4 posteljni »obl v hotelu »Park Hotel« Lit 29.500 (razen poviška tarif avtobusnih prevozov).
Opisani paket bomo nudil! od 15-16. Januarja 1978 dalje do konca ugodnih snežnih razmer. Rezervacije naslovite na zvezo Fe.cl.s.cu.r. v Trstu - Ul. Mazzini, 32 tel. 60303 najmanj dva tedna pred Izbranim "Vi/eekendom«.


Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecch! 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 63 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vncprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brežplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in pod|etja mesečno 55,00. letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10
8. januarja 1978
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 L|ubljaK
Gradišče 10/11. nad,, telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 r#1
13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stoloca. Mali oglasi 150 lir bese« Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-JulijS' krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih det v Italiji pri SPI.
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
ZTT
iTrst
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Z IZREDNIM UDARCEM V DEVETEM KROGU
Jugoslovan Mate Parlov v Milanu osvojil naslov svetovnega prvaka
Parlov je proti Cuellu pokazal izvrsten boks in je zmagal povsem zasluženo
MIuAIJ — Jugoslovan Mate Parlov Je or* 1 sinoči svetovni boksarski prvak poltežke kategorije. V Milanu je prensgaj Argentinca Cuella s k.o. v 2’43’’ devetega kroga.
Srečanje se je začelo v znamenju izenačenosti, čeprav so stave odločno govorile v prid Argentincu. Začetek sam je tudi kazal, da bi bTo vsako napovedovanje zelo težko. Cuello je boksal odločneje, bolj vihravo in tudi bolj prodorno. V glavnem je imel pobudo v rokah on, med tem ko se je Parlov večinoma o-mejil na nadzorovanje nasprotni-
DOMAČI ŠPORT
DAN KS
NEDELJA, 8. januarja 1978
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku Primorje - Pieris
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Opčinah
OpiciDa - Gaja
• » •
14.30	v Dolini
Breg - Edera
• • *
14.30	v Trebčah Primorec - Zarja
4» « «
14.30	v Štandrežu
Juventina - Torre Tapogliano
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Križu
Modiano - Union « » •
11.45 na Opčinah
CGS - Vesna
# # #
14 30 v Križu
Kras • Rozzol
« » •
14 30 v Doberdobu Mladost - Pro Farra • • »
14 30 v Gorici
Azzurra - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI 10 00 v Sovodnjah Sovodnje - Pro Romans • » •
10.00	v Gradišču
S.	Marco • Juventina • « •
9	00 v Fossalonu Fossalon - Mladost
ZAČETNIKI
10	30 na Padričah Gaja - Breg
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO 9 15 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Bor
MLADINCI
11.00	na Opčinah
Polet - Juventus • *• #
16.15 v Trstu, Ul. della Valle Itaisider - Kontovel DEČKI
9.00	na Kontovelu Kontovel - Libertas
MINIBASKET
TROFEJA
ZINI & ROSENVVASSER
10.00	v Trstu, tel. Visintini
Visintini - Kontovel
ATLETIKA
KROS ZA KOLESARJE
10.00	na Hudem letu Nastopa tudi Adria
ODBOJKA
NOVOLETNI TURNIR ZSŠDI ŽENSKE 9 00 v Dolini
Nastopajo Fužinar, Lučki radnlk in ZSŠDI
NAMIZNI TENIS
VSEDRŽAVNI TURNIR
8.30	v Genovi Nastopa tudi Kras
darcem v levo lice zrušil na tla. Cuello ri več vstal.
Parlov je tako postal prvi jugo-slovrns'.. boksar, kateremu je uspelo osvojiti naslov svetovnega prvaka tudi med poklicnimi boksarji, kar je tud: eden največjih uspehov jugo-slova",ke<T- šoorta S’>!6h.
SMUČANJE
ZA SVETOVNI POKAL
Annemarie Proll-Moser dve zmaji v dveh dneh
PFRONTEN — Avstrijka Annema-rie Proll - Moser je v dveh dneh o-svojila v smuku dve zmagi za svetovni pokal in tako zdaj odločno vodi na lestvici tega tekmovanja. Včeraj so v smuku dosegla dekleta te rezultate:
1.	A.M. Moser-Proll (Av.)	1’17”14
2.	Cindy Nelson (ZDA) 1’18”27
3.	M.T. Nadig (Švi.)	1T8”62
4.	B. Habersatter (Av.)	118”76
5.	Doris De Agostini (Švi.) 1’18”96
6.	Monika Kaserer (Av.)	1’19”13
7.	Evi Mittermaier (ZRN) 1’19”39
8.	Brigitte Karschner (Av.) 1’19”61
9.	Nicola Spiess (Av.)	ri9”67
Lestvica SP:
1.	Annemarie Moser-Proll (Av.) 86
2.	Hanni Wenzel (Liecht.) 53
3.	Marie-Therese Nadig (Švi.) 52
4.	Cindy Nelson (ZDA)	45
5.	Monika Kaserer (Av.)	44
6.	Lise-Marie Morerod (Švi.) 40
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
PAV Natisonia - Olvmpia 1:3 (13:15, 15:8, 8:15, 3:15)
KOTALKANJE
NA VELIKI REVIJI V BOLOGNI
ka. Skrbno je pazil, da mu Argentinec ni načel žive sile, dobro se je okorišč’ i s prednostjo svoje postave pa tudi iehničm je pokazal več natančnosti, kot njegov nasprotnik
Stvari so se prvič zapletle v petem kiogu, ko je Cuello že v prvih sekundah naskoči Jugoslovana kol vihar. Usmerjal je nanj strahovite in ZHOoredne udarce, Parlov se mu je umikal, kazalo je, da se j’ zna šel v težavah, toda dejansko se j? le spretno izmikal nasprotnim udar cem, čeprav ne brez težav. Kmalu je uspel svojega nasprotnika ponovno »ukrotiti*, s svojo levico ^a ja od ča-sa do časa krepk j »mehčal*, toda v osmem Krogu Ja spet kazalo, da pre de Jugoslovani: trda. V bistvu se je ponovil peti krog, toda Parlov se ie iz težav izvlekel brez škode in tako Je prišlo do odločilnega devetega kroga.
Ta del dvoboja je bil večinoma dokaj uravnovešen, po dveh minu tah pa je Parlov sredi ringa dobro zadel Cuella in — čeprav ni bilo videti — 'o bil prav ta udarec za Argentinca usoden, saj je v nasled njih tre" T.kih zmedeno -ovesil ro ke, se razkril, Parlov je to izkori •til ga ' s strahovitim levim u
stopili tudi kotalkarji openskega Poleta s skupinsko folklorno točko slovenskih narodnih plesov. Doživeli so izreden uspeh, morda večji aplavz kot vsi ostali.
Na koncu programa, ki se je zavlekel tja do polnoči so bili kotalkarji Poleta nagrajeni.
KOŠARKA
1. JUGOSLOVANSKA LIGA IZIDI
Metalac - Radnički	95:99
Kvamer - Dalvin	105:89
Brest - Cibona	93:85
Jugoplastika - Rabotnički 97:90 Crvena zvezda - Borac 101*: 87 Beko - Zadar	100:110
Tekmo Bosna - Partizan bodo odigrali danes.
KADETI
Breg - Inter 1904	56:112
NARAŠČAJNIKI Saba - Kontovel	66:68
MINIBASKET
Breg - Polet	n.o.
Bor - Servolana	46:67
Libertas - Sokol	77:37
Ricreatori - Breg	32:13
fimiiiMiimitiiiiitHiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiMimiuimiiiiiimiii
ATLETIKA
NA BOROVEM KROSU
Robert Soave (Levstik) prvi v kategoriji dečkov
Nastopilo je več kot sedemdeset atletov
Izreden
uspeh
Poleta
V veliki športni dvorani v Bologni je bila ob prisotnosti šest tisoč oseb velika kotalkarska revija v priredbi CAMST UISP. Na tej reviji so na
Včeraj popoldne je bilo na stadionu pri Kolonji prvo letošnje tekmovanje na deželni ravni. Tek čez drn in strn, ki ga je organiziralo ŠZ Bor, je privabilo na tekmovalno stezo lepo število tekačev. Udeležba je bila visoka (tekmovalo je namreč 72 atletov), čeprav je bil odziv tekmovalcev izven naše pokrajine skromnejši. Tudi lep sončni dan je pripomogel, da ni bilo toliko čutiti mraza, vsaj dokler ni zapihala burja.
Slovenska društva so tokrat zaradi raznih poškodb in bolezni nastopala v zelo okrnjenih postavah. Kljub temu pa beležimo lepo zmago predstavnika Levstika v skupini deč kov. Mladi Robert Soave je nad o-stalimi in tudi čas, ki so mu ga izmerili časomeritci, je zelo dober: progo, dolgo 2.100 m, je pretekel v manj kot 7 minut.
IZIDI
Dečki 2100 m:
1.	Robert Soave (Levstik) 6’56"6
2.	Degli Innocenti (Cividin -
CSI Trst)	7’10”8
3.	Gerolimo (Marathon TS) 7’13”4
Deklice 1000 m:
1.	Appolonio (Cividin - CSI
Trst)	3'25”2
2.	Vodno (Chiarbola TS) 3’25”8
3.	Furlan (Edera Trst) 3’29’ 6 Mlajše mladinke 1500 m:
1.	Camerin (Olindo Piccinato
Pordenon)	5’26”0
2.	Rondi (Cividin - CSI TS) 5 31”6
3.	Conti (Chiarbola)	5’32”6
Mladinke in članice 2.100 m:
1.	Medvešček (Cividin - CSI
Trst)	7’07”6
2.	Brachetti (Cividin-CSI TS) ri4”2
3.	Sabo (Cividin-CSI TS) 7'50”4
ZA DOMOBRANCA JANEZA RUSA SE VOJNA NI KONČALA
32 LET SE JE SKRIVAL V HLEVU
Ni vedel, da je bila proglašena splošna amnestija ■ Pa tudi sicer bi ga nihče ne preganjal ■ Sestra je zanj kupovala britvice in nehote razkrila milici družinsko tajno
-nr( -yiq M
iiilliHiiMiaiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiluiiiiiiiiiiiuHiMtmmiiiiimmtiimiiiHUiiiiliiiiiiiiHiiiiiKiiiiiitim
PRED STARTOM KRAS0V1H ODBOJKARJEV V 1. MD
Kras dobro pripravljen
Grilanc: «Borili sc bomo za visoko uvrstitev»
Včeraj se je začelo prvenstvo prve moške divizije V tem prvenstvu bosta zastopali slovenske bar ve eki pi goriške 01ympie in Krasa iz zgo. niške občine. 01yii pij je lani za las spodletel kakovus/ii skob med tre-tjeligaše, medtem ko je Kras izpa del. Kras bo v l. prvenstvenem ko lu počival.
Trenerju Grilancu sme ob skoraj šnjem pričetku prvenstva zastavili nekai vprašani.
«Kakšna je sestava ekipe Krasa letos? »
»Ekipa je letos mnoge boljša od lanske, saj sta se pt spodletelem poskusu združevanja ekip vrnila h Krasu Lucijan M:itč in Stanko Ži vec. Po enoletnem premoru bo zopet branil »rdeče - bele* barve Bru no Milič.
Iz naših vrst pa so odšli: Damjan Klanjšček, Davor Pečenko. Dani že rjal in Adrijan Pahor. Sestava mo štva bo v letošnjem prvenstvu taka-Bitežnik J.. Budin L., S., I., Maru šič, Grilanc, Mibč L. in B., Živec. Vesna ver.»
tRazlika tned ■lanskoletno in le tošnjo ekipo?*
»Lanskoletna ekipa je bila vse preveč na hitro sestavljena. Sestav Ijena je bila izključno iz mladih in neizkušenih igralcev, Nekaterim je manjkalo tudi oreoej osnovnih elementov odbojkarske igre, časa za popravo teh pomanjkljivosti pa je bilo premalo. Ig“ci je bila raztrgana, kar gotovo ne more prinesti dobrih rezultatov. Si-ortna sreča pa nam je bila nasprotna, saj smo zaključili kar pet rejcem z rezultatom 3:2. Od teh smo le eno zmagali. Letošnjo ekipo sestavljajo nekoliko starejši igralci, ki so seveda mnogo bol’ izkušeni. Preončar sem, da bodo znali v težkih trenutkih hitro in učinkovito reagirat',*
«Koliko vriiateljskih srečanj sle doslej ndiarali?*
»Od začetka priprav smd odigral' več prijateljskih tekem. Igrali smo z Borom, katerega smo tudi enkrat premagali, z Domom in z Olvm pio, Sodelovali smo na prvem sre Čanju zamejskih športnikov na Ravnah na Koroškem, kjer smo igrali za barvne ZSŠDI Igrali smo na turnirju Tomosa v Kopru in na turnirju, ki ga je priredij Dom».
«Kaj po mladinska odbojka pri Krasu?»
«Kot vsi vemo, sloni naša slovenska odbojka na ramenih starejših odbojkarjev. Dotok mladih sii k tej lepi panogi je dokaj skop Pri Krasu sicer trenira nekaj mladih, je pa vse premalo, da bi lanko zasnovali dolgoročen načrt Novi odbor, ki bo prav v tem tednu izvoljen, bo moral temeliiteie oro učiti odbojkarsko problematiko, če hočemo imeti čez oet let kvalitet no slovensko moško ekipo v tem ali onem prvenstvu*.
«Glavni problem je problem pro štorov in prevozov ...»
»Letos smo morali zaradi Ta/no vrstnih zapletljajev trenirali do polovice oktobra na prostem, kar ie dokaj neprijetno. Končno so nam dodeliti telovadnico v Nabrežini in na Proseku*.
«No. za zaključek pa še napovea za letošnje prvenstvo?»
«Borili se bomo za najvišjo mož no uvrstitev*.
M 1.
Bogat športni program na koprski televiziji
Športni program koprske televizi je bo danes zelo pester in hogal Sledili bomo lahko prenosom i-/ Zuiesla (smučanje), Milan (boks) Kranjske gore (akrobatsko smuča nje) in Sarajeva (košarka)
Spored je naslednf1 3:
13.15 Smučanje: veleslalom za moško
14.30	Boks: ponovitev dvoboja Cuel lo — Parlov
17.00	Akrobatsko smučanje: skoki 17.50 Košarka: Bosna - Partizan
ŠD ZARJA
sklicuje dne 10 januarja ob 20. uri v prvem in oh 20 30 v dru gem sklicanju, v novih društvenih prostorih
Redni letni občni zbor
Dnevni red:
1.	Predsedniško poročilo
2.	Tajniško poročilo
3 Blagajniško poročilo
4,	Poročilo nadzornega odbora
5.	Vnlilve 6 Razno
Korčnoj - Spasski remi
V nadaljeva l)’) šahovskega dvoboja med Korčnojcm in Spasskim v Beogradu sta se naspi otnika sporazumela za remi.
Stanje je torei trenutne 8,5:7,5 v korist Korčneja
ŽALNA — «Najbolj si želim, da bi bil med ljudmi. Dovolj mi je samote. še dobro, da nisem pozabil govoriti, sicer pa imam občutek, kot da bi prišel z Lune,* je povedal Janez Rus iz Žalne pri Grosuplju, ki je bil, kakor smo že poročali, v prostovoljnem hišnem priporu več kot 32 let.
Vsekakor je čudno, kako da vsa ta leta ni nihče odkril Janeza Rusa (ki je prav danes praznoval 64. rojstni dan). S slamo krita hiša je resda nekoliko odmaknjena od vasi, toda samo slabih deset metrov stran stoji še ena hiša, pri kateri se okrog vogalov podijo tudi otroci, ki pretaknejo vsako luknjo.
«Takoj po vojni sem še kdaj zašel ponoči v gozd in se skrival, potem pa kmalu ne več. Najdlje sem prišel do hišnega praga. Zadrževal in spal sem v sobi, če pa je slučajno kdo prišel k hiši, sem se skril pod streho v seno*, je pripovedoval Janez Rus, priučeni čevljar. V sobi ima še dva čevljarska stroja, ki ju pa v zadnjih 32 letih ni nikoli uporabljal. Z zdaj 75-letno sestro Micko, pri kateri se je skrival, se je pogovarjal samo šepetaje.
Janez je bral časopise, kolikor mu jih je sestra lahko kupila; kajti pri hiši je doma revščina. Meso je nazadnje jedel pred 11 leti, ko mu je umrla mati, pravi, alkohola pa da nj poskusil od leta 1945 dalje Oblečen je v suknjič in v hlače izpred vojne.
«Bal sem se», pravi danes Janez Rus. »Res sem bral časopise, radia nimam, toda r.ikoli nisem nikjer prebral, da je bila razglašena splošna amnestija, poleg tega pa sem čakal, da se vrne moj brat Jože, ki je bil pri partizanih. Nisem namreč vedel, da je padel*.
Jože in Janez sta šla po razpadu
imillllllllllllllllllMIllililllinMIIIIIIMIIIIIIIIIllIMliill
ROKOMET
t. JUGOSLOVANSKA LIGA
Bora«" (Banjaluka) Slovan 30:29
HOKEJ NA LEDU
Na Jesenicah so domače Jesenice premagale ljubljansko Olimpijo z 8:3 in so tako že 18. osvojile naslov jugoslovanskega državnega hokej skega prvaka.
iitilikiikllkitVi
V tem hlevu se je skriva! Janez Kus
Italije v partizane. Janez pravi, da je bil sredi oktobra leta 1943 pri Trebnjem ujet, ko je sel v patrolo. Bil je vodnik in Nemci naj bi ga odpeljali v Ljubljano, od koder pa se je kmalu vrnil. Kmalu nato so ga Po njegovih besedah mobilizirali domobranci. Novembra leta 1944 je padel s kolesom in si poškodoval glavo. Nekaj časa je bil v bolnišnici. potem pa je »marodiral* doma. Zatrjuje tudi, da je dobil od domobrancev poziv, da se mora prvega junija 1945 javiti v njihove vrste. «Sem se / rajši skril*, pravi in dodaja, da se ni upal priti na spregled, ker so v vasi govorili, da se skriva tudi njegov brat Tože, ki pa je bil partizan. V resnici je Jože leta 1944 padel, kar ve potrditi Janez Lužar, njegov soborec in Janezov prijatelj iz mladih let.
Kaj vse se je v resnici dogajalo v letih do 1945 je danes seveda težko reči, prav tako o letih od takrat do danes, kajti Janez je še vedno malce zmeden; čeprav ne to liko, kot bi človek pričakoval. »Prišli so miličniki*, je povedala Micka, «in vprašali za Janeza. Tajila sem. pa mi niso nič verjeli in potem sem povedala, Kje je*.
Kaj je pripeljalo miličnike k »Jur-jevim* (tako se reče pri hiši po domače)? Dejstvo je, da so se po vasi mežikaje čedalje bolj spraševali, zakaj Micka Kupuje britvice 'n cigarete in kako to, da sirota poje nekaj kilogramov kruha na teden.
Desetletja trajajoča prostovoljna samota Janeza Ruša jt torej končana, ostaja pa odprto vprašanje, kako d» govorice ,n razna druga
«znamenja» niso prej pripeljala do tega, da bi v Jurjevo kočo natančneje pogledali.
Janez noče biti več čevljar, je dejal. Hoče biti med ljudmi, tudi med tistimi, ki jih pozna — saj jih je, kot smehljaje se zatrjuje, gledal skozi okna, ko so delali na polju.
Uspel Slovenski ples v Celovcu
CELOVEC — Portobro ko. vsa leta nazaj je tudi sinočnji Slovenski ples zbral v celovški dvoran; delavske zbornice izjemno veliko S.o’ encev iz vseh treh dolin dvoje/, čnega o zemlja Koroške. Hkrati pa se še v večjem številu ko. d^siej te osrednje slovenske družabne prireditve v Avstriji udeležili tako gostje iz matične domovine kot tudi nemško govoreči Korošci, Ki so jih zadnja leta boja za manjšinske Pia vice povezali z njihovimi snvf ukimi sodeže-lani. Letošnji slovenski ples, ki je že 27. po vrsti, je kot po navadi organizirala Slovensva p’osvetna zve za in ga hkrati vključila v okvir prireditev s katerurn to proslavila 100-letnico rojstva Otona Župančiča in 70-letnico svojega delovanja na dvojezičnem Koroškem. Slovenski mladinski aktivisti so prireditev hkrati izkoristili -.a k.-atke nabiralno akcijo, ki je dala več kot 10 tisoč šilingov v blagajno iz katere bosta osrednji organizacij pokrival; stroške za sodne procese proti tistim aktivistom, ki jih avstrijske oblasti preganjajo zaradi ophove udeležbe v boju za manjšinske pravice.
MARJAN SEDMAK
Shod v Humim
(Nadaljevanje s 1. strani)
sebna komisija v kateri bodo stavniki sindikalne federacije, # čin in gorskih skupnosti ter zadrt pa bo šla do predsednika dežel#1 ga odbora Comellija, do prefek1 Spazianteja in tudi v Rim do pr#1 sednika vlade Andreottija in pri sednikov poslanske zbornice ter J nata Ingrar. in Fanfanij:. z zah' vo, naj država in dežela spoštff sprejete obveze.
Glavni cilji, ki jih je sindikat federacija nakazala v letaku, katerim je pozivala prizadeto P# bivalstvo na manifestacijo, so $ siliti vlado, da začne izvajati zah' o finansiranju obnove in nak® prvi obrok obljubljenih 3.500 ut jard lir; prisiliti deželo, da za“ z izvajanjem splošnega načrta, obnovi in da usmeri k temu cit vse pobude, vključno načrt o u!! novitvi nove univerze; doseči * jansko decentralizacijo in pri# deželo, da prizna gorskim skup stim in občinam vse potrebne P* stojnosti in sredstva. Potreb j#' kot je v daljšem nagovoru poud* sindikalist Severino Cavedoni " : veliko .omejiti pa se je treba 1«f najnujnejše in na najbolj spl## ob katerih se vse demokratične' lc lahko strnejo v enotno giba#! hi naj z lastnimi pobudami in tv# nostjo premosti zamude države' dežele in ju prisili k načrtov#*' in izvajanju celovite obnove, ki * se ne ustavi le pri sanaciji hiš, r pa naj zajamči prizadetemu * rnočju in Furlaniji na splošno h# uravnovešen gospodarski in dri beni razvoj.
V opustošenih krajih je nar## v zadnjih časih opaziti dokaj1’ navaden pojav: kmetijstvo, ki-bilo doslej hrbtenica furlansM gospodarstva, je dejansko na industrije pa obratujejo praktik s polno oaro, pa čeprav — koG poudari' Cavedoni — je s prič# lajšav, kreditov in drugih ugod1’ sti, ki so jih bili deležni podj#*? ki, industrijski preporod bolj f# ben narkomanu, ki potrebuje vn dan dozo droge, kot pa zdrav#' in samostojnemu telesu. Priza## območje je na ta način postale # zervoar delovne sile, neke vrste P k. je na las podoben Švicar# gradbiščem. Takšna obnova nirj va obnova, ni obnova, ki so jo f čakovaii ljudje, zlasti še k#r' kot v švicarskih naseljih bs# tudi v naseljih na prizadetem # močju skorajda nemogoče vs#*3 no družabno in skupinsko življ#* skupnost, ki je bila značilna furlanske vari, se razkraja ™
J4*	\
udarci posledic potresa in iz#? Ijenega obnavljanja. Ni naklj#1, za'o, če mnogi delavci že spe* J; puščajo rodne vasi in ubiraj#' zdomstv-.
štiriletne
zakladne zadolžnice buoni del tesoro
127o-1982
dejanski donos
13,147«
Emisijska cena zadolžnic znaša 97,75 lir za 100 lir nominalne vrednosti Operacije za podpis novih štiriletnih zadolžnic po 12% so v leku pri podružnicah zavoda Banca d’ll,alia, pri zavodih in kreditnih podjetjih Zadolžnice in ustrezne obresti so oproščene vsakega sedanjega in bodočega neposrednega davka, davka na dediščino, davka na darilni prenos pri pogodbah med živimi in pri ustvarjanju premoženja, davka na dohodek fizičnih oseb, davka na dohodek pravnih oseb ter krajevnpea davka na dohodek.
javno v [tiso vanje do 20. januarja