Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 6.	V Ljubljani, v soboto, 9. januarja 19(5.
Leto XL!IL
Velja po pošti:
8a oelo Isto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 sa Nemčl|o celoletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto napre) . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'— f opravi pre|enig mesečno „ 1*70
5 Sobotna izdaja: =
za celo leto........ T—
za (iemčljo celoletno . „ 9'— a ostalo Inozemstvo. ,, 12'—
IuseraH:
Bnostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat .... po 18 v za dvakrat «... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst.
Mm iziiilli. numi. osmrtnico Iti:
enoatolpna polltvrsta po 2 J vin.
'■ Poslano: ■
enostolpna petltvrsta po 40 vla.
Izhaja vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red,
na- Uredništvo |e v Kopitarjevi nlloi Stev. 6/IIL Rokopis! se ne vračajo; neirankirana pisma se ne ca sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za s
OpravnlStvo je v Kopitarjevi ollot št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske it 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona it. 188.
Papež mirti.
Njegova Svetost papež Benedikt XV. je še-le pred nekaj meseci prevzel svojo sveto in težko službo kot Kristusov namestnik na zemlji. Ko je, ovenčan s tiaro, prvič zasedel Petrovo stolico, je Evropa komaj imela pogled za važni dogodek, ki se je v vsej tihoti izvršil v Rimu, kajti velike države na kontinentu je že bila popadla vojna vročica, ki jih obvladuje še danes. Tisti pa, katerim plemenite in redke lastnosti kardinala Della Chiesa niso bile tajnost, so se polni pričakovanja ozirali proti Vatikanu, saj so vedeli, da je bila prva in najodličnejša skrb novega papeža ta, da z blagostjo in modrostjo vpliva na strast in razdraženost evropskih narodov, ki se krvavo vojujejo med seboj.
In upanja so se izpolnila; vplivu in ugledu potrpežljivo delujočega papeža je vspelo vzeti vojni mnogo ostrosti. Tako se je predvsem omogočila zamenjava žensk in otrok v vojnem ujetništvu. Poizkus Njegove Svetosti, da bi vojujoče se države nagnil k temu, da bi na božični praznik orožje mirovalo, radi nasprotovanja, uporne Rusije ni imel veliko vspeha. Toda papež je svoje blagonosno delo neumorno nadaljeval. Pred kratkim je, izvršujoč svoj sama-ritanski in mirovni program, ki ga je bil o Božiču razvil pred kardinalskim kolegijem, vsem vojujočim se državam poslal poziv, da privolijo v zamenjavo vojnih ujetnikov in težko ranjenih, ki niso več sposobni za vojaško službo. Njegov plemeniti nasvet so povsod rade volje sprejeli. Avstrijski in nemški cesar in sultan so se radi udali njegovi želji, saj ie bila ta vzpodbuda v polnem soglasju z njihovimi lastnimi človekoljubnimi in vsem krutostim nasprotujočimi čustvi. Anglija in Rusija, Belgija in Srbija, Črnagora in Portugalska so dale svoje pritrdilo. Tudi Francija si ni upala predloga zavreči, četudi se je dolgo obotavljala.
Francija, nekdaj opora rimskega ka-toličanstvg, nekdaj dežela plemenite civilizacije in humanitete, si je najdlje pomiš-Ijala; zbegana je iskala oblike, v kateri naj bi odgovorila na odkrito vabilo Rima! To obotavljanje je psihologično silno zanimivo. Izviralo ni morda iz nesposobnosti ali nerazpoloženosti, da bi prav cenila plemenito papeževo iniciativo, marveč je to smatrati za posledico onega strahu, ki navdaja narod, ki je prepozno spoznal svoje zmote, prepozno spoznal, kako se je pregrešil proti katoličanstvu in kuriji; ta strah je tem večji, ker ni prišel prostovoljno k zavesti, marveč skrušen zbog nesrečnih vojn, ki so narod privedle na rob propada.
Če bodo tisoči in tisoči pohabljenih, težko ranjenih, bolnih Francozov vrnjeni ljubeznjivi negi svojih družin, potem bo šla hvala za to papežu v Rimu, sedanjemu nositelju one visoke božje službe, ki je republika v dnevih sreče ni spoštovala. Lahko je razumeti mučna čustva, ki sedaj navdajajo one činitelje na Francoskem, ki jih mora zadeti odgovornost za nekatoliški in brezverski sistem, ki se sedaj tako sramotno ruši. Cerkvena politika Francije stoji pred preobratom.
Medtem je novo papeževo samaritan-sko akcijo smatrati kot že vspelo, Ves svet daje svetemu očetu najiskrenejšo hvalo in sc z občudovanjem ozira kvišku k modremu in dobrotnemu Benediktu XV,, ki neumorno vrši svoja blagodejstva.
V čudovitem sijaju je zažarela podoba papeževa in papeštva! Iz Vatikana se svi-tajo prvi mirovni upi v teli dneh najstrašnejše vseh vojn, ki je nad pol sveta in nad celo krščanstvo prinesla pogubo in uničenje.
Plemeniti papežev pogum ni ostal brez učinka; med nevtralnimi državami vidno narašča volja, da se vojni napravi konec. Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike, Wilson, je vsled intervencije kardinalov Gibbonsa, Farleya in 0'Connella že stopil na stran mirovnega papeža, da ga pošteno podpira v njegovih prizadevanih Za om'!jenje vojnih posledic. Milijoni ljudi sc z zaupanjem ozirajo v Vatikan, oživlja se jim zopet upanje in vera v skorajšen mir. Vatikanski duh jc vedno
ostal duh pravega, pristnega krščanstva in papežu Benediktu XV. je bilo usojeno zopet spomniti človeštvo, kako mogočno in biagotvorno ustanovo ima katoliški in ves krščanski svet v papeštvu.
Časovne izpremembe te resnice niso omajale. Danes kakor vselej velja beseda: »Ti si Peter, to je skala, na kateri bom sezidal svojo cerkev!«
Kmmm za Poljsko.
»Maskagon-Michigan Chronicle« je pisala, kakor poroča »W. Kuryer Polski«; Izmed vseh narodov, zapletenih v sedanjo vojno, gotovo nobeden ni prestal večjega trpljenja in večjo škodo in ne obrača na sebe večje pozornosti, kot Poljska s svojimi 25 milijoni nesrečnih prebivalcev. Slišali smo o Belgiji, toda malo smo mi to v Združenih državah zvedeli o strašnem uničenju in opustošenju v krvi okopane poljske dežele, samo par drobnih poročil. Prišlo je k nam poročilo o Kahšu. Pisma, ki jih dobivajo Poljaki in poljski listi v Uniji, so nam šele v. pravi luči pokazali grozo, ki se vali po tem kraju.
Poljski grozi glad, Poliska ni zadosti zavarovana, da bi mogla iti vštric. Nemajhna čast bi bila za velikost in radodar-nost Združenih držav, ako bi se Poliska obrnila k nam za pomoč. Podpiramo druge narode, ki so v vojnem plesu. Pošiljati nameravamo živila v Belgijo, ki ima svojo vlado in ki je bolje pripravljena, da prestane težave sedanjega časa, zdi se nam, da smo na Poljsko pozabili. Poljska je pošiljala mnogo sinov k nam. Da jo zdaj podpiramo, k temu nas ne sili samo ljudomil-nost, Amerika ima dolgove pri Poljski. Poljska je dala Ameriki dva znamenita moža: Kosciuszka, »očeta ameriške artilie-rije in Pulaskega, očeta ameriške konjenice^. V naši vojni za neodvisnost, so Poljaki igrali odlično ulogo, spodobi se torej, da ljudstvo tega kraja ria to ne pozabi v času, ko potrebuje Poljska.
Operacije francoskega Movja v lanskem morju.
Genf, 8, januarja. »Journal de Gene-ve« objavlja članek, ki izvaja, da so operacije francoske mornarice na Jadranskem morju zato brezuspešne, ker nimajo Francozi ob Jadranskem morju nobenega opi-rališča. Ker se je pridružila Črna Gora vojski, mora francoska mornarica čuvati črnogorsko obrežje in moralno vplivati na prebivalstvo pomorja. Francoska mornarica je zato prisiljena, da je morala ostati od začetka vojske na Jadranskem morju, kjer je težko našla primerno opirališče. Nemogoče jfi bilo zavzeti Kotor. Zmagovita obramba te trdnjave je tudi presenečenje sedanje vojske. Splošno sc je sodilo, da se Kotor ne more braniti, ker ga obvladuje Lovčen. A obstreljevanje z Lovčena ni do-vedlo do zaželjenega uspeha in so zato obstreljevanje med zimo prekinili. Ker ni zavarovanega opirališča, je bilo francosko brodovje izpostavljene, napadom avstrogr-skih torpedov in podmorskih čolnov. Glede na napad podmorskega čolna U 12« je osobito presenetilo, ker se je pojavil nov avstro-ogrski podmorski čoln. Njegova številka kaže, da so že v službi podmorski čolni 7 do 12, ki naj bi bili sposobni za službo šele leta 1915. in 1916. V takih okolnostih ni izključeno, da izpremeni francoski admiral svoj načrt in da ostane s svojimi štirimi oklopnimi divizijami izven Jadranskega morja.
ž
V Bukovim so Rusi počasi sledili našim četam, ki so se umaknile proti karpatskim grebenom. Ojačenjn, ki so jih Rusi tu dobili, obstoje po večini iz črnovojniških oddelkov vseh starostnih razredov iz vojaškega okraja Kijev. Dosedaj so jih vporabljali le za etapno službo. Na njih mesto so stopili rekruti.
Od močnega ruskega oddelka okoli dva arnuulna zboru — ki je uro-
drl čez Lisko proti Lupkowu, so se odcepile proti zahodu čete, ki so prodrle čez višine vzhodno od Czeremeha. Ta manever so izjalovile naše karpatske čete s posrečenim protinapadom in pognale sovražnika nazaj proti kraju Wyslok Roki. Pri prelazu Dukla je bil sovražnik včeraj miren. Da sc ojačijo pri Czeremehu poražene ruske čete, so došle clanes nove ruske čete iz smeri Jasliska.
Na. črti Gorliee — Biala Dunajec se ni, če izvzamemo artiljerijski boj, nič posebnega zgodilo. Tudi ob Nidi je vladal splošen mir. Vendar se bodo tu najhrže v najkrajšem času vršili novi boji. Med izlivom Nide in Inovlodzem so se vršili le artiljerijski boji, ki so gotovo priprava za nove napade. Oba nasprotnika se nahajata tu v močno utrjenih postojankah.
Na severnem Poljskem napredujejo Nemci vzhodno od Rcnve in južno od Sohačeva.
SPLOŠEN POLOŽAJ NEIZFREMS-MJEN, — ODBIT RUSKI NAPAD V V25KODNIH BESKIDIH.
Dunaj, 8. januarja. Uradno se poroča: Splošen položaj je nespremenjen; trajnih bojev ni.
V vzhodnih Beskidih je bil s protinapadom daleč nazaj odbit /. močnimi ruskimi silami podvzet sunek čez višine vzhodno od Czeremeha. Pri tem je bilo ujetih 400 Rusov in zaplenjene tri strojne puške.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Czeremeha je kraj v vzhodnih Beskidih in teži ob gališko-ogrski meji kakih 8 Um vzhodno oci prelaza Dukle, ob cesti, ki vodi po dolini L •'.•borce i? Homone čez Mezolaborc, Vidrany, čez Iupkovski prelaz proti Sanoktt.
NAPREDOVANJE NEMŠKIH NAPADOV. — ZOPET UJETIH 1600 RUSOV IN ZAPLENJENIH 3 STROJNIH PUŠK.
Berolin, 8. januarja. Veliki glavni stan: Na vzhodnem bojišču je bilo zelo neugodno vreme. Ob Pruski meji in na severnem Poljskem se ni nič izpreme-nilo. Vzhodno od Rawke so naši napadi napredovali. Ujeli smo 1600 Rusov in zaplenili pet strojnih pušk.
Na vzhodnem bregu Pilice so se vršili le artiljerijski boji.
Najvišje armadno vodstvo.
NEMŠKO PRODIRANJE PROTI VARŠAVI.
Kotlanj, 8. januarja. Iz Peterburga došla poročila pravijo, da so Nemci južno od železnice mecl Borymo\vom in Miedmievvieami znatno prodrli proti Varšavi. Ofenziva Nemcev je na tej črti naj silne j ša. Ne samo po dnevi, ampak tudi j>onoči se neprestano vrše boji.
Stockholm, 8. januarja. »Dagbla-ded« poroča; Nemški armadni obroč je prodrl že blizu Varšave. Rusi bi morali nepričakovano hitro dobili ojačenja, če bi. hoteli odvrniti padec Varšave. Turško prodiranje v Kavkazu je povzročilo, da so Rusi poslali tja močne sile s poljske fronte.
STRAH V VARŠAVI PRED 42 cm TOPOVI
London, 8. januarja. Poročevalec lista Daily Telegraph« brzojavlja iz Varšave: Položaj ob Bzuri in Raxvki se še nikakor ni razjasnil, Bilo bi na vsak način prezgodno, da bi zc sedaj računali z umikanjem nemških armad. Nasprotno so tukajšnji vojaški krogi mnenja, da sc bo v najkrajšem času izvršil nov strašen napad Nemcev na rusko brambno črto. O točki, kjer se bo izvedel ta napad, še ni nič znanega. Nemci so za svojo fronto zbrali silne artilerijske trume. Tu ne gre morebiti za. navadne poljske topove, pač pa za topove najtežjega kalibra. Trdi sc celo. da je ob Rawki pričelo delovati že več 42 cm topov, Boje
v smeri proti Soliačevu smatrajo le za navidezen manever, da bi prikrili ofenzivo na drugem delu bojne črte.
POMEN NEMŠKE OFENZIVE PROTI
VARŠAVI.
Berlin, 8. januarja. Listu »Times« po« ročajo iz Varšave, da pripisujejo ruski vojaški krogi velik pomen nemški ofenzivi proti Varšavi, ker uvidijo neposredno skupnost v usodi Varšave jn Krakova. Če se Nemcev ne bi prisililo, da se zopet vrnejo od Varšave, bi bilo to za razpoloženje avstrijskih armad velikega pomena in na zavzetje Krakova bi potem ne bilo misliti.
BOJI NA POLJSKEM V RUSKI LUČI,
Berolin, 8. januarja. »Beiiiner Lo-kalanzeiger« poroča iz Peterburga: V. zadnjem oiicijelnem ruskem poročilu se izjavlja: »Izredno silen artiljerijski boj se vrši v tem trenutku na celi fronti levo od Visle. Ofenziva Nemcev ob Bzuri. še traja. Nemške čete so pri Kozlovv — Biskupiju prekoračile reko, vendar gre le za nekaj polkov. Nemci so napravili različne bajonetu« napade na naše postojanke severovzhodno od Borymowo z menjajočim se uspehom. Hoji severovzhodno od Ra\vke trajajo noč in dan. Posrečilo se nam je, da smo zopet osvojili nekaj izgubljenih strelskih jarkov. Južno od Piliee sc vrše ljuii boji za selo (Jašek.-
Nadalje poročajo jjclcrbuvški lisi i: »Nemci delajo v Lodzu obsežne pripravo za prezimovanjp. Izboljšali so kurilne naprave v ruskiji vojašnicah in zbrali velikanske zaloge gorkiti oblačil. Cele vozove platna, voine in kožuhovi-n.c vozijo v mesto. Vsi krojači v mestu morajo dela li.-<
»Novvojc Wremja piše p načinu bojev ob Bzuri: »Boreuje prekaša po srditosti celo boje na Flauderskein. Oba nasprotnika se borita za vsako ped zemlje. Sprednji ruski si rajski, jarki so na m noči h točkah ločeni od Nemcev I o po 30 m široki reki. Glavno orožje v teh bojih so ročne granate.«
OPUSTOŠENA POLJSKA.
Amsterdam, 8. januarja. Po poročilih cošlib iz Petrograda je neki poslanec ruske dume obiskal vso okolico med Lod-zom in Varšavo. Poroča, da je Poljska skoraj popolnoma opustošena. Česar niso razdrli topovi, so uničilj požari. Ni vasi, ki bi nc bila oplenjena. Ruska vlada je zalo odredila stroge odredbe proti nlenilcem. Po nagli sodbi je bilo ustreljenih 7 oseb, ki so oplenile grad, Skierniewice so Ic še velika razvalina. Bombe, ki so jih metali Nemci v Varšavo, so zažgale mesto na 30 krajih. Položaj na deželi jc silovito žalosten. Zaloge živil so raznesene, gozdi posekani, polja pa prepregajo strelski jarki,
IZ WILNA.
Kodanjski časniki so prinesli poročila iz^Wilna, natisnjena v petrograjskem listu •Kečj , v katerih jc naslikano obupno gospodarsko stanje mesti in gubertiije. Beguncev iz Poljskega kraljestva je nekaj deset tisoč, ki so odkazani na dobrosrčnost javnosti. V Wilnu samem je 2500 ljudi brez dela, v guberniji pa 5300. Ogromna števil-ka za tako malo obrten kraj.
Tisk, zlasti poljski, trpi mnogo pred oblastnijami. Nedavno je bil Julij Szyr munt, urednik »Dziennika Ljtewskega«, objen na dva meseca trdnjavske ječe z? svoj uvodni članek,
RUSKA POROČILA.
Kodanv, 8. januarja. Ilusko vojno vodstvo naznanja, da gotovi strategični oziri, ki imajo svoj izvor v izpeljavi obsežnih operacij v Galiciji in na Poljskem, nalagajo uradnemu ruskemu poročanju, da, se mora za bližnji čas omejili le na (o, da poda splošno sliko vojnega položaja. Nadalje se sedaj poroča, da vlada ob Visli mir, izvzemši okrožij Bolimov in Inonlodz. kakor tudi južno od Malagosczn, kjer so v teku ob-upni boji. Nek ruski list objavlja nadalje, da so nemške brigade, katere so od "i sere na Poljsko clošlc, ponoči prekoračile Bzuro in prišle na breg, ki jc bil
zaseden od Rusov. Pregnale so ruske čete In zasedle njihove postojanke. Temu poročilu se pristavlja, da so na potu močne ruske sile, da predeno sovražnika od tu.
Vojni poročevalci ruskih listov podrobno opisujejo vojaški položaj v Galiciji in na Poljskem in izvajajo, da ima Avstro - Ogrska sijajno urejen dovoz, posebno kar se tiče potrebščin za artiljerijo in da ima v zvezi z Nemčijo najboljše železniško omrežje. Le tako je mogoče, da sta se zaveznika na Pdlj-skem in v Galiciji mogla vzdržati kljub zadanim izgubam in neuspehom.
Neki odeški list opisuje položaj okoli Varšave in zagotavlja, da je izvedel iz najboljšega vira, da se namerava rusko vojno vodstvo na varšavskem ozemljn spustiti v odločilno bitko. Zato tam Rusi koncentrirajo izredno veliko čet. Vsekako ne smemo pozabiti, da je Varšava — kar smo smatrali po zadnjem umikanju zveznih čet za nemogoče — zopet središče velikih vojnih operacij, ki bodo morebiti odločilne za celo dejanje vojske.
Ruski listi poročajo nadalje, da vkljub pomirjevalnim razglasom varšavskega guvernerja panika med prebivalstvom vedno narašča. Cilj beguncev iz Varšave je Moksva, kjer vlada že velika brezdelnost, En sam dan je došlo v Peterburg 18 vlakov ranjencev iz bolnišnic v .Varšavi, Vilni in Dtina-burgu.
URADNO RUSKO POROČILO.
Komunike ruskega generalnega štaba t dne 4. t. m. pravi med drugim: Dne 3. t. m. nobene bistvene izpremembe na levem bregu Visle. Na številnih točkah navadni artiljerijski boji in posamezni napadi. Zelo vroč boj se je razvil v noči od 2. do 3. t, m. pri Bolimovu na Ravki, severno od Ski-ernijevic, kjer so Nemci z energičnim napadom zavzeli ruski zakop, toda so bili pregnani. Na skrajnem levem krilu smo zavzeli Suczavvo,
Dalje trdijo ruska poročila, da je sovražna kolona, ki je vdrla od fronte od Mlave proti jugu od Plonska bila odbita. Na Visli blizu Višegrada so zapazili male nemške parnike s topovi na krovu. ■
Komunike generalnega štaba z dne 5. januarja pravi, kakor poročajo listi iz Nemčije: Na levem bregu Visle se je 4. januarja nadaljeval artiljerijski boj. V okolici in južno od Borymowa je bil boj zelo silen. V Galiciji smo precej napredovali. Avstrijske čete, ki so se umaknile čez prelaz Uszok, je napadla naša artiljerija, ki jih je prijela od strani in za hrbtom. Pri tem napadu smo ujeli 12 častnikov, med njimi poveljnika oddelka in več kot 450 mož. (Kakor se vidi, ruski generalni štab skrbno zamolči izid bojev pri Borymowu, Mi vemo, da so se končali z zavzetjem I ruskih postojank po naših četah. Op. ur.)
REKA SUHA.
Po zadnjih uradnih poročilih so Nemci prodrli do reke Suha, ki teče vzhodno vsporedno z Ravvko in se izliva v Bzuro 6 km daleč od izliva Rawke. Dolina Suhe ima severozahodno smer in je od Varšave oddaljena 45 do 50 km, Čim bolj napreduje tu nemško prodiranje, tem nevzdržljivejše bodo ruske postojanke med Sohačevim in Vislo.
GENERAL SAVIČ PADEL.
Frankobrod, 8. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Peterburga: V bojih pri Sohačevu je padel ruski general Savič, član najvišjega vojnega sveta,
DESET RUSKIH AEROPLANOV UNI-ČENia.
Basel, 8. januarja. »Russkoje Slo-<vo« poroča, da je bilo v bojih okoli Lodza in Loviča uničenih deset ruskih aeroplanov.
XXX
ODBITI RUSKI POIZKUSI PRODRETI PROTI KRAKOVU.
Gaz. Krako\vska<- 7. januarja.: Boji v zahodni Galiciji so se izpremenili v nenavadno silovite spopade na fronti ob Du-najcu. Iz ruske ofenzive smo sklepali, da hoče sovražnik zopet zavzeti Novi in Stari Lonč, da bi obkolil naše južno krilo in tako prišel do Gladystowa, Ujšcia rusin-skega in kraja Losa. Šele zdaj je postalo jasno, da Rusi hočejo prodreti našo črto vzhodno od Krakova proti Lodzu, ter pošiljajo tudi z južnih strani pomoč, da bi svoje napade ponovili. Ta poizkus jim je včeraj in predvčeraj (4. in 3. jan.) naša vojska izjalovila, pri čemer so Rusi imeli velikanske izgube. Naše čete stoje zopet v dobro zavarovanih pozicijah, boji so postali pozicijski.
Isto potrjuje tudi poročevalec »N. Fr. Presse« Roda-Roda.
PASTIRSKO PISMO KRAKOVSKEGA KNEZOŠKOFA.
Krakov, 7. decembra. Krakovski knezoškof knez Sapielia je izdal pastirsko pismo, ki je priobčuje tukajšnje poljsko časopisje. Knezoškof se v pismu spominja minulih božičnih dni in
njihovega pomena za mir med ljudmi na zemlji. Potem preide na svetovno vojno in omenja, da so veliki deli Galicije in Ruske Poljske že več mesecev prizorišče strašnih bojev. Veliko mest in vasi je opustošenih, mnoga občinstva so popolnoma izginila s površja zemlje, V posameznih pokrajinah, skozi katere so korakale milijonske vojske, manjka celo najpotrebnejših življenjskih sredstev. Mnoge pridobitve miru in kulture so bile uničene. V nekaterih pokrajinah grozi lakota in bolezni so posledica teh strašnih razmer. Da se omilijo te strašne posledice, tre-j ha apelirati na človečnost, da ne pusti, da bi na zemlji nastala puščava in bi milijoni božjih otrok umirali lakote. Knez Sapieha apelira na človeška in krščanska čustva vseh in kliče k dejanski pomoči. Iz Krakova mora priti prva beseda v tem oziru.
XXX
ODBITI RUSKI NAPADI V GALICIJI.
»Gaz. Krakowska« z dne 7. januarja piše: V Karpatih je bila ruska vojska nazaj potisnjena. Z vso gotovostjo smemo trditi, da so bo vsa ruska akcija v celem Podkarpatju izjalovila.
V prostoru Lutowiska — Polona divja od včeraj kljub silnemu mrazu začeti boj. Na črti Horbok — Zuplcow se razvijajo večji boji. Napad naše vojske na cesti Novvotaniec — Rymanow je zavzel večjo širino. V dolini Biale in nad doljnim Dunajcem trajajo boji dalje.
Prejšnji ruski napad na prostoru Novi Sonč — Novi Targ, katerega cilj je gotovo bil, prodreti se med avštro-ogrsko armado, armado v Karpatih in v Galiciji, je bil zadržan, ko so naši čete premaknili in pomnožili. Ponovitev tega poizkusa ni izključena, v kolikor se Rusi ne boje priti med dva ognja. Mesto tega se pa opazuje nekoliko sil-nejši pritisk proti Krakovu. Tu in tam so se ukrenili vsi koraki, da bi se mogli tej ofenzivi zoperstavljati tako dolgo, dokler napredovanje združenih armad v poljskem kraljestvu (na Ruskem Poljskem) ne odloči tudi tukaj situacije.
ODMOR V ZAHODNI GALICIJI?
Frankobrod, 8. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča: Odkar so avstrijske čete zmagovito odbile ruski napad, je nastala v zahodni Galiciji bojna pavza. Na avstrijski strani skušajo svoje čete kolikor mogoče varovati pred deževjem in breztalnimi poti. Rusi pa očividno trpe vsled velikanskih težav pri dovozu živil in materi-jala in pa vsled zelo težkih izgub v zadnjih bojih.
OSSOLINEUM.
»Czas« je pisal: »Ossolineum do 22. novembra ni trpel nikake škode, vsaj nihče o tem v Lvovu nič ne ve in prebivalci sosednih hiš niso zapazili nikakega večjega gibanja okrog poslopja in ne transporta, ki bi ga bilo vsekakor težko zakriti.«
»Nowa Reforma« dostavlja, da se do 12. decembra z zbirkami v Ossolineu nič tega ni zgodilo, kar so naši časniki pisali,
POMOČNIKI KOZAKOV.
»Nowa Reforma« poroča, da je krakovsko deželno kazensko sodišče obsodilo 11 oseb iz Vjeličke na 2 do 4 mesece ječe, ker so kradli stvari, ki so jih kozaki pometali iz hiš. Nekateri so se zagovarjali s tem, da so hoteli blago »rešiti«, da ga ne bi kozaki s seboj pobrali,
XXX
BOJI NA OGRSKEM.
»Gaz. Krakovvska« ima poročilo iz Budimpešte: V okolici Okormozo v komi-tatu Marmaroš, kjer stoje naše čete proti Rusom v močnih pozicijah , trajajo boji dalje. Splošen položaj se že teden dni ni izpremenil. Štiri dni že vladajo snežni zameti, vsled česar je dobavljanje živeža za rusko vejsko jako otežkočeno. V komita-tu Ung so se naši umaknili le par kilometrov od prelaza Uszok, ker so se v Galiciji pojavile silne ruske čete. Zadnji krvavi spopad je bil med mestoma Krosno in Du-kla, kjer so se ogrski honvedi bojevali skupno s pehoto, kot pri Limanovi.
:>Pesti Naplo<- je pisal: Rusi so z veliko silovitostjo branili svoje pozicije v dolini Latorcze, toda bili so prisiljeni umakniti se. Naši so sovražnika energično zasledovali. Rusi so imeli ob Latorczi velike izgube.
BOJI V KARPATIH.
Budimpešta, 8. januarja. Na vojaških operacijskih ozemljili v Karpatih so na»tale velike povodnji, ki pa pomenijo za naše čete sijajno pomoč. Reka Ung je močno narasla, Poplavila je prelaze, ki vodijo v feornje dele zem-plinskega komitata in pa ceste, ki vodijo v bereški komitat. Sinoči se je razvil pri Fenypespolgy živahen artiljerijski boj. V bereškem komitatu so naše čete pričele z ofenzivo, enako je tudi naš položaj severno od Sarosa in v zemplin-
skem komitatu ugoden. V Bartfeld se prebivalstvo počasi vrača. Pri Sohatu so hUzarji peš potisnili Ruse nazaj.
Budimpešta, 8. januarja. »Esti Ujsag« poroča iz Ungvara: Včerajšnji dan je na celi črti potekel mirno. Čim bolj napreduje na dve diviziji. V Beregu in Marmarosu se vrše boji. V komitatu Ung se je sovražnik do manjših snopadih umaknil,
Budimpešta, 8, januarja, »Budapester Korr.« je orejela z uradne strani obvestilo, da se položaj na Ogrskem v zadnjih 48, urah ni izoremenil in da ima sovražnik v posesti le še prej zasedene manjše obmejne dele komitatov Ung, Bereg in Marmaros.
POLOŽAJ PRI PRELAZU DUKLA.
Budimpešta, 8. januarja. Položaj nred vhodom prelaza Dukla je neizpremejeno miren. Rusi se ne ganejo, vrše se le manjši spopadi. Zdi se. da si hočejo čete nekaj dni odpočiti. Vreme je zelo neugodno. Neprestano dežuje in strelski jarki so Dolni vode. Naše čete stoje v dobro utrjenih in za nns zelo ugodnih postojankah,
XXX
POMANJKANJE ČASTNIKOV V RUSKI ARMADI.
Kodanj, 8, januarja. Angleški poročevalci poročajo iz Varšave, da vlada v ruski armadi veliko pomanjkanje častnikov. Da se temu nekoliko odpomore, je imenoval car 11.000 ruskih dijakov za praporščake.
XXX
RUSIJA DOBAVILA MILIJON PUŠK IZ INOZEMSTVA.
Geni, 8. januarja. Iz Varšave se poroča,: Rusija je dobavila v inozemstvu en milijon puk, ki jih je že razdelila med vojake letnika 1915.
XXX
NEMŠKI POSLANEC IZGUBIL NEMŠKO DRŽAVLJANSTVO.
Berolin, 8. januarja. (Kor. urad.) Državni kancler je naznanil predsedniku nemškega državnega zbora, da je v francosko armado vstopivši državni poslanec Jurij Weil izgubil nemško državljanstvo in da tudi ni več nemški državni poslanec.
VOHUNSTVO V NEMČIJI.
LIpsko, 8. januarja. (Kor. urad.) Državno sodišče je pričelo razpravljati o obtožbi proti trgovcu Florijanu Lie-bigu v Monakovem, ki je obdolžen, da je poizkušal vohuniti. Ruskemu poizvedovalnemu uradu je leta 1912 in 1913 poizkušal dopošiljati spise, risarije in druge tajne vojaške stvari. Javnost se je pri razpravi izključila.
t)-
Graški listi poročajo: 7. t. m, je zboroval v Bukareštu ministrski svet, ki se je pečal z vojaškimi zadevami. Dunajsko rumunsko poslaništvo razglaša, da se morajo predstaviti domačim nabornim komisijam tisti možje, ki so bili pri novačenju letnikov 1909 do 1915 izpoznani kot nesposobni za orožje. Če se ne zglase, jih brez pregleda takoj uvrste v armado. — Otrokom, ki so šli na božične počitnice domov, so izročila šolska vodstva pisma staršem, da naj svojih otrok ne pošljejo nazaj, dokler jih šolska vodstva pismeno ne pozovejo, naj se vrnejo. Komisija ogleduje šole, ki naj bi se izpremenile v Iazarete.
Msla gosposka zbornica.
London, 8. januarja. (Kor. ur.) V včerajšnji seji angleške gosposke zbornice je izvajal marki of Greve pri razpravi o mornarici: Ni bilo še nobene pomorske vojske, v kateri bi se bila dosegla nadvlada na morju tako hitro in s tako malimi izdatki, kakor v sedanji vojski. Angliji se je posrečilo, da ie neverojetno hitro dobila moč na morju. Nemogoče je, da bi se mornarici za njeno delo mogli dovolj zahvaliti. Pozabiti se ne sme podpora avstralske, francoske in japonske mornarice. O obstreljevanju Scarborougha je izjavil, da se bo nemška akcija sama kot taka končno maščevala. Mornarica je vsak dan močnejša. O potop-Ijenju linijske ladje »Formidable« je izjavil, da sta jo potopila dva torpeda, ki jo je izstrelil nek podmorski čoln. Kapitan »For-midablea« je neki drugi v bližini se nahajajoči ladji signaliziral, naj ne hiti na pomoč radi nevarnosti, ker se nahaja v bližini podmorski čoln. Lord Kitchener je izjavil, da so Nemci, če tudi so odposlali čete na vzhodno bojišče, na zahodnem borišču močni dovolj, da branijo in drže svoje strelske jarke. V Mezopotamiji so indijske čete pri Murni premagale Turke. Proti Egiptu Turki še ne prodirajo. V vzhodni Afriki se je ponesrečil naoad no nemško postojanko pri Tongi. V Kamernnu so se nekatere važne točke zasedle. Odkar je izbruhnila vojska, se je prijavilo 218.000 prostovljcev; častnikov se je uvrstilo v armado 29.100. Lord Curzon graja, ker je Kitchener tako malo povedal osobito o položaju v Afriki.
Hvali srčnost Nemcev, ki so zasedli celo Belgijo in del Francije. Potrebovali bi nad 2 milijona vojakov. Na neko vprašanje izjavi viskonte Alendale: 1, januarja se je nahajalo 27.000 Nemcev, Avstrijcev in Ogrov na Angleškem v svobodi, 15.000 jih je pa bilo interniranih. Žensk v svobodi je 18 tisoč.
Boji na zflM.
Nemci zopet odbili več francoskih napadov.
Berlin, 8. januarja. Veliki glavni stan: Vsled neprestanega deževja postaja ozemlje na Flanderskem vedno bolj močvirnato, tako da močno ovira operacije.
Vzhodno od Reimsa so nam poskušali Francozi vzeti nek predjarek. Takoj smo vprizorili protinapad in jih vrgli nazaj v njihove postojanke ter ujeli 50 Francozov.
V sredini in na vzhodnem delu Argo-nov so naše čete zopet napredovale.
Ponočni francoski napad na našo postojanko južno od Diedolshausna (Vogezi) smo odbili. Ponovni napadi Francozov na višino zahodno od Sennheima so se ponesrečili v našem artiljerijskem ognju. Ujeli smo 2 častnika in 100 mož.
Za vas Ober-Burnhaupt, južno od Sennheima, se še vrše boji.
Najvišje armadno vodstvo.
Poročilo francoskega generalnega šta-
ba.
Dne 6. t. m. zvečer ob 11. je izdal -francoski generalni štab sledeče poročilo: Na severu so edini pomembni dogodki, o katerih se poroča precej silovito streljanje topov v okolici Zillebe-kea. V Argonih smo vzdržali svoje postojanke. Naše čete so lahko prodirale v gozdu Hinzbach pri Altkirchu.
Prodiralna točka na zahodnem bojišču.
»Algemeen Handelsblad« izvaja: Točke, kjer bi Francozi mogoče prodrli uspešno, ne tvori Mulilhausen, marveč Luksemburg. Tam se nahaja tisto bojno polje, kjer bi se lahko prodrla bojna črta bodisi, da jo prodro Nemci ali Francozi in kjer bi se odločila vojska. Operacije ob morju ali v zgornji Alza-ciji, ki bi nameravale obiti nemško krilo, bi nikjer drugod kakor na Luk-semburškem ne dovedle do odločilnem uspeha, da bi bile ogrožene zvezne in umikalne črte nemške armade.
Boji ob Yseri.
O bojih ob Yseri, osobito za kraj St. Georges, ki so ga Nemc; zapusti i zadnje dni septembra, objavlja ^Algemeen Handelsblad'« sledeče podrobnosti. »Ozemlje pri Nieuportu je odprto, zato se ni mogoče neopaženo približati. Letalci tudi, če je količkaj jasno, ogledajo vsako postojanko. Vsled povodnji ni mogoče, da bi se v ozemlju skrivali. Kljub temu so zavezniki 31. decembra osvojili St. Georges. Dva dni prej se je naznanilo, da se poizkusi zavzeti kraj. Čisto tiho se je vse pripravilo; Nemce naj bi 16 75 mm topov obsipavalo z naglim ognjem. Ob 5. uri zjutraj so se pričele obstreljevati nemške postojanke, ki so se nahajale za krajem. Na ozko stransko pot je bilo odposlanih nekaj bataljonov pehote, trije švadroni algirskih jezdecev in nekaj strojnih pušk. Ko so utihnili nemški topovi, so od strani naskočili Nemce in so zavzeli njih postojanke. Med tem se je nadaljeval boj ob Yseri. Nemci so v bližini iz Bixschotte obstreljevali Pervis in popolnoma porušili kraj Ramscapelle. Ni šlo tu toliko za kraj, kolikor za zvezna pota. Obstreljevanje še traja. V poplavljenem ozemlju ni mogoče nastopati, ker se takoj udere pomočvirjena zemlja. Angleške in francoske slike o jezdecih, ki jezdijo po poplavljeni zemlji, ne predstavljajo istine. Vse te slike, ki jih objavljajo tudi veliki pariški in londonski časopisi, nasprotujejo resnici, »Daily Mail« opisuje boj med nekim nemškim in angleškim oklopnim vlakom pri Dixmuidenu: Neki nemški vlak z dvema lokomotivama je obstreljeval poplavljeno ozemlje zahodno od Dixmuidena. Neki angleški vlak se je hitro pripeljal na drugem tiru nasproti. V gostem dimu sta se borila vlaka eno uro. Končno je zadela angleška granata nemški vlak.
Nemški letalci metali bombe v Armen* iieres In Verdnn.
Milanska »Stampa« poroča (8. t, m.) iz Pariza: Na flanderskem pomorju se je pojavilo veliko nemških letalcev, ki so metali bombe v več mest. Osobito v Armeutieres je bilo vrženih veliko bomb, ki so napravile veliko škodo. Kmalu nato je obstreljevala nemška arti'jerija mesto. Poškodovala je veliko hiš. Tudi pri Verdunu so nemški letalci obstreljevali z bombami utrdbe.
Na Flanderskem sneži in dežuje.
»Vossische Zeitung« poroča iz Am sterdarna: »Times« pišejo: Ker trajno sneži in dežuje, je nekaj dni boj v strelskih jarkih nemogoč. Deluje le artiljerija.
18012104
Izjalovljen napad angleSklh letalcev na Cuxhaven,
Basel, 7. januarja. (Kor. urad.) »Baseler Nachrichten« poročajo iz Londona: Zračnega napada na Cushaven ni izvedlo sedem, marveč devet letal. Letalec Hawlett v Amsterdamu jo izjavil da so Nemci uničili šest letal.
Novi Joffretovi načrti.
Amerikanski listi objavljajo pregled o zadnjih vojnih dogodkih na zahodu. Opozarjajo, da je zadržal gene-ralisimus Joffre zelo močne rezerve, da izvede z njimi odločilen udarec na najslabotnejši točki nemške vojne črte. Čaka le še, da odpošljejo Angleži primerna ojačenja. Upa, da nato odločilno in hitro izpremeni položaj. Francoska armada v rezervi šteje po francoskih navedbah nad 500.000 mož, prišteti se mora še 300.000 nevpoklicanih rezervistov in 250.000 rekrutov. ki jih vpokličejo januarja in ki bodo do konca marca izurjeni v orožju.
»Amputacije« glavnih francoskih generalov.
Iz Švice se poroča, da so izvedli v Sodstvu francoske armade zopet odločne »amputacije«. Kakor piše francosko časopisje, so odpustili več nesposobnih generalov. Poveljujejo /.daj general Foch (višje poveljstvo), Castel-nau in Maudhny (Flanclersko), Manou-ry, de Langle, Franchet, Dubail in Sar-rail (Francija) in Putz (Alzacija). Ranjencev je okrevalo že 250.000, ki so jih zopet odposlali na bojišče. Posamezne armade, ki jim poveljujejo navedeni generali, štejejo tri do štiri močne ar-maclne zbore. V seznamu francoskih odlikovanj v vojski je bil omenjen tudi 35. armadni zbor. Angleži in Francozi razpolagajo zato z 42 popolnimi armad-nimi zbori.
Oboroženje francoske armade.
Iz Amsterdama se poroča: Začetne težave, ki so se pojavile glede na obleko in oboroženje novih francoskih rezervnih čet, so zdaj končane. Novo sivo sukno vojaških oblek sicer ni nevidno, ker prevladuje modro barvo, a so le zadovoljni z njim. Creuzotove tvoiinico izdeljujejo z največjo naglico topove in streljivo. Predvsem se naročajo težki topovi. Zelo veliko so tudi naročili revolverskih topov po vzorcu, ki se že od leta 1883 več ne uporablja v francoski armadi. Topovi s kalibrom do 25 mmrhodo vporabljeni osobito v zračni vojski, proti oklopnim avtomobilom in proti oklopnim vlakom, nadalje za oboroženje motorskih čolnov.
15 leten deček odlikovan z železnim križem I. in II. razreda.
Monakovo, 9. januarja. 15letni uče-Aec Alfonz Koberle je rešil dvema častnikoma življenje. Prišel je v francosko ujetništvo, odkoder je ušel in prinesel seboj S pušk. Dobil je železni križ I. in II. razreda.
Božično pismo mecheinskega nadškofa.
^lechelnski nadškof je opustil nadaljnje razširjevanje božičnega pastirskega pisma, ker jc nemški generalni guverner prepovedal prečitati pismo v cerkvah.
Francoske vladne odredbe proti pijančevanju.
Pariz, 8. januarja. V ministrskem Svetu, ki se je vršil v četrtek, je podpisal predsednik Poincare dekret, s katerim se končno prepoveduje prodaja in prevoz absinta in podobnih pijač po celem Francoskem. Nadalje jo podpisal odlok, ki prepoveduje otvoritev lokalov, kjer bi se točile pijače, ki vsebujejo več kot, 23 odstotkov alkohola.
I Jo00.
PONESREČEN ČRNOGORSKI NAPAD PRI AVTOVCU.
Dunaj, 8. januarja. Uradno se poroča; Na južnem bojišču se je popolnoma izjalovil ponočen napad na našo predstražno črto pri Avtovcu.
(Avtovac leži ob črnogorski meji.) Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Holer, fml.
PODROBNOSTI O NOVEM OBSTRELJEVANJU BELGRADA.
Rim, 9. januarja. Sem so došla uradna poročila datirana z dne 3. t. m., da so avstrijski podonavski monitorji s Save in Donave zopet pričeli obstreljevati Belgrad. Zgodilo se je to na Silvestrov© noč. Več granat jc padlo in razpočilo ravno na najbolj živahnejših •elgrajskih ulicah. Poškodovanih je |>ilo nekaj poslopij. V srbskih uradnih krogih smatrajo lo akcijo za začetek novih vojnih operacij avstrijske arma-^c prot lSrbiji. Zdi se, da se vrše napadi tudi na drugih krajih, zato je srbsko vojno vodstvo ukrenilo, da se srbske čete umaknejo iz neutrjenih obmejnih točk v utrjene pozicije.
RUSKI DONAVSKI PARNIK POTOPLJEN.
»Pesti Naplo'.< poroča: Neki iz Rusije došli parnik, ki je vozil bojni material po Donavi v Srbijo, se je potopil.
GENERAL SAVOV.
Sofia, 8. januarja. Načeloma jc odločeno, da se poveri rezervnemu generalnemu poročniku Mihaelu Savovu, ki jc kot kraljev pobočnik poveljeval v turški, vojski bolgarski armadi, novoustanovljeno mesto generalnega nadzornika armade.
GRŠKA IN ALBANSKE ZMEDE.
Rim, 8. januarja. (Kor. urad.) Grški poslanik Koromilas jc izjavil, da je Grška odposlala svojo križarko pred Drač le zato, da dobe na njej v slučaju nevarnosti zavetišče grški podaniki.
GRŠKA VOJNA LADJA »HENI« PRED DRAČEM.
Rim, 8. januarja. V Rimu so presenečeni, ker so odposlali Grki vojno ladjo Heni pred Drač, »Idea Nationale • piše: Grška nima v Draču ničesar iskati. Za varstvo grških državljanov v Albaniji zadoščajo italijanske bojne ladje.
Buri presenetili tanor vladnih čel.
Amsterdam, 8. januarja. V ponedeljek se jo iz Pretorije poročalo uradno o boju burskoga polkovnika, Maritza 22. m. m. '/. vladnimi četami. Maritzu so je posrečilo iznenadoma napasti peki slabo utrjeni tabor vladnih čet.
RevolucljsKo silionje v Kantonu.
Frankobrod, 8. januarja. »Frankfurter Zeitung', poroča iz Londona. Dai)y News-objavljajo članek iz Shangaija, ki poroča, da se je pojavilo v Kantonu revolucijsko gibanje za obnovitev dinastije Mandžu. Zadnji mesc so bili izvršeni trije bombni napadi. Ubitih je bilo nad 4.0 oseb. Napa-delcev niso izsledili. Našli so veliko huj-skajočih spisov, a revolucionarji ne razpolagajo z denarjem. Vsled revolucijskega gibanja se zahteva preosnova vojaštva, ker jc sedanje vojaštvo brez pomena. Nezaupanje proti JaDonski se množi, ker. sumijo, da podpihuje Japonska revolucijski pokret v Kantonu.
ija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 8. januarja. (Kor. urad.) Glavni slan objavlja sledeči komunike; Naše čete, ki operirajo v Aserbeidžanu, so zasedle Kotor. Sovražnik jc zapustil tudi to ozemlje in se je umaknil proti Sal-masu in Choiju nazaj. V bojih pri Mian-dodbu je padel med drugimi carjev krilni pobočnik in konzul v Saučbulaku, Aleksander,
RUSKO URADNO POROČILO.
Genf, 8. januarja. Tukajšnji listi priobčil jejo poročilo ruskega generalnega štaba z dne 5. t. m. ob bojih na Ka vkazu. Poročilo pravi, da so Rusi odločilno premagali Turke pri Sarikami-šu na poti od. Erzeruma v Ivars.
OBSTRELJEVANJE DARDANEL.
Carigrad, 9. januarja. Obstreljevanje Dardane! dosed.nj ni imelo nobenega znatnega uspeha.
DAR SULTANA.
Carigrad, 9. januarja. Sultan je podaril prostovoljnemu zboru mohame-danslcih duhovnikov dragoceno zastavo.
izgnane misilonarke pri papežu.
Rim, 9. januarja. Več sto iz Turčije izgnanih francoskih misijonark jc papež sprejel. Pripovedovale so, da so turške oblasti in ljudstvo postopale ž njimi z največjo uljuclnostjo in korektnostjo.
Razna poročila.
orožje vpoklicanih rezervnikov na Portugalskem zopet izpustili na dopust.
FRANCOZI UJELI ALBANSKEGA POLITIKA.
Krf, 9. januarja. Albanskega politika Mehmeda so Francozi pri Konici na poti iz Krfa v Atene ujeli.
ANGLEŽI IZPUSTILI PROFESORJA PENCKA.
London, 9. januarja. Znanega geografa profesorja Alberta Pene k so Angleži izpustili iz ujetništva.
Okoli Lise gore
so Rusi nagrmadili mnogo vojakov. Naši so tja namerili svoje topove in povzročili v ruskih vrstah mnogo opustošenja. Ofenziva naših v Podkarpatju, zlasti pa ob rečici Ostavvi je napredovala. Naši so na wi-sloški črti zavzeli Kempno, ki je ključ pozicij okrog Magorc.
Mrliška nota Rusiji in Siisljl v zadevi vojn H ujetnikov.
Dunaj, 8. januarja, Ker je španski poslanik konštatirai, da postopanje z vojnimi ujetniki v Avstriji odgovarja najstrožjim predpisom mednarodnega prava in huma-nilete, bo poslala Avstrija Rusiji in Srbiji noto, v kateri bo v določenem roku predvsem zahtevala zanesljive in natančne informacije o usodi naših vojnih ujetnikov. Ako bo odgovor neugoden ali pa če ne bo došel ob določenem roku, se bodo vzele v pretres represalije, ki naj se v bodoče uporabljajo nasproti sovražnim vojnim ujetnikom.
Vojaške zadeve.
Odlikovanja. V ponovno priznanje požrtvovalnega in prezaslužnega delovanja jc ccsar podelil vojnemu ministru feldcajgmojslru vitezu Krt)-batin vojaški zaslužni križec I. vrste z vojno dc-l-oracijo; % priznanje, sijajno hrabrega in uspršne-ga obnasania precl sovražnikom feldmaršallajtnaptu Dragofinu Kuk, frdnjavskemu poveljniku v Kra-kovem, komturski križ I.eopoldovega reda z vojno dekoracijo; red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo pa majorju Edvardu Moro, brzojav. polk; majorju Milanu vitezu. Bleivveis pl. Trsteniški, načelniku generalnega Štaba pri 45. dom. peli. diviziji in pa štabnemu zdravniku profesorju dr. Dra-gotinu Diehl, armadnega vrhovnega poveljništva, telesnemu zdravniku c. in Ur. visokosti gospoda feldmaršala nadvojvode Friderika. — Pri 17. pešpolku: Viteški križ Fran Josipvvega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil polkovni /cjpvnik dr. Rudolf Srb: vojaški zaslužni križec 3. vrste 7. vojno dekoracijo stotnik Viktor pl. Cani-sius; najvišje pohvalno priznanje poročnik v rez. Pavel Heller. Srebrno svetinjo za hrabrost t. vrste pa so dobili: Poročnik v rez. Rudolf VVerbang, praporščak v rez. Friderik Lihr, poročnik v rez. Val ter Grientschnig. — Pri 97, pešpolku: Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo stotnik Adolf Turčič in nadporočnik Friderik Materna, prideijcn generalnemu štabu, in poročnik v rez. Humbcit Maurin. nadzdravnik v rez. Ivan Hvden in asistentna zdravnika v rez. dr. Alfred Heiss in Miloš Gruss. — Pri 27. pešpolku; Najvišje pohvalno priznanje sta ti priborila poročnika v rez. Alojzij Stal'rr in dr. Friderik Spatzsk. Srebrno svetinjo za hrabrost 1. vrste so dobili: asistentnega zdravnika namestnik v rez. dr. Anfon Heigel, praporščaka v rez. Fran Hs.-linger in Fran Markan', narednik Peter Meinhard, četovodje Ivan Frosch,
OGRSKI MINISTRSKI SVET. Budimpešta, 8. januarja. (Kor. ur.) Danes dopoldne je zboroval ogrski ministrski svet.
POROČILO ANGLEŠKE ADMIRALI-TETE.
London, S. dccembra. (Kor. ur.) Admi-raliteta objavlja seznam mornarjev, ki so utonili, ko se jc potopila linijska ladja »Formidable . Utonilo jc nad 500 mož.
200.000 BREZPOSELNIH VEČ V NEW YORKU KOT MINULO LETO. Newyork, 8. januarja, župan Mii-chell jo sporočil komisiji proti brozpo-selnčsti, da. znaša število brezposelnih za '4)0.000 več kot minulo leto.
DELNO FAZORO.iENJE NA PORTUGALSKEM.
Amsterdam, 8. januarja. Iz pisem lizbonskih trgovcev sledi, da so del pod
sluga Florijan Galle. ~ Pri 17. p«8polka pa je dobil to svetinjo narednik Anton Bernard, — Pri 37. pešpolku so bili odlikovani s srebrno svetinjo za hrabrost 2. vrste: Praporščak v rez. Dragotin Wolf, četovodji Vincencij Gruber, Fran Weizter, desetniki Ivan Mausch, Jakob Schwarz, Alojzij Votsch. poddesetniki Rudolf Fuchslichter, Ivan Hohl, Rupert Feinsipp, Anton Pichler, pešci Anton Auer, Matija Bauer, Fran Benčič, Fran Brandner, Ivan Brutti, Ivan Doppelreiter, Filip Essl, Ivan Glatz, Anton Gergolct, Peter Grillitsch, Fran Knopper, Florijan Konigshofer, Peter Krug, Rudolf I.ohrmann, Henrik Pfenicher, Fran Poltenauer, Miha Puchner, Ivan Raugna, Maks Schiegl, Ivan Schogler, Roman Stanimaier, Fran Strasser, Oskar Symbschon, Ferdo Webeniuk, Gaspar Weiker, Dragotin Weissensteiner, Josip Zotscli, _ častniški slugi Ivan Kager in Dragotin Kohl. — Pri 47. pe»-polku so dobili srebrno svetinjo za hrabrost 2. vrste, narednik Rudolf Muhr, četovodji Dragotin Bund, Fran Strohmeier. rez. desetnika Fran Friedl, Fran Hasenohrl, poddesetniki Pnnkrac Goriupp, Fran Miiller, Josip Schvarz, pešci Fran Binder, Anton Dobai. Fran Hackel, Ivan Kurzmann, Josip Lnmprcchi, Alojzij Rancker, Ivan Ricdl, Henrik Seidl in častniški sluga Zmagoslav Dreissger. — Pri 87. pešpolku so dobili isto svetinjo: Poročnik v, rez, Josip Roiucr, kadet v rez. Josip Bitenc, narednik Fran Krajšek, četovodje Matija Gajšek, Rihard Kukowitsch, Marko Mihelin, Ivan Sanse-kovič, Alojzij Stampfer, Josip Znidarič, desetniki Ldmund Herzog, Avgust Krcnker, Ivan Vrečko, pešci Josip Borovšek, Anton Kokol. Fran Kosi, Blaž Krummer, Alojzij Mihlj. Vilko Petek, Dragotin Rakovac, Jernej Vrečko, Fran Zenilič, Matija Zorič in orožuiška straimojstra Alojzij Kočar in Josip Hlubek, prideljena 87. pešpolku, — Pri 97. pešpolku pa: Četovodja Rudolf Rejz, desetnika Anton Kastclic, Fran Podobnik, poddesetniki Gregor Bralovič. Marij Miani. Josip Pusner, pešci Ivan Feluga, Adolf Peršič, rad. rez. Ivan Depollo in Vincencij Sloppcr. — Pri 7. polj. lov. bataljonu: svetinjo 2. vrsta: rez. četovodja Julij Novak, rez. podlovcc Alojzij Dolenc, rez. vodja palruljc Fran Bonča, lovci Peter Adam, Josip Denk,_ Martin Dcrnovšek, Anton Fon. Anton Jassnik, Fran Kosec, Ivan Misič, Ivan Pikon, Ferdu Sober, Aaton Zorko in koinp. trobač Ivan Javornik. — Pri 8. polj. lov. bat.: svetinjo 2. vrste: Podlovec Jakob Tnjppe in računski pomožni pis. Roman Puschnik, — Pri 9. polj. lov. bataljonu: svetinjo 2. vrste: Podlovec (polj. telegrafist) Fran VVolfger. — Pri 20. polj. lov. bataljonu: svetinjo 2 vrsle: Podlovec Josip Jenatschek, Frnst Hennig. — Pri 5. drag. polku: isto svetinjo: Praporščak Tassilo baron pl, VVimmersperg, stražmojster Josip Ivanz, rac. podčastnik 1. vrste Fran Domainko, četovodji Fran Posch. Jakob Rohr, desetniki Emerik Bergmann, Josip Kristandl, Franc Pelek, Josip Warter; dra-gonci Anton Holr, Anton Jansovec, Franc Ocvirk, Ivan Prnit, Dragotin Schau^rsberger, Anton Stenk, Andrej Vogler in rez. dragonec Anton Mauritsch.
poddesetnik Avgust Hajny. V priznanje hrabrega in požrtvovalnega obnašanja pred sovražnikom je dobil viteški križ Fran .Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca štabni zdravnik Jurij David. Srebrno svetinjo za hrabrost 1. vrste, so priborili pri V. ppšpolku: Orožniški stražmojster Valentin Pohm, prideljen 47. pp.. šlabni nare.dnik Ivan Kohhveiss, četovodja Henrik Hochler, Nor-bert Holzl, Alojzij Pronegg, Fran Putschko, Maks Unger, čeiovodja sanitetni podčastnik Anton Sol-lar in desetnik Fran Rossmann. — Pri 87. pešpolku: Kadet re/. Bela Drinczer, štabni narednik Ivan Janžek, rez. katedaspirant Fran Frantz, čeiovodja Anton Rozman in desetnik Martin Stor. — Pri 7. pešpolku: Kadet v rez. Alojzij Mayer, četovodja Klemeni Schilcher, desetnik Alojzij Unterainer. poddesetnika Srečko Miihlfellner, Fran Woschitz, Gregor Braulitsch. enoletni prostovoljec med. Bohuslav Tihy in nadom. rez. Josip Schiestl. — Pri 97. pešpolku: Orožniki patr. vodja Rudoli Zehner, prideljen 97. pp., praporščaki v rez. Anton Bosnič, Ratael vitez pl. Kremer, Fdmund Sera- allo, narednik Gustav Helfer. četovodji Josip Mazura, VVendelin Reisel, desetnika Dominik Pc-tronio, Ivan Valič in poddesetnik Josip Straufl. — Pri 7, polj. lov. batalojnu: Orožniki stražmojster Fran Zenišek, prideljen 7. p. lov, bat., pudlovca I omaz Hribar in Teter Neuman, rez. podlovec Ivan Mikusch in vodja patrulje Miha Dobrin. — Pri 8. polj. lov. bataljonu: Praporščak v rez. Fran Haager. šlabni narednik Adolf Glanzer in četovodja Dragotin Berner. — Pri 5. drag. polku: Stražmojstra Vilko Kicncr, Fran Kubernatsch, čeiovodja Fran Wolf in dragonec Martin Ens. — Vojaški /3služni križec 3. vrste r. vojno dekoracijo sla si dalje priborila: Major Josip Bubnik, 40 pp., in stotnik Bogumil Burnik, 33. poli. top. polk. Najvišje pohvalno priznanje pa nadporočnik Leon Smole, 13. polj. havb. polk. — Za svoje prszesluž-no službovanje in hrabro obnašanj« pred sovražnikom jc bil izvanredno imenovan za majorja slot-nik Vilko Medicus. 87. pcšpolk. — Pri 9. polj. top. polku so bili odlikovani s srebrno svetinjo za hrabrost 1. vrsle: nadognjičar Zmagoslav Hipfl, četovodja Ferdo Mitter, desetnik (tcletnnist) Fran Ledercr in ^ oz. prvi mojster Henmnn Si haflech-ner; s srebrno svetinjo za hrabrost 2. vrsle pa: nadognjičar Alojzij Dicnel, ognji<arja P«-tcr Rob r"r in Ivan Vojler, četovodja Valentin Sereinig. desetnika Fran Lang. Kan Tschermutter, prva mojslra Štefan Pcrmoschitz, Engclbert Veit, voz. prvi mojster Josip Bischof in voz. kanonir Ivan Knaflitsch. — Pri 8. pol), top. polku je dobil srebrno svetinjo 1. vrste: Poročnik v re/. Rudolf ScSadinger. — Pri 7. pešpolku jc bil odlikovan s srebrno svetinjo z« hrabrost 2. vrste: Častniški
Dnevne novice.
Nomen ei omeu. Pod tem našlo* vom piše dunajska »Information«: Te besedo smo bili napisali, ko jc Benedikt XV. zasedel Petrov stol, in glej, blagoslov, ki ga jo to ime prineslo, se je že razlit nad žalostnim in trpečim človeštvom. Vzpodbuda sv. Očeta za zamenjavo vojakov, ki so za. vojno nesposobni, jo bila soglasno sprejeta in ta neizrekljivo velika dobrota, je prvo d"]o Benedikta XV". v novem letu. Koliko stotisoč src bo v treuotku vrnitve na očetno grudo slavilo in blagoslavljalo ime papeža Benedikta! Koliko mater, žena in sestra se bo v svojih, pregorečih molitvah spominjalo vikarja Jezusa Kristusa na zemlji, koliko solza veselja bo prelitih in kakšna čustva se bodo budila v onih, ki so se v vseh vojujočili so državah priklopili protikatoliškim gibanjem! Veliki duh enega moža, ki mu je Bog podaril navdahnjenje, da započne to veliko mirovno delo, je zadostoval, da je zodinil vse vladarje tega sveta, celo tisto, ki se med seboj krvavo bore, zedinil v želji, da omilijo bolečino onim, ki so kot pohabljenci vr-nejo v domovino! Ronedictus jc ime, katero danes vsak s hvaležno spoštlji-v ost jo izgovarja in od najvišjih gorskih vrhov do najnižje koče v dolini bo donelo: »Benedieimus le, laudamus te, Benedictus XV!«
Nečuvene laži. — Ne dajte se slepiti in primite sleparje! Poročali smo, da so nekateri ljudje, ki se vsak četrt lela izmislijo nove laži, tc dni zopet širili o nekaterih odličnh osebah in zavodih nečuvene laži. Človek bi mislil, da bi ljudje že iz prejšnjih izkušenj lahko črpali nauk in modrost, da ne bi več nasedli sleparjem, ki slične laži v različnih oblikah radi večkrat širijo. Priznati moramo na čast našemu ljudstvu, da jc take ^govorice« žc dodobra spoznalo, le med nekaterimi »inteligentnimi kroiji se dobe semtertje še naivneži, katere take lažnjive govorice nekoliko zmešajo. Čas bi že bil, da občinstvo s sleparji, ki občinstvo sleparijo z lažmi, pošteno obračuna in nam vsakega takega razširjevalca laži takoj naznani! To je občinstvo svoji časti dolžno! Sleparji. ki smatrajo občinstvo za dobro, da mu lahko natvezejo vsakovrstne laži, ne zaslužijo nobenega pardona! Ne moremo dovolj označiti nii.kosti onih članov našega naroda, ki v sedanjem času s takimi lažmi poizkušajo poniževati uyied \sega naroda. Povsod drugod * Avstriji /ibirajo s\oje narodne moči, pri nas pa neka skrita klika tudi še sedaj hoče z lažmi zastrupljati ja nost. Ugled našega naroda zahteva, da se napravi kcnec kliki, ki vsak dan na drug noiin hocc dokazovati, da bi laž smela v javnosti biti orožje. Zalo sc obračamo do vseh poštenih ljudi, naj nam raznašalcc zadnjih senzacijonel-nih vesti . ki jc vse porodila laž, naznanijo fs pričami) in naj bodo kjerkoli in
kdorkoli. Naj prejmejo zasluženo plačilo! Nekaj lažnjivcev že imamo v rokah. Obračamo se pri tem tudi do poštenih mož nasprotne stranke, da nam pomagajo v slovenski javnosti ustvariti zdrave razmere ter pregnati laž in lažnjivce!
-H Cenj. naročnike, ki nam pošiljajo naročnino po položnicah, vnovič opozarjamo na to, da prejme uprava našega lista take pošiljatve šele čez 3 ali 4 dni in da torej ne more lista odposlati takoj drugi dan po odpošiljatvi, ako naročnik odpo-šiljatve ne naznani istodobno po dopisnici. To smo opetovano omenili v našem listu, vkljub temu prejema uprava še pritožbe, češ, denar ste že prejeli, lista pa še sedaj nisem prejel.
-+• Nova škofa zagrebške nadško-fije. Iz zelo zanesljive strani se poroča, da sta predložena kanonika dr. Dominik Premuš in dr. Josip Lang za posvečena škofa zagrebške nadškofije. Imenovana gospoda odideta dne 12. t. m. na Dunaj v svrho izvršitve kanonskega procesa.
- Umrl je danes v Kranju veleč. g. Anton Petelin, župnik v pokoju. Pogreb bo jutri, v nedeljo, ob 3. uri popoldne.
+ Podeljena je župnija Ambrus ondot-nemu župnemu upravitelju č. g. Iv. Žavbi in župnija Podlipa župnemu upravitelju č. g. Francu Šmit. Slednji je bil umeščen dne 9. t. m.
Padli predsednik »Danice« praporščak Ivan Žgur je pred svojo smrtjo še lastnoročno naslovil iz bolnišnice v Hatvanu na Ogrskem vojnopoštno dopisnico na našega urednika, nameravanega poročila pa najbrž ni mogel več spisali in je dopisnico na drugi strani izpolnil v Hatvanu na božični praznik njegov žalujoči brat Josip, ki piše: Naznanjam žalostno vest o smrti svojega brata Ivana Žgurja, ki je 24. dec. ponoči ob 2. uri izdihnil svojo blago dušo in jo izročil Stvarniku. Ranjen je bil v Karpatih 15. t. m. okrog poldneva in prepeljan v rezervno bolnišnico v Hatvan. Ranjen je na glavi zelo hudo, ker mu je strel prebil črepinjo na čelu in je izstopil ven na sencu. Ima tudi malo rano na roki čez dlan. Pokojni brat je dopisnico še sam naslovil. Pogreb bo danes v Hatvanu ob 3. uri popoldne.
—	Umrl je danes zjutraj g. E d m u n d R o o s s , trgovec v Kranju. Pogreb pokojnega bo v nedeljo 10. t. m. popoldne.
—	Razpust vseh dijaških društev na Hrvatskem. Hrvatska deželna vlada, oddelek za nauk in bogočastje, je razpustila z dekretom z dne 27. decembra 191 i št. 32.742 vsa literarna, glasbena in drugra dijaška društva na srednjih šolah razen skaulskih.
—	Velezanimivo pismo vojnega ku-rata dr. P. G vid ona Ranta smo dobili danes dopoldne. Pismo priobčimo v ponedeljek.
—	Redni občni zbor vdovskega in si-rotinskega pokojninskega zaklada društva zdravnikov na Kranjskem se vrši dne 29. januarja 1915 ob 7. uri zvečer v restavraciji pri »Roži«.
—	Razširjenje prekega soda. Osješki listi poročajo: Vodja tukajšnjega policijskega komisarijata naznanja, da je vrhovno poveljstvo balkanskih čet na podlagi zbranih izkušenj prisiljeno, da razširi obseg prekega soda v toliko, da bo v bodoče vsak?, civilna oseba, ki bi zakrivila zločin prot: oboroženi sili, po nagli sodbi ustreljena, I o povelje vrhovnega poveljstva se razteza tudi na celo ozemlje 13. vojaškega poveljstva Zagreb in stopi takoj v veljavo.
—	Iz ljudstva. Jernej P I c š k o iz Kozarij, Podsmreka št. 11, je vsled dogovora s svojim sinom Jožefom vojaški oblasti javil osebno, da se je sin Jožef že toliko doma pozdravil, da on lahko vojaško službo v fronti nastopi in da to želita oče in sin. Jožef Pleško, kor-poral domobrancev, je dobil v decembru daljši dopust zaradi bolezni. — Dokler bo Avstrija imela kaj takih očetov in sinov, se ji ni ničesar bati. Bog naj jih živi!
—	O ognju na Perovem se nam piše: Plat zvona in trobentač sta takoj naznanila, da gori v tovarni za železne izdelke. Da se je ogenj tako hitro loka-liziral in rešilo mnogo dragih strojev, se je edino le zahvaliti vojakom, sedaj bivajočim v Kamniku. Posebna zahvala pa gre gospodu stotniku Fitichu, ki je vodil reševalna dela, dokler ni bilo več nevarnosti. Čast in hvala vsemi
—	Tržiške novice. Posvetitev p r e s v. Srcu Jezusovemu na praznik Razglašenja Gospodovega je bila tudi pri nas zelo slovesna. Slovesne svete maše so sc udeležili zastopniki c. kr. uradov, tržno županstvo z gosp. županom, šolska mladina z učitelj-stvom in mnogo vernikov. Po slavnostnem govoru je zapel pevski zbor posve-tilno pesem presv. Srca Jezusovega. — Nagle smrti je umrla Marija Pod-rekar, tov. delavca soproga. Našli so jo mrtvo v postelji. — Dne 6. t. m. je umrl tudi nagle smrti g. Vinko Wilfnn, posestnik in pekovski mojster. — Nova grobovn. Vsled ran, zadobljenih na severnem bojišču, je umrl že prod
par meseci, a se je šele sedaj uradno izvedelo, Janez Dobrin, črevljar, v Novem Sadu na Ogrskem v bolnišnici. Orel Jožef Zupan, ki je sam na glavo ranjen in leži v bolnišnici v Budimpešti, poroča, da je na sveti večer izdihnil v njegovem naročju njegov prijatelj in naš Orel Anton Ovsenek vsled prizadetih ran. Bil je blag in miren, značajeu mladenič. Naj počiva v miru v ogrski zemlji! Padel je kot junak go tovo dobro pripravljen, saj je bil vedno vrl in pošten, veren mladenič. —■ Dnevno zavetišče je obhajalo na praznik Sv. treh kraljev božičnico. Po lepih deklamacijali, pesmih ter božični igrici so se razdelila primerna darila. Dečki so prejeli srajce, žepne rutice in pecivo. Božično drevesce je bilo lepo ozaljšano. Več dobrotnikov ter starišev otrok je bilo navzočih pri božičnici. Vsem tem se je gospod župnik zahvalil v primernem nagovoru.
—	šest sinov v vojni. Posestnica Uršula Goli v Rudniku ima pet sinov v vojni, šesti — najmlajši pa bo šel te dni na nabor. — Posestnica Uršula Spačal, vdova iz Kostanjevice na Krasu št. 5, ima pet sinov pri vojakih. Najstarejši je rojen leta 1872,, najmlajši leta 1882. V Galiciji se bori tudi njen vnuk Peter, rojen leta 1893.
-- Misli na mamico v tujini. Ivan Selan iz Sela pri Bledu, o katerem se je govorilo, da je v vojski v neki cerkvi zgorel, piše iz ruskega ujetništva iz Sa-markanda v Srednji Aziji: Zdrav sem sedaj popolnoma, za kar se imam zahvalili Bogu. Tu ni nič mraza. Tu bi bilo za mojo mamico, ki jih vedno zebe. Tu je dosti grozdja, ki je zelo poceni. Funt velja 2 kopejki. Vi ne veste, kako težko Čakam, da bi bil rešen ujetništva.
—	Marljivi diletantje na Viču nastopijo, kakor smo že poročali v nedeljo 10. t, m. v n o v i i g r i, ki jo je spisal dramatik za naše ljudske odre g. Sokolov. »M e -sija« je naslov tej novi igri za božično dobo. V igri nam slika avlor Heroda kot sovražnika Mesija. Igra je vseskozi jako efektna. Prizori, zlasti oni ki nam predstavljajo upor Judov zoper rimljansko vlado in Heroda so jako učinkoviti. Vse dejanje preveva sovražtvo in mržnja do Mesije, ki se v velikem kontrastu menjava z ognjem navdušenja in vroče liubezni do Mesije. Krasno je slikpn padec Heroda, ko v puščavi, kamor je zasledoval sv. družino obnemore. Dejanje je toraj vseskozi zanimivo. Vabimo toraj na obilen obisk. Začetek ob 4. uri popoldan. Čisti preostanek se vporabi v pomoč našim ranjencem, in v podporo vdov in sirot padlih junakov.
—	Uvedba tretjega para osebnih vlakov na progi Ljubljana d. k,—Kamnik. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja: Z veljavnostjo od 15. januarja t. 1. se uvede na progi Ljubljana d. k.—Kamnik tretji par osebnih vlakov. Vlak št. 2156 (odhod iz Kamnika ob 1. uri 30 minut popoldne, prihod v Ljubljano d. k. ob 2. uri 41 minut popoldne) se opusti, zato bodeta pa vozila na isti progi vlak št. 2154 (odhod iz Kamnika ob 9. uri 46 minut dopoldne, prihod v Ljubljano d. k. ob 11. uri dopoldne) in št. 2158 (odhod iz Kamnika ob 5. uri popoldne, prihod v Ljubljano d. k. ob1 6. uri 15 minut popoldne). V obratni smeri in sicer na progi Ljubljana d. k.—Kamnik bo vozil od tega dne naprej vlak št. 2157 a (odhod iz Ljubljane d. k. ob 2. uri 30 minut popoldne, prihod v Kamnik ob 3. uri 42 minut popoldne).
—	Slovencc lanciral prvi torpedo na francosko oklopnico »Courbet«. Srebrno kolajno prvega razreda je dobil torpedni inštruktor na podmorskem čolnu »U XII.« Ljubljančan Maksimilijan Pustovrh, ki je v morski ožini Otranto lanciral prvi torpedo na francosko oklopnico »Courbet«. Ko so častniki in moštvo na našem podmorskem čolnu izvedeli za uspeh, so dvignili poveljnika Lercha na rame in ga nesli v častniški salon, kamor so bili povabljeni tudi mornarji. Častniki so se veselja objemali. Gospodu Pustavrhu naše najiskrenejše čestitke!
—	V ruskem ujetništva se nahaja Anton Bohinc iz Dol. Dobrave, organist in blagajnik Izobraževalnega, društva na Trati.
—	Samoumor v Ragdoni. V neki radgonski gostilni se je ustrelil v glavo v Radgono premeščeni trenski poročnik Morgenstern. Pil je kavo, slugo jc poslal po kruh. Ko se sluga vrne čez nekaj minut, je ležal poročnik mrtev na tleh.
—	Električna železnica med Celovcem in Krivo Vrbo. C. kr. korespon-denčni urad poroča, da je dovolilo železniško ministrstvo tehnična pripravljalna dela za ozkotirno električno železnico med Celovcem in Krivo Vrbo.
—	Naši slovenski junaki. Veliko srebrno kolajno zaradi hrabrosti pred sovražnikom j» prejel Filip F a t u r, dragonski polk št. 5, doma iz Zagorja na Pivki, Se-
daj se nahaja na Ruskem blizu Lodza, — S srebrnim zaslužnim križcem s krono je odlikovan za hrabrost Janko Torkar, narednik divizijskega telefonskega oddelka. Odlikoval se je v bojih na srbskem bojišču.
—	Na Lupkovem prelazu v Karpatih
je padel ViktorDolenz, rojen v Kranju, profesor v Gradcu,
—	Na srbskem bojišču je bil ujet dr,
Jož, Hubad, komisar v Kranju, sin pokojnega gimnazijskega ravnatelja Hubada. Pisal je iz Niša, da je bil ujet dne 9. decembra.
—	Izprememba naše izvozne in prevozne prepovedi. Ministrski ukaz z dne 4. januarja prinaša izpremembe obstoječe izvozne in prevozne prepovedi za Avstro-Ogrsko. Nova prepoved glede lesa se glasi: Evropski stavbni in porabni les, trd ali mehak, okrogel, obsekan, obžgan, rezan, klan, izvzemši furnirje, ne dalje obdelan, tudi železniški pragi, telegrafski drogi ali pripravljen les za sode; surovi, pripravljeni ali obdelani držaji za puške, kolarska dela in za kolarje pripravljen les, količi za šotore, drogi za šotore in topo-rišča za orodje.
š Mrtvi se je oglasil po aeroplanu. Iz
Reteč pri Škofji Loki Tudi pri nas od mrtvih vstajajo. Objokovali so stariši Franceta Jenko, pa pisal jim je iz ruskega ujetništva v Čila. Objokovala je žena Miha Jenko, pa je prejela za novo leto iz Przemysla dve dopisnici od njega. Piše jej: .. srečen sem, da ti morem sporočiti, kako se mi godi; zdrav sem in ni mi hudega, sem še v pisarni, v cerkev grem vsak dan en malo molit, ob nedeljah sem pri sveti maši. Mraza ni pri nas, snega je malo, za eno slano. Zdaj tako hitim pisat, ker so mudi, da gre brž naprej z aeroplanom . . . Przemysl, dne 23. decembra 1914. Miha Jenko.
—	Iz seznama izgub št. 95. Nadporoč-nik Skopec Franc, 55, pp., ranjen: stotnik Tschernich Oton, 55, pp,, mrtev (20. okt. 1914).
—	K uinoru v Škciji Loki. Vest, ki smo jo priobčili v eni zadnjih številk »Slovenca«, ni popolnoma točna. Poroča se nam, da Anton Rant in Janez Svolšak nista kvartala v gostilni g. Tomaža Hafnerja, ker se tam sploh nikoli ne igra, ampak v hiši umorjenega Janeza Svolšaka, Po igri sta šele prišla pit.
—	Triglavski vodnik Šmerc umrl. V Mojstrani je 27. m. m. umrl znani triglavski vodnik, gostilničar Franc Skumavc, po domače Šmerc, v starosti 61 let. Rajnik je bil po radovljiškem okrajnem glavarstvu že leta 1878. potrjen za triglavskega vodnika. Na Triglavu je bil nad 500krat.
—	Zopet nova podružnica »Schulver-eina«. Pred kratkim se je ustanovila na Grobelnem nova podružnica nemškega »Schulvereina«.
—	Trst in Pulj- Uradno se razglaša: Poročilo lista »Times«, da je tržaški namestnik z mnogimi uradniki zbežal, in poročilo lista »Morning Post«, da je trdnjav-ski poveljnik v Pulju izvršil samoumor, je popolnoma izmišljeno.
—	Ženska pekovski pomočnik. Dne 6. t. m. je v Ptuju napravila pri preiskušnem mojstru Kodella gdč. Plevčak z najboljšim uspehom izkušnjo pekovskega pomočnika. Obrti se je izučila pri svojem očetu Florijanu Plev-čaku v Majšperku.
—	Zvezda miru. »Lidove Noviny« so pisale: »Nekaj dni sem se vsako jutro vidi med 5 in 7 uro zjutraj nad gorami Beskidi zvezda nenavadne velikosti in svetlobe, podobna velikemu srebnemu denarju. Med Gorali se razširja prepričanje, da je to zvezda miru, naznanjujoča skorajšen konec morilne vojne. Da bi tako bilo!
Ljubljanske novice.
lj Visoko odlikovanje. Odličnega zdravnika dr. Franceta P r i m š a r -, a je cesar odlikoval v priznanje hrabrega in požrtvovalnega zadržanja pred sovražnikom z zlatim zaslužnim križcem s krono
na traku hrabrostne svetinje ter je bil obenem povišan za asistenčnega zdravnika. Visoko odlikovanje se dr. Primšarju ni moglo več izročiti, kajti padel je na polju časti za domovino dne 18. novembra na Rusko-Poljskem,
lj Dijamantno poroko praznuje vpoko-jeni zdravnik južne železnice gospod Ivan Thomitz 14. t, m. Še mnoga leta!
lj O zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27. decembra 1914 do 2. januarja 1915. Število: a) novorojencev 15 na 1000 prebivalcev (19'50u/00), mrtvorojencev 5; b) umrlih 35 (45-50°/oo), od umrlih je domačinov 10 (13°/Q0), od umrlih je tujcev 25 (32-50°/00). med njimi za
0	t r o č i c o 2 (oba tujca), za t i f u z o m (1 e g a r j e m) 3 (vsi tujci), za kolero (Somrak iz Sela in vojak, umrl v vlaku) 2 (ob tujca, en vojak), za j e t i k o 6 (med njimi 3 tujci), vsled mrtvo uda 2, vsled nezgode 3, za različnimi bo-
1	e z n i m i 17.
lj Prodaja krompirja na magistratu. Ako se oglasi zadostno število odjemalcev, bo prodajal mestni magistrat prihodnje tedne ogrski krompir I. vrste kilogram po 11 vinarjev. Priglasi in naročila za ta krompir se sprejemajo ob torkih, sredah in sobotah od 8. do 12. ute opol-dne v mestni stražnici (srednja hiša), pritličje, prva vrata na levo. Krompir lahko naroči vsakdo.
lj Semenj. V sredo so prignali na se« menj 806 glav živine, in sicer: 209 konj, 432 volov, 143 krav in 22 telet.
t
Kristina Wilfan naznanja v svojem in v imenu svojih otrok ter ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, brat, bratranec, stric, svak, gospod
Vincenc Wilfan
pek in hišni posestnik
dno 6. t. ni. ob 3/4 4. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni udano v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjkega bo v petek popoldne ob 4. uri.
Svete mašo zadušnice se bodo darovale tukajSuji v župni cerkvi.
Nepozabnega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Tržič na Gorenjskem,
dne 7. januarja 1915.
63
Žalujoča rodbina.
Ustanovljena leta 1890.
Najstarejša svežarska tvrdka
Ljubljana, Prešernova ul. 7.
Odlikovana na mnogih razstavah, kakor tudi v Rimu 1911 z veliko zlato kolajno in z grand-priksom
priporoča velečastiti duhovščini kakor tudi si. občinstvu zajamčeno pristne
čebelno - voščene
za cerkev, pogrebe in procesije
voščene zvitke, Sznsini med pitanec
ki se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih poljubne velikosti.
Za obilna naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno t ostražbo.
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu, znancem in prijateljem vljudno naznanjam da sem prevzel že staro, na dobrem glasu stoječo gostilno, z vrtom, salonom in kegljiščem
pri Levu (po domače pri Žvoklu)
v LJubljani, Marije Terezije cesta št. 16.
Svoje cenjene goste si bodom prizadeval postreči z dobrimi belokranjskimi, dolenjskimi vini (lastni pridelek) kakor tudi z dobro kuhinjo, katero vodi moja soproga. Vedno riževe ln Jetrne klobase.
Pri tej priliki izrekam v slovo svojim cenjenim gostom in prijateljem za njihove posete v Metliki iskreno zahvalo. Ostanejo mi v trajnem spominu.	Hiev na razpolago.
Slavnemu občinstvu se priporočujoč, bllježlm udani Pivo Roininahaut.	ivan Malešič,
posestnik in bivši gostilničar pri KronI v Mailikl.
Iz nisem nal junakov.
Kako je nmrl stotnik Dobnik. 1
O stotniku Francu Dobniku je »Slovenec« že poročal, da je bil nevarno ranjen in umrl. Noj poroča So naslednje nodrobnosti.
je dne 15. decembra zjutraj svoj bataljon voclil na juriš proti sovražniku. Bil je še kakih 20 korakov od sovražnika oddaljen, ko ga jc v trebuh zadela ruska krogla iz puške. Odnesli so ga na varno. Drugi dan so ga prepeljali v mesto	a na poti je ranam
podlegel. Pokopali so ga v . z vsemi vojaškimi častmi v navzočnosti polkovnika.
Stotnik je bil jako priljubljen pri moštvu. Rad je izpolnjeval svoje krščanske dolžnosti prav v zgled drugim. Njegov strežnik Joško Cernatič, doma v Šempasu pri Gorici, je dobil nalog stotnikovega konja spraviti v Gorico, kjer biva pokojnikova vdova-soproga z dvema otročičema. Došel je s konjem v Gorico dne 26. decembra in nam je sporočil gorenje podrobnosti.
Oporbka padlega štabnega častnika.
(Izpisano za »Slovenca« iz izvirnika.)
. , . Otroci naj se vzgoje vrlim možem in dobrim ljudem. Še posebno vrednost pa polagam na to, da dobe ono pristno pobožnost in vernost, katero ima moja soproga in katera človeka tudi v najtežjih položajih vzdiguje. Poklic naj si izvolijo po srčni želji in zmožnosti, vsako siljenje naj bo izključeno, vendar hi želel da po-x stane eden mojih dečkov častnik. Vzgoju-jejo naj se v ljubezni in vdanosti do svoje matere in naj si bodo vedno svesti, da je bila ona moja najboljša prijateljica, moj najbližji tovariš, in sobojevnik v življenju, meni po čutu in duhu najsorodnejša oseba, ki si je stavila edine življenjsko nalogo, mene osrečiti.
Še posebno pa opozarjam na to in pričakujem, da bodo moji otroci moj spomin na ta način častili, da bodo svoji materi, moji naijskrenejše ljubljeni soprogi z udanostjo in lepim vedenjem saj en del onega dolga poplačali, katerega sem sebi naložil.
Moji ljubi otroci naj si bodo vedno svesti, da so se člani naše družine .... vedno s poštenim mišljenem, neumorno delavnostjo in plemenitim značajem odlikovali, naj žive v slogi in naj si do smrti zvesto pomagajo. Da se to izpolni upa in želi iz celega srca	, , ,
Naši »Orli« v vojski.
Prijatelj našega lista nam pošilja pismo načelnika horjulskega Orla, ki se še vedno zdrav nahaja pri avstrijski motorni bateriji v Belgiji. Ker je pismo splošnega značaja, utegne marsikoga zanimati, zato ga danes priobčujemo:
Dragi Ivan!
Oprosti, da Ti bolj malo pišem, saj ves, da nisem gospod svojega časa, ampak višjim podrejen. Pa tudi mize ne vidim pogosto, da bi se nanjo naslonil in Ti kaj napisal. Danes pa naj bo zopet enkrat I
Tu se zlasti vidi, kolikega pomena je telovadba za slehernega, ki dosledno spoznava njen namen. Seveda to ni poglavitno! Kdo sc bo po orodjih obešal in sukal, treba se je uglobiti v notranjo organizacijo telovadcev in ume.vat i prijateljstvo, ki nastane med mladimi Orli, ko so shajajo v svojih telovadnicah. V prvi vrsti se moramo učiti samozatajevanja ter krepiti in utrjevati svojo voljo. V vztrajnosti se moramo vežbati. Seveda moramo vso svoje delo posvečevati Bogu in od njega dobivati pomoč. To pišem jaz — pa Tebi juristu — organizatorju — pa vseeno naj Te opozorim, da mojim dragim bratom to razlagaš, kajti ti še niso skusili in spoznali sveta., kakšen je. Tudi tu med vojaki se veliko pozna delo organizacij ali pa staršev. Ako imajo fantje dobre starše, ki jim z vzgledom in besedo dajejo podlago za samostojno življenje v svetu, sc navadno ne izgube, ampak ostanejo dobri in jih ne omaja vsak vetrič. — Kako slabo pa drugi vrše svojo dolžnost! Mladina propada kar korakoma. Pride skupaj več takih propalic, ki potem drugdru-gega še dalje vodijo, s seboj pa navadno potegnejo še veliko dobrih. Zato pa na plan! Mladino moramo še bolj navezati na dragi dom, na ljube starše, na verske in nravne zakone, ako hočemo imeti zdrav, delaven in srečen rod. Tukaj v Belgiji, še bolj pa na Francoskem vidim, kako nizko padajo rodovi, kako izginjajo zdrava sveža lica, krepke ih pravilne postave; pohabljenci in telesno jako slabotni revčki se pa množijo. Zato pa kličem vsem Orlom v domovini: Na noge, na delo! Delo za orlovsko misel je sveto delo, Bog ga bo blagoslovil. Ako se bomo tega dela oprijeli, bomo želi uspehe.
Ne morem Ti povedati, kako želim, da bi se naselil ljubi mir v deželah, da bi posvetili svoje moči mili ožji domovini, domačim ognjiščem. Sicer se ne smem pritožiti, da se mi godi slabo, ker se nešteto drugim godi mnogo slabše, pa vendar bi bil stokrat raje prt dragih domačih, prijateljih in starših. Gotovo mi je pa tudi ta stvar veliko koristila. Ogledal sem si tuji svet, tuje navade, tuje kmetovanje in obratovanje, tuje življenje in tuje ljudi sem pri tem spoznal. To je brez dvoma velikega pomena za mladega človeka. Hvaležen sem ljubemu Bogu za vse dosedanje, prosim ga le zdravja in blagoslova. Padem lahko vsaki moment od francoske kroglje, potem Vam pa kličem dragim domačim: Na svidenje! V duhu pa še vedno ostanem pri Vas. Rodnemu kraju sem se posvetil, zanj hočem živeti...
Streljamo vedno in vedno. Tako grmi kakor pred najhujšo nevihto. Vsaka kroglja, ki jo izstrelimo, seže 600 metrov na Široko, kamor prileti, stane 3000 K in tehta 382 kg. H koncu Te še prosim, da mi pošlješ »Slovenca«, kadar bo kaj zanimivega. Srečno in
mirno novo leto želim Tebi in vsem dragim znanim Tvoj
France Lončar.
Božični praznik naših črnovojnikov na srbskem bojišču.
Z bojnega polja smo prejeli naslednje pismo:
Sveti večer je; moštvo cele stotnike je na straži. Zjutraj ob 6. uri pride druga stotuija in prevzame isto službo za 24 ur. Moštvo veselo koraka po strmi pečini v svoje prostore, koder prebije svojih 24 prostih ur. Danes Čaka črnovojnike posebno presenečenje. Narednik, ki je bil ostal doma, je med tem z maroderji napravil lep oltar. Ko se moštvo vrne s straže, zavžije gorko kavo, potem pa ukaže narednik nastopiti, kajti danes se bo brala prva sveta maša, odkar smo v Bosni. Vsi do zadnjega moža so v hipu v vrstah in pristopijo k sveti maši; vojaški duhovnik je prišel dve uri daleč maševat naši stotniji. Tu se nahaja tudi poveljnik polka, njegov adjutant in zdravnik in nekaj častnikov od artiljerije in pijo-nirjev. Vse je zbrano v tihi molitvi. Po končani sv. maši pride na vrsto razdelitev daril, ki jih je poklonil polkovni poveljnik. Vsak mož je dobil kako malo darilce v vedni spomin nanj. Nato sledi razdelitev znatnejših darov, to je, vsak mož dobi čisto novo zimsko perilo, namreč zimske spodnje hlače, srajco, nogavice, dokolenice, snežno kučmo, ščitnik za vrat, za roke in kolena. Vse to nam je preskrbela gospa deželnega glavarja dr. šusteršiča, posebej pa še sama priložila veliko svalčic za našo stonijo. To je bilo veselje! Takoj smo videli obraze zadovoljnih Kranjcev.
Sveti dan je; vse moštvo se je bilo osnažilo in preobleklo, da. na ta način obhaja sveti dan. Na večer smo napravili božično drevesce in postavili poleg oltarja. Narednik nagovori moštvo in pove dobrotnike, kateri so vse te obile darove preskrbeli za stotnijo. Naš domači cerkovnik hitro poklekne in glasno moli rožni venec, litanije Matere božje in srca Jezusovega. Vse moštvo je kleče odgovarjalo, še tisti, ki so se pred vojno molitvi posmehovali. Veliko je bilo do solz ginjenih. Po končani molitvi smo zapeli par božičnih pesmi, potem pa cesarsko, seveda stoje, in nazadnje tudi »Lepo našo domovino«. To je bil rea sveti dan za nas, takega dne-•"Va ne bomo zopet doživeli, ostal nam bo vsem v spominu. Upajmo, da bomo drugo leto pri božičnem drevescu doma pripovedovali našim otročičem, kako smo obhajali božični dan daleč od svojih dragih, komaj za streljaj oddaljeni od sovražnika. Vsem v domovini želimo srečno novo leto!
Narednik črnovojniške stotnije.
Vojak Franc Šile iz Sajevca pri Ribnici piše svoji ženi:
Ljuba žena! Jaz primem pero v svojo desno roko in Te pozdravljam iz srca prav lepo. V Ljubljani si nisem mislil tega, da bi se za toliko časa ločila eden od drugega. Minulo bo že pet mesecev od kar smo se podali v to službo, pa še nič ne vemo, kdai bo konec.
LISTEK.
Borovniški mosi.
(Pravljica z borovniškega barja; priobčil dr. Leop. Lenard.)
Razneslo se io od kraja do kraja, da bodo delali želežnico. Prevrtali bodo hribe, premotili doline in vlak bo stekel z Dunaja pro '> Trstu.
Zapelo je kladivo, ušibila se je lopata, delo je zakipelo' in železna cesta se je raztezala vedno dalje.
Prišli so do ljubljanskega barja.
Pomnilo je starega Jazona in njegove tovariše, ki so se vračali obloženi z bogatimi zakladi iz zlatorodne Kolhide, pomnilo, kako so zmagovite rimske legije taborile na ljubljanskem polju, videlo grozovite Hunce, ki so ra-drli belo Ljubljano in staronemške horde, ki so čez ljubljansko polje hitele, proti jugu v solnčno Italijo in videlo Obre, pasjeglavce, ki so prihajali na plen. Vojska za vojsko, narod za narodom je prihajal in odhaja), a ljubljansko barje jc samevalo stoletje za stoletjem, tisočletje za tisočletjem tiho in nepri-stopno.
d	So Slovenci, ter zasedli deželo.
Bele hišice so se razsedlc pod bregovi, živina se je razpasla po višinah, ajda je obrastla brežine in pšenično klasJe je za-va ovalo v do'ini. Po vrhuncih so naslonile bele cerkvice z rudnimi zvoniki in trdne gradove so postavili Nemci nad zevaio-čimi prepadi.
A ljubljansko barje je ostalo, kakor je bilo, svobodno in nepristopno in samo Divji mož je gospodoval na njem.
In sedaj hočejo podjarmiti to barje, da steče po njem železnica Ln prenaša bogastva med jugom in severjem. Pri Borovnici, kjer je najožji kraj, hočejo postaviti most od brega do brega. Vse je izmerjeno in preračunano, treba je samo zastaviti lopato in udariti s kladivom.
Rod za rodom prebiva tukaj od ne-pomnih časov pod gozdnimi bregovi in na robovih barja, dela drva, ter jih prodaja čez barje v svet in ne pozna drugega, kot gozd in barje.
Priroda in ljudstvo se je strnilo v eno neločljivo celoto, da s težavo opaziš, kje se neha priroda in začenja delovanje človeka in obratno. Fantje so kakor bukve in dekleta kakor hoje, ako pa greš po gozdu, se ti ho zdelo, kakor da bi sc nahajal v človeški množici in pogovarjaš sc lahko z drevesom, kakor s človekom. Ko greš po poti, komaj opaziš kedaj sc neha pokrajina in pričenja vas, tako lahno prehaja priroda v delo človeških rok. Zdelo se mi jc da poslušam povest prastarega gozda, pa sem se pogovarjal z možaki domačini, drugič sc mi je zdelo, da gledam krepko raščeno dekle, pa je šumela pred mano zelena hoja. Pred praznikom sc mi je zdelo, da pojo v zvoniku zvonovi, a je samo barje pelo svojo melodijo — tako 'veličastno in mogočno, da mi je še mnogo dni potem zvenela v duši. Globoka otož-nost, domotož:e no neznani, dalmi sreči zveni iz melodije ljubljanskega barja.
Samo borovniški most kali harmonijo
celotne slike ter se rezko odbija od pri-rode, ki ga okroža in od življenja, ki sc razvija okrog njega — kakor da bi ga bila naredila neka tuja sila in kar tako postavila sem.
Močne in dobre svetnike si je izbralo tukajšnje ljudstvo, da ga čuvajo in varujejo nesreče: Sveta Marjeta v Borovnici, sveti Miklavž na Pakem, sveti Janez in sveti Jurij v Sobočevem, a na visokem Pokojiš-ču sveti Štefan in sveti Valentin, v sosednjih Preserjih pa častitljivi sveti Vid. Toda tudi duhovi se še nahajajo po gozdovih in po barju a gospodar vseh je Divji mož.
Stari ljudje vedo povedati mnogo o Divjem možu.
Ta ga je videl, ko je po zimi drvaril pod Krimom, oni, ko jc po noči zašel na barju. Pograbil jc prevzetno ljubljansko Uršiko, kot poje stara pesem, prevrnil jc že marsikak čoln, ki je peljal po Ljubljanici, prišel celo doli pod Drašico, tulil po zimi pod hišami, ustav!;a! Žagarjem vodo, a naihuje jo je skupil doli pri mlinu. Prišel jc, da bi zapeljal miinarjevo mlado ženo, a mlinar ga j? zalotil in s pomočjo svojih hlapcev tako pretepel, da je kruljav na levo nogo in tuleč bolečine zbežal nazaj v hosto.
»Cejo deželo bodo, a našega barja ne bodo!« — so rekli borovniški možje, ki sede od roda do roda na svoji zemlji — •^gospodar barja jc Divji mož, a on nc bo tako izleoa pustil svojega kraljestva.«
Zastavili so lopato, a kar so izkopali po dnevi, se jc zasulo po noči. Začeli so polagati temelj, a kar so položili čez dan, se je čez noč vdrlo v zemljo,
Dočakali smo veseli božični čas, katerega tudi mi kot vojščaki veselo obhajamo. Zbrali smo sc v obilnem številu okoli božičnega drevesca, vseli vrst naroda. Gospod komandant ja imel kratek nagovor, nakar so se čuli klici: Slava našemu kralju nebes in zemlje. Po končanem govoru so se nam oči solzile, ko je sklepal besede: »Domačim pojejo zvonovi, ali nam grmijo topovi.« Veselo novo leto Ti želi Tvoj
France Šile.
Marija me je varovala ...
Neki vojak, doma s Štajerskega, j« svojemu bratu s severnega bojišča pisal med drugim: Bilo je 10. oktobra. Krogle so padale kakor dežne kaplje. Nenadoma prileti granata in se meter pred menoj zarije v zemljo. Zasulo me je popolnoma, toda tovariši so me hitro odkopali in nič hudega se mi ni zgodilo. Za to sc imam pa le Mariji zahvaliti; o tem sem trdno prepričan, saj sem jo vedno iskreno klical na pomoč. V tem prepričanju me pa. še posebno potrjuje naslednja okolnost: Blizo mene sta bila dva italijanska vojaka, ki sta par minut prejo grdo preklinjala Boga in Mater božjo. Ista granata, ki je meni prizanesla, dasi mi je bila bliža nego onima dvema, je enega izmed nju ubila, drugemu je pa roko pri rami odtrgala. Sedaj pa ni več preklinjal, marveč jc Jezusa in Marijo na pomoč klicah
Naši ranjenci na Tirolskem.
Alojzij Srednik, član goriške orlov« ske organizacije, ki je bil ranjen na severnem bojišču in sc zdravil najprej v neki bolnišnici v Budimpešti, potem pa bil poslan v Inomost, nam piše in zelo hvali postrežbo in celo uredbo v rezervni bolnišnici, ki je nameščena v hotelu »Tirol«. Poroča tudi, da je neki duhovnik prinesel ranjencem različne časopise in razdelil Mažarom mažar-ske, Hrvatom hrvaške itd., Alojziju Sredniku je pa kot Slovencu izročil »Slovenca«. Iz pisma je razvidno, ka* ko velika muka je za naše fante — pa ravnotako seveda tudi za vojake dru« gih narodnosti, — ako pridejo kot ranjenci v čisto tuje, drugorodne kraje in mesta, kjer jih nihče ne razume in oni nikogar. Pa tudi to pač spada lj vojni. — Srednik pozdravlja vse brate Orle na Primorskem in Kranjskem.
Pismo vojaškega kurata.
Po prvih bitkah pri Šabcu smo od» hajali s svojo poljsko bolnišnico v Runi o, kjer smo na povelje etablirali operacijsko dvorano v prostrani železniški postaji. Na slami, nastlani po tleh, so ležali ranjeni vojaki, ki so jih z bojišča na majhnih vozeh semkaj pripeljali; težko ranjeni so pa počivali na nosilih. Zadnjo noč jih je prišlo mnogo, celo noč nismo zatisnili očesa. Naš poveljnik vrhovni štabni zdravnik Lederer, poln ljubezni za ranjene vojake, poleg njega primarij nimburške bolnišnice dr. Komarek, katerega nad vse pričakovanje uspele operacije smo že toli-krat občudovali in — naposled jaz — sedimo na stolih in vsi utrujeni in izmučeni dremljemo. Kar se obrne naša pozornost proti velikim steklenim vra-
»Kopljite globoko!« — je rekel inženir.
Kopali so dan, kopali dva, kopali cel teden in izkopali globoko jamo hoteč prihodnji teden polagati temelj. Toda ko so šli v nedeljo ljudje k sveti maši, so videli, da je bilo zasuto vse in na mestu, kjer so kopali, jc stala blatna voda.
Iztrebili so vodo, delali zopet cel te« den, a ko jc v soboto zazvonilo delopust
i a so pustili delo, se je vlila ploha in voda jc izstopila iz tal, ter pogreznila vse. Po noči se jc pa slišalo po barju čudno tu-lenjc, da so sc ljudje prestrašeno prekri« zavali,
—	Divji mož brani svoje kraljestvo!*
—	»Težak jc boj s prirodo in z nevidnimi močmi, ki vladajo po nji.«
—	»Toda pride čas in zasužnjeno b"d tudi naše barje, kot jc bilo prerokovano že njega dni. Toda brez žrtev ne pojde.«'
Delali so teden za tednom, mesec za mesecem, prišla ie zima in za njo spomlad, nastopilo jc zopet poletje, a temelj sc še vedno ni prikazal iz vlažnega dna.
Tako so delali sedem let in veljalo je sedem miljonov, a delo je bilo še vedno, kakor v začetku.
Inženir je obupaval:
Železnica mora steči! Kdo ve, kak«) ugnati Divjega moža?«
»Samo Škrat bi vedel povedali, ki prebiva v temnem zalesju in se živi od toplih človeških src.«
»A kako dobiti Škrata?«
»Treba mu jc žrtvovati toplo č1ovq|« ko srce, ki še ni okusilo greha,*,'
streljanje šele na bližnji višini. No, tudi od tu so ga kmalu pregnali s pomočjo topništva. Ženske so se okoli ognja oddahnile, ko se je pomirila okolica, govorile so glasneje, domačica pa je vstala in odšla v bližnjo sobo, kjer je, ležalo njeno poldrugo leto staro dete v mehki ponjavi. Dete, ki ni vedelo, kaj pomeni peklensko pokanje okoli hiše, je dvignilo glavico iz mehkih pernic in zopet, je hotela usoda, da je srbska krogla zahtevala zopet srbsko žrtev. Ubogo dete, a še bolj uboga mati! Starec je trdil, da bi sc bila krogla gotovo ustavila v ponjavi, v pernicah, ko ne bi bilo dete dvignilo glavice ravno tedaj, ko je prižvižgala mimo kruta svinčenka.
Pismo z južnega bojišča.
Anton Žumer iz Gorij je pisal svoji ženi naslednje pismo, datirano v Roga-tici dne 25. novembra:
Dne 29. septembra ponoči smo prišli v Tuzlo. Dne 30. septembra nam je dal vojaški kaplan odvezo in blagoslov. Nabasali smo puške in odšli v prostrane bosenske gozdove, da poiščemo sovražnika. Z našim črnovojni-škim polkom je prodiral hrvatski 79. pešpolk (Jelačičev polk). V nedeljo 4. oktobra popoldne smo zadeli na sovražnika, in sicer Hrvatje, ki so imeli z njim majhno prasko. Dne 5. oktobra zarana smo udarili na celi črti. Boj jc trajal neprenehoma 2 dni in 2 noči. Topovi so gromeli in orili so se klici: »Ju-riš, juriš!« V sredo zjutraj, 7. oktobra, smo vrgli sovražnika na celi črti nazaj in mu vzeli 2 topa, veliko municije in druzega. Sovražnik je bežal čez Tresek in mi smo mu sledili. V četrtek popoldne, 8. oktobra, smo ga došli pri Soko-lovcu, kjer je dobil velika ojačenja, a tudi nam jc prišel na pomoč 30. ogrski honvedni pešpolk. Vnel se je strašen boj, ki jc trajal cele tri dni. Vi-eme je bilo slabo; neprenehoma je šel dež in sneg. Ni se nam posrečilo, da bi bili vrgli sovražnika popolnoma nazaj. Tod so trajali boji skoraj 14 dni, dokler nismo dobili na pomoč še nekaj artiljeri-je. Tako je šlo naprej in naprej. Izgube imamo precejšnje, a Srbi mnogo večje. V vednili bojih smo dospeli do Vidove gore. Tu so bili grozni boji, predno smo sovražnika pognali čez Drino. Skozi 14 dni smo potem poizkušali priti čez Diuno, Srbi so pa z one strani tiščali nazaj na tostran reke. Stražili smo noč in dan ob Drini. To so bile nevarne in težavne straže. Pokalo je neprenehoma. Naši topničarji so streljali z Vidove gore, Srbi in Črnogorci pa z one strani. Grmenje topov in pokanje šrapnelov je bilo strašno. Veliko, veliko jih je tu našlo svoj grob. V noči 16. in v jutru 17. novembra smo čez ponton-ski most, ki so nam ga bili napravili naši pijonirji, prekoračili Drino. Naš polk je moral iti prvi čez. Bilo jc grozno. Sedaj potiskamo sovražnika pred sabo v ljutih bojih. Srbsko mejo smo že prekoračili. Od črnogorske strani nas močno obstreljujejo, ker imajo povsod napravljene dobre utrdbe. Vse se mora z naskokom osvojiti. Dne 20. novembra smo jim vzeli tri strojne puške in en top. Neugodno je za nas posebno to, da pri ... naše topništvo ne more čez Drino, ker so uničeni vsi mostovi tudi pontonski; a sedaj naši pijonirji že delajo drug most. Izgube so seveda velike; od naše stotnije, ki je štela 235
| mož, jo sedaj le še 108 mož, vse drugo je mrtvo ali po bolnišnicah.
Božič pri fiosinm v Karpel so v So iciji.
'(Za »Slovenca« spisal MihajloZu-brickij, sedaj na Vrhniki.)
Rusini ravno te dni praznujejo božične praznike. Držijo se namreč še starega julijanskega koledarja, ki jc za 13 dni zaostal za navadnim koledarjem. Rusinski božič (25. decembra po starem koledarju) pride na dan 7. januarja, 8. januarja se praznuje beg Bo-gorodice v Egipt, 9. januarja pa sv. Štefan. Na božič se pripravljajo z dolgim postom; imenuje se Filipovec, ker se začne po godu sv. Filipa apostola 14./27. novembra. Ves čas se ljudje strogo postijo, celo v nedeljah ne vži-vajo mesa, mleka, sira, jajec. Bližnja priprava se začne nekoliko dni pred božičem. Zakajene koče umivajo s toplo vodo; peč, zapeček in klopi ob peči mažejo z modro v vodi raztopljeno glino.
Na »sveti večer« (24. decembra) starejši ljudje cel dan nič ne jedo, k večjemu pojedo košček kruha in malo kislega zelja. Gospodinja od ranega jutra pripravlja večerjo, ki obstoji iz 9 ali celo 12 postnih jedi; najprej jedo »kiselico« (juho iz kvašene ovsene moke), potem ovsene cmoke, kislo zelje, fižol, gobe, suho sadje, nazadnje pa kuhano pšenico z medom (»kutja«).
Ko se stemni, gre gospodar s sinom ali hlapcem v skedenj ter od tam prinese ovsen snop, sena in ovsene slame; med tem časom v koči ugasnejo luč. Gospodar stopi v kočo z besedami: »Da bi bili zdravi in srečni prazniki;« odgovor: »Daj Bože!« Potem se prižge luč. Seno nasteljejo po mizi in ga pokrijejo s prtom; na tem senu večerjajo; snop se položi ob koncu mize, slama pa raz-stelje po koči. Vsi pokleknejo na tla in molijo večerno molitev. Tako se spominjajo revnega betlehemskega hlevca, kjer je božje Dete počivalo na senu in slami. Med večerjo sveti na mizi voščena sveča, na svečniku pa gorijo trske. Po večerji molijo in potem gredo kmalu spat, ker bo treba zgodaj vstati.
Polnočnica se po vaseh praznuje navadno ob 4. uri zjutraj. Služba božja traja do 8. ure. Ko pridejo ljudje iz cerkve, preneha strogi post. Nekdaj so imeli navado, da so ta dan v kočo pripeljali vola, mu nasadili podolgasti hleb na rog in mu dali košček tega hleba pojesti. Tak vol se je imenoval »po-laznik«, t. j. gost. Ako se komu med letom slabo godi; pravi: »Imel sem krvavega polaznika.«
Božični večer in naslednja dva dneva se k o 1 ed u j e. Koledniki gredo od koče do koče ter pod okni pojejo ko-lednice; spremljajo jih godci. Pojejo cerkvene božične pesmi in stare »ko-lede« iz predkrščanske dobe. V starih koledali se opeva mesec in solnce (sta-roslovanski Daždbog), želi se plodovi-tost polja in živine; vmes so pa pomešani nekateri krščanski izrazi. Peti starodavne posvetne kolede se imenuje »koledovati«, cerkvene božičnice pa »hristosati«. Hišni gospodar kolednike navadno povabi v kočo, jih pogosti ter jim da merico ovsa.
Po koči nastlano slamo nesejo na praznik sv. Štefana zjutraj na polje ter
tom. Tlesknila jo kljuka in v bolnišnico je spustila mati drobno dekletce, sama pa je ostala za steklenimi vrati. Deklica, ljubka stvarica v modrem krilu, je vstopila plaho ... Za trenutek je postala . . . pregledala s svojimi kaikor nebo modrimi očmi ranjene vojake — pa stekla kakor srna k nosilu, na katerem je ležal natežje ranjeni pacient — s prestreljeno glavo —• ustavila se jc pri njem, segla v torbico, ki jo je imela na roki in podala rdeče jabolko ranjencu. Iz oči ji je odsevala negotovost in bojazen, ali bo ranjenec sprejel dar ali ne. In sprejel ga je, sprejel ga je za njim drugi, tretji — in vsi so hvaležno stiskali ročico majhni dobrotnici. In ko je vsa jabolka razdala, se je še enkrat po vojakih ozrla in urno zopet stopicala nazaj k steklenim vratom, a oči hvaležnih vojakov so jo spremljale, in videli so, kako je mati malo dobrotnico za steklenimi duri obsipala z vročimi poljubi . . . Pač lep in ginljiv prizor, zakaj zdelo se nam je, kakor da nam jc bilo nebo poslalo angelčka.
Krogla, ki je zgrešila cilj . . .
y tržaški »Edinosti« čitamo pismo Slovenca z južnega bojišča:
Nekega večera sem prišel s štirimi vojaki v precej lepo domačijo v Barzi-lovici, ki je bila šele 24 ur v naši posesti. Domačini so bili tihi in otožni, še »nema« niso preveč poudarjali. Tudi jih ni zanimala povest o sinjem morju. Ko smo že precej časa sedeli pri ognju, smo izvedeli, da je vzrok molčanju in žalosti nesreča, ki se je zgodila pretekli dan v tej hiši. Naše topništvo je prejšnji dan pregnalo iz Barzilovice srbsko vojaštvo, ki se je utaborilo v že pripravljenih rovih na bližnjem griču in streljalo na našo pehoto, ki je hotela zasesti selo. Gospodinja hiše, v kateri smo se nastanili, je stala v kuhinji, zrla na ognjišče in poslušala grozno pesem neizbirčnih svinčenk, ki so švigale okoli hiše. Usoda je hotela, da je srbska krogla, izstreljena na griču, zgrešila cilj, zadela in prevrtala kuhinjski zid, zadela v tilnik hišno gospodinjo in je na čelu prišla zopet iz glave. Vdovcu-možu je bilo najhuje to, da ni gazdari-ca nič več izpregovorila. V tej hiši smo plačali vse: rakijo, šljive in pogačo.
Zjutraj je, kot da je vzhajajoče solnce vzbudilo žalost prejšnjega dneva, v bližnjem sadnem vrtu na svežem. B cvetjem okrašenem grobu svoje matere plakala edina neomožena hči tako otožno, milo in čudno, da mi je prijatelj profesor Campitelli rekel:
»Che canto triste e strano.«
Ko smo odhajali, sem stisnil gospodarju roko. On ni jokal, a imel je tako vdrte oči, da sem mislil, da vidim dve luni v onih velikih kolobarjih, ki jo obdajajo ob večerih pred burjo. Starček se mi je zasmilil v srce, hotel sem ga potolažiti in sem mu rekel par tola-žilnih besed, a on mi je v zahvalo povedal še sledečo nesrečno dogodbico iz bližnjega sela, čigar imena si nisem zapomnil.
V enakem boju kot je bil omenjeni v Barzilovici, čegar žrtva je bila njegova uboga žena, so se ženske —• moški so itak skoro vsi v vojski — stiskale na ognjišču in čakale, da se zunaj ogenj in vihar vsaj oddalji. Niso čakale dolgo. Napad od strani naše pehote je bil tako hud, da se je nasprotnik kmalu umaknil in pojačal svoje i
Za denar se dobi vse in za denar so {udi dobili očeta, ki je prodal svojega otroka, da bo žrtvovan Škratu.
Kaj je bilo še malo naših slovenskih otrok žrtvovanih Škratu?!« — se je tolažil oče, ki je prodal dušo svojega otroka, ter jo zapil in zakvartal v gostilni.
Šli so v ris, poklicali Škrata, naredili z njim pogodbo za toplo človeško srce, ako jim odkrije skrivnost in Škrat je povedal:
»Ako hočete postaviti most čez barje, morate žrtvovati Divjemu može sedem mož, delavcev domačinov, ki s svojimi rokami pomagajo graditi stavbo, ter jih pokopati pod temelj.«
Inženir si je zapisal Škratove besede.
Drugi dan je velel na skrivaj podža-gati visoki oder po katerem so delavci donašali kamenje, potem je pa poslal sedem delavcev na oder, ki se je pri tej priči podrl in delavci so bili podsuti v razvalinah.
• •
Zopet je zakipelo delo.
Razkopali so razvaline, zbrali zmečkane in raztrgane telesne ostanke ponesrečenih delavcev, ter jih na inženirjevo povelje pokopali na kraju nesreče — po-'em pa dalje slavili most.
Divji mož je bil premagan, žrtve nesrečnih delavcev so odvzele moč njegovi oblasti, most nad barjem se je dvigal vidno od dne do dne in še preden je bilo konec leta, je žc stal v vsej svoji višini,
obok vrh oboka, vse trdno vezano, kakor da bi bilo zidano za večno.
Tako je stekla železnica, čudovito delo človeškega uma in človeških rok, ki veže sevre z jugom in prevaža bogastvo narodov.
Stekla je po žrtvah delavcev.
Prižvižgal je vlak, ponosno in brez-ozirno je pridivjal, kakor konj, ki nosi zmagovalca prihajajočega v novoosvojeno mesto. In pred mostom se je vstavil, ter pogledal s svojimi žarečimi očmi na mogočno stavbo, kakor da bi hotel reči:
:>Jaz sem gospodar te pokrajine, samozavestni zmagovalec, ki vlada svet.
»Zvonenje zvonov te je doslej budilo iz snu, vabilo tvoje prebivalce k molitvi, ter jim napovedovalo praznik. — Drdra-nje koles, hropenje in žvižganje stroja bo odslej tvoja pesem.«
"Pila si solnčni žar in se zibala v mesečnem sijaju, odslej te bodo obsevale luči drdrajočih vlakov in tihih stražnic.«
•• Zginila bo pesem in umolknila pravljica, veljala bo samo trda resnica življenjskega boja. Pesem gozdov in pravljica barja postala boš enaka spominom otroških let. Leta teko, a mladost se ne vrne nikdar več.«
In vi prebivalci, sinovi barja in gozda. Kadar ste dovršili delo življenja, sle sc odpočili okrog cerkvice v senci križa. — Kot se razkrope orli iz skalnega gnezda po širnem svetu, razkropili se boste sedaj vi iz vaše tihe doline '>o božji zemlji, v znoju in v bolesti boste delali v tujini in
tuja zemlja vas bo sprejemala k večnemu počitku.«
Tako je grmel vlak, ko je prvič dr-dral čez borovniški most.
Pod mostom je pa ječalo in stokalo, kakor da se oglašajo duše nesrečnih žrtev. Na eni strani bučanje širne Adrije, po kateri se zibljejo ladije prihajajoče iz zamorskih mest in odhajajoče v daljne pokrajine, a na drugi strani mogočni cesarski Dunaj vladajoč narodom in deželam — a med njima teče in ju spaja železnica. Vlaki drče, bogastvo se prevaža, in množi na obeh straneh, tuji imenitni obrazi gledajo skozi okna vozov in ta ali oni zamrmra pri borovniškem mostu: »Kako čuden svet!« »Kakor da bi bil pogreznjen v velik, začaran sen!«
»Premostili smo barje, a premagali ga nismo in prevrtali smo hribe, a uklenili jih nismo.«
Medtem se je vlak spustil na most s krikom zmagovalca, a odgovarjalo mu jc samo ječanje in stokanje izpod mostu. Tujec v vlaku se je prestrašil, a gospa je pomirjevala svojo hčerko:
»Ne boj se* Mrtvi ne vstanejo!« Železniški čuvaj jc šel ponoči pogledat okrog mostu, ter jo drugega dne pravil tovarišem čudno povest:
»Sedem luči jc brlelo pod mostom iz zemlje in slišalo se je ječanje in stokanje, kakor ihtenje glasov prosečih rešitve.« Tovariš je neverjetno zmaja) z glavo,
jo sežgo, rekoč: »Deda je treba sežgati.« Zadnja leta se praznovanje božičnih praznikov nekoliko preminja. Izseljenci prinašajo domu razne razvade, ki niso več v soglasju s starimi, strogimi posti in običaji. Nekateri stari običaji, kakor n. pr. koledo, so se začeli opuščati. Sveti večer se pa še vedno praznuje kakor nekdai. Lotos jc marsikateri Rusin na sveti večer bridko zapla-kal, ne samo tam v Galiciji, ampak pp vseh avstrijskih pokrajinah.
Bolnica do oralu Groben.
Pol ure od Rudolfovega, v senci gajev, prav nad reko Krko leži blizu cerkve sv. Ane mal, starodaven grad Graben, nekdaj sedež premožnih gospodov Graben, do nedavna last g. Rudolfa Smole. Ko bi zidovi, ko bi stene tega gradu znale in mogle govoriti, bi nam povedale, kakšni krasni portreti in dela umetnosti so bila tu zbrana, kakšna fina in elegantna družba nekdanjih časov se je tu shajala in kako šum-no, kako živo je bilo tu. Danes samo stara slika nad vrati spominja obiskovalca slavne preteklosti — nič drugega, kajti stene so prazne, zidovi počrneli, razbita okna pokazujejo, da se gradiček polagoma iz-preminja v razvalino. A vendar je danes v njem šumno in živo. Toda mesto fine gospode so prišli ubogi ljudje v rjavi platneni obleki v goste k tem grajskim zidovom, mesto slovenskega in nemškega se razlega poljski in ukrajinski glas. Izseljenci iz Galicije, ki jih je vojna izgnala iz očetnega doma — po številu štiriinosem-deset ljudi — so v tem gradičku našli bivališče.
Lepega in jasnega 5. januarja je ženski odbor Rdečega križa pod vodstvom vladnega svetnika g. barona Viljema Rech-bacha priredil božično drevesce. Od centralnega pomožnega odbora sta prišla na to slavnost ravnatelj g. Kazimir Eliasz in spodaj podpisani. Pri bogato osvetljenem in lepo okrašenem drevescu so se zbrali izseljenci: otroci, žene in starčki. Pri tem pogledu se je iz njihovih prsi, prenapolnjenih z žalostjo, bolestjo in bridkostjo za rodnim krajem, dvignila pesem božja in narodna obenem, pesem boljše nadeje: »Narodil se jc Kristus, bodimo veseli.« — Nato je navzoči duhovnik g. dr. Kunisz iz-pregovoril nekako s temi-le besedami: »Vsak izmed vas je navajen praznovati praznike doma v svojem rodnem kraju, danes pa jih morate praznovati v tujini. Toda kot za vsakogar prihajajo za dnevi žalosti trenutki veselja, tako je tudi za vas prišel ta trenutek radosti. Poskrbeli so za vas dobri ljudje, ki se trudijo osladiti vam trpke dni izgnanstva. Vem, da so vaša srca s pravo hvaležnostjo do vaših dobrotnikov napolnjena, vem tudi, da jim ne morete spodobno izraziti svoje hvaležnosti, ker ne razumete njihovega jezika. Naj mi bo torej dovoljeno, da se v vašem imenu srčno zahvalim g. vladnemu svetniku baronu Viljemu Rechbachu, ženskemu odboru in še posebej gospe prezidentovi Garzarolli, gospem Slane, Kos, Mazanec, Rozma, Toporis in Ekel, dalje patru Pavlu in vsem iz tretjega reda sv. Frančiška za srčne dobrote, izkazane tem bednim izseljencem.
Po teh besedah so gospe obdarile naj« prej otroke, potem starejše. Vse je tu bilo: igrače, potice in orehi, perilo in obleka. Odpeli smo nekaj pesmi, s katerimi smo končali to tako ganljivo božičnico, ki je na vse udeležence najboljše vplivala.
Kazimir Lagosz.
a drugo noč, ko je sam imel službo, je skusil isto.
Črnovojnik stoji pod mostom na straži:
Luči prisvetiio iz tal, ječanie se raz» leže do stražnice, črnovojnik dvigne puško:
»Halt, wer da?«
A duhovi se ne boje orožja in njihovd ječan:e ne umolkne do belega dne.
Divji mož se približa po noči po barju borovniškemu mostu, a do njega si ne upa. Samo od daleč mu grozi v beli mesečni noči in njegov grozni glas sc raz'ega v nočni tišini. Odgovaria mu tovariš iz gozda in Škrat se smeji s nlanine. Šele, ko zazvoni dan, izginejo duhovi in se ro~ire trpeče duše.
Tako je pri borovniškem mostu!
To je povest o troečih dušah ljudi, k\ so nekoč delali in trpeli, da postavijo most no katerem bo hitelo živl:en:e in kopičilo bogastvo in so b;li žrtvovani, da zlomijo vražio moč. To je povest rpr:h žrtev in trplienia. Samo noč in rr>r?k ie priča naši bolesti, s»mo Madn.i zemli? nes sočutno objemlje in tolaži.
Mi ječimo in troimo noč za noč'o ln vzdihujemo, dokler ne zapo e zvon in ne napove be'ega dne.
Toda žrtve trne s trdnim nričakova* njem, da bo prišel ne^oč velikj d-n vstajenja niim in vsem sinovom rodne zemlje.
Francija v Orijenlu.
Koliko bo sedanja svetovna vojska preobrazila svet, kdo bi mogel danes o tem govoriti'? Plamen, ki je vzplapolal v mali Srbiji, šviga danes že visoko proti nebu in objema malone že ves svet s svojim ognjem. Ne samo bližnji, ampak tudi daljni vztok sumnjivo popa in Amerika zre z veliko pozornostjo na evropski požar, ki preti njej sami, čeprav je obdana na vseh straneh z veliko vodo.
Izmed evropskih velesil čuti vso težino velike vojske skoro najbolj Francija. Ona je zalagala z denarjem Rusijo in Srbijo, poklicala je žc lTletne fantiče pod zastavo, in njena zemlja mora rediti dve velikanski armadi, lastno in nemško; saj so Nemci sami priznali ogromne koristi, katere jim donaša rodovitni, od njih zasedeni del Francije.
Na drugi strani pa gine vpliv francoskega imena povsod, kjer so doslej Francozi neomejeno gospodarili. To čuti republika najbolj v orijentu.
Ko je bilo francosko kraljestvo še Cerkvi udano, je znala francoska politika spretno izkoristiti svoje dobro razmerje do Vatikana v dosego posvetnih političnih ciljev. Dokler je bilo to razmerje koristno obema strankama, se ni mogel nihče spodtikati nad njim. Pro-tektorat, katerega je izvrševala Francija nad katoliki v Palestini in Siriji, je znatno povečal francoski vpliv v orijentu, na drugi strani je pa francoska svetovna moč bila dobro došla sv. Stolici.
Na orijentalsko fantazijo je mogočno vplivalo posebno stališče francoskih zastopnikov v cerkvah. Sedeli so na vzvišenih sedežih, za glavo višje od drugih evropskih zastopnikov, priklanjalo se jim je svečeništvo. in to je vleklo. Beseda francoskega zastopnika je nekaj veljala, če je bil prav še tako majhen in neznaten konzularni uradnik. Kolike vrednosti in kakega pomena jc bil protektorat nad katoliki v orijentu za Francoze, to se jc najbolj pokazalo o priliki, ko se je šlo za kompenzacije Francozom in Angležem, preden so priznali nemško-turško pogodbo o bagdadski železnici: interesnega ozemlja v Palestini in Siriji ni Franciji nihče kratil, k* je bilo pregloboko zasidrano v zgodovini in v čuvstvovanju domačega prebivalstva.
Francoski protektorat je ostal veljaven tudi še v dobi preganjanja katoliške cerkve na Francoskem; tudi naj-zagrizenejši nasprotniki Cerkve so uvi-devali silno politično moč protektorata. Da ga papež sam ni Francozom vzel, to je najboljši dokaz miroljubnosti v Va-tika.nu, ki je gotovo še vedno upal na izboljšanje razmer in ni hotel prehitro raztrgati stoletnih vezij.
Cesar pa niso hoteli Francozje, česar ni hotel niti papež, to so odločili današnji dogodki: Velikansko gibanje islamsko, ki se gotovo ne bo zlepa dalo ustaviti, jc napravilo konec francoskemu jerobstvu nad palestinskimi in sirskimi katoliki (ali prav za prav: francoskemu političnemu prvenstvu v teh deželah) in napravilo pot direktnemu stiku otomanske vlade z Vatikanom.
Iva.j to pomeni? Nič več in nič manj nego premostitev stoletnega na-sprotstva. Pogodbe, katere so sklepale evropske države s Turčijo zaradi kristjanov, sc imenujejo kapitulacije. Že ime pove, da so bile te pogodbe mišljene — vsaj teoretično —■ samo kot premirje, dokler se ne posreči izvesti stare ideje križarskih vojsk, vreči Turke iz Evrope in jim odvzeti svetili krajev. Danes je kapitulacij več ali manj konec, to je med islamom in zapadnimi evropskimi državami se začne novo razmerje, in to novo razmerje prizna tudi papež s tem, da imenuje pri porti svojega zastopnika in obratno.
Odprava kapitulacij je bila za vse prizadete države hud udarec. Angleži so odgovorili nanjo z okupacijo Egipta Z" ce bo obstala. Kai pa naj narede Francozi? Tunis, Maroko in Alžir so že itak dovolj trdi orehi: ali naj odgovore iuui z okupacijo Sirije in Palestine? fcm*,iUch beirutskega vseučilišča ne vS ? ?°/'abiti' katero so vodili dolgo n« si-n i .l'ancoski jezuitje, gotovo ne Mn,w/° fra]lc°skega vpliva. Jezuitska iinnv «WtfiIa leillih gojencev,
h Sb0,jših in najvplivnejših rod-sK'	re8om°. da vsa orijcntal-
ska. mtehgonca izšla u te slavne šole.
Sin V8eu«"Sea- "i več - kaj bo PUšJo na to mesto, kdo ve?
Lafri? • S0 °Kr°nmc moralne izgube, Katere jo novo gibanje zadalo špecijal-
H *inTTm' in težk0« ^ dala. v fnm „	nadomestiti. V primeri
? kom io izKuba onih milijonov, katerih Turki Francozom ne plačajo nazaj, čeprav so se s francoskim
SKSb^ ^ ?0ClU"j° voj*ko oborožili.
O vo]Dik zvijačah
poročajo nemški vojni poročevalci te-le zanimivosti:
Pred kratkim se je na fronti pripovedovalo, da se različni angleški vojaški oddelki bore v francoskih uniformah. Ta vest se doslej po vsej priliki še ni potrdila. Razlog za tako vojno zvijačo bi bil razumljiv: Zavezniške čete imajo brez dvoma ta čut, da sc nemški vojak, kakor hitro ima pred sabo Angleža, bori s podvojenim ogorčenjem in žilavostjo. Ali pa sc hoče mogoče na ta način sovražnik prevariti glede gibanja posameznih formacij. Vsekakor bi bilo to sredstvo jako nerodno, kajti značilni obraz angleškega vojaka se od daleč spozna.
Pri Reimsu, kjer v prvih vrstah stoje in sc bore saški lovci, se je z dobrim daljnogledom v razdalji kakih 1000 metrov opazil majhen grm, ki je, kakor se jc zdelo, stal pred sovražnimi strelskimi jarki. Pri natančnejšem opazovanju se je pa pokazalo, da se grm počasi premika. Za njim se je plazil po trebuhu kakor kača — sovražen vojak. Toda saški lovci so dobri strelci: grm se je zvrnil na stran, obstal in sc ni več ganil.
Listnato vejevje in drugo zelenje se v sedanji vojni na tisoč različnih načinov uporablja, in neštete smrečice, ki so vojake tam zunaj na sv. večer spominjale doma, služijo sedaj že dolgo važnejšim svr-ham. Na bojišču ni časa in ni kraj za to, da bi se božično drevesce dolgo »stati« pustilo. Tudi ni časa za mehka božična čuvstva, Drevesce bolje služi za markiranje kake postojanke ali pa kot del potujočega gozda. Velika množina teh drevesc more pred sokoljimi očmi letalcev skriti jezdeca in konja, more skrbno zakriti kolone, artiljerijo in poljske kuhinje in varovati zdravje in življenje ljubega človeka.
Proti tej vrsti vojne zvijače niso iznašli nobenih formul. Za dovoljeno vojno zvijačo smatra haaška konferenca: navidezne napade, fingirano umikanje ali beg, presenečenje sovražnika, naprava zasede, navidezni mir ali nedelavnost v kaki postojanki, uporabo sovražnikovega gesla, razširjanje neresničnih vesli o moči in postojankah, sprejemanje beguncev in izkoriščanje nezadovoljnih elementov med prebivalstvom. Mednarodno pravo gre celo mnogo dalje in dovoljuje: »podkupovanje sovražnih civilnih in vojaških oseb v dosego vojaških koristi«, »podpiranje pre-tendentov« in celo »izkoriščanje neugodnega sovražnikovega položaja, ki ga je bil povzročil zločin tretjih oseb (n. pr. zavrat-ni umor, požig, rop).«
Pač pa mednarodno pravo prepoveduje vsako vojno zvijačo, ki bi pomenjala goljufijo, nezvestobo ali besedolomstvo. Sem spadajo: Zloraba bele zastave ali genovskega Rdečega križa, prekršitev dovoljenega svobodnega spremstva, svobodnega odhoda ali premirja s tem, da se sovražnika potem oškoduje z nenadnimi, presenetljivimi napadi; dalje navidezna vdaja, da sc potem zaupno bližajočega se sovražnika uniči, kakor tudi napeljevanje k zločinu, n, pr. k umoru sovražnega vojskovodje ali k požigu. Dovoljeno pa je napeljevanje sovražnih čet k pobegu.
Potemtakem bi noben profesor mednarodnega prava ne mogel oporekati naslednjemu slučaju: Iz strelskih jarkov na črti med Reimsom in Laonom so pobegnili k nemškim četam štirje Zuavi, Mlad poročnik z imenom znanega vojskovodje iz leta 1870./71. jih je poslal zopet nazaj, češ: »Če pridete samo štirje, nima to nobenega smisla. Moramo vas ustreliti. Ampak tecite nazaj in pripeljite s sabo še druge, potem dobite dobro toplo kosilo in pijačo. Po preteku ene ure so se Zuavi vrnili in pripeljali s seboj 38 tovarišev.
Sila in svrha vojne zahtevata, da se uporabi vsaka dovoljena zvijača. Od četrtega dimnika na »Emden« do kakršnekoli navidezne artiljerijske postojanke v zven-ketajočem ledu na Vzhodu, od slamnatih prednjih straž do ogromne naprave, ki na starem vozu z lojternicami predstavlja najmodernejši top — vse to ima eno in isto svrho: prekaniti sovražnika in mu izviti orožje,
Prilagodenje barve in oblike bližnji okolici, pritezanje sovražnika na brezpomembne točke, zavajanje sovražnega ognja na tisoč načinov, uporabljanje optičnih in akustičnih pomožnih sredstev — vse to nudi tako obširne možnosti in sredstva, da sc more govoriti o neizmernem moderniziranju vojne zvijače. N. pr.: Nemški vojaki so v prazen strelski jarek postavili fonograf, iz katerega je v mili francoski zrak zadonel vcčglasni moški pevski zbor. Kakor dež so sc vsulc francoske krogle na dozdevno nemško pevsko društvo. Med tem sc jc nemški vojak zopet po trebuhu splazil k fonografu, ga navil in vstavil novo ploščo. Tako jc šla stvar pol ure naprej, ko je neka zašla krogia zadela fonograf in igri napravila konec. Lij so pa Nemci kasneje uporabljali kol govorilno cev, skozi katero so sovražniku na 80 metrov razdalje brali levile in mu povedali, kako se je dal potegniti.
Da se dajo prekaniti tudi živali, priča naslednji dogodek: Pri B. leže sovražni strelski jarki v razdalje 350—-400 metrov drug nasproti drugemu. Ozemlje, ki loči sovražnika, je ravno in pregledno. Nekega dne se na tem nevarnem ozemlju nenadoma prikaže tele — resnično živo tele. Posledica je bila, da so na obeh straneh omejili streljanje, ali si vsaj prizadevali, da bi kaka krogla nc zadela teleta. Kajti vsak izmed nasprotnikov jc želel in upal, da bo tele kot pravi dar božji krenilo proti njegovim jarkom. Toda tele je lačno štork-ljalo zdaj sem, zdaj tjc in zaman iskalo krme. Tedaj se je odločil nemški vojak, da napravi konec mučni nestrpnosti. Vzel je jeklen oklep, ga obložil z vsakovrstnim vabljivim zelenjem, vzel dolgo vrvico, na katere koncu je napravil zanjko, in se —• držeč pred sabo oklep — z največjo previdnostjo po trebuhu plazil proti teletu. Visokonoga nevednost je postala žrtev vojne zvijače. Vojak je vrgel živali zanjko krog vratu in jo, počasi se plazeč nazaj, deloma s prijaznim prigovarjanjem, deloma s silo vlekel na stran Nemčije. Francozom se je cela stvar zdela sumljiva, dasi niso vedeli, kaj se pravzaprav vrši s teletom. Ko pa je tele trajno, četudi le sunkoma kazalo svoje Nemcem prijazno nagnenje, so sovražniki nanj otvorili ogenj. Štirinajst francoskih krogel je napravilo konec telečjemu življenju. A kaj za to! Nemški vojak je bil medtem žc dospel na varno in z vrvjo potegnil za sabo mrtvo tele, ki se sedaj vsaj ni moglo več upirati. Naslednji dan so se nemški vojaki imenitno imeli ob telečji pečenki, ki si jo je vsak sam spekel.
Štiri ure v Reimsu.
F. L, grof Voltolini piše; Vodstvo francoske armade jc po vseh krajih, ki leže v ognjeni črti, strogo prepovedalo vsak promet. Brez dovolilnice generalnega štaba ne moreš priti celo v večja mesta, kakor n. pr, Arras in Bethune. Izvzet je le Reims. Za glavno mesto Champagne obstojajo posebni predpisi, da mesta, ki je sicer tako živahno, popolnoma ne osame. Iz Eper-naya smeš po cesti v Reims s preprostim orožniškim potnim listom. Po tej cesti vozijo velike kolone avtomobilov in voz, ki preskrbujejo mesto in vojake z živežem. Vse morajo pripeljati od drugod; dežela Champagne je popolnoma ubožala. Trgatev so deloma končali, dasi so skrbeli med njo za godbo topovi in so brenčale nad glavami viničarjev granate; toda kupcev ni, Vsa druga živila so izginila. Premožnejše prebivalstvo je pobegnilo; stanje re-vežev jc strašno. Navezani so na to, kar jim da država. V Reimsu ni položaj nič boljši kakor v kmečkih občinah.
Čc prideš iz Epernaya v Reims, prideš v južna predmestja. Izpostavljena so najmanj ognju nemških topov. Celo na trg naletimo. Kmetje prodajajo za bajno visoke cenc mleko in surovo maslo.
Most čez Veslo straži deželna milica. Orožniki pregledujejo dovolilnice. Nato vstopimo v staro častitljivo mesto, kjer so nekdaj kronali francoske kralje. Tiho in mrtvo se razprostirajo pred nami ceste. Boulevard de la Republique leži pred nami. Vidimo že znamenja obstreljevanja: krasna vila sredi skrbno gojenega vrta je porušena, druga hiša kaže še okna z razbitimi šipami in s preprogami, a notranjost so krogle popolnoma opuslošile in razsule. Če šleješ porušene hiše, pride na vsakih osem eno porušeno poslopje, V hišah, ki niso postale žrtve obstreljevanja, so vrata in okna zaprta. Med njimi štrle razvaline več metrov visoko. Najelegantnejša cesta v Reimsu, Rue Druet d'Erlon, izgleda kakor da bi jo bil podrl potres. Severna vrsta hiš spominja s svojimi razpokami in s podrtimi nadstropji na Messino med potresom leta 1908.
Pretrese ti srce pogled na razvaline. Vidimo vojsko v celi njeni grozi, a smilijo sc nam prebivalci. Obrazi mož in žena kažejo poteze, ki jih je ustvaril strah. Oči globoko udrte obdajajo temne sence. Boječe stopajo iz hiš. Pazljivo poslušajo in gledajo kvišku, če zopet nc prične železna toča klestiti. Začudeno nas gledajo: seveda, posebnost zanje so tujci, ki si upajo v mesto strahu, kar je Reims od 4. sentem-bra nadalje. Pripovedujejo, ko si pridobimo njih zaupanje, da pade dan za dnem med navideznimi odmori v mesto tekom pol ure 80, 100 in še več bomb. Ne čudite sc, zakaj da so prebivalci večinoma pobegnili.
Obstreljuje sc vsako uro podnevi in ponoči. Kdor jc še v mestu, sicer spi in živi v kleti, a en nepremišljen trenutek jc marsikaterega že stal življenje. Če nas preseneti toča granat, kadar sc izpreha-jamo, poizkušamo priti v najbližjo hišo, kjer prosimo gostoljubnosti v kleteh, dokler traja obstreljevanje. Najstrašnejše je obstreljevanje ponoči, kadar prične goreti in se nc more nihče braniti.«
Krenemo proti hotelu »Continental , a mesto udobne gostilne vidimo le razvaline. Poulični dečki nam pripovedujejo, da je uničila hotel pred nekaterimi dnevi velikanska granata. Ponujajo nam njene
drobce, naj jih kupimo za spomin. Sodimo po drobcih, da streljajo iz težkih topov, ki morajo po trdi vojskini postavi uničiti sicer počasi, a gotovo staro, bogato mesto. Dečki nam zatrjujejo, da edino »Hotel du Mord« še ni porušen in da so stregli v, njem celo med strašnim obleganjem. Go-slilničarka sprejme tujce brez nezaupno-sti, ve, da nc pride nihče v mesto brez pravilnega dovoljenja, in gleda, da pridobi, kar more. Opraviči sc, da so jedi preprosto. Imeti more le, kar dovaža država iz daljave. Njene lastne zaloge so bile žc zdavnaj použite. Pripoveduje, kako so prišli prvi saški huzarji, ki so zasedli mesto. Francozi so se pa kmalu vrnili in so sc kruto maščevali nad mestom zaradi izda-jalstva. Gospodarili so hujše kakor sovražnik, dokler se ni pričelo obstreljevanje in uiso odšli v utrdbe, ki leže severno od mesta, medtem ko mečejo Nemci podnevi in ponoči svoje bombe v mesto. Ko se jc pričelo mesto obstreljevati, so bili večkrat njeni gostje visoki francoski častniki; a mesta se zdaj ogibajo. Meščani, ki so še ostali v mestu, ni jih veliko, so jim namreč jasno povedali, da postopajo zločinsko, ker so pritegnili zgodovinsko mesto v ognjeno črto.
Hitimo k stolnici. Povsod slika opustošenja. V ozkih ulicah starega mesta so zdrobile granate v šuto cele vrste hiš. Več kakor drugod so trpele hiše na Plače Royale in na Rue Robert de Concy. Naletimo na razvaline hiše, ki je bila zadeta pred nekaterimi urami. Iz razvalin vlečejo mrtvo žensko in nekega starca, ki umira. Orožniki nas priganjajo: nc stojte, naprej! Škriplje nam pod nogami. Tla so namreč nasuta z ometom, ki pada z razvalin in s še nepoškodovanih hiš. Pojavi se velikanska stavba Notre Dame. Ponosno stoji pred nami kljub trimesečnemu obstreljevanju^ lo dokazuje, kako vestno nemški topničarji slede povelju, naj čuvajo umetniško delo. Na desni in levi porušene hiše, katedrala je pa le primeroma malo poškodovana. Lesena ograja obdaja celo stavbo, da se ji nc približajo neprevidneži, ki bi jih lahko zadeli zrahljani kamni in da se ne morejo odnesti kamnite podobe in arabeske, ki so padle s katedrale.
Pazno še motrimo poslopje, ko pretrese zemljo strašen pok. Takoj izginejo ljudje, malo jih jc, ki se nahajajo na trgu. Vse hiti v bližnjo hišo, tudi stolico stražeči sergeants de vilic. I mi hitimo v bližnjo vežo. Nekaj žensk nas povabi, naj si poiščemo zavetje v kleti. Tudi neki policist se nahaja med njimi. Vse napeto posluša. Zopet poči, sledi strašna eksplozija in tre-skanje, kakor čc se lomi ovoj vžigalic: podrla sc je neka hiša! »To jc daleč proč,« pravi policist. »Allons nous en!« Začudeni vorašujemo, zakaj se vračajo ljudje na cesto nazaj. Nemci, poučujejo nas, streljajo vedno le na gotovo ozemlje. Prvemu strelu slede drugi. Res, prvemu strelu je sledilo še 89 strelov v oddaljenem zahodnem mestnem delu, kjer se kmalu dvigajo vi-soki dimnati stebri.
Čez eno uro se vračamo v Epernay. Še vedno se dviga dim in plamen iz prizadetega mestnega dela. Žalostni smo. Koliko premoženja se uničuje, koliko nedolžnih sc pokori s smrtjo radi zaslepljenosti in trdovratndsti vlade in armadnega vodstva, ki nočeta uvideti, da je nepoireben in nezmiseln nadaljnji odpor. Ubogi Reims! Uboga Francija!
Naročajte »Slovenca"!
Sprejme se takoj
11
pri Jak. Kavčič v Spod. šlški štev. 2.
pristne, izvrstne pcvcc, razpošiljam po 8, 10, 1" kron franko; samice, ki rade pitajo, po 'J kroni. 3482 5
Val. Kobav, Skofja Loka, Gor,
• •

za notranje, kirurgično in ženske bolezni (bol. postrežba sester križnrk).
1'rosta izbira zdravnikov. — Ceno zmerne, V sanaioriju moderno kopaliiče z vsemi zdravilnim pripomočki.
Poljanska e, 1«.
Telelon Jt. 141
Naprodaj sta v Novem Votimatu pri Ljubljani
O <1 O ^ O
hoti mm
z lepima vrtoum. Vsaka hiša obstoji iz 2 stauovanj, kuhinie in prostorno kletjo. Kupnina zelo ugodfia. Več se izve pri Mariji Sedušak, Novi Vodmai 152. 29
Višjega Štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
OLJ£ ZA SIiUH
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, točenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. — Dobiva se samo v lekarni na Novem (rgu v Celovcu.	1470
Kantina Corazza
Levada (Istra)	601
VINO
belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči.
Odlikovan na razstavi v Eadoljici leta 1904 s častno diplomo in svetinjo I. vrste.
BRINJEVEC
najfinejšo vrste, posebno priporočljiv proli kužnim boleznim, sc dobi pri Gabrijelu Eržen, Za-puže poŠta Begunje pri Lescah, Kranjsko.
Za pristnost sc jamči. Cene zmerne.	3167
Išče se za februar
slu
vešča kuhanja k mali družini v prijaznem trgu na Gorenjskem. Starejše imajo prednost. Ponudbe na upravo .Slovenca' do 15. januarja pod naslovom: Na Gorenjsko štev. 7. (Znamka za odgovor!)
Mi fc&hi Mi Mm
v Ljubljani (deželni dvorec.)
Opozarjamo slavno občinstvo in tiste še posebno, ki se interesirajo za prava domača raznovrstna namizna in desertna vina, in sicer
Belokranjc, Dolenc in Vipave,
Vina so zajamčeno pristna, tako, da jih tudi častita duho1. 'čina zanesljivo rabi za sv. maše.
Vina se oddajajo od 56 1 dalje Desertna v buteikah. Postrežba točna in solidna, cene nizke, posebno, ker Deželna vinarska zadruga ne stremi po dobičku, ampak da povzdigne promet domačih vin kolikor mogoče.	2332
O kakoDssfi tsin se isSiko »sak-do prepriča o IMaoski kleti u LjnSslfani, kjer se točila uma samo Deželne Dinarske ladrsage.
Absolutno zajamčeno. pristno

ISANATORIUM • EMONA ]
ZA-NOTRANJ^^^gRGOE • BOLEZNI. L
!LtXJBLTJ^NA.-KOMEN3KE(3A-ulica-4 ] 1 ffiKDRAMc:paraRU'DRFR.DERGANC

v LJubljani =
rita ssdja in tovarna tiHerjev
priporoča
v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. s.:
Slh/ovko Srinjevee H^uševee Tt*opitioVee
pristnost zajamčena
Verrnut - vino
2349
ugodne cene
najboljše kakovosti
vzorci na razpolago
V*
(jFItambilije
ir-fr-iita. vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, SelenburoovB nI. SI. l.
Ceniki franko. 553 Conikl lranko.
bi posodil ali že-rlral na dobro-idočo trgovino tri- do
štiri tisoč kron proti intabu-laciji istih. Prijazne ponudbe na upravo pod šifro »K 37.«
Oucjo uolno
kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi @
taRcj
^rebelnil^o
LJubljana - Mestni trg 22
nasproti lekarne Trnkoczy
Kupim vsako vrsto, tudi črno in neočiščeno po brezkonkurenčni ceni. Posebno pa sc plača lepo belo oprano po najvišji ceni, ki se zanjo lahko nudi.
0©0©©0©0

(amerikanski sistem), kupi Vnovčevalnica za živino v Ljubljani.
..........u,........Ulitim......................MIHMIltlllll......................................I..............................................................Illlllll.....IIIMIlll
\ Slamorezniee za pogon z roko ali s silo, vratila, mline za moko, stis- \ \ kaln ice za sadje in grozdje, motorje, reporeznice, patentovane brzopa- \ j tilne kotle različnih sistemov, sušilnice za sadje, kotle za žganje dobrega j I domačega izdelka, sejalne stroje ter vsakovrstne druge poljedelske stroje j
slovitih tovaren, zajamčeno brezhibnih, po znano \ najnižjih cenah priporoča edina domača raz- = pošiljalniea poljedelskih strojev j
Fr. Stupica v Ljubljani, |
Marije Terezije cesta št L j
Velika zaloga izvrstnih pečij od najenostav- \ neiše do najfinejše izpeljave ter razne želez- j ni ne, orodja, strojev za industrijo, stavbnega | materijala i. dr.	1456 j
Cene najnižje!	Postrežba poštena in točna! j
Ceniki interesentom brezplačno na razpolago.	\
^^tilSmm.
iit m t•••••••»»••»••»•••
lllllltlllllllllllllllllllllllll
llllllllllllll UMI II >1111111111111111111111III
BTEKUSESS C" 7T. '/7SS3 tssECIEEKi J ®K!

Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela masna in namizna vina letnika 1912 po 56 K in letnika 1913 od 40—45 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano
Cfcssr rizling
jc po 00 I\. Večjim odjemalcem dovoli se znaten popust in tudi istim, ki pošljejo svoje posode. — Kleti nadzoruje vipavski dekan.
V zalogi je tudi pristno tropinsko žganje, cena 2 K 20 vin. za liter. Večje množine po dogovoru ceneje.
Kmefilsko društvo v Vipavi.
Haloga pohištva in tapetniškega blaga. s Afi^arsivo,
VJM*UAA.W
Poaolna spalna ooraua jc 2 osebi j j 3gotovljena 13 tu- |
ali inozemskega oreha ah hrasta 3 marmorjem in og- I ledaiom
I j
h
v..vc3r J.. Pogačnik:■
|]| Jamči je 3a solidno delo.
Cene konkurenčne.
J i Sahtevajta najnovejši
katalog, kaltr: obsega nad 300 modernih slik.

Ljubljana, Mflrljc Jercjijc cesta 13-18.
le in kolesa
na obroke. — Posnmni deli najceneje, ilustrovani ceniki zastonj.
F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev Opočno ob drz. žol. 2121, Češko. 4733
z mentolom, steklenica po 50 vin., proti revmatizinu, glavobolu, protinu itd. razpošilja po povzetju	3276
} EsBBssa*""" ivsr-rat—rn-"-^)?^
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland - cement v vedno enakomerni, vse od avstrij- | skega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovane in podorno tr- \ dote daleč nadkriljujoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala	t
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj
\jtiixit
Ljubliana, Martinova cesta 15.
Preprodajalci dobo popust.
V s I n n o v I IcnoBHt 5.
Farno bar^irstvo
ter talilno iiileme In
Aprefura sukna.
589
Selonburgova ulica št. 3. FoslrežSia ločno. Solidne cene.
j^ajcenejši nakupni vir
vseh kakqAjcsti.
Ozdslovanje životnih pasov, nogavic, snežnih čepic, zimskih zapestk in kolenogre cev.
3oni 'Jager
Ljubljana, Eidovska ulica 5.
2781
so priporoča si. občinstvu zn mnogobrojeu poset zlasti pa pree. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške ooleke (talnriev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah._811
- DbL lekarna pri JP~MI
Miilsilana, msllrna cesia 2
zraven cesarja Franc Jožeia jub. mostu
<! priporoča ob sedanjem času za jemanje ilj najbolj pripravno, pristno, Cisto in sveže
1 Mm mcil. ritajB olie	*
steklenica i K, veCja 2K, i
1 Tanno-chinin tinktura n lase, 5S
preprečuje izpadanje ias. Cena steklcnlci U z rabilnini n;ivodom 1 ii..	11
Slovita Melusine ustna in zobna voda ^oK
no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi j dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz a ust. - Stonlenica 1 K.	-32-'8 ™
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil,	j j
katera se priporočajo po raznih časopisih m	. i j cenikih. Med. Coqnaca, Malaga, ruma itd.
O razpošilja po pošti vsak dan dvakrat,	a
''HI|Mlt1H»»m'«l'WHIIIHIMII'HHMItMIII»HmHllHHHmmHmHHmillllHII