DEMOKRACIJA
Leto V. - Štev. 10
Trst - Gorica 9. marca 1951;
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Zlagana progresivnost
Stranke, ki so si na našem področju prilastile monopol na naprednost, nas stalno proglašajo za nazadnjake. Oglejmo si torej pionov-no, v čem oostoja njihova progresivnost iti v čem je naše nazadnja-štvo. Videli bomo namreč, da se uporabljani nazivi in očitki nikakor ne krijejo z dejanskim stanjem.
Komunisti trde, da so za »napredno ureditev družben. A v čem je zapopaden ta napredek? Odgovor ne dopušča nobenih dvomov: v neštevilnih koncentracijskih taboriščih, v zakonski uvedbi in izvajanju prisilnega suženjskega dela, v uničenju vsake svobode duha, besede in tiska, v enostrankarskih političnih sistemih, ki se ponašajo s svojimi 100 odstotnimi votivnimi rezultati, čeprav dokazujejo dnevne ugotovitve, da se skriva za temi papirnatimi uspehi neprimerno manjše navdušenje, kakor pa je bilo ono, na katerega sla se lahko naslanjala Hitler in Mussolini. Fanatičen in zaljubljen vase prehaja komunizem naravnost v malikovavstvo. Nezmotljivi voditelji, nezmotljiva partija, balzamirani »svetniki« v mavzolejih (Leninova mumija!). Vse to dela potem, ko je zgodovina, posebno v novejši dobi, neštetokrat dokazala, kako tragično končajo narodi, ki se slepo zaupajo nezmotljivosti človeških bitij.
Toda narodi in njihove potrebe štejejo za komuniste kakor lanski sneg. Dokler lahko izkoriščajo njihove stiske za svoj prihod na o-blast, dotlej jih demagoška izrabljajo, ko so pa enkrat na oblasti, potem pride knuta, ki neusmiljeno žvižga po hrbtih vseh, ki bi si u-pali reči, da niso presrečni nad slehernim ukazom in potezo svojih komunističnih gospodarjev. Vsakogar, ki si upa oglasiti ali izraziti najmanjši pomislek, proglase za garjavega in ga kot izdajalca poženejo v jgogubo.
Za komuniste ni važno, ali živi nekaj generacij v nesreči, v pomanjkanju in lakoti. Za »stvar« so vse žrtve upravičene! Podobnega mišljenja je bil najbrž, tudi Keops, ko je zidal svoje ogromne piramide. Vseeno mu je bilo koliko Egipčanov je pri tem umrlo! In kakšno korist je' imel narod od teh piramid? Najbrž prav nič manjšo, kvečjemu večjo, kakor pa jo ima sodobno človeštvo od brezobzirne in pogostoma naravnost pogubne komunistične politike, ki uničuje blagostanje, svobodo in človeško dostojanstvo živečih pokoljenj na račun neke morebitne in po vsaki »petletki« vedno bolj oddaljene bodočnosti.
Partija, voditelji, božanski Marx, Lenin in Stalin, to je za komuniste vse. Za te ideale, brez pravice, da bi pred poizkusom ali v teku poizkusa na osnovi izkušenj lahko razpravljale o njihovi resničnosti in upravičenosti, morajo množice z zavezanimi ustmi trpeti in se žrtvovati. Šteje »stvar«, ne pa ljudska sreča!
Ako je to ponovno zapostavljanje posameznika, ta ponovna navdušenost do njegovega blagostanja in človeškega dostojanstva napredek, potem smo demokrati res reakcionarji. Mi zagovarjamo namreč svobodo, zahtevamo, da služijo politični voditelji, stranke in države narodom, ne pa narobe. V tej službi mora biti njihova veličina. Nikomur ne priznavamo božanskih lastnosti, niti nezmotljivosti. Uveljavljamo načelo, da ni nihče večen, ne partija, ne njihovi tajniki ali predsedniki. Narodi morajo imeti v vsakem trenutku možnost, da svoje voditelje opominjajo in tudi odstavijo, ne da bi morali zato posegati po krvavih revolucijalh, trepetati pred tajnimi policijami in skrivati svoje misli pred neštetimi vohuni in cenzurami.
Doslej je obstojal napredek človeškega rodu prav v tem, da se je širil krog ljudi, ki so bili upravičeni in poklicani, da dejansko sodelujejo pri odločanju o javnih poslih; da se je družba vedno trudila za blagostanje čim večjega številu ljudi; da jih je prepovedala izkoriščati kot sužnje v katere koli svr-he. Človeštvo je v svojem razvoju napravilo največji skok, odkar je bila proglašena in uveljavljena svoboda misli in svoboda zagovarjanja ter razširjanja novih idej, pa naj bo to trenutnim oblastnikom prav ali ne. Ta visoka načela so omogočila, da so na Švedskem, Norveškem, Angliji in premnogih drugih državah prišle na oblast stranke, ki zastopajo široke delavske sloje. Povsod tam, kjer so se ta načela uveljavila v svoji najvišji stopnji, povsod tam imamo največje blagostanje, najvišjo življenjsko raven, pravna sigurnost in človek nista v
Ameriška odločitev
Združene države so končno prišle do pozitivne politike za pobijanje komunizma
Pod naslovom »Združene države so dobile politično smer« objavlja vplivna ameriška revija »Tiipe« na vidnem mestu zelo zanimiv članek, ki uvodoma ugotavlja, da je najvažnejša .novica na svetu danes to, da so Združene države končno prišle do pozitivne politike za pobijanje komunizma.
Cilj postaja jasen, temeljni sklepi ,so sprejeti in postavljen je strateški načrt za svobodni svet. Teh sklepov pa ne vsebujejo uradni govori, zaključki ameriškega kongresa ali tajna vojaška poročila. Do njih je prišlo tako, kakor se dela visoka politika v demokracijah v času krize, to je, narod prednjači svojim voditeljem, splošno sprejeto prepričanje rodi predloge, dejanje gre pred načrtom, dogodki oblikujejo namene.
Ta veliki preobrat v ameriškem javnem mnenju so povzročili dogodki na Koreji, ko je ameriško ljudstvo v časopisih, slikah in filmskih prizorih z bojišč videlo, da gre zares. To je rodilo tako odločnost, da so se dogodki naglo začeli obračati na bolje povsod, v Koreji, v Združenih narodih, v Indokitaj-ski, na drugi strani pa so se začele kazati močne razpoke v komunističnem taboru. Odločilen je bil trenutek, ko so Kitajci prestopili reko Yalu.
Ta val odločnosti v ameriškem javnem mnenju je tako močen, da bo odplavil vse, ki zagovarjajo drugačno politiko, tako tudi one, ki se zavzemajo za dosedanjo teorijo zadržanja komunizma, ki jo je zastopal zunanji minister Acheson. Danes ne gre več za to, da naj se razpravljajo napake preteklosti, ki so bile storjene v Jalti in Potsdamu, v atomski dobi bodočnost ne sme biti jetnik preteklosti. Iz dogodkov pretekle zime se je rodil svetovni program Združenih držav. Kakovost kitajskih čet, ki so vrgle v severni Koreji Amerikance nazaj, je dokazala, da rii vseeno, kdo vlada na Kitajskem. Te kitajske armade bi mogle osvojiti Azijo in se boriti tudi v Evropi. Pokazalo pa se je tudi, da te sile niso nepremagljive in da jih moderno orožje kosi v tisočih. To je odločilo ameriško politiko glede Kitajske, ki je sedaj odločena, da je treba ostati v Koreji, ne prepustiti Formoze in sodelovati s protikomunističnimi Kitajci za osvoboditev Kitajske. E-naka aktivna politika velja za druge azijske države in za področje na srednjem in bližnjem Vzhodu. Ti dogodki pa so tudi odločili ameriško politiko glede Evrope, to ie glede zopetne oborožitve Nemčije ter sodelovanja s Španijo in Jugoslavijo. V letu 1950 na primer Rusi niso mogli verjeti resnice, da Združene države še niso sklenile ničesar za primer, če bi sovjetski sateliti napadli Jugoslavijo. Verjetno povsem jasnega sklepa še ni, toda ameriško zadržanje proti tej grožnji postara vse trdnejše. Poluradno svarilo britanske vlade Kremlju je bilo očitno izdano v
sporazumu z Ameriko. Aktivna a-meriška politika v Aziji bo oblikovala tudi njeno politiko v Evropi. Dokler stojijo stotisoči amerikan-skih vojakov pod ognjem rdečih topov, Združene države ne bodo o-pustile ničesar, da oslabijo nasprotnika, sebe pa ojačijo. Na primer, spričo grožnje Rdeče armade Amerika ne bo dalje oklevala, da formira vojaške edinice iz stotisočev protikomunističnih beguncev v Evropi. Toda za kakšen cilj gre?
V	kolikor so Združene države poprej sploh imele kak cilj, je bilo to zadržanje komunizma, kar je pomenilo, da naj bi ruske komuniste zadržali v mejah iz leta 1945 in kar naj bi trajalo za nedoločen čas. Toda ta politika je propadla s tistim dnem, ko so Amerikanci spoznali, da Kremelj lahko izdeluje in uporabi atomske bombe.
Združene države so se mogle vdajati misli, da morejo obstojati mirno poleg držav, ki jih obvladuje komunistična ideologija, le tako dolgo, dokler so se čutile varne. Toda Amerikanci se s takim stanjem ne morejo zadovoljiti za ceno, ki jo danes plačujejo, in ki je stalna grožnja atomskega bombardiranja, 70 milijard dolarjev letno
za obrambo, ameriška mladina pod orožjem. Ko so Združene države začele mobilizirati svoje sile letos pozimi, to ni bilo več v nameri zadržanja komunizma za nedoločen čas. Amerika mobilizira, da enkrat za vselej konča s tem neznosnim stanjem nevarnosti.
To še ne pomeni, da Amerika mobilizira za vojno ali za brezpogojno predajo zadnjega komunista. Amerika lahko sprejme sožitje s komunističnimi vladami, toda le pod pogojem, da te vlade niso v stanju sprožiti vojne za osvojitev sveta. Za to pa je potrebno med drugim 1) staviti atomsko orožje pod mednarodno nadzorstvo, 2) odpraviti policijske in suženjske države. Vse napore za odpravo agresivne sile svetovnega komunizma ščiti varnostni dežnik, namreč premoč protikomunističnega sveta v atomskih bombah in njegova prednost za vzdrževanje modernih armad, mornaric in letalskih sil. A-meriška premoč v atomskih bombah je najmanj 10 proti 1, premoč svobodnega sveta v izdelavi jekla
4	proti 1, v petroleju 10 proti 1, v aluminiju 6 proti 1. Ta premoč je zadrževala Rusijo v zadnjih petih letih, da ni sprožila svojih daleko
nadmočnih kopnih sil na Evropo. Dozdaj se je Kremelj zavedal, da bi Amerika uporabila atomske bombe, če bi Rdeča armada vkorakala v Zahodno Nemčijo. Sprememba v stališču Združenih držav, do katere je prišlo to zimo, pa daje Kremlju misliti, da bi tudi drug očiten napad sprožil vso silo Zdru--Ženih držav. Skratka, dosedanja politika zadržanja komunizma je mrtva in jo je nadomestil cilj, da se sila svetovnega komunizma potisne nazaj. Tako stoji sedaj Kremelj pred težko izbiro: Sovjeti lahko u-darijo, preplavijo Evropo in A-zijo, toda le, če hočejo imeti svoja mesta uničena z atomskimi bombami, ali pa se morajo odločiti za to, da skušajo doseči enakost v atomskih bombah, medtem pa lahko svobodni svet izgradi obrambo Evrope in Azije.
Ce bo atomski dežnik še dalje varoval združeni svobodni svet, če bo Amerika okrepila dovolj hitro Evropo in Azijo in zavrnila komunizem, tedaj bo prišel čas, da bo lahko Zahod postavil Kremlju pogoje za mirno sožitje.
Takšna je politika in cilj, ki si jih je postavil ameriški narod to zimo.
Jezikovna enakopravnost
na Svobodnem tržaškem ozemlju v angleškem parlamentu
Pred kratkim je v angleškem parlamentu poslanec PARKER postavil zunanjemu ministru BEVINtJ sledeče vprašanje:
»Kaj je bilo ukrenjeno za izvajanje določbe mirovne pogodbe z Italijo, ki označuje italijanščino in slovenščino za uradna jezika na A področju Svobodnega tržaškega o-'zemlja (čl. 7, pril. VI. mirovne po1 godbe)?«
Na vprašanje je pismeno odgovoril državni minister Kenneth Youn-ger v imenu Bevina sledeče: »Spričo tega, da za tržaško o-zemlje ni bil imenovan guverner, priloga mirovne pogodbe, ki vsebuje omenjeno določbo, ni stopila v veljavo. Po drugi strani določa mirovna pogodba na drugem mestu čl. 10, priloga VII.,da bodo v razdobju začasnega režima (dobesedno »interim period«) ostali v veljavi obstoječi zakoni, če jih ne bo ali dokler jih ne bo preklical ali ukinil guverner.
Medtem pa ostaja italijanščina še nadalje edini uradni jezik področja A, toda Zavezniška vojaška uprava je podvzela posebne ukrepe, da bi ugodila potrebam štirih občin, v katerih prevladuje slovenščina.«
Ne vemo, ali se je poslanec Parker zadovoljil s tem odgovorom. To ■odvisi od nagiba, ki ga je pripravil do njegovega vprašanja. Ce mu je šlo zares za stvar in če je prečita!
Hrizo meri italijanskimi demokršcani
Ni bila nobena tajnost, da je začelo vreti tudi v italijanski demo-krščanski stranki. Svojčas smo že poročali o sporu večine z levim krilom, ki ga vodi poslanec Dosset-ti. Tudi predsednik parlamenta de-mokrščan Gronchi je nastopil proti De Gasperij.u, toda ne iz načelnih programskih razlogov; svoj odpor proti sedanji vladni politiki je utemeljil s splošnim nezadovoljstvom zaradi prisotnosti »neodvisnega« republikanca Sforze v zunanjem ministrstvu. Gronchi je celo javno zahteval odstop grofa Sforze, ki pa je izzivanje takoj vrnil in kar iz bolniške postelje zahteval Gronchi-jev umik iz parlamentarnega življenja. Iz vsega tega pa ni bilo nič, kajti oba sta ostala na svojem me-
nobeni nevarnosti pred muhastimi posegi diktatorjev.
Naenkrat pa pridejo komunisti ki trde, da je po njihovem napredek nekaj drugega! Če je zagovarjanje človeka, njegove svobode, pravne sigurnosti in blagostanja »nazadnjaštvo«, potem ni nobenega dvoma, kako zlagana in potvorjena je njihova toliko hvaljena »progresivnost«. Ce smo v očeh takih zlaganih jprogresistov »reakcionarji«, vedimo, da smo na pravi poti, pravilnejši in plemenitejši od njihove, ki jo morajo skrivati za ponarejenimi besedami.
stu!
Spor je pa vendar tlel dalje.
Glasovanje o vladni zahtevi po dalekosežnih gospodarskih pooblastilih je zopet nudilo priliko demo-krščanski opoziciji, da pokaže svoje negodovanje do De Gasperijeve vladne politike na nevarnem parlamentarnem terenu. Pri tem zelo važnem glasovanju je ostala vlada v manjšini, ker je s socialkomuni-sti potegnila še znatna skupina de-mokrščanskih opozicionalcev. Pet glasov večine, ki jo je združena o-pozicija pri tem glasovanju dosegla, pa ni spravila De Gasperija z ravnotežja. Zato ni De Gasperi podal ostavke svoje vlade. Zopet je stavil razširjeni predmet gospodarskih pooblastil parlamentu na glasovanje: pri ponovnem glasovanju ob alarmirani navzočnosti skoro vseh poslancev vladne večine, je dobil to pot predvideno, čeprav pičlo večino šestih glasov.
Brez vsakega smisla so govorice o padcu De Gasperijeve vlade in prevzemu oblasti po Togliattiju s pomočjo združene levice, saj je dobila vlada pri glasovanju o oborožitvi, ki se ga združena opozicija demonstrativno ni hotela udeležiti, zanesljivo parlamentarno večino; vendar je italijanska politična igra v današnjem svetovnem političnem in ideološkem previranju nadvse zanimiva!
določbe mirovne pogodbe z Italijo, se z odgovorom nikakor ne bi mogel zadovoljiti.
Prav gotovo pa se ne zadovoljimo z njim Slovenci na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki odločno protestiramo proti takemu izkrivljanju določb mirovne pogodbe.
Grospod minister j§ panye£ nrSt vtttr.o za:
ne pogodbe, ki ne-le omogočajo, temveč narivnost predpisujejo priznanje slovenskega uradnega jezika v prehodni dobi.
Priloga VII k mirovni pogodbi, ki vsebuje predpise o začasnem režimu, namreč pravi uvodoma: »Te določbe veljajo za upravo Svobodnega tržaškega ozemlja, dokler ne stopi v veljavo stalni statut.« Iz tega sledi, da veljajo določbe priloge VII. tudi, dokler v smislu člena I priloge, ki takoj sledi citiranemu uvodu, upravljajo Svobodno tržaško ozemlje vojaške uprave vsaka na svojem področju. Clen 2 pa določa, da veljajo vse določbe stalnega statuta v času začasnega režima, v kolikor so uporabne in v kolikor niso spremenjene s predpisi o začasnem režimu.
Med tistimi določbami stalnega statuta, ki so takoj uporabne, so prav gotovo vse določbe od členov 1-8, ki se dejansko že vse uporabljajo (čl. 1 - meje ozemlja, čl. 2 -da skrbi za celovitost in neodvisnost ozemlja Varnostni svet, čl. 3 -o demilitarizaciji in nevtralnosti, čl. 4 - o človeških pravicah in temeljnih svoboščinah, čl. 5 in 6 -določbe o državljanstvu, čl. 8 - o zastavi in grbu STO-ja — tržaška mestna zastava z grbom). Zato je povsem v nasprotju s predpisom uvoda in člena 2, priloga VII., da sedanja uprava na A področju noče uvesti slovenskega uradnega jezika in prezira med členi 1 - 8 statuta vprav čl. 7 statuta, ki določa: »Uradni jezik Svobodnega tržaškega ozemlja je italijanščina in slovenščina. Ustava mora določiti, kdaj se sme uporabljati hrvaščina kot tretji uradni jezik.« Ni nobenega dvoma, da je določba o slovenščini kot uradnem jeziku takoj u-porabna in ni spremenjena s predpisi o začasnem režimu, kakor to stavlja za pogoj takojšnje veljave člen 2 priloge. Zato je odgovor gospoda ministra v tej točki v nasprotju z mirovno pogodbo. Prav tako pa ne drži tudi sklicevanje na člen 10 predpisov o začasnem režimu, namreč da le guverner lahko spremeni fašistične zakone o uradnem jeziku. Clen 10 govori le o dobi, ko bo že imenovan guverner, ki bo imel možnost, spreminjati obstoječe zakone po dogovoru z začasno vlado. Dokler pa guverner ni imenovan, veljata čl. 1 in 2 priloge, namreč, da ozemlje nadalje upravljata vojaški upravi na svojih področjih in da v tej dobi, ki jo prav tako urejajo predpisi o začasnem režimu, veljajo vse uporabne določbe statuta, torej tudi določba o uradnem jeziku.
Vojaška uprava področja A je prav gotovo upravičena izdati nove zakone in spreminjati stare, kakor je to delala ves čas zasedbe in kakor še sedaj dela. Za dejstvo, da dosedaj ni hotela spremeniti fašističnih zakonskih predpisov o u-radnem jeziku razen v malenkostnih . djeobtinah, tgrej. ryso me roda j-sudegi——-kakor-smo. vi-. deli, je res prav nasprotno — temveč zgolj politični. Ali bo to v korist Veliki Britaniji in njenemu razmerju do slovanskega sveta, bo pokazala bodočnost. Mi Slovenci ra Svobodnem tržaškem ozemlju pa se dobro zavedamo, da se nam s tem ravnanjem dela najtežja, pravna m moralna krivica, ki je s svojim trpljenjem v vojni za zevezniško stvar nismo zaslužili. Naše jezikovne pravice in enakopravnost slovenskega jezika so obstojale na tem kosu slovenske zemlje vse dotlej, dokler se ni polastila teh krajev Italija za kratkih 25 let z imperialistično vojno, in so naša človeška in božja pravica, za katero se bomo borili do zmagovitega konca.
Položaj se popravlja
Senatni zunanjepolitični odbor je izdal 19. februarja poročilo, v katerem objavlja cenitev vojaških sil Sovjetske zveze in Vzhodne Evrope po stanju v decembru 1950.
Po tej cenitvi ima Sovjetska zveza pod orožjem približno 175 divizij z nad 4 milijoni mož, sovjetske podložniške države pa imajo brez komunistične Kitajske pod orožjem nadaljni milijon mož.
Kopne sile Združenih držav in držav severnoatlantske pogodbe štejejo okoli 2,300.000 mož, skupno število vseh oboroženih sil — kopnih, pomorskih in letalskih — pa je okoli 4,5 milijone mož. Organizirane rezerve teh držav štejejo nadaljnih 2,700.000 mož. V decembru 1950 so imele Združene države na vsakih 1000 prebivalcev pod o-rožjem 15 mož, Francija 17, Velika Britanija 14, Belgija 12 in Nizozemska 11 mož.
Španske oborožene sile štejejo 350.000, jugoslovanske okoli 330.000 mož.
Poročilo obsega tudi primerjavo vzhodne in zahodne splošne zmogljivosti za leto 1950 in navaja, da je lani skupni narodni dohodek Sovjetske zveze in njenih podlož-nic bil 112 milijard dolarjev, skupni narodni dohodek Zahoda pa 434 milijard dolarjev.
Kdor se spominja približnega sorazmerja sil iz konca 1. 1949, ta bo z lahkoto uvidel, da se položaj počasi, toda sigurno popravlja. Ce bo Zahod resnično napel svoje sile, potem bo v enem, a najkasneje v dveh letih dosegel do sovjetskih in satelitskih sil tak odnos, da se mu ne bo več treba bati presenečenj. In ker je osnova zahodne politike mir, ne pa napad, bo po doseženem ravnovesju tudi izključena Vojna.
Tomaž ii. Alasapyb
Prof. ar. Tomaž G. Masargk, pomik svetovnega slovesa, ustanovitelj prve česKoslovasKe republike in njen prvi predsednik je bil rojen 7. marca 185U. leta v Hodoninu.
Njegov oče je bil kovač. Mali Tomaž se je moral že od rane mladosti boriti z najrazličnejšimi življenjskimi težavami. Po očetovi smrti je prevzel Tomaž revno kovaško obrt. Materi se pa je zdelo šKoda bistroumnega in nadarjenega sina. Z največjo samoodpovedjo ga je poslala študirat filozofijo na Dunaj.
Ob izbruhu prve svetovne vojne se Masaryk zateče v ZDA in vsi vidijo v njem osebnost, ki bo iz tujine vodila usodno borbo za osvoboditev Češkoslovaške. Njegov pomočnik in glavni sodelavec je postal njegov učenec dr. Edvard Be-neš, ki je za njim prevzel tudi državno predsedstvo. Masaryk si je kmalu pridobil velike simpatije v zahodnem demokratičnem svetu.
Po zlomu Avstroogrske se je vrnil Masargk zmagoslavno v osvobojeno domovino, ki jo je uda no in zvesto upravljal 18 let.
Masarykov revolucionarni duh, njegova j/redanost demokraciji, njegova neomajna borbenost, njegova človečnost in njegovi zdravi politični nazori so še danes osnova političnih stremljenj vsega češkoslovaškega ljudstva, ki junaško prenaša komunistični jarem.
Velika večina Cehov in Slovakov še vedno koraka po poti, ki jo je v teku svoje življenjske borbe začrtal Tomaž Masaryk Z geslom: »Svoboda in demokracija sta naj-večji pridobitvi vsakega naroda!«
G. S.
Kardelj bolan?
6. t. m. so javili, da je jugoslovanski zunanji minister odšel na daljši bolezenski dopust v Slovenijo. V .njegovi odsotnosti bo vršil posle zunanjega ministra Tito. Poleg tega pa je bil pred kratkim ustanovljen pri zunanjem ministrstvu poseben Svet za zunanjo politiko, kateremu predseduje neki Vlahovič. Nekateri tolmačijo Kardeljev odhod kot nekakšno odstranitev in ri&Vftjajo razne razloge.. Čeprav jč
kaj resnice, se nam vendar zde
enkrat neutemeljene, ker ni bilo doslej nobenih znakov o sporih med Kardeljem in Titom. Po gotovih vesteh sicer zagovarjata Tito in Rankovič močnejšo naslonitev na Zahod, tudi s primernim prilagoje-vanjem, medtem ko nasprotno slovenski komunisti (Kardelj, Kidrič itd.) nikakor ne žele še poglobiti prepada med seboj in kominfor-mom. Težko pa je ugotoviti do kakšne stopnje naj bi te možne razlike že dozorele.
Amer. revija o italijansbo-fran-ceskih pogajanjih v S. ffiarghcriti
Vplivna in dobro poučena ameriška revija »Newsweek« piše o nedavnem sestanku francoskih in italijanskih državnikov:
»Čeprav sta De Gasperi in Sfor-za hotela doseči celo vrsto dramatičnih dogovorov, ki naj bi dvignili moralo v Italiji, sta dobila od Francozov le obljubo, da bodo podpirali sprejem Italije v Organizacijo združenih narodov in zagotovili Italiji primerno količino suro- , vin. Francozi so bili voljni prevzeti le en del od 2,000.000 brezposelnih, kolikor jih ima Italija, in so odklonili podporo italijanski zahtevi, da naj se Trst zdaj vrne Italiji.
V	zaključnem komunikeju so dokončno odpisali tako dolgo pričakovano carinsko unijo kot mrtvorojeno dete.«
Socialistična internacionala in Jugoslavija
V	Londonu zaseda plenum socialistične internacionale COMISCO. Na dnevnem redu je tudi razprav-* ljanje o Jugoslaviji.
Ker so se italijanski socialistični zastopniki protivili vključitvi točke o Jugoslaviji v dnevni red, je tajnik angleške laburistične stranke izjavil, da demokratični socializem noče v nobenem primeru peti slavo Titovemu diktatorskemu režimu, vendar da pa je koristno za socialistično stvar v svetu ne pustiti v osamljenosti onega, ki se loči od kremeljske disciplinske celote, ker lahko pomeni taka ločitev korak proti demokraciji.
Končno je COMISCO sklenil, in to na predlog angleškega, norveškega in italijanskega odposlanstva, da zaenkrat ne bo vzdrževal uradnih stikov z Jugoslavijo, kar prepušča posameznim državam, članicam socialistične internacionale, ki bi to smatrale za koristno.
Desfi s tržaškega
ZHKHJ SE UZnEmiRIHJO?
Izgleda kot da odhod generala Airey-a, ki je sedaj službeno najavljen, naše italijanske sodržavljane v dokajšnji meri vznemirja. Verjetno imajo za to razlogov.
Da so Italijani vest o Aireye-vem odhodu sprejeli z neprikrito zaskrbljenostjo, je pa tudi toliko zanimivo, tako da velja tudi temu pojavu posvetiti nekoliko pažnje. Kakršna koli naj že bo bodoča u-soda Trsta, bo pač vendar treba svobodno izraženo voljo prebivalstva nedvomno jemati resno v obzir. Ne vemo sicer še, kako se bo glasil pravorek volivcev, vendar pa že danes vidimo in opažamo, da naši italijanski sodržavljani z zaskrbljenostjo pričakujejo bodoče volivne preizkušnje. Ali česa se oni prav za prav toliko boje? Ali Trst v resnici čuti italijansko, kot nam neprestano naglašava »Giornale di Trieste« in njegova druščina, in tedaj so vse slutene mere opreznosti odveč in je potemtakem vseeno, a-li Trst upravlja general Airey ali pa kdo drugi. Ali pa so te mere o-preznosti neobhodno potrebne, e-nako kakor je neobhodno potrebna prisotnost »spretnega« režiserja, rili tedaj pomeni to, da ti bučni ne-odrešenci sami ne verujejo v ire-
dentistično orientacijo svojega mesta, da sami ne verjamejo v to, kar nam in zaveznikom zatrjujejo kot vzvišeno nad vsak dvom, kot neizpodbitno resnico.
Kako daleč sega iredentistična negotovost, se vidi tudi iz predsto-ječega potovanja ministrskega predsednika De Gasperija in ministra zunanjih zadev Sforze v London. Verjetno je njihova namera, da pred bodočimi volitvami spomnijo britanske državnike na vsebino deklaracije od 20. marca 1948 o Trstu in da morda v očigled bodočih volitev priporoče imenovanje naslednika, ki bi nadaljeval znano Aireyevo tradicijo.
Ako naj torej glede novega namestnika izrazimo kako željo ali pričakovanje, bi se ta glasila takole: Upamo, da bo novi namestnik strože kot doslej gledal na to, da se v Trstu uveljavijo načela mirovne pogodbe ,in da se glede nas spoštujejo one osnovne človečanske in narodnostne pravice, ki so bistvena svetinja vsake prave demokracije, in to ne le zaradi pomirjenja naroda, ki je toliko pretrpel zaradi italijanskega nasilja, temveč posebno zaradi ugleda in dostojan-
stva tiste mednarodne organizacije narodov, ki naj novemu človeštvu da svoje najbolj plemenito obeležje. Zato pričakujemo od zavezniških oblastev nič več in nič manj kot nepristransko uveljavljenje zakona in vsestransko popolno zakonitost.
Zato vesti, kot jih na primer »New York Times« neizkušeno meče v svet, da služijo za poskusne balončke glede odjeka na predlagano narodnostno upravno preureditev obeh področij Svobodnega tržaškega ozemlja, naj nikogar ne presenečajo, še manj pa zaskrbljujejo. Morda bi hoteli Italijani s pristankom na takšno preureditev dokazovati svetu, da nas Slovencev in Hrvatov v Trstu ni, potem ko so pač morali priznati, da je tržaška okolica, to se pravi 99 odstotkov vsega tržaškega ozemlja, popolnoma slovenska!
Zakaj iznašajo nove načrte glede našega ozemlja, ki naj bi kot kompromisna rešitev premostili vse nastale težave s Trstom, ko pa že razpolagamo s kompromisom, sklenjenim na pariški mirovni konferenci in za katerega so doslej pokazali zelo malo razumevanja?
„Teden varnosti"
Dne 4. marca je bila v Ljudskem domu tiskovna konferenca, ki jo je vodil šef A IS urada ZVU g. Cootes. Konferenca je bila nekaka otvoritev »tedna varnosti«, ki ga je odredil gen. Blanchard, glavni ravnatelj ZVU za civilne zadeve. Poleg zastopnikov tiska so bili navzoči šef civilne poLicije polk. Haroldsun, šef tiskovnega urada civilne policije major Brand, vodja zbora uničevalcev razstreliva Torinetti in šolski upravnik Rubini. G. Cootes je pojasnil namen »tedna varnosti«, pri katerem naj bi sodelovali vsi stoji tržaškega prebivalstva.
Mnogo nesreč se je pripetilo na našem področju zaradi najdenega razstreliva in drugega orožja, skritega po koncu vojne iz najrazličnejših razlogov. Mnogo tega streliva in orožja je še vedno sjcritega v’ težko dostopnih krajih, v gozdovih, na polju in celo v stanovanj-
skih prostorih našega področja.
Pri ZVU deluje poseben zbor u-ničevalcev tega nevarnega orožja, ki prihiti na pomoč na navaden telefonski poziv, ki ga boste opravili po možnosti s posredovanjem najbližje-postaje civilne policije.
Ce pri svojem delu ali pa ob priliki sprehoda naletite na sumljive vojne naprave in orožje, javite to nemudoma policiji! S tem boste preprečili večje nesreče in marsikomu rešili življenje. V glavnem se pa iz prav nobenega razloga ne dotikajte najdenih sumljivih predmetov, -ki so često nevarne vojne naprave!
Pozivamo vse naše kmetovalce, delavce, učiteljstvo in šolsko mladino, naj sodelujejo pri človekoljubni zamisli »tedna varnosti«, un tudi po, izteku, tega tedna še vedno postopajo v skladu z navodili, ki smo jih zgoraj navedli.
Seja glavnega odbora SDZ Gen. E. Sebree v Trstu
Dne 11. marca 1.1. ob 9.30 uri dopoldne bo redna seja glavnega odbora SDZ v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11.
Iz tajništva SDZ
Občni zbor SPM
Občni zbor Slovenske prosvetne matice v Trstu bo v četrtek dne 15. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor eno uro kasneje ob vsaki udeležbi.
Seja glavnega odbora SPM
V pondeljek 12. marca ob 18. uri bo seja glavnega odbora SPM. Zaradi bližnjega občnega zbora vabimo vse odbornike, da se seje zanesljivo udeleže! Na sejo so vabljeni tudi revizorji in zapisnikarji z zadnjega občnega zbora.
TAJNIŠTVO
Predavanje v SPM
V torej dne 6. t. m. je v SPM predaval prof. Boris Sancin o temi: »Ameriška pomoč Jugoslaviji«. Predavatelj je izredno številnim poslušalcem smotrno prikazal razpoloženje ameriških parlamentarcev na podlagi stenografskih zapiskov njihovih govorov ob priliki glasovanja glede pomoči Jugoslaviji.
Na predavanje se obširneje vrnemo prihodnjič.
Razdeljevanje močnih krmil
Zainteresiranim kmetovalcem-ži-vinorejcem dajemo na znanje naslednje:
Z namenom, da bi kmetovalci vedno bolj spoznali vrednost, ki jih imajo prikladna močna krmila pri krmljenju krav mlekaric, je kmetijsko nadzorništvo pričelo z razdeljevanjem po polovični ceni, male količine (kg 60 do 120) »posebne mešanice za krave mlekarice« tistim, ki jo želijo poizkusiti!
Tozadevna nakazila se lahko dvignejo pri tehničnem oddelku -Področnega kmetijskega nadzorni-štva - v ulici Ghega štev. 6/1. - vsak dan v dopoldanskih urah.
Ker je količina močnega krmila omejena, se predvideva, da bo kmalu poSla.
Zavezniški obveščevalni urad javlja, da je 1. marca prispel z avtomobilom v Trst general B. Edmund Sebree, ki je naslednik namestnika vrhovnega področnega poveljnika in glavnega poveljnika ameriških čet v Trstu generala Hogea.
General Sebree se je odlikoval v aktivni službi med minulo vojno na tihomorskem in evropskem bojišču. Pozimi leta 1942 - 43 je poveljeval na Guadalcanalu četam mornariških strelcev in kopne vojske, ki so se junaško upirale japonskemu navalu. L. 1944 je poveljeval četam, ki so se borile pri Saint Lo-ju in Viru v Normandiji ob slavnem izkrcanju zahodnih sil na francoski obali.
Po vojni je služboval za kratek čas v domovini, nato pa bil premeščen kot vojaški ataše v Avstralijo.
V	Evropo se je vrnil 1. 1947. Od avgusta 1949 je poveljeval ameriški posadki v Monakovem v Nemčiji.
Boršt
Dne 22. februarja je objavilo »Delo« opis seje dolinskega občinskega sveta. Dopisnik se napihuje in hoče stvarno dokazati, kako jim je pri srcu ljudski blagor.
Naj samo omenimo glede predloga o nakupu zemljišča za športno i-grišče. — Tukaj človek kar obstane. Ali je to res potrebno?? Je-li to življenjskega pomena za nas?
Vsa čast svetovalcu Andreju, da je opozoril na napako. Mi dobro poznamo svetovalca Andreja. On je priden, skrben in požrtvovalen delavec, ki lahko pokaže na svoje uspehe, dosežene v borbi za gospodarski obstanek, medtem ko ga dopisnik »Dela« smatra za staroko-pitneža.
Mi torej vprašamo cenjenega dopisnika, kaj je bolj potrebno in kaj za nas kmetovalce bolj važno: športno igrišče ali pa požrtvovalna poglobitev v napredno umno kmetijstvo?
Mi nismo proti zabavi in športu, toda prej naj se upošteva gospodarski in socialni položaj občanov in njihova življenjska raven, šele potem naj vaški očetje razpravljajo o zabavi in športu.
Sicer pa kdor se čuti tako razumnega za naše zabavne in športne potrebe, naj sam gmotno podpre omenjena prizadevanja in naj ne uveljavlja svojih načrtov na račun vseh občanov!
Proces Ucropina
Zavezniško zborno sodišče se je bavilo pretekli teden z zločinskim dejanjem, ki ga je dne 13. septembra 1947 zagrešil dijak Ucropina s sodelovanjem štirih svojih vrstnikov.
Nekaj dni pred zločinom se je družba petih mladih dijakov zbrala pod vodstvom Ucropine in soglasno sklenila, da je treba izvršiti teroristično »ustrahovalno« dejanje proti tržaškim Slovencem. Izbrali so si za svoj podvig prosvetni krožek pri vojaški bolnici, ki je dne 13. septembra 1947 priredil zabavo za svoje člane. Ustrahovalci so se oborožili s samokresi, bomba-bi in brzostrelko, ki so jo prinesli na kraj zločina v violinskem toku. Z vrta Solingerjeve vile, ki je tri sto metrov oddaljena od prosvetnega krožka in zgrajena na vzvišenem prostoru, je izstrelil Ucropina, trditzrLjJSfgt sufijih sodelavcev, 31 strelov' proti vrtu in dvorani o-menjenega krožka. Kot žrtev podlega zločina je padla 11-letna u-čenka Milka Vrabčeva, laže pa bila ranjena še 25-letna Vanda Jermanova.
Po dejanju so se teroristi razbežali, pri tem pa iz »varnostnih« razlogov streljali iz samokresa za stražnikom, ki jih je zasledoval.
Organizator podviga Ucropina je dan kasneje zbežal v Italijo misleč, da se je s tem rešil pred Pravico. Njegovi sodelavci so pa bili aretirani in sojeni. Ker so vsi enoglasno obremenili odsotnega Ucropino kot organizatorja podviga in dejanskega morilca mlade Vrabčeve, jih je zavezniško sodišče zelo milo sodilo: dobili so 7 let zapora, od katerih so jim bila 3 leta takoj odpuščena; odsedeli so pa zaradi »dobrega vedenja« samo 39 mescev in so danes že na svobodi! Eden izmed njih je bil celo oproščen!
Italijanska policija je pred kratkim izročila Ucropino sodnim obla-stvom STO-ja, da ga sodijo.
Srce se nam mučno stisne pod dojmom usmiljenja in gnusa nad tem mladim zločincem:	smili se
nam, ker je deloval kot lutka za tuje koristi v borbi proti našemu ljudstvu na Tržaškem; gnusi se nam, ker je hladnokrvno streljal v gručo razigranih tržaških Slovencev, zbranih na vsakotedenski zabavi, zavedajoč se resnosti svojega ustrahovalnega dejanja proti Slovencem kot takim (po Ucropinovi dobesedni izjavi pred sodiščem »atto intimidatorio contro gli Slavi«).
Resnosti obtožbe se je zavedal tudi Ucropinov branilec odvetnik Poillucci, čeprrav je skušal dokazati, da streljanje iz brzostrelke ne spada v vrsto terorističnih dejanj, ki jih kazenski zakon izrecno navaja. Sicer pa kazenski zakon še ne omenja atomskega orožja...
Državni pravdnik, ki je temeljito pripravil vse dokazno gradivo, nas je presenetil, ko je spoznal U-kropino za krivega, toda krivega le nenamernega zločina... Ali se je šel Ucropina s svojimi pajdaši v Solingerjevo vilo zabavat ob zvokih orkestra, ki jih je on s svojimi streli zmedel v strašen mrtvaški odmev? Mar se ni Ucropina s svojimi sošolci domenil, da ustrahuje, da strelja, da ubije skupino tržaških Slovencev? Mar ni njegov načrt tudi deloma uspel? Pa tudi slična pravna domislica odvetnika Poilluccija nam prikazuje v čudni luči pravni čut nekaterih sodržavljanov Ucropina je sličen lovcu, ki je namesto divjačine ustrelil Izletnika!... Vendar po našem mne-
nju z razliko, da je šel lovec na lov z namenom, da strelja divjačino, Ucropina pa Slovence!
Sodišče je kljub temu osvojilo predlog državnega pravdnika in obsodilo Ucropino samo na pet let in tri mesce zapora, upoštevajoč sicer vse obtožilne okolnosti. Priznati moramo, da je tudi vse krajevno italijansko časopisje ugotovi-
lo,	da je sodba izredno mila!
Za nas ni važno, da-li je bil U-cropina obsojen na pet ali deset let ječe. Za nas je važno, da je priznal in bil obsojen zaradi »ustrahovalnega terorističnega dejanja proti Slovencem«, ki ga je izvršil z brzostrelko. Z Ucropino je bil torej obsojen prav za prav neznani dejanski in namerni veliki zločinec, ki mu je hinavsko potisnil orožje v mlade roke, da ubija Tržačane, ki niso hoteli in nočejo nazaj v sužnost!
Obsojen je z Ucropino tudi sistem tlačenja tržaških Slovencev, izigravanja njihovih pravic in zločinskega raznarodovanja v preteklih letih muk in trpljenja!
Radijsko predavanje o na-brežinskih obč. zadevah
V	ponedeljek dne 5. marca je predaval na tržaški radijski postaji o nabrežinskih občinskih zadevah g. J. Terčon, predsednik okrožnega odbora SDZ in podžupan občine DevinjNabrežina.
O temeljitem predavanju bomo obširneje poročali prihodnjič.
Občinska seja v Nabrežini
Pretekli četrtek dne 1. marca je bila seja občinskega sveta v Nabrežini.
Takoj po čitanju zapisnika zadnje seje je župan obsodil tendenci-jozno poročanje nekaterih časopisov o delovanju občinske uprave. Smatral je to za obrekovanje ne samo svoje osebe, ampak cele u-prave. Odbornik Terčon in občinski tajnik sta pojasnila zadevo, glede katere je po pisanju »Primorskega dnevnika« župan zakrivil, da je bila občina obsojena na 105 tisoč lir sodnijskih stroškov. V tej zadevi so povzeli besedo razni občinski svetovalci, ki so soglasno obsodili tak način pisanja in obrekovanja. Tudi občinski odbornik Ljudske fronte Skerk je obžaloval, da je prišlo do tega članka, in da bi on prav gotovo pojasnil dopisniku »Primorskega dnevnika«, kako
je z zadevo, ko bi se ta le nanj o-brnil. Na predlog svetovalca Ma-rizze se je zadeva predala ožjemu odboru, da ukrene potrebne korake.
Nato je župan prečital protest prebivalcev iz Stivana zaradi sklepa prejšnje seje občinskega sveta, da se zgradi v Nabrežini sedma stanovanjska hiša. Zupan je pojasnil, da je tudi v Stivanu stanovanjska kriza zelo pereča in je našteval razne primere, glede katerih je treba nekaj ukreniti. Zaradi tega se je po daljšem razpravljanju razveljavil .sklep zadnje seje ;in se ie sklenilo, da se bo zgradilo sedmo stanovanjsko hišo s šestimi stanovanji v Stivanu .pri Devinu.
Dalje se je sklenilo, da se od družine Mervič kupi zemljišče za zgraditev zdravniškega ambulatori-ja v Devinu, in sicer 490 kv. m po 500 lir za kv. m. Za novo šolo v Nabrežini se je sklenilo kupiti 2000 kv. m zemljišča od družine Caha-rija iz Nabrežine po 200 lir za kv. meter.
Sledila je nato razprava o poročilu odbornika Slavca o javnih delih v občini. Po raznih predlogih je bilo poročilo o javnih delih odobreno.
Prihodnja seja bo v četrtek 8. t. m. ob 17. uri.
Veliko tihotapstvo kave
Oblastva so prišla na sled veliki tihotapski zadevi s kavo. Tihotap-ci-najemniki luških skladišč so s pomočjo policije izvozili v teku e-nega leta iz tržaške proste luke o-gromne količine kave.
Policija je že aretirala večje število oseb.
Italijanska policija je aretirala pretekli teden v Tržiču Nemca H. Schlipperja zaradi velikega tihotapstva cigaret. Pri tem so ugoto-tovili, da je H. Schlipper tudi glavni kolovodja tihotapstva s kavo v Trstu, zaradi česar je aretiranih že več oseb, med njimi dva civilna policaja in nekaj trgovcev. A-retirali so tudi carinskega inšpektorja C. D’Emelia.
Tečaj o ameriškem gospodarstvu v Salzburgu
Zavezniška čitalnica sprejema prijave za natečaj izpopolnitve v »teoriji in praksi sodobnega gospodarstva v Združenih državah« na ameriški akademiji v Salzburgu v Avstriji. Tečaj bo v maju. Izbrani kandidati bodo imeli brezplačno hrano in stanovanje ter povrnjene šolske izdatke za ves čas trajanja tečaja.
Nadalnje informacije so na razpolago v Zavezniški čitalnici v u-lici Trento, 2 (tel. 57-09).
Od srede  do srede
„Prim. dnevnik “ in uprava nabrežinske občine
2e večkrat smo omenili, kako izrabi »Primorski dnevnik« vsako priliko, da skuša oblatiti upravo naše občine, a posebno še našega župana g. Kralja. Da so vsi ti napadi le podle klevete in nepristransko poročanje o vseh občinskih zadevah, je jasen dokaz tudi v tem, da se list ne informira prej pri svojem zastopniku v ožjem občinskem odboru, ki je o vsem delovanju župana in občinskega odbora prav dobro poučen. Toda njim ni za resnico, gre jim le, da kolikor morejo lažejo in blatijo svoje na'-sprotnike, ker le s takimi sredstvi upajo ujeti nekaj več glasov za svojo slovensko in italijansko »fronto« na prihodnjih občinskih volitvah, kot so jih ujeli pri prvih.
V	nedeljski številki »Primorskega dnevnika« je g. Janko Furlan napisal celo stran o vseh zanimivosti nabrežinsko-devinske občine. Vse prav, a tudi tu se g. Furlan ni mogel vzdržati, da ne bi klevetal našega župana! Dobesedno je napisal, da župan in tajnik v praksi ne zadovoljujeta Občinarjev slovenske narodnosti, a posebno ne tistih naprednega gibanja. Dalje pravi, da se župan premalo briga pri oblast-vih za svoje Občinarje in da sploh ne pozna potreb svojih občanov, ki so po vojni težko prizadeti, itd. Mi bi pa rekli, da gospod oz. tov. Furlan sploh ne ve, kako župan uraduje, ker drugače bi takih bedarij ne pisal. Kdor koli pride na občinsko upravo, se lahko svobodno izraža v svojem jeziku in vsakomur je zagotovljena pomoč, v kolikor je to seveda sploh mogoče. Za upravnika občine so vsi enaki, pa naj imajo kakršno koli izkaznico v žepu! Glede posredovanja pri oblastvih v korist vseh Občinarjev in o tem, kako razume župan potrebe svoje občine, bi moral g. Furlan povprašati člana Ljudske fronte, ki sedi v občinskem ožjem odboru. Ta bi mu povedal kolikokrat je on sam spremljal župana k raznim oblastvom in koliko se je župan še sam zanimal in brigal pri višjih organih za občinske koristi.
Višek njihovega obrekovanja je članek v »Primorskem dnevniku« z dne 28. p. m. Tu so županu kar naprtili zaslugo, da je občina Izgubila pravdo proti nekemu Občinar-
ju in da je potem morala občina plačati 105 tisoč lir sodnijskih Stroškov. Ko bi se dotični dopisnik ali časnikar prej obrnil do nepristranske osebe po pojasnila, bi zadeva izgledala nekoliko drugače. Gre za staro stavbo, ki že več let ni imela pravega lastnika, a je prišla pozneje v last g. Kneza, ki je hotel to stavbo prenoviti in modernizirati. Ker je bila po njegovem mnenju streha te stavbe v slabem stanju, je naprosil občinski tehnični urad, da jo pregleda in izda potem svoje strokovno mnenje, ker na ta način bi lahko spravil najemnike iz hiše in si tako svojo hišo uredil za svoje potrebe. Pri tem je treba pripomniti, da je za vse svoje najemnike poskrbel drugo stanovanje, a za g. Kojanea tudi drugo delavnico v bližini sedanje. Od tehničnega urada je bil za ta pregled pooblaščen g. inž. Mosetti, ki je izdal svoje izvedeniško poročilo, v katerem pravi, da je dotična stavba zaradi strehe v nevarnem stanju. To poročilo je potrdil tudi obč. inž. Šor-
li.	Na podlagi tega poročila je župan izdal dekret, da se dotična hiša izprazni, kar bi v enakem primeru napravil vsak drug župan, tudi če bi slučajno izšel iz slovensko-italijanske Ljudske fronte.
Res je, da so potem najemniki vložili rekurz in je res, da je druga višja komisija dognala, da stavba ni v nevarnosti, da se poruši in je zaradi tega mnenja področni predsednik razveljavil županov dekret.
Sodnijski stroški za vsoto okoli 105 tisoč lir so prišli res v breme občinske uprave, ker pa v vseh javnih upravah velja načelo, da kdor pogreši, ta mora tudi škodo trpeti, je v tem primeru moral to vsoto plačati obč. inž. Šorli iz svojega žepa, čeravno on te hiše ni pregledal. To vsoto Je g. inž. poravnal takoj po zaključitvi te zadeve pri področnem predsedništvu;
Občinarji sami naj sedaj sodijo, ali je res župan to zakrivil in ali je res on oškodoval občinsko blagajno! Tudi to zadevo je »Primorski dnevnik« izrabil le za obrekovanje. Ljudstvo s tem dokazom več lahko izprevidi, koliko sme verjeti takim časnikom.
28. FEBRUARJA: Zaradi resnega razkola v vladni večini glede nove upravne zakonodaje, je francoske, vlada podala ostavko. — V Beogradu so ustanovili svet za zunanjo politiko. — Italijanska vlada je pri parlamentarnem glasovanju o zahtevanih gospodarskih pooblastilih ostala v manjšini (214 : 219 glasov); zaradi tega že govorijo o možni krizi De Gasperijeve vlade. — Slabo vreme onemogoča večje vojaške operacije na Koreji. — V Indiji se širi epidemija koz. — Bivši ameriški komisar v Nemčiji hucius Clay je izjavil pred senatno komisijo za zunanje in vojaške zadeve, da bi SZ že sprožila novo vojno, ko bi bila nanjo pripravljena. — Truman bo morda pritegnil v vlado newyorškega republikanskega guvernerja Deweya. — Jugoslavija prosi za novo gospodarsko pomoč na Zahodu.
1.MARCA: Maršal Tito izjavlja, da je za sedaj bolje ne dotikati se tržaškega vprašanja, če je na obeh straneh jasna želja in mnenje, da v sedanjem položaju to vprašanje ni zelo važno. — SZ je pristala na sestanek namestnikov štirih zunanjih ministrov. — Med Francijo in ZDA je prišlo do spora glede nadzorstva nad nemško industrijo. — Cete OZN zopet močno pritiskajo na komunistične položaje na srednjem korejskem bojišču. — Demo-krščan Bidault je dobil nalog za sestavo nove francoske vlade. — Zaradi »tehnične« krize je bil odložen kongres KP Zahodne Nemčije. — Pri zopetnem parlamentarnem glasovanju o zahtevanih gospodarskih pooblastilih je dobila italijanska vlada samo 7 glasov večine (253 : 237).
2. MARCA: Demokrščan Bidault je vrnil pooblastilo za sestavo nove francoske vlade; pooblastilo ima sedaj radikalec Queille. — Baje je angleški zunanji minister Bevin pripravljen odstopiti. — Sile OZN so na srednjem korejskem bojišču zasedle važno križišče Hoengsong.
— Arabska liga bo zahtevala, naj se OZN bavi z maroškim vprašanjem. — Indija se ne strinja z an-gloameriškim načrtom glede Kašmirja. — Zahodna Nemčija bo v kratkem ustanovila lastno zunanje ministrstvo.
3.MARCA: Tudi radikal Queille je vrnil pooblastilo za sestavo nove francoske vlade; pooblastilo je sedaj dobil socialist Guy Mollet. — SZ izvaja močan gospodarski pritisk na vse svoje satelite. — Zahodna zastopstva so se že sestala v Parizu, da se domenijo o enotnem nastopni na konferenci štirih namestnikov. — V Pragi so aretirali tudi ženo bivšega češkoslovaškega zunanjega ministra Clemen-tisa. — Katoličan Romme sestavlja novo holandsko vlado. — Sovjetski zastopnik pri OZN Malik zanika vesti, da bi se pogajal z ZDA glede japonske mirovne pogodbe. — Truman zanikuje vesti o sporu z zunanjim ministrom Achesonom. —
4. MARCA: Moša Pijade izjavlja na prredvolivnem zborovanju v Beogradu, da Jugoslavija ni več o-samljena. — Cete OZN na Koreji naletavajo na vedno hujši odp>or komunističnih edinic, kljub temu so uspešno navalile na položaje o-koli Seula. — V Parizu se je začelo zasedanje namestnikov štirih zunanjih ministrov; na sestanku bodo zahodne sile nastopale soglasno in odločno. — Angleški tisk se zmerno optimistično izraža o sestanku štirih.
5. MARCA: Davčna komisija Z. D.A. zahteva znižanje preračuna.
— Na prrvi seji namestnikov v Parizu sta padla dva predloga: SZ zahteva najprej razpravo o razorožitvi Nemčije, Anglija pa najprej razpravo o vzrokih za sedanjo napetost v svetu. — V Egiptu so v teku velike protifrancoske demonstracije zaradi francoskega postopanja v Maroku. — V Maroku so francoska oblastva aretirala 9 nacionalističnih voditeljev. — Maršal Tito je prevzel začasno vodstvo zunanjega ministrstva, ker je Kardelj težko obolel. — Poslanik CSR v Indiji Kratohvil je izbral svobodo! — Sile OZN so naletele na vsem korejskem bojišču na velik odpor, ki ga nudijo sveže komunistične čete.
6. MARCA: Parlament je odklonil zaupmico socialističnemu prvaku Guy Molletu, ki je zaradi tega vrnil pooblastilo za sestavo nove francoske vlade. — Opazovalci O. Z .N. na Koreji javljajo, da so Kitajci poslali na bojišče 12 svežih divizij. — V Moskvi se je začelo drugo zasedanje Vrhovnega sovjeta SZ. — V Parizu ni opaziti še nobenega zbližanja med nasprotujočimi si stališči SZ in zahodnih sil; Anglija je prepričana, da je to zbližanje mogoče, medtem ico je SZ začela z ostro polemiko. — Italijanska vlada je dobila zaupmico v parlamentu pri glasovanju o o-borožitvi; opozicija se ni udeležila glasovanja.
ZAHOD IN TITO
PO ČLANKIH BOGDANA RADIČE
Vprašanje oportunosti podpiranja Tita in njegovega režima, razpravljanje o mejah, do katerih naj se Zahod, predvsem pa Združene države, spuščajo v to nenavadno politično igro, ki bo imela predvidoma vojaški epilog, in končno razpravljanje o pogojih, ki bi morali spremljati dajatev pomoči, je zadeva, ki ne izgublja na aktualnosti. Kljub temu, da je ameriški kongres pomoč Titu že odobril .in da ta pomoč tudi prihaja, ostaja vprašanje stalno odprto. K njemu se neprenehoma vračajo najrazličnejši pisci. To že samo po sebi kaže, da v vrednotenju tega novega »zavezništva« ni enotnih gledanj ter da se vsi — bodisi tisti, ki govore v prilog podpiranja, ali pa oni, ki pred njim svare — s svojim razpi-savanjem o stvari dobro zavedajo, da gre tu za nekaj nenaravnega in tveganega, če ne celo usodnega.
K razčiščevanju pojmov na Zahodu o tej stvari mnogo prispeva tudi jugoslovanska emigracija. Publicistično pa predvsem v ameriškem tisku največ pomaga znani hrvatski publicist Bogdan Radiča, na katerega delo smo v našem Listu že večkrat opozorili. Bogdan Radiča je bil takoj po vojni v Beogradu načelnik tiskovnega urada za tujino, kmalu pa je to mesto zapustil in si rajši izbral svobodno begunstvo, kot da bi služil Titovemu režimu. Postal je v tujini eden izmed najostrejših tožiteljev Tita in njegovega komunističnega režima. Na Zahodu uživa danes nedeljen publicistični ugled.
V	članku, ki ga je pred kratkim objavil v »The Saturday Evening Post« pod naslovom »Jugoslavija bo povzročila nov glavobol, če svojih kart ne bomo prav izigrali«, pravi Radiča, da je Jugoslavija prišla zdaj do točke, ko se mora odločiti, katero pot bo ubrala, da se izogne neizogibnemu polomu. Pomanjkanje hrane, ki meji že na lakoto, je tolikšno, da sta državo zajela obup in otopelost. »Taktična« pomoč Titu pa ni dosegla tistih uspehov, kot jih je pričakoval Zahod. Komunistični svet ni dobil razpoke in tudi ni bil oslabljen; Tito pa je zelo slab bolnik, katerega edini življenjski up je v kapitalistični transfuziji krvi. Vendar je Amerika obljubila obsežno pomoč, ne da bi stavila pogoje.
Titova vlada se seveda izgovarja na sušo, v resnici pa gre za nesposobnost komunističnega režima, da bi prehranjeval državo, istočasno pa za socialistične poskuse, kakršne si lahko izmislijo samo nesposobni, nepismeni in fanatični doktrinarci komunistične partije.
To brezupno gospodarsko stanje postaja še težje zaradi stalnega strahu pred napadom Sovjetske zveze ali njenih satelitov. Radiča navaja ugotovitev nekega begunca-častnika, ki je označil položaj v Titovi vojski kot popolnoma brezglav.
Mnogo Jugoslovanov se boji, da bo zahodna moč Titu utrdila komunizem v Jugoslaviji, ne da bi državo rešila pred Stalinovim napadom. Radiča navaja dopisnika »The New York Herald Tribune« Gastona Coblentza, ki je obiskal Jugoslavijo in ugotovil tam 87 odstotno protikomunistično večino.
Pisec članka pravi v zaključku, da bi bilo treba zahtevati od Tita (če mu Zahod že nudi pomoč), da izpusti demokratske voditelje, ki
gnijejo po ječah, da vključi v vlado demokrate, ki jih podpira narod in da izvede svobodne volitve pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Enako meni, da bi moral Tito odpraviti politične komisarje v vojski. Svoj članek pa pravilno zaključuje z ugotovitvijo, da bi bila samo demokratična Jugoslavija, ki bi zagotavljala enake federalne pravice vsemu prebivalstvu, sposobna nuditi dejanski odpor komunistični napadalnosti.
V	reviji »The New Leader« pa se je Radiča z obširnejšo razpravo dotaknil knjige »Tito in Goljat«, ki jo je napisal ameriški vojaški ataše v Beogradu med prvo in drugo svetovno vojno Hamilton Fish Armstrong. Knjiga je pisana na podlagi raznih uradnih izjav in razgovorov, ki jih je imel Armstrong s Titom, Kardeljem, Pijado in Dji-lasom. Radiča vprašuje pisca knjige, ali je čital uradno revijo komunistične partije Jugoslavije »Komunist«. Ce bi jo bil čital, bi bil opazil, da so jugoslovanski kolnunisti od 1. 1939 dalje označevali drugo svetovno vojno kot angleško-fran-cosko imperialistično zaroto. Tito se je upiral vstopu Jugoslavije v vojno in njegove sile so sabotirale jugoslovanski odpor v času Hitlerjevega napada v aprilu 1941. Pisec
knjige je tudi spregledal objavljeno dejstvo, da je leta 1945 Kardeljeva žena omenila sovjetskemu veleposlaniku, da ima Titova vlada namen vključiti Jugoslavijo v Sovjetsko zvezo in zliti komunistično partijo Jugoslavije z vsezvezno komunistično partijo. Pisec tudi ne o-menja, pravi Radiča, da je Tito likvidiral pol milijona ljudi, ker so izražali isto mnenje, kot ga Fish Armstrong izraža v Ameriki. Dalje podčrtuje, da Armstrong očitno misli, da »nove svobode« v jugovzhodni Evropi ne bodo ustavili borci za svobodo (katerih v Jugoslaviji ni nikoli podpiral), temveč Titovi komunisti.
Radiča navaja v svoji razpravi še vrsto raznih drugih netočnosti, napačnih gledanj in zaključkov pisca knjige »Tito in Goljat«, ki jih s spretnim navaijanjem protidokazov z lahkoto pobija. Svoj pregled zaključuje s tehtno ugotovitvijo, da Američani kljub temu, če razni Armstrongi to trenutno pozabljajo, dobro vedo, da razpolaga Zahod s silnejšimi vrednotami, s katerimi lahko bolj porazi komunizem kot kakršno koli komunistično ali fašistično odpadništvo, kot se je pokazalo med drugo svetovno vojno v Italiji.
KULTURA
Akademija slovenske višje gimnazije
Višja realna gimnazija v Trstu je v soboto 3. marca 1951 priredila v Ljudskem domu akademijo, ki ie bila skrbno pripravljena in znači znaten napredek napram lanskemu letu. Dvorano so napolnili do kraja starši dijakov in prijatelji dijaške mladine ter dijaki sami. Ze pri vstopu je prijetno presenetil lep zastor z zaveso, ki ga je posodilo Slovensko narodno gledališče; lepa oprema odra je prireditev znatno dvignila.
Posrečena je bila uvodna točka. Cankarjev slavospev slovenski zemlji »Pesem domovini«, ki jo je prednašal Dimitrij Škrinjar s klavirsko spremljavo. Nato je nastopil mešani pevski zbor 50 dijakov in dijakinj pod vodstvom profesorja Zorka Hareja. Na sporedu so imeli štiri pesmi, katerim so dodali še »Nazaj v planinski raj«. Zbor je bil dobro pripravljen, vendar mislimo, da je spričo šibkih sopranov in solistov zbral nekatere pretežke skladbe, ki zato niso prišle do pol ne veljave. Daleko nad ravnijo dijaške prireditve pa je bila točka, telovadni ples na Čajkovskega »Cvetlični valček«, ki ga je sestavila in navežbala prof. Krasulja Suhadolčeva. Predvsem je treba pohvaliti poetično in učinkovito sestavo. Nastopilo je 8 telovadk v krasnih kostumih na spremljevanje klavirja in dveh violin. Menjajoča se osvetlitev je pripomogla k popolnemu uspehu te točke. Le vajeno oko je moglo odkriti malenkostne neskladnosti in nepopolne drže, ■brez katerih bi sestava prišla še do večje veljave. Želeli bi pa prihodnjič videti tudi dijake v kaki strumni točki.
Po kratkem odmoru je sledil drugi del akademije, Sofoklejev »Kralj
Oidipus« v prevodu Antona Sovreta in v režiji prof Jožeta Peterlina. Z odra so odmevali mogočni verzi te slavne umetnine o neizprosnosti usode in do kraja pritegovali pozornost občinstva. Tudi tu moramo pohvaliti lepo opremo in nemajhen trud režiserja, ki je postavil na oder dostojno izvedbo mogočnega dela. Pohvaliti moramo vse igralce, med katerimi so izstopali Oidipus (Jurij Slama), posebno v nekaterih prizorih, Jokasta (Neva Rudolfova), duhovni (Drago Gorup), Teiresias (Sergij Pahor) in Korinčan (Jurko Kozem).
Prireditev, ki so ji prisostvovali polk. Marshall za Zavezniško vojaško upravo, šef Prosvetnega urada prof. Andri in predstavnik šolske uprave Rubini, je bila vzorno organizirana in je potekla v zadovoljstvo staršev in vseh ljuhiteljev slovenske učeče se mladine.
„ Literarne vaje“ dijakov slovenske nižje gimnazije v Trstu
Pri lanskoletni zaključni razstavi na slovenski nižji gimnaziji v Trstu nas je prijetno presenetil vezani prvi tipkani letnik »Literarnih vaj« gojencev zavoda. Z radovednostjo so obiskovalci razstave listali po »Vajah«, se tu pa tam presenečeno ustavljali in se poglabljali v kratko črtico ali pesem, plahi umetniški poskus naših najmlajših.
Tržačani smo dobili svoje »Literarne vaje«. Morda se danes še ne zavedamo ogromnega pomena tega literarnega pojava naših nižješol-cev! V par letih bodo tržaški »va-jevci« pomnožili vrste naših književnikov, pisateljev in pesnikov. Naše pričakovanje ni neutemeljeno, ker je med današnjimi »Vajev-ci« zares mnogo obetajočih talen-
tov, ki našo sodbo povsem potrjujejo.
Drugi letnik »Literarnih vaj« je letos med nami že s svojim drugim šapirografiranim snopičem v lični broširani opremi. Razveseljiv je podatek, da izhajajo »Vaje« v tri sto izvodih, medtem ko so lani izhajale samo v treh izvodih, od katerih hrani enega dijaška knjižnica nižje gimnazije, drugega zavodna profesorska knjižnica, tretjega pa prof. Rudolf Fajs, usmerjevalec literarnih stremljenj zaupane mu mladine.
Prof. Rudolf Fajs pravilno poudarja v uvodni besedi k letošnjemu prvemu snopiču:
»Literarne vaje nimajo umetniškega namena. Imajo vzgojen namen. Slovenščina ne sme postati našemu dijaku samo predmet, kot so drugi učni predmet! Postati mu mora predmet posebnega zanimanja, predmet, do katerega ima dijak že v tej starosti čisto oseben odnos!«
Ce pazljivo pregledujemo sestavke letošnjih prvih dveh snopičev »Vaj«, moramo zares ugotoviti, da je odnos naših nižješolcev do slovenščine že svojski, za kar gre posebna zahvala našim profesorjem slovenščine.
Ze površnemu čitalcu takoj izstopi iz »Vajinih« ljubkih strani mlada osebnost tretješolke Vijolice Fonde. Vijolica Fonda je presenečala že v osnovni šoli s svojimi dovršenimi deklamacijami. Vezana beseda se ji tudi danes vije iz ust v nežen in dehteč miselni šopek, vendar z razliko, da je »Cicibana« zamenjala z lastnimi stvaritvami, Pa .tudi njena proza, kakor tudi proza Darije Ukmarjeve in Lavre Ferletičeve je že mnogo iznad odličnega šolskega poskusa,
Pohvalno omenjamo vse ostale sodelavce, ki jih navajamo po vrstnem redu, ki so jim ga določile strani v »Literarnih vajah«; Anamarija Tassini, Marija Bole, Albin Koritnik, Marjan Sosič, Marija O-ficija, Selma Micheluzzi, Marija Mislej, Anamarija Piciga, Živka Marc, Pavel Tonon, Anamarija Fol-chi-Vovk, Anica Žerjal, Silva Resinovič, Marija Blazutič (z opisom hiše iz Beneške Slovenije v književnem jeziku in slavjenščini), Damijana Volčič, Judita Adamič, Neva Sancin, Majda Colja, Sidonija DAgostinis in Sonja Štolfa.
Nova revija »Vrednote"
Tiskovni odsek Delovnega občestva za Slovenski katoliški institut je lani obljubil kulturno revijo. Po ves,tnem pripravljanju in po odstranitvi mnogih ovir je zdaj prva številka Vrednot (tako se bo revija imenovala in ne Kultura, kot je bilo lani javljeno) izšla. Prinaša razprave prelata dr. Odarja: »Slovenski katoličani in znanost«; prof. Osana: »Cas — bistvo glasbe« 1. del); dr. Jakliča: »Baraga in Hof-bauer«. Leposlovje predstavljajo pesmi B. Budnih a, Tineta Debeljaka, Srebrniča, Boruta, Valiantn, Rakovca in 1MD, sestavki v prozi Stanka, Kocipra, Bineta Sulinova in V. Beličiča. Razstavo Bare Remče-ve ocenjuje Marjan Marolt, Lojze Geriinič pa Jeremije Kalina »Crno mašo« in Turnškovo »Državo med gorami«.
Na najfinejšem papirju so reprodukcije Goršetovih kipov dr. Mahniča in Prešerna in dveh slik B. Remčeve.
Številka obsega 102 strani in stane 20 pesov. V načrtu so po štiri številke letno.
Naročila in prispevke sprejema uprava Vrednot, Olazabal 2338 Dto
5	— Buenos Aires.
23
Jtonrad Zelenko:
iPri slovenski časti
»Morda jih res ti, še nedoseženi cilji s samimi vročimi balkanskimi tli še zadržujejo pri zatiranju ljudstva na novih ozemljih. Vendar niti daleč ni mi* sliti, da bi za Slovence ob novi meji, če bi se ustalila, napravili kakšno izjemo. Ze zaradi ostalih Sloven* cev na Primorskem in v Beneški Sloveniji in Kanal« ski dolini ne! Če bi za stalno dovolili slovensko šol* stvo na Kranjskem, bi ga morali vrniti tudi na Pri* morskem, kjer so ga zatrli, ter ga uvesti v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. Tako pošteni in sami sebi dosledni pa ne bodo nikoli, da bi se ravnali raj* ši po boljšem kot slabšem. Jim preveč manjka čut za najosnovnejše pravice tujerodcev. Njihova »mi* lost« v Ljubljanski pokrajini bo kaj kratkotrajna. Začelo se bo z odstavitvijo vodilnih osebnosti in ta« ko navzdol do samih slovenskih učnih zavodov... Jih že predobro poznamo...« Profesor Krnčan je go* voril iz izkustva.
»Pri moji veri, ali vesta, da se nekaj takega že kar začenja?« je vpadel Štefan. »Pred nekaj dnevi sem bil gost v neki ljubljanski, prav za prav primorski družini. Na obisk je nepričakovano prišel tudi neki njihov primorski rojak. Bil je vojak poročnik. Mene je pošteno pogrelo. Hotel sem se brž posloviti in iz* gubiti, pa je vitki mladenič začel govoriti slovenski in sem ostal v družini, zlasti ko so me domači pri* držali. Ta poročnik, ki je menda za tolmača na štabu na Kongresnem trgu, je že namignil, da bodo sledile
spremembe. Zvedel je, da bodo prav v kratkem za* menjali rektorja ljubljanske univerze. Zamenjati bi ga že moral neki ljudskošolski učitelj iz Beneške Slovenije. Tudi njegovo ime, Manzini ali kako, je povedal. Doma je iz Podbonesca ob Nadiži. Toda tisti slovenski Benečan je bil tako bister, da je ta* ko j sprevidel, da gre le za nekajtedensko »lutko«, potem ga bo pa zamenjal čistokrvni Kalabrež. Zato je Benečan ponudeno mu mesto rektorja ljubljanske univerze odklonil, češ da se kot ljudskošolski učitelj ne čuti sposobnega za tako odgovorno mesto kot je vodstvo tako uglednega znanstvenega zavoda kot je ljubljansko vseučilišče...«
»Čast tistemu beneškemu Slovencu! Nikoli ga ne bo pekla vest, da je pomagal pokopati slovensko vseučilišče!« je profesor Krnčan z zadovoljstvom tlesnil z dlanmi.
»Zares, za zgled bi mogel biti premnogo Lju* bljančanom, ki se tako neumno naivno dobrikajo južnim prišlekom in jim verujejo, da bodo Ljubija* no, če treba, tudi s silo obvarovali pred nemško za* sedbo in pred uničenjem slovenske kulture!«
»Mar njim za našo kulturo! Še manj kot za lan* ski sneg!« je vskočil z besedo prof. Krnčan.
»Ljubljančani jim nihajo na dušo s tem, da se sklicujejo na rimsko pravico«, je nadaljeval Štefan. »Pa je naravnost bedasto, ko pritepenci že na vseh postajah pišejo: »Roma — doma«, namreč da Rim kroti narode in da bodo ukrotili tudi Slovence.«
»Za božjo voljo, kaj v Ljubljani zares nimajo toliko pameti, da bi, kar zadeva politiko in vedenje napram južnjakom, vprašali za svet preizkušene pri* morske in beneške narodne voditelje?« se je jezno zgražal prof. Krnčan.
— -------—	—--------------------------- fSe	nadaljuj*)
Deklaracija osvobodilnih namenov in načel srednje in vzhodnoevropskih narodov
V zadnjih dveh številkah našega lista smo poročali na kratko o enem najvažnejših dogodkov zadnjih let, to je o izjavi, ki jo je dne 11. februarja letos v Filadelfiji podpisalo 200 vodilnih predstavnikov zasužnjenih narodov Srednje in Vzhodne Evrope. Med predstavniki jugoslovanskih narodov je za Slovence podpisal izjavo predsednik Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miha Krek. Ta izjava postavlja temelje za bodočo ureditev v tem delu Evrope in je bila proglašena z veliko svečanostjo v navzočnosti predsednika Narodnega odbora za svobodno Evropo, bivšega veleposlanika Združenih držav Josepha C. Grewa, ki je napovedal, da bodo načela te izjave vodila izgiadnjo domovin njenih podpisnikov, ko bodo osvobojene t>oljševiškega gospodstva.
V zadnjih dveh številkah smo tudi objavili prevod prvih dveh delov te izjave. iKjava poudarja, da se raakrojevalni proces, ki grozi Evropi, ne more ustaviti, če se ne vrne svoboda narodom Srednje in Vzhodne Evrope, ki so to zaslužili s tem, da so skozi stoletja stali na braniku svobode za Evropo in s svojim trpljenjem v zadnji vojni. Vrniti je treba svobodo narodom in poedincem ter napraviti konec oblasti tujih sil, ki se poslužujejo uslužnih vlad, z nasiljem ustoličenih in z nasiljem vzdrževanih. Narodom je treba omogočiti, da si sami prosto izbirajo svoje zakone in ustanove ter svojo vlado, poedinca pa osvoboditi strahu Ln mu vrniti občutek telesne in duševne varnosti. Cimprej je treba odpraviti vse socialno zlo, ki ga je prinesla komunistična oblast, katera je ustvarila ostro razliko med stradajočimi in potlačenimi množicami in majhno skupino oblastnikov. Narodi Srednje in Vzhodne Evrope uvidevajo, da more rešiti njihove politične, gospodarske in socialne probleme le tesno sodelovanje med njimi in ostalimi narodi Evrope, zato vidijo svojo rešitev v Združeni Evropi na zvezni podlagi, ki jim edina lahko da varnost in jih varuje pred totalitarno diktaturo katere koli sile. Ti narodi se čutijo brate z vsemi svobodnimi narodi sveta, a tudi z ruskim narodom in z vsemi drugimi narodi Sovjetske zveze, ki hrepenijo po skupni rešitvi.
Izjava poudarja, da svet ne more	živeti napol v svobodi
in napol v suženjstvu. Obrača se na	Združene države, ki st>
odločno prevzele vodstvo svobodnega	sveta in z novimi žrtvami ustvarjajo moč, ki bo mogla	zagotoviti pravični in
trajni mir, da naj spregovorijo svojo	besedo. Združeni v Fi-
ladelfiji, ki je rojstno mesto ameriške neodvisnosti, so podpisniki poslali svojim narodom poslanico upanja in strnili svoje poglede na bodočo ureditev svojih držav v deset točk, ki zaključujejo izjavo ter jih zaradi njihove važnosti v celoti objavljamo.
III.
Kontinenti so kakor ljudje navezani drug nti drugega in svet po bas e dah velikega Američana Abrahama Lincolna, katerega spominu se klanjamo, ne more biti napol svoboden in napol zasužnjen.
Načela, ki so zapisana v Atlantski listini, bi lahko zagotovila svetu mir pod pogoji reda in svobode; sedanja kriza je posledica dejstva, da so bila nekatera izmed teh načel opuščena; da bi dorasli tej krizi in težkemu neredu, ki ga je povzročila delitev sveta, ni boljše poti, kakor da se vrnemo k tem načelom in znova damo tej Listini njen prvotni ugled; da pa bomo to	izvedli, je treba imeti
točno določen program in dejansko moč.
Ljudstvo ameriških Združenih držav se zaveda svojega poslanstva in je odločno prevzelo vodstvo svobodnega sveta, da z novimi napori in žrtvami ustvari nadmočno silo, ki bo mogla zagotoviti pravičen in trajen mir.
Svobodni svet je nosilec politične ideje, ki jo mora deliti z vsemi ljudmi, ki si samo želijo, da bi se združili za veliko in pravično stvar; na Ameriških združenih državah, na narodu, ki koraka na čelu, je zdaj, da spregovori; tukaj, kjer so se v času revolucije proti samovladi in v stikih z najbolj ■prosvitljenimi duhovi zahodnega sveta nekoč zbrali predstavniki ljudstva, da zasnujejo ustavo svobodnega ljudstva, in kjer modrost svobodnega ljudstva z avtoriteto, ki izhaja iz slavnih izkušenj, lahko vrne svetu v času, ki je mnogo bolj zmeden, vero v svobodo.
IV.
Tukaj želimo begunci iz Albanije, Bolgarije, Češkoslovaške, Estonske, Jugoslavije, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske in Romunije, lojalno zbrani in enega mišljenja, prežeti z neizmernim trpljenjem in velikimi upi naših narodnih dežel,
Zvesti vzorom prednikov, ki so v teku stoletij v begunstvu, a v stiku s svobodnim svetom skovali temelje ustanov, zakonov in svoboščin svojih dežela,
Poslati iz velike republike Združenih držav, kjer nam je dano, da vidimo, kako se zbirajo sile svobode, našim daljnjim ljudstvom poslanico zaupanja
In svečano skupno proglasiti načela in namene osvoboditve:
1. Vsem ljudstvom in vsem narodom je dal Stvarnik neodsvoj-Ijivo pravico do svobode. Svoboda je enako kakor mir ena in nedeljiva. Zatiranje svobode v enem delu sveta ograža svobodo vseh _ narodov in vseh ljudi.
2. Načela zakonitosti in svobode, ki jih vsebuje Atlantska listina, nudijo trdne osnove za pravičen mir v današnjem času. Zaradi tega se je treba v poroštvo odločenosti svobodnega sveta vrniti k načelom Listine, da bost a zdaj, ko je svoboda nekaj nezakonitega, vladajoča nezakonitost in nasilje nadomeščeni.
3. Na svetu toliko časa ne bo miru, dokler v Evropi ne bo zavladal resničen mir. Tega pa ne bomo dosegli tako dolgo, dokler bo kontinent razdeljen na dvoje. Železni zastor deli Evropo na dve polovici, ki sta druga drugi življenjsko potrebni. V vzhodni polovici kuje vladajoča skupina, ki ni odgovorna volji svojega ljudstva, silno orožje napadalne vojne. Osvoboditev Srednje in Vzhodne Evrope je zato bistveni pogoj uspostavitve mednarodnega demokratskega reda, pravice in trajnega miru.
Svoboda in neodvisnost naših ljudstev, ki ju je ogrozil isti sovjetski komunistični napadalec, sta vredni, da ju branimo z enako odločnostjo, s kakršno Združeni narodi branijo svobodo korejskega ljudstva.
4. Velesile ne morejo doseči svojega namena, to je zavarovanja Zahodne Evrope, če bodo opirale svoja prizadevanja na priznanje sedanjega zasužnjenja Srednje in Vzhodne Evrope, pa čeprav je to priznanje samo posredno. Naj bo svobodnemu svetu omogočeno, da dd tlačenim ljudstvom. Vzhodne in Srednje Evrope ob vsaki priložnosti zagotovilo, da je njegov namen, da v teh nesrečnih deželah u-resniči načela Atlantske listine. Na svobodnem svetu je, da zahteva, da se končajo vse nadaljnje deportacije iz naših držav, da takoj pošljejo domov vse vojne ujetnike in vse z domov odvedene osebe, da umaknejo vse sovjetske čete in tuje policijske enote ter da takoj izpustijo vse politične jetnike, kjer koli jih držijo. Stalno izvajano premišljeno uničevanje vsega najboljšega, kar je v naših narodih, je treba končati. Prva stvar je postavitev demokratičnih vlad in izvedba svobodnih volitev pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom.
5. Vsa naša ljudstva od Baltskega do Črnega in Jadranskega morja, od železnega zastora do osrčja ruske dežele z nestrpnostjo pričakujejo dejanj, ki bi naznanjala njihovo skorajšnjo osvoboditev. Trdno upajo, da so duhovne in tvarne sile, ki se zbirajo pod vodstvom ameriških Združenih držav, sposobne ustvariti mir, ki bi temeljil na svobodi in pravici. Kljub silni vojaški moči je brezobzirna velesila, ki stoji nasproti svobodnemu svetu, podkopana s sovraštvom in prikritim uporom ljudstev, katerega zatira. Njihov prispevek k boju za svobodo pa lahko vodi do odločilnih uspehov le v primeru, če je v zvezi s pozitivno in odločno akcijo svobodnega sveta.
6. Ljudstva Srednje in Vzhodne Evrope so trdno odločena, da se po osvoboditvi pridružijo skupnosti svobodnih narodov in da si postavijo vlado ljudstva po ljudstvu in za ljudstvo. Med drugimi bistvenimi svoboščinami in osnovnimi političnimi in socialnimi pravicami mora biti zagotovljena pravica habeas corpus, enako pa tudi verska svoboda, svoboda znanosti in umetniškega ustvarjanja, svoboda mišljenja in obveščanja ter svoboda združevanja. Zaradi narodnostnega izvora, verskega ali političnega prepričan ja, oziroma
(Dalje na 4. strani)
Oesti z Goriškega
GORIŠKO UREDNIŠTVO: GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18
Za pravilno tolmačenje koristi našega naroda
Nadaljujemo z razpravljanjem o zadevi, ki smo jo pod tem naslovom začeli v pretekli številki »Demokracije«.
Poudariti hočemo, da priznavamo kot .utemeljene vse želje vaščanov iz Jazbin, kar se tiče luči, vode, šole, poti, pokopališča in cerkve ter župnišča. Mi trdimo to, da bodo vse to v mejah možnosti in sčasoma lahko dobili prav od šte-verjanske občine, to je od občinskega sveta, v katerem bodo tudi sami zastopani, in to vsekakor prej kot od goriškega. Poleg tega pa bodo v števerjanskem občinskem svetu lahko prosto predlagali in razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo Jazbin. In to v svojem lastnem materinem jeziku, ker v Steverjanu ne bo goriških nalašč zato najetih šovinističnih kričačev, ki zadivjajo nad vsakim našim občinskim svetovalcem, ko se posluži že samo ene 'besedice svojega jezika na sejah na goriškem gradu. In v Steverjanu ne bo goriškega župana, ki prepoveduje sploh že samo razpravljati o pravici do uporabljanja našega materinega jezika!
Naše ljudstvo iz Jazbin je bilo vedno verno in narodno vzgojeno ter svojemu materinemu jeziku zvesto. Zato bi tudi njemu zelo neprijetno udarila na uho psovka » š č a v o «, ki jo Slovenci iz Gorice na žalost prepogosto dobimo na uho in v obraz, ne da bi naše pritožbe pri županu kaj zalegle...
Raje samostojni in gospodarji svojega jezika in svojih misli v domačem kraju, kot brezpravno bitje pod gospos.ko, ki ne priznava naših jezikovnih in sploh narodnost-nh pravic.
Ni res, da se »goriški gospodje« okoli slovenskih listov niso zganili, da bi se podali osebno v Jazbine, ko je celo »Gazzettino« poslal tja svojega poročevalca. »Goriški gospodje« okoli slovenskih listov poznajo kraj in potrebe Jazbin prav dobro, in »Gazzettino« je poslal tja svojega poročevalca šele potem, ko je zavohal, da se Slovenci med seboj nekoliko kregajo!...
Menimo tudi, da bi »goriški gospodje« okoli slovenskih listov prav radi imeli svoj dom na ozemlju samostojne števerjanske občine, kjer bi se skupaj z vsemi domačini prosto porazgovoriii o rešitvi vseh vprašanj in tudi določili, da jih rešijo s skupnimi napori. Tuj človek ne more razumeti vseh želja in teženj slovenskega človeka, in tudi če bi kaj za Slovenca žrtvoval, bila bi to le navidezna naklonjenost, ker namen naših nasprotnikov je jasen kot beli dan. Slovencu' preprečiti vsako njegovo narodnostno in tudi gospodarsko življenje!
Pretekli teden smo v »Demokraciji« prinesli dnevni red, ki so ga izglasovali Italijani MSI in ki se glasi, da ne sme noben Italijan
prodati količkaj od nepremičnega imetja Slovencu v Gorici in na deželi.
To pomeni, da moramo tudi mi Slovenci, spričo tolikšne sovražnosti in ob pristranosti pristojnega italijanskega oblastva, ki nas pred tako grožnjo in nevarnostjo niti ne ščiti, ostati skupaj in ne siliti pod pest sovražnika, ki nas zalezuje z odkrito izpričanim namenom, da nas uduši!
In oblastva molčijo, namesto da bi krivce kaznovala! Saj zakon prepoveduje take sklepe, kot jih je sprejelo vodstvo MSI.
Toda poleg vodstva MSI se postavlja besno proti Slovencem tudi skoro ves italijanski tisk, zlasti pa »Giornale di Trieste« in »Messag-gero Veneto«. »Gazzettino« ni daleč za njima! Prav v zadnjih mescih se je ta gonja proti manjšinskim pravicam Slovencev v Italiji, in proti Slovencem sploh, zelo hudo poostrila.
Ostanimo torej skupaj in branimo tako svoje pravice, kakor svoje imetje, da nas sovražniki ne upro-pastijo!
V Steverjanu so si izvolili pripravljalni odbor za postavitev kmečko delavske liste. Možje, ki
so v odboru, imajo resen namen predložiti tako kandidatno listo, ki bo odgovarjala upravičeni želji najširših plasti vsega prebivalstva. Hkrati pa bo ta lista nosila imena mož, ki bodo zaradi -svoje poštenosti in zmožnosti najboljše jamstvo za dobro upravljanje občine.
Na sestanku, na katerem so izvolili pripravljalni odbor, so bili prisotni tudi zastopniki iz Jazbin. Na žalost pa M niso hoteli stopiti v odbor! Vsaj zaenkrat ne. Ker jih je poslalo na sestanek vse ljudstvo, naj tudi za vstop v odbor odloči vse ljudstvo!
Odločen in složen nastop Jazbi-narjev ni brez pomena in je v marsičem vreden, da ga, kakor mi tudi Steverjanci vzamejo v poštev resno in z bratsko odkritosrčnostjo.
Slišali smo opazko na račun nekoga prav v zadevi spoštovanja materinega jezika. Slišali smo tudi odločno voljo, da se denar iz Jazbin porabi samo za Jazbine. Slišali smo še druge očitke, opazke in želje. Zato upamo, da bodo zastopniki iz Jazbin iznesli vse to odkrito in miroljubno pred zastopnike iz Steverjana ter skušali z njimi urediti vse spore v skupno ko,rist, ki je vendar korist našega naroda.
Zakon o občinskih volitvah
Spremembe zakona za občinske volitve se tičejo občin, ki imajo več kot deset tisoč prebivalcev. Za občine do deset tisoč prebivalcev veljajo določila zakona od 7. januarja 1946, štev. 1.
Ker se prebivalci novo postavljenih slovenskih občin zanimajo že sedaj za volitve, jim pojasnjujemo nekatera določila tega volivnega zakona. Vse tri občine, Doberdob, Sovodnje in Steverjan ne presegajo vsaka 3000 prebivalcev, zato imajo pravico do občinskega sveta s petnajstimi člani z županom vred.
Volitve razpiše prefekt na posvetovanje s predsednikom prizivnega sodišča v Benetkah. Nato mora župan razglasiti ukaz za volitve 45 dni pred dnevom, ki je določen za volitve. V naslednjih petnajstih dneh morajo biti predložene kandidatne liste tajništvu občine. Zakon pravi izrecno, da morajo biti liste predložene do poldne tridesetega dne pred volitvami.
Pravico kandidirati ima vsakdo, ki je vpisan v volivni imenik. Vsak volivec pa lahko kandidira samo na eni listi v isti občini. Lahko pa kandidira na listi še ene, toda samo še ene druge občine. Izvoljen pa sme biti samo v eni občini!
To pomeni, da na primer v Steverjanu lahko kandidira in je izvoljen tudi nekdo, ki ne biva v Steverjanu. In če je izvoljen, po-
Deklaracija osvobodilnih namenov srednje in vzhodnoevropskih narodov
družbenih in gospodarskih okoliščin ne sme nihče biti izločen od vzgoje. Starši naj imajo pravico, da pošiljajo otroke v tiste šole, ki jih sami določijo ali izberejo. Posebna skrb bo posvečena doraščajo-čemu rodu mladine, ki ima pravico do najširših ugodnosti, da izrabi tvoje navdušenje in sposobnost za izgradnjo boljšega novega družbenega reda. V naših državah naj preneha medsebojno uničevanje. O zločinih proti človeštvu naj odločajo redni pravni postopki, in sicer na podlagi osebne odgovornosti za storjena dejanja. Vzhodnoevropske demokracije ne bomo oživili z maščevalnostjo. »Ne ubij oj« nam mora biti osnovna zapoved.
7. Izmenjava idej in oseb, dobrin in uslug naj bo svobodna. Podpirati je treba zasebno pobudo. Pri izbiri med zasebno in javno podjetnostjo naj odloča koristnost; prednost naj imajo tiste metode, ki lahko nudijo boljše uspehe za potrošnika in delavca.
Naj ne bo več železnih zastorov. Naše države naj se znova vključijo v svetovno gospodarstvo in postanejo sposobne dvigati svojo življenjsko raven ter prispevati k splošni blaginji.
8. Zemljo naj ima kmet kot svojo zasebno last v skladu Z željami vsega kmetskega stanu, ki tvori večino našega prebivalstva in hrbtenico naših narodov. Vlada naj se ne vmešava v zadruge in druge oblike združevanja, katere prostovoljno ustanavljajo kmetje za dosego gospodarskih namenov. Napredne znanstvene metode in moderno orodje bo pomagalo dvigati življenjsko raven kmetskega in mestnega prebivalstva.
9. Ročni in duševni delavci naj bodo zaščiteni bodisi pred zasebno ali javno podjetnostjo in naj jih ne uklepajo vezi svojevoljnih in konkurenčnih prisilnih delovnih meril ter utesnjevalne delovne zakonodaje. V izberi zaposlitve in kraja, kjer hočejo živeti in delati, naj bodo svobodni. Svobodne in neodvisne delavske zveze in organizacije naj bodo zaščitene delavčevih pravic in koristi. Javne oblasti in zasebni upravitelji naj bodo odgovorni, da bo prišlo do izrabe tehnoloških in znanstvenih virov za povečanje izdelave in izboljšanje življenjske ravni. Delavci naj imajo pravico do pravičnega deleža dobička svojih industrij. Korist človeka mora prednjačiti koristi stroja.
10. Ljudstva Srednje in Vzhodne Evrope so željna, da bi zavzela svoje naravno mesto	v velikem gibanju svobodnih ljudstev	za boljše
odnošaje in tesnejšo	zvezo. Želijo si, da bi se	med	njimi	ustvarile
močne federalne vezi in da bi se pridružili tvorbi Združene Evrope. Takšna bratska federacija mora v splošno dobro naše evropske civilizacije in zaradi kulturne dediščine človeštva po vsem svetu ceniti in spoštovati posebne vrednote vsakega naroda.
Vera v potrebo tesnega in lojalnega sodelovanja nas je privedla, da smo izstopili s to skupno deklaracijo. Zavezujemo se, da bomo ostali po osvoboditvi	tej veri zvesti.
V tej veliki državi, kjer je ideja svobode	tako	tesno	povezana
Z idejo zveze, ]yrosimo Boga, da nam da moč, ki jo potrebujemo, da uspešno zaključimo boj za svobodo in zvezo naših narodov.
(Konec)
riški uniformi izvršil napad s samokresom in si dal izročiti vsega skupaj kakih 35.000 lir. Nato je izginil v noč. Vendar ga je policija te dni v Vidmu aretirala. Gre za podoficirja ameriške vojske Georgea Harperja, ki je bil tu na dopustu.
Pazite na rok za optiranje
Kakor znano, poteče zadnji rok za optiranje za ohranitev italijan-kega državljanstva dne 23. t. m.. Ker mora vsako županstvo poslati opcijske izjave na jugoslovanski konzulat v Milan, in morajo izjave biti v Milanu najkasneje do 23. t. m., morajo prizadeti vložiti izjavo na pristojno županstvo najkasneje do 21. t. m. zjutraj.
Zdravniška ambulanta za dijake
Brezplačna zdravniška ambulanta za goriške dijake, o kateri smo že poročali, deluje v Gorici v ulici Garibaldi št. 5. in sicer v prostorih Rdečega križa.
KMETIJSTVO
Sedaj ko je po tolikih mescih samega deževja, ki nam je oviralo sleherno poljsko delo, nastopilo suho, mrzlo vreme, moramo skrbeti, da orno zemljo globoko preorjemo, čim bo dovolj suha, in jo tako pripravimo za spomladansko setev. Težke zemlje je dobro po oranju pobranati, ker se tedaj laže zdrobijo kepe.
Pohiteli bomo s posejanjem gra-ha in boba ter s posaditvijo česna in čebule, ako nam slabo vreme ni dovolilo tega že mnogo prej. — Je za to skrajni čas.
Tudi krompir lahko vsak čas posadimo. Paziti pa moramo, da bo zemlja popolnoma suha, ker le tedaj lahko računamo na uspeh; pri tem se moramo držati navodil, ki smo jih zadnjič napisali.
Zadnji čas je, da damo pšenici zadnji zimski obrok dušičnetega gnojila. Tudi je sedaj čas, da pše-
Števerjan
stane lahko župan ali član izvršnega odbora.
Listo mora predložiti v navedenih treh občinah najmanj deset :n ne več kot štirinajst volivcev, ki pa morajo biti vpisani v volivnem imeniku iste občine in ne kake druge občine.
Podpise predlagateljev liste mora overoviti občinski tajnik ali notar ali okrajni sodnik ali pa tudi spravni sodnik.
Vsak kandidat mora podati pismeno izjavo, da kandidaturo sprejema, in njegov podpis mora overoviti župan, notar, okrajni ali pa spravni sodnik. V svoji izjavi mora vsak kandidat izrecno povedati, da ne obstoja proti njegovi kandidaturi nobena ovira zakona.
Kandidirajo seveda lahko tudi ženske!
Zraven liste je treba predložiti tudi poseben znak v treh izvodih, na primer lipovo vejico ali pa kaj drugega.
Najmanj pet dni pred volitvami mora biti vsakemu volivcu dostavljen volivni list, s katerim pojde na volišče.
Rekli smo, da bodo navedene tri občine imele vsaka po petnajst občinskih svetovalcev. Ti bodo iz svoje srede volili župana in vsaka po dva starešine. Toda nobena volivna lista ne more nositi več kot štiri petine in tudi ne manj kot eno petino kandidatov, to se pravi ne več kot dvanajt in ne manj kot tri. To pa zato, ker določa zakon, da lista, ki dobi največ glasov, dobi vseh dvanajst kandidatov. Vse druge liste pa si sorazmerno z dobljenimi glasovi razdelijo ostala tri mesta. Gre torej za tako imenovani večinski sistem.
Ce pa je predložena samo ena kandidatna lista, ki nima več kot dvanajst kandidatov, bo občinski svet imel samo dvanajst članov. V primeru, da je predložena ena sama lista s samo tremi kandidati, bi moral imeti občinski svet samo :-i člane. Toda navadno se v takem primeru razpišejo nove volitve.
„Patrie dal Friul“ o položaju v Gorici
»Patrie dal Friul«, glasilo furlanskih avtonomistov, je v številki 5 od 1. -15. marca 1.1. prinesla članek z naslovom:	»Nacionalistična
svojat gospodar Gorice«. Iz tega članka, ki kaže, da pisec pozna prav dobro kritičen položaj Furlanov in Slovencev v Gorici, pona-tiskujemo dobesedno sledeče stavke:
»Sleherni Goričan ni danes gospodar biti in čutiti se Furlana: ali je Slovenec ali pa proti-Slovenec. Srednjega ni! Tudi tisti, ki se proglašajo za Italijane, so v resnici sami proti-Slovenci, ker italijansko prevladovanje v Gorici ni prav v ničemer v nevarnosti, in vendar se ti ljudje vseeno hudujejo in pljujejo sline ter kašelj na vse strani. Prava korist mesta, da si lahko o-pomore in zopet vstane iz čudnega položaja, v katerem je, je samo v pomirjenju in v slogi med Furlani in Slovenci (in tujci se nimajo kaj vmešavati), to razume tudi vsak slepec.«
Roparski napad
Kmalu po polnoči na ponedeljek 5. t. m., ko je bila kavarna Vlatori (Hojak) v ulici Carduccl v Gorici še odprta, je tam neznanec v ame-
V torek 6. t. m. se je ponesrečil domačin zidar Leopold Maraž, star 38 let. Padel je s strehe, ki jo ie popravljal. Prepeljali so ga v gori-ško-bolnico, kjer se bo zdravil tri tedne.
Doberdob
V nedeljo 4. t. m. so tu odkrili ostanke trinajstih italijanskih vojakov, ki so padli še v prvi svetovni vojni. Ostanke so prenesli na pokopališče v Jamlje na razpolago pristojnim oblastvom.
O kmečki stranki
Kmetijski strokovni listi v zadnjem času vedno več pišejo o gibanju za ustanovitev kmečke stranke v Italiji. Mnenja so za in proti ustanovitvi, a najbolj se mi zdi čudna bojazen, ki jo je neki pisec izrazil, da bi taka stranka bila reakcionarna, ko v istem listu istočasno zagovarjajo obstoj velikih gospodarskih posestev. Res so za ta zadnja mogoče vzroki tehtni, ne more se pa biti proti duhu časa, ne da bi bili že s tem reakcionarni.
Pod kmečko stranko moramo razumeti povezavo malih in srednjih kmetov. In kmet zna hiti pravičen do vseh slojev in je po svoji naravi izrazit antikomunist.
Zato je nujno, da se kmetje organizirajo!
Pogovori na bloku pri Rdeči hiši
Na bloku pri Rdeči hiši v Gorici se pogovori vrstijo redno. V nedeljo 4. t. m. je pogovor s svojci, ki bivajo v Jugoslaviji, imelo kakih dvajset italijanskih državljanov.
Zahteve in protesti na vlado
.Nekatere italijanske stranke iz Gorice so poslale v Rim zahtevo po pregledu in spremembi mirovne pogodbe.
Vodstvo Slovenske demokratske zveze je poslalo pa protest zaradi vedno ostrejše gonje italijanskih šovinistov in znanega tiska proti slovenski manjšini v Italiji ter zahtevo, naj vlada manjšino zaščiti po znanih določilih mirovne pogodbe in ustave ter dogovora o uvedbi in spoštovanju človečanskih pravic.
Beneška Slovenija - Dreka
V belgijskih rudnikih je 15. februarja 1.1. ubilo vpričo njegovega brata našega vaščana Lucijana Ma-tevčiča, doma od Pačuha iz Dreke. Tako je žalostno, da si morajo naši možje in fantje iskati dela po svetu in jih tam čakajo takšne nevarnosti. Zadnje čase je odšlo v Belgijo več sto beneških Slovencev iz vseh krajev. Tudi več žen je odšlo z otroki za možmi.
nico pobranamo. Jaz imam navado, da ti dve deli opravim istočasno, to je najprej potrosim apneni nitrat in nato pobranam. — Kdor pa ni dosedaj potrosil še nič dušična-tega gnojila pšenici, naj vsaj sedaj to opravi.
Ce kdo ni še obrezal trt, naj pohiti, ker bodo iste kmalu puščale sok in bi si tedaj delali škodo. Tudi s podvezavo trt moramo pohiteti, da si ne bomo delali škode, ko popje že brsti in tedaj zelo rado odpada.
V kleti pazimo, da nam prazni sodi ne splesnijo; zato jih od časa do časa zažveplajmo! Dobro je včasih zažveplati tudi ves prostor.
Kakor vidimo: mnogo je dela po dolgem deževju, toda vse bomo o-pravili!
Sejmo križano koruzo
Poskusi so dokazali, da obrodi koruza pridelana s križanjem mnogo več. Zato je vlada določila letos 300 milijonov lir za prispevek k nabavi križanega koruznega semena kmetom, ki mislijo sejati take vrste semena. Prispevek znaša do 60 odst. nabavne cene. — Lan-
Radijsko predavanje o repentabor-skili občinskih prilikah
Tajništvo repentaborske občine javlja, da bo v pondeljek 12. marca ob 18,30 radijsko predavanje o re-pentaborskih občinskih prilikah. Predaval bo g. župan Bizjak.
DVE SOBI in KUHINJO išče duhovnik-profesor s sestro v mestu ali bližnji okolici. — Ponudbe na upravo »Demokracije«
sko leto so take vrste semena prodajale kmetijske zadruge in ni bilo potrebnih nobenih formalnosti za nabavo. — Pri nabavi semena povedo tudi kakšno vrsto križane koruze bomo sejali na določeno zemljo. Namreč različne vrste u-spevajo bolje v njim primernih zemljah in legah.
Vrednost gnoja
Gotovo marsikateri kmet ne ve, pa ‘bi rad vedel, kakšne gnojilne snovi vsebuje hlevski gnoj, da se zna ravnati pri uporabi istega. Dober, dozorel hlevski gnoj vsebuje na 1000 kg približno 2 kg fosforne kisline, 4 - 5 kg dušika in 5 kg kalija. Polega tega ima hlevski gnoj organske snovi, ki zemljo zrahljajo, to je tako imenovani humus. Je torej hlevski gnoj res kralj vseh gnojil. Najboljše gnojilo nam daje kurjak, potem odpadki koz, ovc in zajcev. Od hlevskega gnoja pa je najboljši oni od konj.
Prihodnjič bomo govorili o u-metnih gnojilih na splošno.
SPOROČILO
Obveščamo cenjeno občinstvo, da smo na novo odprli gostilno
NANOS
v Trstu, ulica Zanetti 6.
Točijo se pristna domača vina. Izborna kuhinja. Cene nizke! Priporočamo se prijateljem dobre kapljice!
ANTON GULIČ
Radio Trst II
SOBOTA, 10. marca: 13.20 Šramel kvintet »Veseli godci«. — 18.15 Mac Dowell:	Klavirski	koncert
št. 2 v D molu. — 21.00 Sobotni večer.
NEDELJA, 11. marca: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti.
12.00 Od melodije do melodije. —
13.00 Glasba po željah. — 18.30 Oddaja za najmlajše. — 21.00 Z domače knjižne police. — 22.00 Cajkovskij: Simfonija št. 6 v H molu - »Patetična«.
PONEDELJEK, 12. marca:	18.15
Borodin: Simfonija št. 2 v H molu. — 21.00 Koncert tenorista Renata Kodermaca. — 22.30 Cajkovskij: Serenada v D duru, op. 48.
TOREK, 13. marca: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Grieg: Koncert v A molu, op. 16. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Vzori mladini: Vinko Beličič: France Prešeren - zvočne slike iz njegovega življenja. —	22.00 Beethoven:
Koncert za violini in orkester.
SRREDA, 14. marca:	13.00 Liszt:
Ogrska rapsodija. — 18.15 Paga-nini: Koncert št. 1 v D duru, op 6. — 19.00 Zdravniški vedež. —
20.00 Evropski koncert. — 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet »Veseli bratci«. — 22.00 Si-belius: Simfonija št. 7 v C duru, op. 105.
ČETRTEK, 15. marca: 13.10 Pevski duet in harmonika. — 18.15 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder: Aldous Huxley - Človeška pota.
PETEK, 16. marca: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Schumann: Koncert v A molu. — 19.00 Pogovor z ženo. — 20.10 Klavirski koncert prof. Mirce Sancinove. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi.
21.00 Mojstri besede: Kitajski pesnik Li Tal Po. — 22.00 Beethoven: Simfonija št. 3 v Es duru Heroična.
Odgovorni urednik: dr. Janka Jež Tiska: iltk»rn* iADRIA«, d. d. v Tritu
SE NA OBROKE
Radio-aparate, harmonike, šivalne stroje proti plačilu
ostanek v mesečnih obrokih po
na račun lir 1000,-
Soudeležba na pelini loteriji BUBGEHO lir 2000.-
RUGGERO ROSSONI
Corso Garibaldi 8
£ovci, pozori
KUNE BELICE - KUNE ZLATICE
za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnevnih cenah
071. ^ischer
TRST , VIA PICT A' 24 (Telefon 93434)
Mizarji
kmetovalci
podjetniki
i
Kole zd trte, deske smre• kooe, mace> snope in trt dih te s o o, trame in par» kete nudi na) ugodne le
TEL.
90441
CALE A
TRST
Viale Sonnino, 2 4
NUDI NAJBOLJŠE VRSTE K87NA PO NAJUOOn»iEJSIH CENAH
imitim pni plačilu t
Trst - ulica XXX Ottobre 11 - tel. 29-374