Štev. 86.
V LloBlIanl, v pettt, dne H. aprila 191L
Leto XXXIX.
= Velja po pošti: s
Za celo leto upre] . E 28-— za pol leta „ . „ 13-—
za četrt leta .....6-50
za en meseo „ . „ 2-20 za Hemčljo celoletno „ 29-— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo Ieto naprej . E 24'— za pol leU „ . „ 12'— za četrt leta „ , „ 6-— za en meseo „ . „ 2~—
f ipritl prejemal neseCne E KO
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta(72mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . , . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnat.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev
: Izhaja:;
vsak dan, tzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne.
PST Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se na = sprejemajo. — UreoiiSkega telefona štev. 74. =
Opravntštvo )e v Kopitarjevi nllol štev. 6. -sa Avstr poštne bran račnn št. T4.797. Ogrske poštne hran račnn št 26.511.- Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
V DO)!
Včeraj zvečer ob osmi uri se je «bralo veliko število zavednih volilcev v »Rokodelskem Domu«, kjer je bil napovedan shod Š. L. S. z ozirom na l jubljanske občinske volitve. Govoril je deželni poslanec in odbornik,
dr. Ivan Zajec
in izvajal sledeče:
Brej dvoma je Ljubljana sedaj središče interesa celega slovanskega sveta, središče interesa cele Avstrije. Je več vzrokov zato. Bije se oster boj za gospodarstvo v občinskem svetu ljubljanskem, boj, kakoršnega dosedaj še nismo doživeli, kajti volimo prvič po novem občinskem volivnem redu, katerega je ustvaril deželni zbor. Najmodernejši in najnaprednejši volilni red je to in to priznavajo celo najhujši nasprotniki demokratičnega volilnega reda. Po tem volilnem redu nastopa prvič čilo in krepko S. L. S., da iztrga liberalcem tudi zadnjo postojanko iz rok. Naša stranka igra na Dunaju veliko vlogo. Ime šusteršič zveni v avstrijski politiki in zaradi tega je čisto jasno, da vzbuja ta boj največji interes vpepovsod.
Kako se bojujejo liberalci.
Glavni boj se bo izvršil brez dvoma tned narodno - napredno stranko in med S. L. S., in kakor znamenja kažejo pri liberalcih, je. naša pozicija trdna, trdnejša in boljša, kakor si kdo misli. O tem nas prepričuje tudi strah in bojazen v liberalnem časopisju. Saj vidite, da so začeli liberalci z bojem, ki se mora gnusiti vsakemu kulturnemu človeku, in da v tem boju nastopajo liberalci na način, ki je nevreden kulturnega središča Slovenije. (Res je!) Liberalci nastopajo sedaj po raznih shodih in shodiščih po ljubljanskih gostilnah, toda mi zaman j pričakujemo, da bi ti liberalci žo vendar enkrat razvili svoj občinski program. (Klici: »Ga nimajo!«) Vsi ti govori no vsebujejo nič drugega, kakor blatenje S. L. S. vsi ti govori no nudijo drugega, kakor da se norčujejo in lažejo o postavodaji v deželnem zboru kranjskem; toda inteligenca našega ljudstva jc previsoka, da bi ta zabavljanja našla odmev v srcih ljubljanskega prebivalstva. Sedaj
začenjajo po vseh shodih govoriti navadno tako, da naštevajo kandidate S. L. S. in pravijo: Poglejte taki ljudje kandidirajo, taki ljudje hočejo priti v občinski svet. Seveda ne manjka pri tem tudi osebnih napadov in drugih takih ljubeznjivosti. Čc mislijo liberalci, da bodo s tem zmagali, potem lahko rečem, da so Ljubljančanje žc prezreli, da bi sc ujeli na tak lim. (Ros je!)
Dr. Tavčar — demokrat.
Kdo pa kandidira od liberalcev? Najbolj interesantno jo pogledati listo III. razreda. Ta razred pomenja splošno, direktno in tajno volilno pravico. Tu je izveden demokratični princip S. L. S., in v tom razredu, v razredu sploš-nosti in enakosti kandidira dr. Ivah Tavčar. (Smeh.) Gospoda, pomislite, kaj to pomeni! Znani so njegovi nastopi proti splošni in enaki volilni pravici v državnem zboru, znani so njegovi nastopi v deželnem zboru in tudi v občinskem svetu so je opetovano oglasil kot nasprotnik splošne in enake volilne pravice. (Klic: Zoper četrto in peto kurijo! Zoper vsako razširjenje!) In sedaj, ko je delavstvo, ko so vsi sloji dobili izraz splošnosti in enakosti v tem razredu, pa pride dr. Ivan Tavčar in se postavi na čelo demokratom. Jaz mislim, da. hujšega norčevanja svet še ni doživel, kakor sedaj, ko je začel dr. Iv. Tavčar igrati vlogo velikega demokrata v Ljubljani. (Klici ogorčenja.)
Dr. Tavčar — kulturen človek.
Dr. Ivan Tavčar jo pravzaprav jako interesantna. oseba. (Klic: Hinavec je!) On se sicer boji avtomobilov, socialnih demokratov in pa sinrti. V zadnjem času se je začel tresti tudi pred zajcem (Živahna veselost.) in pa pred ljubljanskim škofom. To so izredne lastnosti, lepe lastnosti, katere imam čast našteti prijatelju dr. Tavčarju. Ampak on hoče bili včasih tudi resen, hoče nastopiti resno in govoriti o stvareh, ki naj dokažejo, da je naša stranka v raznih sklepih v deželnem zboru in deželnem odboru krivična slovenskemu ljudstvu. Tako je g. dr. Tavčar, ki je sedaj nastopil kot slavnostni govornik za dr. Trillerjern, katerega so djali v penzjon zaradi njegove znane nepriljubljenosti, očital S. L. S. oziroma deželnemu odboru mecl drugim tudi to-le, da je namreč Slovenec, deželni glavar pl. Šuklje predlagal, da naj se kupi spomenik Anastazija G runa. Najprej jo treba pribiti, da to ni res, da
bi se kupil spomenik Anastazija Griina. Res je le to, da je deželni odbor prevzel proti odškodnini za tiste stroške, ki so narasli, da se je napravil postavek za ta osnutek Griinovega graškega spomenika in da se je očedil. Proti tej odškodnini je deželni odbor prevzel zgodovinsko važen osnutek Griinovega spomenika za deželni muzej. Deželni muzej je zavod, ki ima namen, da zbira zgodovinsko važne dokumente naše kranjske domovine. Rcsnica pa je, da ima naša mala, a vendar lepa domovina žalostne, pa tudi veselo dogodke v svoji zgodovini, žalibog, da je veliko več žalostnih kakor pa veselih dogodkov. Deželni muzej pa ima namen, da zbira zgodovinske spomenike deželo Kranjske v svojih prostorih zaradi tega, da ljudstvo lahko poseea muzej in gloda v teh predmetih našo domovino v njeni preteklosti. To je torej kulturni značaj, to je kulturna potreba deželnega muzeja, in čo pride 1 o in hoče napredno delovanje muzeja spravljati na politično pot, ta pokaže s tem, da jc neizobražen in nekulturen človek, katerega moramo kaznovati pri volitvah. (Tako je!) Toliko o muzeju.
Dr. Tavčarjeva ljubezen za nižje sloje.
Na tistem shodu bi bil pa gospod dr .Tavčar lahko povedal o nekem drugem svojem dejanju, kako je na primer glasoval glede enega mojega predloga. namreč da sc imajo izvesti gotove zdravstveno, reforme v deželni bolnici. Ravno v isti seji sem stavil predlog, da se dogradi okulistični oddelek, da se zgradi nova prosektura in da st« razširi porodniški oddelek. To so vendar tako važne stvari, posebno za delavce in za srednje stanove, da nihče ne more nastopiti proti izvedbam teh reform. Gospod dr. Tavčar ji; pa vstal in rekel: Koliko kredita pa imate?, in ko se je videlo, da so ti izdatki nekoliko večji kakor pa kredit, jo kratko-malo izjavil, da glasuje proti leni reformam (Klici skrajnega ogorčenja), in vendar je stvar sama na sebi tako nujna., da ga ni nobenega paragrafa na svetu, ki bi mogel preprečiti, da se take nujne reformo ne bi izvršile. Gospoda moja, mene bi vodilo predaleč, če bi vam hotel potrebo teh reform dokazovati in utemeljevati. Naj vam zadostuje to, kar sem vam povedal, da spoznate sovražnost in nasprotstvo dr. Tavčarja napram delavstvu, katero jo pokazal s tem, da je glasoval proti predlaganim predlogom. (Klic: Se ni šlo za frakarje!)
Dr. Tavčar a skrb za ciparje.
Potom se jO gospod dr. Tavčar na nekem shodu tudi izrazil, da jo dr. Za-jec na shodu v Trnovem lagal, če je trdil, da jo on povzročil znano postavo, vsled katere ne smejo ciparji loviti cip na ljubljanskem barju. No, na shodu v Trnovem dr. Zajec ni lagal, da bo pa go pod dr. Tavčar pomirjen, povem še enkrat javno, da sem v Trnovem rekel: postavo je napravil deželni zbor, napravili smo jo vsi skupaj. Ljubljančanom pa ne moremo biti mi odgovorni, ker ima Ljubljana pet po-rdancev, pa nobeden ni odprl ust, da bi varoval interese ciparjev. Gospod dr. Tavčar jo sicer branil povodnega kosa (Veselost) in jo milo prosil, da naj pustimo to malo kepico, ki se tako krasno meče nad vodo, in mi smo bili kava-lirji in srno rešili dr. Tavčarju povodnega kosa. Ako hi pa dr. Tavčar vstal in rekel: poglejte naše ciparje, kako veselje in zaslužek imajo v jeseni z lovom cip, usmilite so jih, hi mi gotovo no bili tako kruti in trdi, da hi gosp. dr. Tavčarju ne ustregli. Vidite, to je resnica, resnica je pa tudi, da so Ljubljančanje imeli in šc imajo pet zastopnikov, pa niti eden ni odprl ust, da bi varoval njihove interese. To jc žalostno za Ljubljančai" a rfv.slej se jim rti moglo pomagati. Pomagajo naj si sami s tem, tla si v bodoče izvolijo poslance, ki bodo varovali njihove interese. To je resnica o te it* trnovskem shodu.
Pr. Tavčar naj bo previden!
f) dr. Tavčarju bi jaz lahko še marsikatero dogodbico povedal, namreč o njegovi zvezi s »Slovenskim Narodom« in o zvezi med njim in med najnovejšim slovenskim žurnalom, ki mu pravimo »Jutro«. Če 110 bo dr. Tavčar na svojih shodih miroval in čc sc bo zaletaval šo naprej v našo pristale, potem bomo o priliki nastopili in o dr. Tavčarju marsikaj odkrili, kar mu gotovo ne bo prijetno. Saj velja dr. Tavčar splošno tudi med našimi pristaši kot mož poštenjak (Ugovori), ki nosi odkritosrčnost na jeziku (Klici: Na jeziku!), mi vsi vemo tudi, da ima vso politično moč v narodno - napredni stranki še vedno dr. Tavčar in da 011 dirigira smer in pisavo v »Slovenskem Narodu« in da on, če hoče. lahko doseže drug ton. Gospoda moja, vsi so gotovo št! spominjate žal os'nega slučaja notarja Hafnerja. Vsi veste, kakšno vlogo jo igr•">t takrat »Slov. Narod.« in veste tudi, da jc bila tista gonja
LISTEK.
R. L.:
Vinar.
Študentovska zgodba iz naših dni.
(Dalje.)
Pot je zavila krog skalnatega roba, tam doli se je zableščala vitovska Mati Božja, kakor srebro se je svetila streha in zvonik, kajti na cerkev se jo bil spustil tisti hip solnčni žarek skoz oblake.
»Hm . . . Čudno, čudno, da je kar tako ostal doma. Vsaj naj bi šel kam kakorsibodi!« je menil Krivec.
»Saj pravim to tudi jaz ... A pomagaj si, če fant molči kakor grob!... Jaz ga žc ne bom prosil in silil, naj gre od doma. Se že izpameti, ko pride njegov čas!«
Možaka sta umolknila, voz škripa (11 se nagiba pred njima zdaj na levo, zdaj na desno, vola težko sopeta in vroča soparica puhti z njiju širokih hrbtov in života, v mrzli zimski zrak. Daleč odzad se slišijo drugi vozovi in krik voznikov
Naglo gre pot v dolino in še le na visokem Zidu postane bolj položna.
»Ilej, Tone, ustavi, da odvorimo!«
je zaklical stari Potokar sinu, ko so prišli do tja.
»Uooo!«
Vola sta se uprla, nazaj in voz je obstal na kanalu, po katerem se voda odteka s poti.
Potokarja sta stopila k zadnjemu poddelu voza, mladi k desnemu kolesu, kjer je bil zavor, stari pa k levemu s coklo. Desno kolo je zaškripalo, s silno močjo je potegnil mladi Potokar za zavor, da se je kolo malo zavrtelo, in ga odpel.
Stari Potokar pa jo posegel v sneg, ga zgrabil polne posti in prijel za verigo, ki je držala coklo. Potegnil je, a cokla ni hotela izpod kolesa.
»Čakajte, vam pomorom jaz!« je dejal Krivec.
»Ni treba, že sam opravim!« je odgovoril Potokar in znova z vso silo potegnil. Veriga se je napela — zdajzdaj popokajo členi — bi mislil človek — za-ječalo jo in cokla je zletela izpod kolesa. A staremu Potokarju se je v podkovanih črevljili izpoddrsnilo na gladkem, ploščnatem kamnu, padel je nazaj in zadel z glavo z vso silo oh oster kanton ob poti.
»Oče!« je zavpil mladi Potokar in planil k njemu. Iz globoke rane na glavi jo curljala kri in polzela v temnordo-Ci črti po snosju.
Priskočil je tudi Krivce, oba sta ga privzdignila, a glava mu je kakor mrtva omahnila naprej.
»Ubil sc je!« jo viknil sin s pridušenim glasom od strahu.
»Nc . . . Omotica, ga je prijela, pomagaj, da brž zaveževa rano, da mu kri ne odteče!« je dejal Krivec, pokleknil zraven ranjenca in mu začel z robcem vezati rano.
Pritekli so tudi Vitovci od zadnjih vozov, pomagali, kakor so vedeli in znali, ga ribali s snegom, Bolžar mu jo vlival žganje v usta, a stari Potokar so ni vzbudil.
»Nič ne bo iz njega . . . Ti, Bolžar, loti brž po gospoda v Osek, štirje ga pa ponesemo domov. V dobri pol uri smo v Vitovljah in pri vozovih jih ho zadosti pot!« je dejal po dolgem času Krivec, vstal in si otopel sneg s hlač na kolenih.
Kakor kip jc stal zraven mlacli Potokar in s svetlimi, brezizraznimi očmi strmel v belo zasneženo dolino . . .
A
A.
Pri Potokarjevih imajo mrliča.
Gospodar leži suh in dolg na parah, kakor so ga bili položili nanje tisti večer, ko ga je bil oseški gospod del v sveto olje in je kmalu nato izdihnil, 110 da bi se bil več zavedel.
Trd iu resen kakor v življenju jo njegov obraz .oblekli to ga v črno, praz-
nično obleko, da so natanko razloči voščena bledost obličja in rok, v katerih drži med sklenjenimi prsti rožnivenec in mal začrnel križec, katerega jo bil prinesel pol stoletja prej stari stric Vin-cenc, večni romar, iz Jeruzalema.
Vitovci, ki so se zbrali v veliki, nizki kamri kjer loži mrlič, molijo rožnivenec. Počasi, enakomerno stari Vrtin, grobokop in varuh pri mrličih, naprej, mrmrajoče u robno vsi drugi za njim. Na dolgi klopi ob parali sede Potokarji, oba strica iu sinovi in mati in nevesta z otrokom v naročju, ki pokojno spi. Tudi študent jo mod njimi, na koncu klopi pri grobokopu sedi, moli kakor drugi, a glave nima sklonjene, z resnobnimi, trudnimi očmi zre v mrtvega očeta I11 misli, misli . . .
Skoraj pol vasi je zbrano v hiši, po klopeh, stolih, žakljih in mizah sede in molijo. Žalostni in veseli del rožnega-venea so žo odmolili, zdaj molijo častitljivega. Z enakimi glasovi molijo, včasih pretrga enakomernost vzdih in hli-panje Potokarice, ki ji vedno silijo solzo v oči. ali zakašlja siv starec, ali zajoka za hip v spanju otrok, ki ga drži mlada Potokarica v naročju.
Počasi, počasi gre molitev h koncu, Poslednji očenaši za rajnega Jurija Potokarja in za vse duše ki so so ločilo od te hi*e, in za duše v vicah so pri kraju in Vrtin jo sklenil molitev. (Dalje.)
profi Hafnerju uprizorjena iz polit;£-nih motivov. Saj je splošno znano, da je sodišče obrodilo Hafnerja na podlagi .izteka neke osebe, s katero pošten in omikan človek ne pride rad v do-tiko in da je Hafner skoro prišel ob eksistenco. Gospod dr. Tavčar je po-zne,c izjavil, da je notar Hafner nedolžen. da trpi po krivici in da se prav nič ne boji, če pride ta njegova zadeva v javnost. In sedaj vidite zopet gonjo, ki jo uprizarja »Slovenski Narod« proti notarju Hafnerju, ko se mu je storjena krivica popravila in je zopet dobil notarsko mesto. Ja, gospoda moja, če se kaj takega dogaja in piše, potem se moramo pač vprašati, kakšno je to postopanje dr. Tavčarja, ko je sam prepričan, da se hoče koga po nedolžnem uničiti, pa ima moč, preprečiti tako pisavo v »Narodu«, pa tega storiti noče. Jaz ne vem, kaj naj rečem o takem postopanju. (Klici: To je nepošteno!)
Kakšen občinski program ima dr.
Tavčar?
Z gospodom dr. Tavčarjem se moram še nekoliko pečati. Jaz sem svoje dni njemu, oziroma liberalcem očital, da ne marajo razviti svojega občinskega programa.. No, ko je dr. Tavčar to slišal, se je ojunačil, osokolil in je na nekem shodu razvil liberalni občinski program. Gospod clr. Tavčar je rekel na tem shodu, da programi obstojajo samo na papirju (Klic: Pri liberalcih *pk>h samo na papirju!), če pa. že mora biti program označen, da ga lahko jznači z dvema besedama. Torej program obstoja le na papirju, je rekel g. Jr. Tavčar. Rad verjamem, da so liberalni programi bili od nekdaj le na papirju, so na papirju, in tudi ta program, ki ga je razvil dr. Tavčar, bo ostal na papirju. (Pritrjevanje.) Program S. L. S. pa vsi poznate in vsi veste, da se bo ta program tudi izvrševal in udejstvoval in da vsled tega vse kričanje v liberalnem taboru nič ne pomaga.
»Zdrava pamet« liberalne stranke.
No, pa poglejmo nekoliko dr. Tavčarjev program. On pravi: dve besedi sta liberalni program, to je »zdrava pamet«. (Klic: Ravno tiste manjka!) Jaz 4icer še nisem tak umetnik, da bi odprl glavo dr. Tavčarja in bi iz njegove ?lave vzel možgane ven ter bi na umeten način preiskal, v katerem predalčku tiči ta »zdrava pamet«. (Veselost.) Na direkten način torej te liberane pameti ne morem dobiti, pač pa lahko po iejanjih sodimo, ali je kaj zdrave pameti pri liberalcih ali ne. Tako bi na primer lahko navedel slovensko obrtno šolo. Kako bahanje je bilo, ko je Hribar dosegel na Dunaju odpis potresnega posojila 900.000 K. Liberalci *o vpili in se bahali, sedaj se zida obrtna, šola, sedaj pride zlati vek za Ljub-jano. In kaj je resnice na tem? Res-;iica je, da je Bilinski Hribarja prav Imenitno potegnil. Bilinski je namreč rekel: Vi s tem denarjem, ki ga ima nesto na posodo po 3 odstotke, zidajte ibrt.no šolo, in če bo kaj več stalo, naj Ja pa mesto zraven. Radi tega imamo sedaj obrtno šolo, ki bo stala 1,200.000
k. Mirov:
No Veliki petek.
Skica.
Zarožljal je debeli molek pri cer-Kvenih vratih in stara Bevkovka, nizko sklonjena na palico, je vstopila. Polmrak je bil v cerkvi, le pri Križanem, ležečem na tleh pred velikim oltarjem, je brlela lučica in medlo razsvetljevala okrvavljeni obraz Kristusov.
Počasi je stopala po cerkvi z drga-fočim korakom in šla naravnost h Krilnemu. Pokleknila je na že obdrgnie-10 preprogo, na kateri je ležal.
Sklonila je glavo, njene ustnice so se strnile z Njegovimi in vlila mu jo poljub, poln ljubezni in bridkosti.
Solza ji je zdrknila na koščeno lice (n se plazila k izsesanim ustnicam.
»Tebe so križali? Tebe. ljubečega !n za vse trpečega?«
In poljubila ga je še enkrat in vsta-ia, a težka je bila ločitev. Zadrsali so Koraki in votlo odmevali od žalostnih ?ten. Globoko vpognjena se je privlekla :lo prve klopi in žalost je bila v njenem srcu in usmiljenje.
Sedla je v klop luč pred Križanim pa je nemirno trepetala.
»Trpel s' in umrl!«
Sklonila je glavo in jo naslonila v razorane dlani.
»Glej, križ vidim na gori, okrvavljen od zahajajočega solnca . . .«
In žalost, je bila v cerkvi, iz trjdje-,ija Kristusovega porojena in kakor irn velikan iztegovala izsesano roko po moleč h ženicah.
Tudi na Bevkovko jo je iztegnila m jo potisnila cloboko k tlom.
do 1 400 000 kron (Oho klici.) To Pi državni denar, in šola ni mestna last, ampak \a šola ostane last države.
(Klici: To je Hribar imenitno naredil!) Tako se je zgodilo, da je Bilinski Hribarja vjel, in sedaj zida Ljubljana obrtno šolo namesto države. Čc je v tem dejanju kaj zdrave pameti, potem ne vem. kje je še. Ljubljančanje so prej plačevali 27.000 K obresti od 3od-stotnega potresnega posojila 900.000 K, sedaj bodo morali pa plačeva i od zneska — 1,200000 do 1,400.000 K ^odstotne obresti. To je pač lepa razlika za mestno blagajno.
Potem bi lahko šli naprej, vzeli v roke svetilko in iskali pameti še drugod. Omenjam naj samo hotel »Tivoli«, ki povzroča davkoplačevalcem na leto .35 000 K izdatkov, dobička pa ne prinaša nobenega. Imenoval bi lahko še »Mestni dom« in naštel še razne druge zgradbe, ki so vam pa že itak znane iz drugih shodov. Torej, gospoda moja zdrave pameti v liberalni politiki in v liberalnem delu ni najti. (Klic: Ivan Hribar io zdaj z avtomobilom išče!)
Tavčarjeve štiri točke.
Gospod dr. Tavčar je naštel š'iri velike točke. Prva je da mora predvsem obdržati prihodnji napredni občinski svet ljubljanski značaj slovenskega mesta.. Torej gospod dr. Tavčar je to rekel! Seveda misli on, da smo pozabili na nemško slovensko pogodbo. (Klici: Se moti!)
Kot druga, točka, pravi gospod di. Tavčar, da pride v poštev zvestoba nasproti stranki sami. Če pa zvestobe iščete pri liberalcih, je, to vsi veste, nikjer ne najdete. Vi veste, kako zvestobo so ohranili Ivanu Hribarju za časa dogodkov ko ga vlada ni hotela potrditi županom ljubljanskim. Vi pa vidite nezvestobo pri liberalcih sploh povsod (Tako je!); poglejte v tem ofciru n. pr. samo nedolžne žrtve pri »Glavni posojilnici« in zvestobo liberalnih veljakov do njih. (Fej klici.)
Potem je gospod dr. Tavčar rekel, da mora Ljubljana ostati napredno mesto. V današnjem »Slovencu« je prav lepa notica, katera pripoveduje kedaj bo v resnici napredna postala Ljubljana — napredna, če pridejo vrste pristašev S. L. S. v občin ski svet. (Burno pritrjevanje) Gospod dr. Tavčar seveda razume kot napredno, če se zabavlja čez škofa, iti pravi, da je o takem škofu sodba napredne stranke sklenjena, »da ali ni normalen. ali pa zavržen človek«! (Velikansko ogorčenje.) Vi vsi poznate našega knezoškofa, vi vsi ves'6, da tako dobrega moža ni zlepa najti na celem svetu (Burno pritrjevanje) in temu vzor-možu si upa g. dr. Tavčar vreči v obraz tako žalivko! (Velikansko ogorčenje.) S tem, da je to rekel, pa je tudi naš račun z gospodom dr. Tavčarjem sklenjen in zato se ž njim nič več nečem pečati. (Burno odobravanje.)
Socialni cezmisel liberalne stranke,
Gospoda, naša stranka nastopa s pozitivnim programom za delo v bodočem občinskem svetu. Naš propram obsega v prvi vrsti veliko skrb za one
»Slišim smeh in roganje, vzklilo iz razdivjanih in umazanih src. A on molči! In glej, z očmi, polnimi neskončne ljubezni in zaupanja je pogledal k Očetu in zamrmral:
Dobro slišim njegov sladki glas: »Oče, oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo . . .«
Še težje je sklonila žalost ogromno roko na Bevkovko.
»Tako so šepetale Njegove ustnice, a spodaj krohot in roganje! Brez srca so, brez sočutja do Križanega! In glej nagnil je glavo in solnce je utonilo ...«
Vrata so se burno odprla in v hrupu so pridrveli v cerkev otroci iz šole še s smehljajem v očeh in mladostjo. Naravnost k Jezusu na stopnicah ležečemu so šli..
Videli so okrvavljen obraz Kristusov osvetljen od ampole, spogledavali so se in mogočna ljubezen se je porodila v njih srcih, tako globoka., kakor jo zmore le otrok.
In poljubil: so ga z dolgim poljubom vsi, po vrsti.
Bevkovka se je predramila. Vzdignila je glavo, težko in počasi in pogledala tja h Križa.nemu na stopnicah, obkoljenemu od otrok.
Zopet je zapustila stol in zopet so zadrsali koraki in votlo odmevali od žalostnih sten.
Tiho so ii naredili otroci prostor.
Pokleknila je in Ga poljubila še z večjo ljubeznijo, še z večjo bolestjo.
»O Ti neskončna ljubezen, ko bi bila moja ljubezen vredna Tvoje. Ko bi bila kakor ljubezen nedolžnega otroka!« . . .
In grenka solza ic kanila na razpelo.
sloje ljudstva, za kafere se doslej nobeden ni brigal. Ena najvažnejših točk našega delovnega programa je, da se hočemo zavzeti za to, da skrbi občinska uprava za ugoden razvoj delavskih stanovanjskih razmer. Liberalci, to vsi vesle, niso storili prav nič v tem oziru, pač pa so lela in leta — in seveda jo bilo to vprašanje veleaktuelno vselej neposredno pred volitvami — (Klici: Farbarije!) obetali, da hočejo tudi za delavstvo nekaj storiti. (Deveta briga!) Padli so nekoč radi tega v tak delirij, da so naprosili celo socialista Etbina Kristana., naj se poniža in pride v njihovo družbo na rotovž. (Veselost.) Najbrže naj bi jim bil pomagal raz-molrivati socialne probleme! (Ta pa že, ta!) Instinktivno so se najbrže zavedali liberalci, da so potrebni za reševanje socialnih stvari osveženja, da liberalizem sam ni sposoben razvozljati niti enega socialnega problema m mislili so si: Pokličimo na pomoč Etbina Kristana, ta nas bo iz luže potegnil in tako bomo imeli priliko, kadar pridejo zopet volitve, da pokažemo, kaj vse smo storili v prilog delavstva. Ali vse ni nič pomagalo, Kristan je odklonil in tako so se torej liberalci sami spravili na »socialno« delo. (Smeh.) Toda, gospodje, mi smo pač v začetku dvajsetega stoletja, začelo se je svetiti v možganih delavstva in liberalnim frazam nihče več ne verjame. (Klici: Zadnji čas!) Prosvitljenost ljudsiva raste z ve-hementno silo in da je vsled tega liberalizem v zadregi, v silnih mukah in težavah, je naravno. Liberalci so torej poskušali, večkrat poskušali, da bi ustvarili tudi kaj »socialnega«. Tako n. pr. so napravili »Zatišje«. (Velika veselost.) Socialno-zdravstvena naprava naj bi bila to, ki bi rešila srečo in blagor in zdravje ubogim proletarskirn otrokom! Pametni ljudje so takoj zmajevali glave, vsaj so bili v dno duše prepričani, da liberalizem ni zmožen, da bi od njega kedaj prišlo kaj dobrega. In res. prišel je vihar — vsaj vadi jc dogodbica znana — zapihljala je burja in bilo je konec »Zatišju«.
Neposredno po tem žalos nem koncu »za,tiske« slave je sklenil potem zbor liberalnih mestnih očetov zgradbo dvoje delavskih hiš. in sicer so sklenili, da se zgradita ti hiši v šiški ob železniški progi, in vsaka hiša naj bo obsegala 16 stanovanj. Nekaj težav je bilo vmes. ampak mislili so si: Tudi te bodo premagane, kakor je liberalizem premagal še vse hujše, in naenkrat bomo videli, kako bosta nastali ti hiši, in potem bomo gledali novo življenje in vrvenje gori ob železniški progi ob žvižgu in brlizgu parnih piščalk, ob temnih oblakih črnega dima. valcčega se iz parn h kotlov ter strmeči in začudeni bomo mol rili živahno ljudsko gibanje. Torej 32 proletarskih družin s kakimi 160 osebami se bo selilo v d v o-j e delavskih »hiš«, vsaka v svoj »dom«, ki bo strogo ločen drug od drugega — kako krasen, idiličen bo ta prizor in kako bo delavstvo blagoslavljalo to najnovejše »socialno« delo ljubljanskega liberalizma! (Veselost,. —- Klici: Liberalci so sploh vedno le v dimu delali!)
(Palie.)
Vstaja v Miiji.
Albanci zopet porazili Tnrke.
Iz Soluna se poroča, da so albanski vstaši presenetili in napadli bataljon turških vojakov, ki je prodiral proti Tuziju. Ubitih je, sto turških vojakov, veliko jih je pa nevarno ranjenih.
Boji med TnzHem In Molmom. — Turkom se godi slabo.
Iz Londona se poroča, da se boje diplomati zapleti,jajev zaradi albanske vstaje. Albanski vstaši so zasedli višave med Tuzijem in Molmom. Turški vojaki so z največjo težavo osvojili nekaj višav. Iz Carigrada se poroča, da so turški vojaki zopet zavzeli Tuzi in da so imeli vstaši velike izgube.
Tnrkl smatrajo položaj za pesimističen.
Generalisimus Mahmud Šefkct paša odpotuje danes (14. t. m.) v Makedonijo in v Albanijo. Major Enver beg je že odpotoval. Poročila iz Albanije so za Turke neugodna. Sodijo, da pade šele odločitev, ko prevzame poveljstvo Tor-gut paša., ki je z zdatnlmi silami odrinil v Albanijo.
Tnrški vojaki zažigajo katoliške cerkve.	•
Mlacloturški vojaki glede na vpo-števanje modernih načel, kako voditi vojsko, nič nc zaostajajo za starimi Turki. Turek ostane Turek, krvoločen sovražnik kristjanov. To je zopet dokazala neka turška armada, ki je zažgala med Barom in Ivastratijem vse katoliške cerkve. Vsled krvoločnosti turških vojakov so se pridružili prebivalci več vasi vslnšem.
Rusija resno posvania crnogoro.
Ruska vlada je v Cetlnjah odločno nastopila in Črnogoro strogo opozorila da bodi nasproti Turčiji strogo nev-tralna.
1'alljanl ln albanska vstaja.
Zaradi albanske vstaje je italijanska vlada v velikih skrbeh. Storila j« že vse, da čuva italijanske koristi. Italijani imajo že pripravljene vojne ladje, dva oddelka v Jadranskem morju, da odrinejo proti Albaniji, če bo potrebno. Na poziv Riciotija Garibaldija se je že priglasilo 12.000 prostovoljcev, ki hočejo v Albanijo Albancem na pomoč, a ekspedicije italijanska vlada baje ne bo dopustila odriniti, a če se ji posreči Garibaldincem preprečiti ekspedicijo, je seveda, drugo vprašanje.
Vsloio ironcosklli vittlev.
Prava anarhija vlada zdaj na Francoskem med viničarji. Danes »o došla o vstaji viničarjev sledeča poročila,
Viničarji postopajo načrtoma.
Način, po katerem postopajo viničarji, dokazuje, da nastopajo po dogovorjenem načrtu. Dne 12. t. m. ob 6. uri zvečer se je opisoval položaj sledeče: Viničarji v Piercjrju in Dameryju so končali svoje upostoševalno delo. V Epernayu sta bili oplenjeni dve hiši tvrdk, ki prodajata šampanjec. Kava-lerija le s težavo ščiti ostale hiše. Viničarji kličejo: Zivio armada!, umaknejo se pa šele vojakov, ko ponovno posredujejo. Aretiranih jc bilo več oseb, kar je še pomnožilo razburjenje. V Ayu so popolnoma podrli poslopje neke tvrd-ke, ki kupčuje s šampanjcem, poslopji dveh drugih tvrdk so oplenili, tri hiše pa zažgali. Goreti je pričela tudi županova hiša, Vojakov ni bilo dovolj. Viničarji so vse uničili. Trgovske knjige in pohištvo so pometali skozi okna na cesto.
Viničarji grade barikade.
V	Vinayu so 13. I. m. viničarji popolnoma oplenili neko vinsko klet. Vojaki so morali odstraniti neko barikado, predno so razkropili pobunjene viničarje.
Voditelje vinfčarjev zapirajo. — Vini« čar ji prekinili brzojavno ln telefonlčno zvezo.
V	Reimsu so zaprli 20 voditeljev viničarjev, ki so se udeležili plenjenja. Vstaškj viničarji so zato strašno razburjeni. V okolici Epernaya so vstaški viničarji prerezali vse telefonične in brzojavne žice.
Vojaki v Vontenllu.
V	Venteuilu so zgradili vstaški viničarji barikade, da bi vojaki ne mogli v mesto. Kljub barikadam so vojaki brez vsakega krvoprelitja zasedli Ven-teuil.
Viničarji streljali na dragonce.
V	Reuilu so streljali viničarji na dragonce iz revolverjev, a k sreči ni bil nihče ranjen.
WEKERLOVE PUNKTACIJE NE OBSTOJAJO.
V Zagrebu je vzbudilo veliko presenečenje, ker objavlja uradni list izjavo, da takozvane VVckerlove punkta-cije iz leta 1907. sploh ne obstojajo, marveč da tvorijo v teh punktacijah navedene hrvaške zahteve nasproti Ogrski zgolj vsebino neobveznih razgovorov med takratnim ogrskim ministrskim predsednikom VVekerlom in hrvaškim banom dr. Pejačevičem in ni ogrska vlada ničesar obljubila. Konference delegacije bodo šele fiksirale zahteve hrvaške. Wekerlove punktacije so tvorile po padcu koalicije temelj sporazumu med Hrvati in Ogri. Dosedanje vlade in tudi ban dr. Tomažič so se sklicevale na nje. Večkrat jih je omenjal tudi dr. Vekerie v ogrsko-hrvaš-kem državnem zboru. Izjava uradnega lista se tako tolmači, da je dr. Tomažič nič več ne zavzema za hrvaške zahteve in da pušča glede na hrvaško politiko grofu Khuenu popolnoma proste roke.
NOVI VOJAŠKI KAZENSKI RED IN OGRSKA VLADA.
»Pesti Hirlap« poroča, da zavzema ogrska vlada glede na novi vojaški kazenski red sledeče stališče: Novi vojaški kazenski red mora poznati dvoje pravnih okrožij, ogrske in avstrijske države. V ogrskem okrožju bodi raz-pravni in protokolarični jezik mažar-ski; če obtoženec ne govori mažarsko, naj se zasliši po tolmaču razpravni jezik pa ostani vkljub temu mažarski. Diferenca obstoja zgolj še glede na vprašanje, kako naj slove besedilo za tiste obtožence, ki ne govore mažarsko, pač pa nemško. Taki obtoženci se zaslišijo nemško, ker znajo itak vsi avditor-ji nemško, zapisnik sc pa kljub temu vodi mažarsko.

Volilci S. L. S.!
Velikonočni ponedeljek dne 17. aprila
vsi na
veliki sbod volilce v
Slovenske Ljudske Stranke, k! se vrši ob 10. nrl dop. v veliki dvorani .Unlona'.
Govori dr. J. Ev Krek.
Pridite vsi na shodi
Pokažimo, da mora zmagati pravica tudi na mestnem magistrata ljubljanskem I
Agitirajte od moža do moža I
Dnevne novice.
-f Protestantovsko klerikalni
»Grazer Tagblatt« napada kranjsko deželo, da je silno nazadnjaška in priporoča vladi sledeči recept: »Slovenskemu zadružništvu naj se odtegne vsaka podpora in Slovenci naj se na vse načine zatirajo. Kranjska se naj kolonizira s priseljenimi Vorarlberžani in vzhodnimi Švicarji, kranjska goveja živina se naj pa križa s cehu, ki da jc baje za Kranjsko jako izvrstno pleme.« Pozabil je pa učenjak protestantovskega glasila, da so priseljeni Nemci med kranjskim prebivalstvom najbolj zaostali gospodarji, kar kaže kočevski okraj. Kako se bo cebu obftesel na Kranjskem, seveda ne vemo, ŽUipak zdi se nam, da v uredništvu »Grazer Tagblatta« že imajo nekaj prav rejenih eksemplarov.
-f »To ni slovenska stvari« Leta 1904 je bilo na tem, da se kranjski deželni zbor razpusti in znani rodoljub rajni dr. Vošnjak je takrat sprožil misel, naj se Slovenci združijo in naskočijo nemško veleposestvo, katerega pozicija je bila že tedaj jako slaba. In kaj je na to rekel dr. Tavčar, ki se zdaj po ljubljanskih oštarijah postavlja s »čistim in neomadeževanim slovenstvom liberalne stranke«? Na Voš-njakovem večeru, prirejenem velikemu rodoljubu na čast, se je Tavčar iz Vošnjaka norčeval in v »Slovenskem Narodu« je potem zapisal, da »misel naskočiti nemško veleposestvo ni slovenska stvar«, ampak le »pobožna želja klerikalcev«. — Tako je gorel za slovensko stvar ta mož, ki danes prisega na svojo in svoje stranke preč^sto domoljubje!
-f- Kako poznajo koroško zgodovino. Gospodje pri »Slov. Narodu« so menda prespali nekaj desetletij slovenske zgodovine. Tako n. pr. poznajo na Koroškem samo Andreja Einspie-lerja, ki je umrl že več kot 20 let tega, ne vedo pa menda nič o Lambertu Ein-spielerju, ki je bil državni poslanec in morebiti še duhovitejši in nadarjenej-ši od Andreja. Ne vedo seveda tudi nič, da je bil sedanji tinjski prošt Gregor Einspieler deželni poslanec in predsednik Slovenskega političnega društva na Koroškem ter lastnik glasila koroških Slovencev lista »Mir«, kar je še sedaj. Toraj se pač lahko reče, da je bil voditelj koroških Slovencev. Če pa »Slov. Narod« tega ne ve, naj vsaj molči, da se bo manj bla-miral na Koroškem. — Besede »prvo-boritelj« »Slovenec« ni rabil ter prepuščamo to čudno skovanko radi »Slovenskemu Narodu«.
—	Smrtna kosa, V Šmarjah pri Ajdovščini je umrla dne 12. aprila Marija K r a 11 j e c, mati č. g. župnika Frančiška Kranjec. Bila je najstarejša žena v župniji, stara 86 let. Naj počiva v miru!
—	Umrl je dne. 13. aprila 1911 v Mengšu g. Ivan Vidali, posestnik in mizarski mojster, po dolgi in mučni bolezni. Naj mu bo blag spomin!
_— Tat v župnišču. Na cvetno nedeljo je poskušal svojo srečo znani tat iz Slivnega pri Vačah v župnišču v Št. Ožbaldu v Črne 111 grabnu. Zjutraj, ko je. šel gospod župnik v cerkev, posli pa v hlev, se je splazil v župnišče in v kašči skrit, čakal, da vsi odidejo k sveti maši. Pa dekla, se je malo zamudila in zasliši ropot, Gre pogledat in ga zasači, ko je ravno odtrgal ključavnico od vrat. Hitro zbeži in pokliče može, ki vdere-jo za njim in ga pri sosedu g. Smrkolju vjamejo. Slučajno so bili tudi tesarji pri h'ši in mu prestregli pot, da ni mogel uiti. G. Smrkolj je pa poskrbel, cla so ga orožniki spravili na varno.
—	Razpisana srednješolska mesta. Od 1. do 12, aprila so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Dunaj VI. (g., 30. IV.). — Klasična f i 1 o 1 o g i j a: Dunaj {g., c, kr. Fer. akad., L. Gr. d., 30. IV.); Bregenca (g., L. Gr.. 30. IV.): Hranice (Mahr. VVeinkirchen, L. Gr. d., 25. IV.): Gradec (U. g., L. Gr. d., i. V.), ..Moderna
f i I o 1 o g i j a: Ljubljana (dekl. licej, I. Fr., 25. IV.); Dunaj XI. (r., E. Fr., 20. IV.); Dunaj (Maks. g., D. 1. gr., 25. IV.); Sol nog rad (r., D. Fr., 30. IV.). — Historična skupina: Kaaden (realg., 4. V.). — M a t. f i z. s k u p i n a: Inomost (uč., M. NI., 30. IV.). — Telovadba: Dunaj II. (I. r., 20. IV.). — Risanje: Dunaj XI. (r., 20. IV.). — Kratice in znaki kakor navadno.
—	Duhovniki leskovške dekanije imajo shod v torek po Veliki noči v Št. Jerneju.
—	Srbska trgovska agencija v Trstu. Kraljevo srbsko ministrstvo je z odlokom dne 17. in 30. marca t. 1. številka 3133 poverilo tvrdki Simič & Co. Kraljevo srbsko trgovsko agencijo v Trstu. Ista ima smoter srbski izvoz in uvoz pospeševati. Vse poizvedbe, ki se tičejo trgovine s kraljevino srbsko, dobe se pri tržaški Kraljevi srbski trgovski agenciji tvrdke Simič & Co.
—	Za razstavo: »Esposition Internationale d' Alimentation, Brasserie, Vins & Liquers etz.«, ki naj bi se vršila v Antwerpi ocl septembra do novembra 1911, se dela zadnji čas propaganda,. Dasi so v častnem odboru odlične osebe, ni moči udeležbe priporočati.
—	Nakupovanje plemenskih kobil po ministrstvu za domobrambo. V sredo, clne 19. aprila, ob 9. v Št. Jerneju in v četrtek, dne 20. aprila, ob 8. v Mokronogu se vrši nakupovanje plemenskih kobil po ministrstvu za domobrambo in oddaja teh v omejeno posest prodajalcem samim. Kobile morajo biti v starosti od 3Vs do 9 let, imeti visočino najmanj 160 cm ter biti vročekrvnega arabskega, angleškega ali lipicanskega plemena. Kobile se bodo kupovale po 700 K; razun tc kupnine se more dati še za vsako prodano kobilo prodajalcu premijo poljedelskega ministrstva v znesku do povprečno 100 K.
—	Izprememba poštnih okrajev Vasi: Cveiež, Sveta gora in Rovišče, ki so pripadale doslej v poštni okraj Sava, potem: Zabava, Ravno, Smoči dol, Razpotje in Breznik, ki so bile dosilimal v poštnem okraju Medija—Izlake, pripadajo odslej k c, kr. poštnem okraju Vače pri Litiji.
—	Ubil se je na Robu 11. t. 111. delavec Josip Korošec, ki je pomagal pri tesačih pri posestniku Figcu, kjer so stavili nov kozolec. Vzdignil je hlod in ga nesel: teža hloda ga je pa premagala in ga vrgel na tla. Hlod mu je padel ravno na glavo. Zgrudivši se na tla je živel nezavesten še samo dve uri. Bog nas varuj nagle in neprevidene smrti!
LjHBljans^ novice.
lj Velikonočae procesije se vrše jutri ob vsako leto navadnih urah.
lj Volivne legitimacije in kuverte bo deželna vlada pričela razpošiljati od jutri naprej. Volilci naj vse skrbno spravijo, da dobe tudi glasovnice.
lj »Samoslovenski značaj Ljubljane« branijo zdaj liberalni agitatorji po svojih shodih. Kako pa je bilo, ko so bili liberalci na Kranjskem še povsod na konju? Ko je bil clr. Tavčar izvoljen v deželni odbor s pomočjo Nemcev, je v »Narodu« veselo sporočil, da. se bo v »Narodnem Domu« v pred-pustu vršila »najodličnejša in najlepša predpustna veselica«, kar jih je še kdaj bilo, in sicer bo na čelu veseličnega odbora znani ljubljanski Nemec, kar se je tudi zgodilo. Takrat se jc tudi starosta slovenskega Sokola, gospod clr. Tavčar v kazini pajdašil s »Sprech-\vartom« nemškega »Turnvereina« in zato se tudi ni čuditi, cla je dr. Tavčar v deželnem zboru (1899) zahteval, da se da nemškemu gledališču 6000 gld. podpore, slovenskemu obrambnemu društvu »Naša Straža« pa nič, dr. Ma-jarona pa, ki je podporo za »Stražo« priporočal, je dr. Tavčar ozmerjali — Na tak način so liberalci varovali samoslovenski značaj Ljubljane in ccle Slovenije!
lj »Slovenstvo Ljubljane« je zdaj clr. Tavčarju in njegovi stranki posebno na srcu. ko se peha, da spravi na magistrat stare koritarje. Same »čiste Slovence« naj Ljubljančani v mestni svet volijo! Zdaj pa poglejmo, kako so za čistost slovenskih zastopov skrbeli liberalci, ko so bili na vrhuncu svoje moči. Dr. Tavčar je takrat v »Narodu«, bilo je leta 1900., zagrozil, da. bodo liberalci zastopnike katoliško-narodne stranke iz vseh zastopov pometali in Nemce vanje volili, češ: »V najvažnejših javnih zastopstvih na Kranjskem, v deželnem zboru in drugih korpora-cijah, je veljava klerikalne stranke padla. pod nič in skrbeli bomo, da ostane v tem položaju, in ta naša skrb ne bo brez uspeha.« In res — volili so liberalci takrat za načelnike deželnozbor-skih odsekov in v deželni odbor proti svojim slovenskim sorojukoni Nemce T
Tako so skrbeli liberalci za »Čistost slovenstva«!
-f Kako je dr. Tavčar varoval slovenski značaj Ljubljane. Leta 1904, ko je bila liberalna stranka za življenje in smrt zvezana z Nemci, je na Silvestrov večer v občinskem svetu ljubljanskem predlagal dr. Majaron, naj se imenujejo nove ljubljanske ulice po jugoslovanskih veljakih in zgodovinskih dogodkih. Pri glasovanju je občinski svetovalec Lenče rekel: »Saj bi glasoval za predlog, ako bi bile tablice slovenske.« Nato je dejal dr. Tavčar: »To je stvar posameznega okušal« — Ta clr. Tavčar, ki jo torej pred komaj sedmimi leti smatral samosloven-ske ulične napise v Ljubljani za stvar okusa, se zdaj vjeda in vsaja na S. L. S. in hvali sebe za vzor-Slovenca!
lj Laže se »Jutro« danes zjutraj o dr. Zajcu, češ da ni hotel iti k neki delavki tobačne tovarne. Omenjena bolnica spada v okrožje tovarniškega zdravnika dr. Košenine. Dr. Košenina je obiskal že na domu omenjeno bolnico in ji je včeraj, ko je njen mož, ki je bil v »rožicah«, zopet prišel k njemu, napisal zdravila, »Veseli« mož je pa hotel kar tri zdravnike imeti, mobilizirati je hotel ves ljubljanski zdravniški svet. Najbrže je bil nahujskan od »Jutrovcev«, da dobo kaj »štofa«. Ne spuščamo se v podrobnosti, pribijemo le, cla vsa stvar spada v področje delokroga clr. Košenine, ne dr. Hoglerja ali pa clr. Zajca. »Jutro«! Laži tako, cla bo mogoče verjeti!
lj Dr. Tavčar in skrb za Ljubljano. Dr. Tavčar hvali zdaj po svojih shodih bivši liberalni občinski svet, koliko srca je imel za potrebe ljubljanskega prebivalstva, dočim hočejo »klerikalci Ljubljano izstradati« in ji »nalagajo vedno hujša bremena«. Da se vidi, kako dr. Tavčarjevo srce v resnici bije za ljubljanske prebivalce, če niso slučajno njegovega političnega mišljenja, ga spomnimo na shod, ki se je vršil aprila leta 1899. v »Narodnem Domu«, na katerem je clr. Tavčar dobesedno takole zagrozil prebivalcem Vodmata: »Ker ste vi klerikalci, se vam bode vzela električna luč, cevii za odtok vode vam ne bomo napravTi, gno*a vam bomo navoziii na ceste in nalagali vam bomo vedno težja bremena.« — Te clr. Tavčarjeve besede so najlepše ogledalo za skrb in ljubezen bivše magistratne gospode za Ljubljančane.
lj Osebna vest. Ivan Hafner, c. kr. poštni nadkontrolor jo premeščen od c. kr. poštnega urada Ljubljana II. k c. kr. poštnemu uradu Ljubljana I. — Ivan Sirnik, c. kr. poštni kontrolor pa od c. kr. poštnega urada Ljubljana I. k c. kr. poštnemu uradu Ljubljana II.
lj Potresna procesija. V smislu obljube, storjeno dne 12. maja 1895, pojdo Veliko nedeljo popoldne ob 3. uri zaobljubljena procesija ljubljanskega mesta s presvetim Rešnjim Telesom iz stolnice k nunski cerkvi na Kongresni trg. Procesije drugih župnij naj prihajajo po navadnih potih, kakor prošnji teden, ter naj se urecle tako, da bo trnovska pri stolnici ob dveh, šent-peterska ob en četrt, na tri, frančiškanska. ob pol treh, šentjakobska ob tri četrt, na tri in ob treh gre stolna (šen-klavška.) po navadni poti, kakor prošnji teden, proti nunski cerkvi. — Ako bi bilo vreme neugodno, da bi morale procesije izostati, izpostavi naj se v smislu obljube presv. Rešuje Telo.
lj Umivanje nog v stolnici. Knezo-škof ljubljanski je včeraj na Veliki četrtek izvršil v stolnici pomenljivi obred umivanja nog na 12 starčkih, katerih imena so: Koprivec Jernej iz Ljubljane, 93 let; Kadimo Martin iz Ljubljane, 89 let; Makovec Tomaž iz Borovnice, 88 let; Kerč Tomaž iz Predoselj, 87 let; Vrečar Janez iz Ljubljane, 84 let; Koselj Jakob iz Kamne gorice, 83 let; Zorman Lovrenc, iz Šl. Jurija pri Kra-nje, 83 let; Hren Janez iz Ljubljane. 81 let; Žgajnar Matija iz Prežganja, 79 let; Arhar Anton iz št. Vida nad Ljubljano, 77 let; Zorman Jurij iz Slavine, 77 let; Jankovic Frančišek iz Ljubljane, 66 let. Vsi skupaj so stari 987 let.
lj Mladinska nesramnost. Mladini imajo samo eno svojstvo — nesramnost, Danes pišejo: Bomo popisali, kako so dr. Pegan obnaša napram pevkam pri pevskih izkušnjah glasbenega društva. »Ljubljana«. Tisti, ki je to z zlobnim namenom napisal, naj vč, da so »Ljubljana« in njene pevke mnogo previsoko, cla bi sc jih mogel sploh kaj prijeti jutranji smrad ljubljanskih liberalcev. Ta nizki napad bo nov vzrok, da se vrste »Ljubljane« pomnože z novimi pevkami somišljenicami. To naj za danes zadošča, če ne bo miru, bomo pa mi drugod pobrskali, pa tako, da bo dobro samo za »Ljubljano«.
lj Imenovanje v tobačni tovarni. Današnja, »Wiener Zeitung« priobčuje naslednje imenovanje: Asistent v ljubljanski tobačni tovarni gosp. Jožef
Kaman je imenovan za oficijala, prak-tikanta gg. Franc Aleš in Franc Korent pa za asistenta.
lj Socialni demokratje so sklicali včeraj zvečer h »Kroni« shod tobačnega delavstva, pa sta prišli na shod celi dve osebi. Žalostno za socialne demokrate.
lj Deželni muzej »Rudolfinum«
ostane velikonočno nedeljo, 16. aprila, za splošni obisk zaprt. Odprt je pa zato na velikonočni ponedeljek od 10. do 12.
lj Umrli so v Ljubljani: Emilija Dominik, vdova okrožnega zdravnika,, 74 let. — Bernardina Kastelic, žena tovarniškega kurjača, 33 let. — Juri Mat-jašič, zidarski delavec, 43 let.
lj V Trstu prijet. V Trstu je bil dne 7. t. m. prijet Karol Godnik, rojen 1883 v Gorjanskem, kateri je imel s seboj »Puc.h«-kolo s tovarniško številko 20.311. Godnik noče dati o provenienci kolesa nič kaj pravih podatkov. Izgovarja se, da ga je začetkom meseca aprila kupil pred ljubljanskim južnim kolodvorom od nekega neznanca, ki je bil na eno oko slep za 50 K, kar pa ni verjetno. Lastnik kolesa naj se čim prejo oglasi pri mestni policiji ljubljanski.
lj Tatvina v kupeju. Minuli teden je napravil nek sprevodnik električne železnice s svojo ženo izlet. Ko sta izstopila v Zalogu iz kupeja, je njegova žena kmalu nato pogrešila ročno žensko torbico, v kateri je imela 170 K denarja. Ivo sta šla to javit postajenačel-ništvu, so dobili iz Laz telefoničuo poročilo, da je našel revizor g. Šircelj v vlaku torbico, v kateri je bilo pa le 77 K. Vse to sta lastnika dol 1 zvečer pri železniški blagajni nazaj.
lj Kolo našel je te dni nek sodni uradnik na Poljanski cesti pred svojim stanovanjem. Kolo je tvrdke »Puch« in je deponiran pri policijskem uradu, kamor naj pride lastnik ponj.
lj Iz društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani. Dne 5. t. mes. je imel novoizvoljeni društveni odbor svojo tomesečno sejo, pri kateri se je skupaj 11 slučajev rešilo. Dvema potrebnima varovancema se je naklonila enkratna podpora skupaj 45 K za nabavo obleke. V drugem slučaju se je nakazal znesek 30 K za obleko trgovinskemu vajencu v tekočem letu. K rejnini zapuščenega 7 let starega otroka ho društvo za sedaj skozi štiri mesece prispevalo po 8 K, za dva nadaljna za-nfikarna materi odvzeta, zanemarjena otroka pa po 34 K skozi tri mesece. Takisto se bo eno leto staremu detetu, čigar življenje je bilo pri slaboumni materi v nevarnosti, prispevalo k rejnini v zavetišču Angelja. varuha skozi leto dni po 4 K, dočim se ostali del rejnine izterjuje od očeta. Za dete, ki mu je pravkar umrla mati za j etiko, je takisto prevzelo društvo plačilo še nepokritega dela rejnine za dobo enega leta. Enemu varovancu se jo plačala vožnja domov, da se mu prihrani odprava po odgonu, 12 let, starega, močno zanikar-nega, tujemu imetju nevarnega dečka spravi društvo začasno v Salezijanski zavod, dokler se za te stroške ne dobi drugod pokritja. Slednjič se je društveni sirotinski skrbnici dovolilo, da na društveni račun nabavi potrebnega perila. telesno močno zanemarjeni, dasi sicer pridni šolarici. Ta slučaj se dotika enega raznovrstnih opravil, katera spadajo v delokrog sirotinske skrbnice in jih vsa izvršuje vestno in stvarno. O priliki tega slučaja se je povdar-jalo v odborovi seji izborno delovanje omenjene sirotinske skrbnice usmiljen-ke Ane Tomec iz kongregacije sv. Vin-cencija Pavlanskega, ki ji gre v polni meri zahvala za plodonosno njeno skrb in brigo. — Rešuje navedene slučaje, kakršnih ni noben mesec manj, je moralo društvo seveda postopati z najskrajnejšo varčnostjo, ker se društvena sredstva, žal, vidno krčijo. Zato so blagi dobrotniki in iskreni prijatelji mladine nujno poživljajo, cla pristopijo društvu. Letnina znaša 2 K. Tucli z obleko, obutalci in perilom je društvu močno ustreženo. Sirotinska skrbnica skrbi za to in nadzoruje, da se obračajo taka darila res v prid potrebni deci. Kdor bi hotel kaj tako robe nakloniti potrebni mladini, naj spoioči svoj naslov društvenemu tajniku deželnosod-nemu svetniku Franu Milčinskemu, ki pošlje sirotinsko skrbnico na dom.
lj Gosenčjl zapredki na naših vrtovih. Vsako leto razglaša politična oblast in to še celo po dvakrat, da morajo lastniki vrtov pravočasno pokončati in uničiti gosenčjo zalego s svojega sadnega drevja in drugega grmičja. Za vse to pa se le malo posestnikov zmeni, ker so brezbrižni in z mirno vestjo puste, da se gosenčja zalega razleze po vejah in uniči mlado brstje. Koliko lepega sadja gre na ta način po zlu! In če končno oštane kak sad na vejici, ga novi zarod proti jeseni pokvari in spridi, da jc vse piškavo iu črvivo. Ker
bo drevje prav kmalu brstje pognalo in bo toplo solnce tudi gosenice izvabilo iz prezimovališč takozvanih mešičkov, je nemudoma treba postriči te zapred-ke in jih sežgati.
Štajerske novice.
š Ekscelenca knezoškol dr. Napot-
nlk bo na belo sredo, 19. aprila, ob pol 11. uri dopoldne osebno izvršil poroko hčerke velerodnega graščaka v Velenju Karla pl. Adamoviča pl. Cepin z g. grofom Hervardom Auerspergorn. Poroka .se izvrši v grajski kapeli v Velenju.
š Zopet štajerski namestnik in — Ljudska posojilnica v Celju. Vzpričo bližajočih se volitev postajajo celjski mladini zopet nesramni. Z neverjetno predrznostjo vzdržujejo v »SI. N.« vest, da so celjski »klerikalci« podkupili kar celo štajersko politično upravo. Laž je sicer prozorna kot beli dan, pa vendar moramo jo znova z vso resnostjo zavrniti, ker na celi stvari niti pičica ni resnična. Ljudska posojilnica je listom poslala popravek oziroma pojasnilo, ker je vest le plod bujne domišljije ali zlobnosti celjskih liberalcev in povsem iz trte izvita. Obžalovanja je vredno, da se liberalno časopisje podaja na pot sumničenja oseb, katerim se imajo mnogo zahvaliti, še bolj grdo pa je, da ti »narodnjaki« očitajo slovenskemu uradniku, da je enkrat zašel tudi v slovenski lokal. Je pač staro liberalno geslo, vse v blato teptati, kar slepo ne drvi za njimi. Za nas je zadeva s tem končana, kakor tudi za vse pametne ljudi; za nepoboljšljive čestilce falitne mladoceljske politike pa nimamo časa nisati in na vse laži odgovarjati.
š Kako delajo nemški denarni zavodi pri razdelitvi čistega dobička? Mariborska mestna »gemeinde-špar-kase« je imela v letu 1910 nad 150.000 kron čistega dobička, od katerega je med drugim darovala 2000 K za Hos-eggerjev sklad, 500 K za Siidmarko, 500 K za Schulverein, 10.000 K pa za oskrbovanje nemških otrok (Deutsche Kinderscliutz- und Jugendfursorge). Nemci kot taki imajo sicer čisto prav, da skrbijo za svoja obrambna, teete napadalna društva, a škandal je, da nosijo naši ljudje tako radi v slične zavode. Pojdi med uradnimi urami *v pisarno tega zavoda in videl boš, koliko islfevenskega denarja se staka v nemško — žrelo. Mariborska, mestna hranilnica je imela leta 1910 nad 26 milijonov kron prometa; smelo lahko trdimo, da je od tega polovica slovenskih novcev. Kje so neki slovenski denarni zavodi, da jih zastonj iščeš med izkazi darov za »Slovensko Stražo«? — Zob za zob, klin s klinom!
š Rogatec. Naša elektrika se nam vkljub temu, da ima nemškonacional-ne gospodarje in nemškutarje, prav pogosto in regimentno skuja. Tudi elektrika se drži navade naših mogotcev, ki se zelo radi medseboj skujajo in spraskajo. Sedaj vladajo velike napetosti med obema strujama. Prepirajo se za oslovsko senco — kdo bi bil boljši kandidat za drž. zbor.
š Cirkcvce na Dravskem polju. Dolgo so se trudili naši odločilni možje, da bi se v Cirkovcah napravila postaja južne železnice. Konečno se je to vendar posrečilo izpeljati. Interesenti so zložili nad 8000 K, katero svoto je zahtevala južna železnica. Sedaj bode razbremenjena postaja. Pragersko in Sterntal.
š Častno priznanje. Občina Polj-čane je imenovala vlč. g. župnika Iv. Lenarta v S m ar t nem pri Slov. Gradcu za svojega častnega Člana. Č. g. Lenart, je lepo vrsto let župnikoval v Poljča-nah. »Slov. Narod« je navadno čutil nujno potrebo, da je napadel zelo nesramno blagega duhovnika, ki deluje vedno in povsod v blagor ljudstva.
š Bela žena. V Cezanjevcih pri Ljutomeru je umrla Marija Vogrinec, rojena Markovi«. — V Žetalih pri Rogatcu pa je preminula Amalija Colna-rič iz Zetal. — Slovenskemu tržanu v Ljutomeru g. Seršenu je umrla hčerka. MariČka. — V Gornji Radgoni je umrl 10. aprila učitelj Alojzij Prager, star 25 let, -- V Vitanju pri Celju je umrl 9. t, m. bivši občinski tajnik io vrl naš somišljenik g. Ivan Verčnik.
Š Osebne vesti. Okrajni komisar dr. V.Neuwirth je prestavljen od okrajnega glavarstva v Ptuju k okrajnemu glavarstvu v Maribor; namestniški koncoptni praktikant Egon Schrey pl. Rcdlwerth pa je prestavljen od mariborskega okrajnega glavarstva k ptujskemu; iz Gradca je v Maribor prestavljen namestniški praktikant dr. Franc Fina. Za slovenske okraje sami pro-nonsirarii Nemci. Stara navada — železna srajca!
š Poroka. Dne 19. aprila, se bo v kapeli graščine v Velenju vrštila poroka gdč. Marije pl. Adatnovič z gosp.
Hervardom grofom Atierspergom, nad-poročnikom 5. dragonskega polka v Mariboru. Nevesta je hčerka pl. Adamoviča, komornika in veleposesnika v Velenju.
Ljndstvn v poduk.
Zdravstvene dolžnosti mestnih občin.
(Piše dr. V. Gregor 16.)
II. Ceste.
Napredek mesta se sodi po cestah. To je neovrgljivo dejstvo. Zaradi tega skrbi vsaka javna uprava za dobre, snažne ceste. Sicer stane vzdržavanje cest ogromne svote, vendar nudijo prebivalstvu toliko udobnosti, da se ne more nobeden pritožiti, če se za vzdržavanje dobrih cest in ulic večja svota izda.
Cestna uprava je jako važen faktor v vsaki občini. Prvi pogoj je, da ta aparat točno funcionira in da se vrši vedna in stroga kontrola. Pri napravi cestnega omrežja v mestu se mora uvaževati sledeče točke: zahteve prometa, estetike, higijene in pa vzdržavanje oziroma gospodarstvo.
a)	Zahteve promet a. Tu je razločevati med prometnimi cestami, ki imajo direktno smer iz središča občine do sosednih krajev, in pa cestami, ki vežejo samo posamezna dela mesta med seboj, takozvanimi stanovanjskimi cestami (VVohnstrassen). Te ceste leže med prometnimi cestami in so glede prometa ceste druge vrste. V gotovih presledkih se mora pa skrbeti za potrebne javne prostore kot glavne točke prometa, za postajališča javnih vozov, za trge itd.
Širokost raznih cest je odvisna od značaja zazidavanja (industrija, trgovina, privatna stanovanja, vile, delavska stanovanja itd.), ker je po načinu zazidavanja in po poklicu prebivalstva promet različen.
b)	Estetika. Ta se ozira na stavbo ceste kot take, lego in okolico. Mo-numentalna stavba zahteva drugačno tlakovanje (granitni mozaik-tlak), kakor cesta, ob kateri so navadne hiše za stanovanja (asfalt ali les) in cesta ob parku (makadam). Ravne ceste naj bodo k večjem 25krat tako dolge ko široke.
Smer in oblika cest in trgov, njih okraslia z nasadi, drevjem, monumenti in vodnjaki, zazidanje prostorov sosebno z monumentalnimi stavbami je najtežje poglavje v zgradbi mest, ker je včasih toiiko ovir premagati. Kakor povsod, kjer gre za trajno stanje, treba je sosebno pri tem vprašanju sodelovanje izvrstnih, nadarjenih strokov-njakov-umetnikov. Kombinacija vseh teh momentov v harmonično lepo celoto je dar umetnika. Priporočati je razpis javne konkurence, da se dobi različno mnenje in ustvari res kaj praktičnega in lepega za celo mesto.
c)	H i g i j e n a. Delovanje higijene ima pri cestnem omrežju razširjeno polje. Temelj ceste, obraba površine in z meteorno in škropilno vodo v cesto prodirajoči in tam razkrojajoči se živalski ekskrementi, razvoj prahu, prenos prahu s zrakom v stanovanja, ropot prometa itd. vplivajo na zdravstvene razmere prebivalstva. Higijcna zahteva, da stavba, vzdržavanje in sna-ženje cest, te nevarnosti kolikor le mogoče zniža, da se že pri projektovanih cestah ozira na širokost in smer, in vsled tega na svitlobo in zrak, kakor tudi na zvezo s prosto naravo v okolici.
Ta zadnji moment zahteva napravo javnih prostorov za igrišča otrokom, obenem pa tudi odraslim v počitek in užitek v zdravem zraku. Ti prostori morajo biti oddaljeni od prahu in hrupa velikih cest. Senčnati nasadi in počivališča s sprehodi so bistveni del takih javnih prostorov. Nasade mora nadzorovati in gojiti vrtnar.
Navedeni prostori naj bodo enakomerno po mestu razdeljeni, da uživa vsaki del mesta to dobroto, a obenem tako situirani, da so v prijetni zvezi z vsemi deli dotičnega okraja.
Zgradba cest. Dosedaj sem govoril le o projektiranju cestnega omrežja. Isto važnost se mora pa tudi polagati na zgradbo, njih vzdrževanje in snaženje.
Že pri temelju cest, mora se gledati na to, da ne pridejo gnjijoče snovi v cesto in se tam razkrajajo. Poleg loga je vso pozornost obračati na površino cest, sosebno pri tovornih in zelo rabljenih cestah.
Skrbeti jc za siguren in udoben promet. Poleg potrebne širočine in potrebnega padca naj bo površina ravna a grampasta, da ne postane niti vsled živahnega prometa niti vsled vremenskih razmer gladka in preluknjana. Zabraniti se mora razvoj prahu in nesnage, gnjilobc Icr preveliki ropot. Površina nai bo tedni zelo trpežna, nc-
prepuStljiva, da se lahko in temeljito osnaži.
Danes sc napravi tlak iz makada-ma, kamna, lesa, asfalta in betona,
Makadamiziranje se imenuje tlakovanje, če se kamen (kakor basalt, granit, kies) trdo zvalja in primeša z vodo poškropljeni pesek. Makadamiziranje je najbolj v rab», ker je ceno, povsod uporabljivo in kolikor toliko brez ropota. Toda pri živahnem prometu ima ta nedostatek, da stane vzdržavanje zelo veliko in je v zdravstvenem oziru pomanjkljivo. Vsled močne obrabe nastane prah in blato, izdolbine, ki zelo ovirajo vožnjo. Snaženje je težavno, nesnažna voda pride lahko globoko v cesto. V zadnjem času se je poizkusilo katronizirati površino, in sicer z dobrini uspehom, ker ne nastane toliko prahu in blata ter je vsled tega vzdržavanje veliko ceneje in v zdravstvenem oziru bolje, ker uniči katran razne snovi. Bodočnost bo izkazala, čo je ta zisteni priporočati povsod, kjer se ccslc makadamizirajo.
Kameniti tlak obstoji iz enako velikih tesno položenih izklesanih kamnov na trdni podlagi položeni v peščeno plast. Porablja sc porfir in granit. Špranje se zalijejo s tlakovnim kitom in ne s peskom, da se zabrani kolikor mogočo prah in blato. Taka površina je neprepustljiva in se lahko snaži.
Leseni tlak se napravi iz trpežnih impregniranih lesenih kosov na 15 do 30 cm debeli betonski plasti. Špranje se zalijejo s katranom. Tak tlak je brez ropota in prahu, toda nerabljiv pri zelo nagnjenih cestah in živahnem prometu, ker postane površina gladka. Tudi se napije les vlage in se razdrobi.
Asfaltni tlak je v obče še manj porabljiv, ko leseni; sicer je jako snažen, brez ropota, v zdravstvenem oziru brez pomisleka, toda porabljiv samo za lahko vožnjo brez vsake strmine.
Iz navedenega je razvidno, da je v Ljubljani priporočati le kameniti tlak in pa makadam. V bližini imamo izvrsten posipalni materijal, dolomit, ki je sicer nekoliko dražji od navadnega materijala, vendar obdrži cesto v tako dobrem stanju, da je le malo materijala treba, ko se enkrat cesta utrdi. Vsaka posuta cesta se mora pa takoj zvaljati, cla se utisne materijal v cesto kot celota, ne pa da se polagoma z vožnjo zdrobi in spremeni v prah. Kakor povsod se mora tudi ceste o pravem času posipati. Cesta najbolj trpi, če imajo kolesa tovornih težkih voz ozke obroče, ker ozko kolo reže cesto. Umesten bi bil tedaj predpis, da se morajo rabiti pri tovornih vozovih široka kolesa, Da se uveljavi ta predpis recimo v treh letih, naj bi se pa za to dobo oprostili vozovi z širokimi kolesi ali popolnoma ali pa za polovico mestne tlakovine, da se pospeši naglo napravo takih koles in varuje cesto. V treh letih se vsak obroč izrabi in ga je treba z novim nadomestiti. Če bi tudi imela občina za nekaj časa manj dohodkov pri tlakovini, ne pride ta majhna izguba v poštev v primeri z izdatno manjšimi stroški za vzdržavanje cest. Pred vsem je tedaj treba pravilni cestni temelj, dober posipalni materijal in parni cestni valjar.
Higijenična vrednost cest je odvisna od snažen ja; snaženje obljudenih cest je združeno z velikimi težavami, na vsak način pa ovira snaženje vedno promet. Priporočati jo tedaj, da se snaženje vsaj glavnih cest vrši ponoči, sosebno ker se to lahko tiho vrši. Spa-ženje obstoji v odstranitvi prahu in blata, raznih odpadkov, škropljenju in odstranitvi snega. Snaži se večinoma z metlo in strgačo. Moderna mesta imajo posebno konstruirane vozove, ki obenem lahko škrope in pometajo ceste. V vrsto spravljeno smeti se potem spravijo na kup in odpeljejo. Trdo tlakovane ceste se. morajo večkrat na dan z močnim curkom oprati, vendar ni ta način snaženja priporočati za niakadam, kor so makadamizirana cesta polagoma po nepotrebnem pokvari.
Ponoči se sicer snaži, vendar je podnevi treba šc veliko dela. Za promet je najbolj nadležen prah in da so ta odstrani, oziroma zabrani, škropč se ceste večkrat na dan, in sicer izdatno s čisto vodo, kar povzroči tudi prijeten hlad. V to svrho se rabijo posebni škropilni vozovi, za majhne površine ročni vozički, za večje vpreženi ali motorni vozovi. Širokost in pa moč curka se poljubno regulira. Vsak voz ima kratko cev, da se lahko takoj iz vsace-ga cestnega hidranta sod napolni in je za vse to delo treba samo enega moža, ki napolni sod, pazi na konje in po potrebi regulira curek. Taki škropilni vozovi bi morali biti vedno v prometu in se po gotovem sistemu vsakemu vozu dodelč gotove ceste, ki se morajo najmanj trikrat na dan izdatno poškro-niti. seveda čc se snaženje glavnih .ulic
vrši ponoči. Cestne smeti spravljajo v istem redu cestni pomefači v posebne vozove in jih odpeljejo na posebna skladišča. Skupina pometačev ima gotovo število cest v oskrbi, nadzornik pa se lahko z bicikljem vozi po mestu, da kontrolira delo. Jako praktično so urejeni patentni vozovi sistem »Luto-kar«. Smeti se takoj nabirajo v globoke tone in se te le, če so polne, zamenjajo s praznimi in polne se odstranijo na posebnih vozovih.
Razne stvari.
Bivši mornariški častnik obsojen zaradi javnega nasilstva. V Rovinju so imeli te dni zanimivo sodno razpravo. Obtožena je bila 48 letna posestnica Irma Rehorek zaradi oderuštva, kupi arije in javnega nasilstva. Soobtožon je bil bivši korvetni kapitan Jožef Stein zaradi hudodelstva javnega nar silstva z grožnjami. Ob neki policijski preiskavi zaradi oderuštva je izpovedala priča Katarina Versanco zelo ob-težilno za Rehorkovo. Ko je to zaznala obtoženka, ki je bila zelo intimna s takrat še aktivnim kapitanom Rehorkom, jo zagrozila priči, da če bo pred sodiščem obnovila izpoved, bo delal Stein na to, da izgubi njen mož službo v ar-scnalu in bo morebiti še pričo ustrelil. Čez ne" aj dni je Rehorkova poslala pričo k Steinu, ki ji je rekel, da če bo izpovedala prot: Rehorki. jo bo ustrelil in vrgel njenega moža iz arsenala. Priča jc res pri razpravi drugače izpovedala in jo bila zato obsojena v šestmesečno ječo, obenem so pa uvedli sodno postopanje proti Rehorkovi in Steinu. Rchorkovi oderuštva niso mogli natančno dokazati, pač so ji pa dokazali, cla, jc dovedla prostituciji več deklic in pa obema nevarno grožnjo. Rehorkovo so nato obsodili v štirime-sočno, bivšega kapitana Steina pa v trimesečno ječo.
Strašna lakota na Kitajskem. Iz Vladivostoka se poroča, da Kitajci strašno stradajo in cla obupani prebivalci ropajo kljub temu, cla je pustil guverner 200 roparjev žive raztrgati, šene in otroke prodajajo Kitajci za hleb kruha . . . Strašno i
Ženska policijski načelnik. Iz Londona so poroča, da so v mestu Hunne-ville v Kansasu izvolili 12. t. m. za župana neko žensko, ki je takoj imenovala za načelnico policije svojo prijateljico Rozo Osborne.
»človeška kri se knnuje« je slovel inserat nekega newyorškega lista. Takoj se je prijavilo nad 100 mož, ki so izjavili, da si puste odvzeti nekaj krvi. da rešijo življenje neki ženski v Brook-lynnu in cla zaslužijo 500 kron. Zdravniki so izbrali nekega 251etnega moža, mu vzeli nekaj krvi. Operirano žensko so nato z moško krvjo rešili.
Eksplozija na krakovskem kolodvoru. V Krakovu je na kolodvorski pošti eksplodirala 13. t. m neka poštna pošiljalov kmalu ji jc sledila druga. Neki uradnik jo bil ranjen.
Ljudskošoiski učenci roparji. Dvanajstletni Bela Vasony je v Budimpešti ustrelil s flobertovo puško šestletnega Aleksandra. Hohla. Policijska preiskava je dognala, da so učenci ljudske šole na cesti Toth Kalman ustanovili roparsko tolpo. Vsak član te ljudsko-šolske tolpe je bil oborožen s flobertovo puško. Mladi roparji so ropali na cesti mlajše učence, češ, da jim morajo kaj darovati.
Žrtve električnega toka. Iz Kijela
sc poroča, da je vihar 12. t. m. prekucnil štiri stebre z žicami za dovaža-nje močnega električnega toka Žico so padle na tla. Neki 161etni mladenič, ki se je dotaknil žice, je bil takoj mrtev, nadalje neki 351etni moški in neka ženska.
Velikanski viharji v Ameriki. Tz
Severne Amerike dohajajo poročila o groznem orkanu, ki je divjal 12. t. m. po Kansasu, Missouriju in Oklahomi. Mrtvih je 13 oseb, ranjenih veliko. Drugo poročilo pa slove, cla sta dve mesti malone popolnoma uničeni in da so dozdaj našteli 23 mrličev. Veliko oseb jo odnesel vihar v zrak. Nekega strojevodjo je vrgel vihar z lokomotive.
Vsled strahu pred duhovi umrl. V častniški menaži pešpolka v Jassyju so se nedavno razgovarjali o duhovih. Poročnik Vesinac je trdil, da bi vsakega duha, ki bi došel k njemu, zadavil. Ko je. pred nekaj dnevi legel zvečer v posteljo, došlo jo nenadoma k njemu v sobo šest belo odetih prikazni. Poročnik je smatral celo stvar za šalo ter jo zapretil, da bo streljal, ako se takoj ne odstranijo. Kor so ni nobena izmed prikazni ganila, jc res ustrelil z revolverjem v bližnjo prikazen, toda brez učinka. Nato je sprožil še ostalih šest strelov, in kljub temu da bi moral zadeti, se ni zrušil na tla niti eden strahov. Poročnika je vsled tega v groznem strahu zadela kap ter se je zgrudil
mrtev v blazine. Dognalo se je pozneje da so bili vsi duhovi poročnikovi tovariši, ki so podkupili njegovega slugo, da je iz patrono v v revolverju odsi ranil kroglje. Častniki so izgubili vsled svoje neslane šale tovariša in si naprtili na ramena tudi preiskavo vojaškega sodišča.
I o^r Ako še niste, -saj | S pošljite naročnino! f
DroSfva.
— Borovnica. Na velikonočni ponedeljek popoldne ob 3. uri priredi tukajšnje izobraževalno društvo v društvenem domu lepo gledališko predstavo: »Itoza Jelodvorska«, drama v petih dejanjih. Povabljeni ste vsi ri-jatelji društva, da prihitite pogleda, .o zares lepo igro!
VSTAJA V MEHIKI.
Kljub započetim mirovnim pogajanjem med mehikansko vlado in vstaši je naročila mehikanska vlada na Angleškem bOOO pušk in 5 000 0C0 patron.
SRBSKI KRALJ PETER OBIŠČE DUNAJ IN PARIZ.
Z Dunaja se poroča, da gotovo obišče srbski kralj Peter na Dunaju našega cesarja, ki ga bo zaslišal v avcli-enci. V Belgradu se tudi trdi, da obi šče majnika kralj Pete" najbrže prod sednika francoske republike Falličresa.
Gospodarstvo.
—	Razglas o oddaji modre galice po znižani ceni vinogradnikom na Kranjskem. Vsled slabe lanske vinske letine, ki jo je povzročilo izredno neugodno vreme in tudi peronospora, ker so se ljudje preveč zanašali, da ta bolezen ponehuje, in so deloma zato škropljenje trt opustili, je letos med vinogradniki skoraj povsodi na Kranjskem velika beda. Lahko se reče, da je vsak vinogradnik bil lansko leto bolj ali manj oškodovan. Z oz>om na to dejstvo je glavni odbor c. kr. kmetijske družbe že jeseni pričel na merodajnih mestih prositi za državno podporo, ki naj letos omogoči zadostno škropljenje (rt z modro galico. Po prizadevanju naših gg. državnih poslancev se je posrečilo tako podporo izposlovati, in c. kr. kmetijski družbi je poverjena naloga kranjske vinogradnike preskrbeti z modro galico po znižani ceni. Opozarja se, da gre cena modri galici ravno sedaj hitro kvišku in da je mogoče družbi cene še bolj znižati v primeri s tržno ceno, ker je že jeseni pri nizkih cenah nakupila večji del modre galice, ki se bo letos na Kranjskem potrebovala. Cena modri galici je za vse vinogradnike na Kranjskem nastavljena na 48 vinarjev za kilogram. Stroške za prevažanje plača družba z državno podporo in zato velja gori označena cena za vse kraje na Kranjskem Družba plača tucli stroške za prevoz galice s kolodvorov, vendar naj v bližini kolodvorov stanujoči vinogradniki s svojo vprežno živino zastonj prepeljejo galico, da se z nepotrebnimi stroški oddaljenim vinogradnikom ne prikrajša podpora Modro galico za škropljenje trt po znižani ceni bo c. kr. kmetijska družba oddajala le kranjskim vinogradnikom potom družbinih podružnic.
—	Razdelitev plemenskih praš?čev.
Deželni odbor opozarja posestnike, ki žele dobiti plemenske prašiče, da oddaja le po enega merjasca in dve svi-njici ter Inko ustanavlja deželne postaje za plemenske prašiče, ali pa samo enega merjasca (deželna postaja za plemenske merjasce). Samo ene svi-njice se ne more nikomur za polovično ceno podeliti Istodobno se interesenti opozarjajo, da deželni odbor razdeljuje plemenske prašiče v prvi vrsti iz deželnih zavodov za plemenske praš če. Z deželnih postaj jih jemlje le v slučaju, da na zavodih ni dovolj mladičev na razpolago. Deželne postaje lahko z mladiči poljubno razpolagajo. t.e k lo želi na taki postaji kupiti kako žival, ni treba prositi deželnega odbora za dovoljenje. Plačati pa mora celo kupnino. Končno se še pripominja, da bo odslej razdelitev plemenskih prašičev oskrbovala c. kr. kmetijska družba, in sicer po gori navedenih načelih. Vsled tega bo zanaprej treba vlagati prošnje
za plemenske prašfeč ne pri deželnem
odboru, marveč pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani.

Občinski red in občinski volilni red za mesto Ljubljana velja samo 50 vin. in se dobi v »Katoliški Bukvami«.
Wke novice.
Škofji dvor. Dve uri hoda od Celovca pr.deš v Škofji dvor, kjer stolu-je na županskem stolcu Anton Wie-ser, a nikakor ne biser! Ko slišiš vabljivo ime Škofji dvor, bi mislil, da je tukaj celovškega knezoškofa prijazna pristava ali letovjšče kneževo, pa ni, ampak tukaj je sedež oblastnega žu-pana Wieserja, ki nam revnim Slove«, cem reže suh in grenak kruh pravice. Pri ljudskem štetju sta naštela dva učitelja — eden renegat, drugi nem-škonacionalec — za občino Št. Tomaž 1482 pristn.h (!!) Nemcev in samo kakih 200 Slovencev, dasiravno je na-sprolno resnično, ker čez 60 Nemcev ne dobi sam Diogenes s svojo svetil-irco. Za tako težavno delo oziroma ob-glavljenje nezavednih koroških prebivalcev slovenskega pokoljenja bi človek mislil, da. bode učitelj Kiizenpfen nig od župana pohvaljen, a glej — ne boš Jaka! Števni komisar Kiizenpfen nig je bil še ozmerjan, da je preveč »bindišarjev« naštel. Gospod župan, kaj. pa mislite, da ste v Berolinu? Da bi prišel vendar Boltatu Pepe prilično k nam. on bi temu županu marsikatero zasolil.
Timenica pri Celovcu. Dne 7. t. m.
pride iz Celovca od c. kr. okr. sodišča sodnijski sluga v stanovanje župnika in naznani, da mora zarubiti radi dolžnih 80 K hišno opravo ali živino. Dasiravno župnik dobro ve, da je v Korotanu marsikatero postopanje in ravnanje pri sedanjih razmerah lahko umljivo, vendar je zarubljeni župnik vprašal po vzrokih take tirjatve. Poslani sluga ni vedel nobenega vzroka za ta rubež navesti in župnik plača zah!evano svoto proti potrd lu. V ponedeljek, 10 t. m, pride v stanovanje župnika isti sluga proseč odpuščenja, ker se je sodnijski uradnik zmotil in našteje zarubljencu zopet 80 kron na mizo. Dotični župnik je vprašal, ako v Celovcu še vedno pustne burke uganjajo ko smo vendar že v resnobnem času velikega tedna ali morda bodoče državnozborske vol.tve izvestnim gospodom posebno mržnjo do Župnika narekujejo?
GROZEN ZLOČIN SLOVENCA V /MERIKI.
Iz Duryea, Pa., poročajo 30. marca: Tukaj se je dogodil danes grozen in s'rašen zločin, ki ga je izvršil slovenski rojak. Človek ki so ga rojaki poznali pod imenom Hrasfenčan in ki je bil doma iz krškega okraja je ubil oziroma zaklal svojo 14 letno hčer in jo razmefaril. Odsekal jej je glavo, roke in noge in je nesel kose trupla na železniški tir, da bi ljudje mislili, da jo je vlak povozil. S.orilec je že pod ključem.
MM!
Ž'v>mo v dobi volPev in sredi živahnega političnega gibanja Nasprotniki bodo napeli vse sile, begali in slepili t odo ljudi ter izrabljali vsa sredstva, da prikrijejo svojo onemoglost. Naša častna dolžnost je, da stremo zadnje pojave liberalizma, ki je smrt In poguba našega ljudstva Zato je potreba odločnega In intenzivnega političnega dola, treba pa tudi gmotnih sredstev in žrtev. Znta poživljamo somišljenike, da vsi prispevajo v Ljudski sklad kot volivni sltlad S. L. S. Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6.
Osrednji voiivni odbor S. L S.
Te&onskfl in brzojavno poročila.
PLOJ NE KANDIDIRA!
Dunaj, 14. aprila. Bivši državno-zborski poslanec, dvorni svetnik in senatni predsednik dr. Miroslav Ploj izjavlja v listih, da nič več ne kandidira. To je zelo pametno!
KRALJ PETER NA OBISKIH.
Dunaj, 14. aprila. Kralj Peter bo v jeseni potoval na Dunaj ob.skat cesar-
ja Franca Jožefa, nato pa v Berolin, da obišče cesarja Viljema II.
NESREČA Z MOTORJEM PRI DOMŽALAH.
Domžale, 14. aprila. Pri Domžalah se je danes dopoldne splašil nekemu vozniku konj radi nasproti prihajajočega motorja, katerega je vozil g. Bu-dolf IJraxmarer, stotnik 27. pešpolka, z dvema damama, Stotnik je, hoteč se konju izogniti, zadel ob brzojavni drog, pri čemur se je na glavi in roki težko poškodoval. Ostali so ostali nepoškodovani.
STRAHOTNA VINIČARSKA REVOLUCIJA NA FRANCOSKEM.
Epcrnajr, 14. aprila. Po vseh gričih pokajo možnarji in bombe, ki nazna,-njajo kmetom, naj se zberejo. Viničarji prihajajo trumoma s polj, oboroženi z lopatami, vilami, cepci in kladvi in korakajo proti Ayu, kjer je sedež sleparskih vinskih trgovcev in od vlade podpiran ih oderuhov. Predno je moglo vojaštvo nastopiti, so viničarji zažgali trgovini Deutz in Geldermann. Do večera je divjal ogenj, v katerega so kmetje zlivali petrolej in metali .vanj bombe. Ay je podoben razvalinam; od mnogih skladišč in tovarn štrle v nebo samo goli zidovi. Pet šampanjskih zalog je zgorelo druga za drugo. Kava-lerijo napadajo viničarji z gorjačami, s katerimi bijejo po konjih in jih upla-šijo. Vsega skupaj so viničarji dozdaj razdejali in zažgali sledečo šampanjske tovarne: v Ayu: Gautbierovo, Dcutzovo, Geldermannovo, Azalovo in Bisuigerovo. V Epernayu: Fontainovo, Costovo in Folcherjevo. V Dameryju Jacquetovo. Delovinovo in Mendadiero-vo. V Dizyju Baimondovo in Gastella-nejevo; drugod druge.
Reims, 14. aprila. Na tisoče vint-čarjev koraka pro'1 mestu. Ob 6. uri zvečer včerajšnjega dne so bile množice 20 km od mesta oddaljene. Prc-fekt marnskega departementa se boji grozne katastrofe. Kjerkoli nalete viničarji na kako zalogo vina ali klet, jo razženejo v zrak. Dozdaj se je moglo v vsem upornem ozemlju zapreti samo 40 oseb, pri katerih ,se najdejo različni oplenjeni predmeti.
Bar snr Aube, 14. aprila. Na glas, da je zbornica odklonila zahteve vini-čarjev, je množica naskočila na plat zvona podprefekturo in podprefekta pretep'a.
Ay, 14 aprila, V Ayu in Epemayu je položaj najhujši. V Ayu je zbranih 2000 demonstrantov, ki vse pobijajo. Prefekt je poslal vojaštvo, katerega bo jutri zbranega 13.000, da mesto s.loma očisti upornikov.
Pariz, 14. aprila. Vsi listi označujejo položaj za skrajno resen in nevaren. Bepubličanski listi poživljajo kmete, naj ubogajo republiko (ki ščiti oderuhe in velelrgovce) in se ne dajo za peljati od »reakcionarjev« (Viničarji pojo »Internacijonalo«); konservativni »Soleil« pa piše: »Nikoli ni Francoska v zadnjih leiih nujala tak pr zor nereda in nikoli javna oblast ni bila tako slabotna in nedosledna.«
Otroci, kateri hulšafo
nnjdelo v Scott-ovi emulziji gotovo pomoč. V nasprotju z navadnim ribiim oljem zauži ejo otroci Scott ovo e ulzijo vedno s posebno s astjo, in pri tein je tudi celo lažje preb vna kot mleko. Razunteqa je pa tudi bolj učinkujoča in uspeli e po na-v di pokaže že po dvnkratn m zaužitiu, tako iz orn in moč c so n ene se t .vin .
SC0TT-Q¥A
EMULZIJA
: e ponaSa s 31 letnim dobrim slovesom kot nsjboliše sredstvo, na,,ja.	ki daje slabotnim otrokom nove
moči in novo zdravje.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. 3109 Dobi sc v vseh lekarnah.
Pri3ln,i le ? lo znamko — Mli icim - kot l.ar.incijjkim znakom SCOTT-ovega rav-
Meteorohgično poročilo.
Višina n. moriem	n. sred rnčni tla* 7 JhO nt m
13 9. rveč.
14
7. ziutr 2. pop
6 5 | si. ssvzh. | sk. jasno
54 *Lsvzh| jasno 10 8 p. m sz-h. del. obl.
Ali ste pridobili »Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte npiiv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike!
O/errava/loz
železnato J{ma-Yino
Higienična razstava na Dunaju 19C6
Državno odliKovanie in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izvorna okiis.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spriieval.
, c. in kr. dvomi dobavitelj
= THST-Barkovije. .......
Vraalte Wašega zdravaška! Salzschiirfski
i
zdravi trganje In lenia serofine p/šhazrs Bolezni.
NedoseJei v stojam učinku.
Natančneje prospekte, priznanja itd, zastonj ' K^r i I	od 1198
Rosanis & WIntes*
Dunaj II., Czamingasse štev. 23.
Tolafon 22.304.	Teleron 22 304.
Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in prodajalna!! mineralnih voda.

Kurzi efektov in menjic.
dne 13. aprila 1911.
	Skufina 4°/,, konv. renta, maj—no-	
	vember ...........	92-70
	Skupna 4° 0 konv. renta, januvar	
	—julij..........	92-70
	Skupna 4-2" 0 papirna rcntci, fe-	
	bruar—avgust ........	96-30
	Skupna 4-2% srebrna renta, april	
	—oktober.........	96-30
	Avstrijska zlata renta ...	115-70
	Avstrijska kronska renta 4% . .	92-65
	Avstrijska investic renta 3Va% •	82-—
	Ogrska zlata renta 4% ....	111-50
	Ogrska kronska renta 4°,'o . . .	91-45
	Ogrska investicijska renta 3 '/j %	80-40
	Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-32
	Kreditne delnice.......	654-25
	London vista........	239-921/2
	Nemški drž. bankovci za 100 tnark	117-30
	20 mark..........	23-40
		—•19
	Italijanski bankovci......	94-60
i	Rublji...........	2-53
gosp. Ivana Domicelja v Novi Sušici pri Št. Petru na Krasu (objavljena v Slovencu" štev. 62, 07 in 60)	1230
*.P«P /joi iub p.m sz-n. dei. obl.	. „	«_ ■h«»m81»«I
Srednia včerajSnia temo. 8 2 norm 93.	SIS Ifi fe* ESO ftS H <S> 18 il S
cMfHjfe, I1 A
T i 11 a n 11 po nizki ceni.
} H SUTTN ERur?ar-Prva naJve9Ja domača 'S^p^eS?®^®®! 1
! -----exportnatvrdka ur.zlatnine stvcna	• I I
LjobljanaMeginiirg. in srebrnine. b>astr\a tovarna ur vgvici.^ jt
Glasno.
* Pevskim cerkvenim zborom priporoča Katoliška bukvama v Ljubljani za šmarnice v majniku in druge prilike sledeče skladbe:
Foerster Anton: 12 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle; (druga popravljena izdaja). Part. 1 K 80 v, glasovi po 40 vinarjev.
Sattner P. Hugolin: Marijine pesmi za mešani zbor in orgle. Part, 1 Iv 80 v, glasovi po 50 v.
Premrl St.: 12 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 40 v.
Kimovec Fr.: Rihar renatus. Part. 3 K, glasovi po 40 v. Obsega več raznih, lepo harmoniziranih Riharjevih nape-vov.
Foerster Ant.: 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove z orglami. Part. 1 K 80 v, glasovi po 40 v. Cerkvene zbore, kateri razpolagajo samo z ženskimi ali moškimi glasovi, opozarjamo še posebno na te lepe napove.
Grum Ant.: V ponižnosti klečimo in pet Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K.
Foerster Ant.: Te Deum (po motivih Havdnove za hvalnice), za mešani zbor ali enoglasno z orglami Partitura 50 vin.
Laharnar ivan: šmarnične pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 30 v.
Leban Janko: Zbirka cerkvenih pesmi. Part. 1 K. Obsega razne napeve, med temi tucli več Marijinih.
Foerster Ant: Lavrejanske litanije Matere božje, za moški, ženski ali mešani zbor. Part. -40 v.
Sattner P. Hugolin: Missa Sera-phica, za mešan zbor, orgle in orkester. Part, 3 l\ 20 v, glasovi po 50 v, (dobijo se tudi instrumentalni glasovi).
Grum Ant.: Cerkvena pesmarica za Marijino družbo, I. del za štiri enake (ženske ali moške) glasove, 2 K.
Pogačnik Ivan, Missa in bon. St. Josehpi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 60 v, glasovi po 40 v.
Foerster Ant.: Pange lingua — Tantum ergo — Genitori, za mešani zbor in orgle. Partitura 1 K 80 v, glasovi po 50 v.
Chlondovvski dr. Ant,: Missa in hon. s. Stanislai Kostkae, za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 80 v, glasovi po <40 vin.
Vse te navedene, kakor tudi druge razne skladbe se dobivajo in naročajo
Prodam svoje obrestonosno 1217
posestvo
v Novem Vodmatu štev. 23 j poizve se
istotam.
Pri večjem jugoslovanskem denarnem zavodu se sprejme. M .
ki bi bil tudi popolnoma zmožen trgovske korespondence v slovenskem in nemškem jeziku. Plača po dogovoru. Ponudbe do 20. aprila 1911 na upravništvo .,Slovenca"
pod šifro: „1. K."
1197
Veletrgovina s špecerijskim lilagom in deželnimi pridelki
Glavna zalega: GrašKa g 22, Podružnica „
Prazen je izgovor, da sc mor« blago Iskati pri tujcih, ker Vam nudi domaČa zitonij imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zeio povečano zalogo z vedno svežim blagom tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev In prosim za mnogo-br<i|nl obisk o Čemur se lahko vsekdo sam prepriča, Cc tudi z nnjmanš m poizkusom.
Velečastltm gg. duhovnikom ponudim voSCcne, kakor tudi druoe vrste svei, ter olje In kadilo za cerkve
V zalogi imam vsakovrstna vrtna semena zanesljive kakovosti, ter opozarjam slav. občinstvo za nanup istih, ka <or tudi osillega Špecerijskega blaga, ter deželnih iu drugih pridelkov.
la Zabukovskl rretnng ponudim po K 210 za i03 kg pri odjemu celega voza prosto v hiJo postavljen v Celju, dru-jam po dogovoru.
Kupim tudi vsako množino deželnih pr delkov, kakor: žita. fižola, orehov i. t-d.. 1.1, d. ter raoljene solnate in druge vreče, petrolejske In oljnate posode.
P smena naročila sc izvršujejo z obratno pošto. 2K9
Za slak krvne in prebolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501
4 steklenice (5 kg) franko K 4*50 BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
.KLIC
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
592
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
1142
pri \s?h izgotovljenih oblekah za gospode in dečke ter £ onfekc;jah za dame in deklice.
0. Beilof iijuiljia, Mastni Iri 5.
Vsa Hjubljana govori o tem, da Je
aro. Jlaninšek ova
pražena kavi
najboljša ! ! ! !
M »1 o>
Sprejme se t špecerijsko trgovino
Oziralo sfl bCc na strokovno naobraženc reflektante z večletno prakso in dobrimi priporočili. Pogoj je znanje obeh deželnih jezikov v govoru In pisavi. Služba jo stalna, plača po dogovoru.
120«
Ponudbe na naslov: Ljabljana, poštni predal št. 121.
KllllC-oue
751
obleke
so nedosežne glede oblike, Ljubljana, Dvorni trg št. 3.	izvršitve in cene.
Telefon št. 291.
Tfcizglaj.
Petelin in tal opekarska tam v Ribnici
razpisuje zaradi
zidanja opekarske tovarne (Ringofen)
vsa zidarska in tesarska dela.
Načrti so na razpolago pri zgoraj omenjeni tvrdki. 1166 Ponudbe se sprejemajo do 20. t. m.
OOOGOOOOCOIOOOOCDOOOOO
Za pomlad in poletje
8oo priporoča tvrdka >
• * - m m • v

rnova nI. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
«Humi za
Ceniki zastonj in franko OOOOOOCOOOIOOOOOCOOO0S
Pravkar jc izšlo	4	• g	^ k*
Pajmir Feigel: POl litra VlpaVGa
8 0. 8 l/2 pole. Cena vezani knjigi K 2-60, broširani K 1'80.
Ta knjiga obsega 19 daljših in krajših črtic, ki jih vso skupaj preveva dober, pristen htimor. Oddelek „Gaudeamus igitur' prnaša vesele povesti iz dijaškega življenja; »Uredniško tajnosti" odkrivajo zanimivosti iz časnikarskega delovanja; oddelek „Hnlmts in njog va smrt" je naperjen zoper različne detektivske romane; oddelek „lz četrto dimenzijo" se odlikuje s pikro satiro na raznovrstne gluposti družabnega iu literarnega življenja. Knjiga poduja dovolj originalnosti ter si utegne z duhovitimi ostrinami v pripovedovanju pridobiti lepo število čitateljev in prijatoljev.
Ako se hočete izborno zabavati ter si napraviti nekaj uric užitka, naročite si ,,Pol litra Vipavca"
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani,
založna knjigarna.	1174
Damski in dekliški slamniki
IV
se zaradi opustitve modistovske obrti prodajo za vsako primerno ceno! 1048 10
P. Mili, lina tipi v Liiiii, nasproti pošte.
ff
izdajatelj: Dr. Innacli žitnik.
Tisk: '-Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan fitefe,
02567626