SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
o
Po poiti prejeman velja: Za celo Isto predplačan 16 fld., za pol leta S jld.s za žetrt ie'a 4 (ld., sa ¡»rita
mesec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za cele leto 18 *ld., sa pol leta 6 fld., za četrt leU 3 gld., za jeden mesec 1 *id.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številko po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) viprejema upravniitvo in ekspedielja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vrsčajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
278.
V Ljubljani, v sredo 2. decembra 1896.
Letnik XXIV.
Poljaki v Prusiji.
Imeli smo že večkrat priliko, spominjati se onih Poljakov, katere je domača nesloga in vnanja grabežljivost odtrgala od skupne domovine ter priklo-pila k Prusiji. Vse nakane, tudi Bismarckova kruta politika ni zatrla slovanskega rodu, ki se bori s penečimi valovi germanizacije. Odkritosrčni nemški listi sami primerjajo Poznanjsko s Sibirijo ali Irsko, kamor pruska vlada pošilja uradnike, katerih drugod rabiti ne more; ti ima]o prvo nalogo, da germani-zujejo poljski narod. Od nekdaj so se v teh pokrajinah dogajale stvari, katere bi bile na zapadu ne-verojetne, toda nemški časniki o teh dogodkih navadno molče, le neodvisni listi včasih odkrijejo za-grinjalo, za katerim pruski Bahovci delajo sramoto Nemčiji.
Tako so pred leti listi mnogo pisali o bivšem poznanjskem policijskem načelniku Biirensprungu in njegovem adlatusu Paotu. Pred desetletjem je v Poznanju igral vlogo Bismarckovega huzarja policijski komisar Bar, dokler ga razna izneverjenja niso spravila pod ključ. Stvar je prišla šele čez leta v javnost. Se grozoviteje je s Poljaki postopal ob istem času neki višji pravosodni uradnik, katerega je vlada ko-nečno morala odstraniti zaradi prevelikih škandalov.
Pred kratkim pa se je zvršii dogodek, katerega obsojajo celo nacijonalno-Iiberalni časniki. Bilo je v Opalenici, kjer so hoteli Poljaki pokloniti se svojemu nadškofu Stablewskemu. Na večer se jih zbere velika množica na kolodvoru z godbo, gasilnim društvom, lampijoni itd. V zadnjem trenutku pa pri-drvi okrožni komisar pl. Oirnap s konji v največjem diru med množico med kolodvorom in bi bil gotovo več oseb povozil, da niso možje zgrabili
konje za brzde ter ustavili. Carnap skoči z voza, potegne meč, zmerja mirne ljudi z najostudnejšimi pr.imki ter divja kot besen. Preiskava je dokazala, da je ves izgred zakrivil edino le ta zastopnik društva za razširjevanje nemštva med Poljaki. Nekaj oseb je sicer obsojenih na denarne globe, ker so Carnapu mej pretepom prerahljali rebra, a on sam si je nakopal disciplinarno preiskavo, pri kateri pa si gotovo ne bode pridobil viteških ostrog. Tem povodom piše „Das deutsche Adelsblatt" : „Vprašamo: Ali bodo tudi v prihodaje na Poznanjskem taki kulturonosci, kakor je okrožni komisar Carnap, sodelovali pri „duševnem preganjanju" Poljakov, ali bode vlada vendar enkrat opustila zistem izjemnih zakonov in nasilstva ter računala z verskimi in narodnimi potrebami poljskega prebivalstva ? Ce zadnje svetujemo, smo sicer takoj na sumu, da gojimo nemštvu sovražne in ultramontanske težnje, toda mi se ne bojimo divjih nagonov, katere goji „furor teutonicus", ter svetujemo, naj se oni zaklad 100 milijonov porabi v plemenitejše namene, kakor jih je nekoč določil železni kancelar. Strogost se druži le s pravičnostjo".
In „Kol. Volksztg." dostavlja: Velika napaka mnogih nemških uradnikov, ki so iz protestantskih pokrajin premeščeni na Poznanjsko, je ta, da se ne čutijo v prvi vrsti uradnike, temveč kot prvobori-telje nemštva in protestantizma med Poljaki. Tako so poštni uradniki priredili veselico. Poštni ravnatelj je imel prvi nagovor, toda ni se spominjal po običaju cesarja, temveč navduševal je navzoče, naj odločno širijo nemštvo na vzhodu. Potem ni čudno, dostavlja Kolinski odlični list, da uradniki uprizarjajo divje gonje na „poljske prašiče".
Podeželenje zavarovalnic.
(Govor posl. dr. Šusteršiia v drž. zboru dne 20. nov. t. 1.)
(Dalje.)
Ako se vpelje prisilno zavarovanje ter ostanejo sedanje zavarovalnice, potem mora država prevzeti garancijo za varnost in zanesljivost teh zavodov. — Ako me država sili, da se moram zavarovati, ter si moram sam izbirati zavarovalnico, potem mi mora država tudi garantovati varnost in solidnost tega zavoda. (Tako je I)
Kako si visoka vlada to stvar misli, tega ne vem, a mislim, da je neizvršljiva, kajti drž. nadzorstvo zavarovalnic bi moralo biti ali tako natančno, da bi nobeni zavarovalnici za dlje časa ne ugajalo, ko bi hotela ostati zasebna zavarovalnica, ali pa bi bilo nadzorstvo tako nezadostno, da bi doživeli slučaje, ko bi tu in tam propala zavarovalnica, kateri so državljani prisilieni vplačevali premije.
Od mnogih stranij se je v zbornici že nagla-šalo, da se to vprašanje ne more drugače rešiti, kakor po predlogu.
Prisilnost zavarovanja je potrebna, vlada sama jo priznava, zato pa se mora ob jednem vpeljati monopol z javnostjo ; v ta namen pa mora država poskrbeti za javne zavode, po katerih se bode dosegel namen zavarovanja.
Drugo vprašanje se tiče takozvanih odškodnin. Ko sem prvič slišal ugovore, bil sem naravnost iz-nenaden, kako se more zahtevati odškodnina zasebnim zavarovalnicam za mogočo zgubo v prihod-njosti.
Radoveden sem, kako bi se v mogoči pravdi mogla taka tožba obrazložiti. Jaz kot advokat bi ne mogel zastopati take tožbe. Jaz mislim, da bi mi
LISTEK.
Brodnik.
(Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan čestimir.)
Prvi del. Valerija.
II.
Va 1 er i j a.
(Dalje.)
Patricij globoko vzdihne, potegne z roko preko čela in prične govoriti, kakor da hoče sam sebe prepričati:
„Da, res je; človek si mora izbrati krepostno in pametno družico, kajti z malovredno ženo je težko živeti . . . .; tcda srce često ne sluša razuma."
„To, kar imenuješ ti srce", pripomni Azela, „je le odmev vzburkanih strastij ; toda Bog nam daje milosti, da jih moremo premagati".
Decij povesi glavo in obmolkne; gospa pa, odloživši pletivo na mramorni stol, nadaljuje:
„Se ni kasno, toda rada bi vstala zgodaj."
Mladenič spozna, da se mu je ločiti. Vstane, da bi odšel, pa se takoj vrne in reče počasi:
„Hotel sem ti odkriti neko skrivnost mojega srca; toda izgubil sem pogum."
„Govori, sinko, govori; vse, kar se tiče tebe, me zanima bolj, kakor misliš". ^
„Drugič", reče Decij in odide iz sobe.
Ko odide iz sobe, misli sam pri sebi:
„Kasno še ni. Z učenjem počakam še lahko. O blažene knjige, ki ste mi že tolikrat razgnale tužne misli, da sem pozabil še na ta svet, na katerem živim !"
Tako razmišljajoč dojde v široko ulico, ki vodi z Aventina do podnožja Celijs. Pride do krasne hiše, v katerej je jedna dvorana sijajno razsvetljena. Decij obstane pri vratih in posluša miloglasno bren-kanje kitare. Glas kitare se razlega sedaj milo, sedaj tožno, sedaj zopet silno, rekel bi: počile bodo strune. To brenkanje se mu zdi ko žalni vzdih srca in ko odmev hude boli.
Decij vzdihne in nevede, kaj da dela, vstopi v veličasten hodnik, obdan s krasnimi stebri iz por-fira, mej katerimi so nameščeni krasni kipi iz medi. S hodnika se vspenjajo mramorne stopnice v gornje nadstropje, ki je nenavadno razsvetljeno. V podnožju stopnic stojita dva sužnja, oblečena v bela oblačila in nakinčana s cvetjem. Jeden izmej njiju pohiti naznanit Decija.
Decij odide s sužnjem, ki ga vodi po več sobanah, okrašenih z najdragocenejim klnčem. Stene so okrašene z basrelieii in bajeslovnimi slikami, z mozaiki pokrit strop pa predstavlja lov, bdje gladi jatorjev in pomorske bitke. Voda brizga kvišku v lepih vodometih iz grškega mramora. Pod ogromnimi grškimi kipi se nahajajo naslonjači, na katere
legajo gostje k obedu ; leseni stoli so obiti s srebrom in slonovo kostjo. Sploh je tu nakopičeno mnogo lepih in dragih predmetov.
Decij počasi koraka za sužnjem in ogleduje omamljivo razkošje, katero dobro pozna, in ki se mu ni dopadalo nikoli, vedoč, da vse to lahko izgine v kratkem času. Sedaj pa, ko primerja to razkošje s skromnostjo Azeline hiše, se mu zdi še ničevneje.
Ko prehodita več soban, privzdigne suženj zaveso pred na pol odprtimi vrati in da patrici|u znamenje, naj vstopi v stransko sobo. Le-ta soba je manja ko druge, pa je tem razkošneje in lepše opravljena. Cimetov duh ovira dihanje. Valerija, ki smo jo videli, ko se je prepeljavala čez Tibero, se naslanja na mehek naslonjač, ogrnjena z dolgo, modrobarveno haljo, prepleteno z belim cvetjem. Zlati biseri jej krase vrat in roke, goste, črne lase pa venča smaragdovo cvetje.
Ne daleč od gospice stoji človek, pritlikovec, oblečen v pisana oblačila. Sedaj in sedaj zamahne s pahljačem iz pavovih peres, da ohladi lice svoje gospodinje. Ta siromak, katerega že od rojstva sem preganja beds, ima sive lase. in tudi lica ni tako grdega, kakor bi se zdelo na prvi pogled ; kajti živahnost, ki odseva v njegovih očeh, znatno zmanjšuje njegovo grdobo.
Služabnica sedi na tleh in igra na kitaro ; tri plesalke pa, okrašene z bršljanom, so pripravljene na ples.
večina juriotov pritrdila. Te odškodnine tudi noben govornik ni skušal zagovarjati.
Mi, ki zanikamo to odškodnino, ne bodemo dokazovali, da je zavodi ne morejo terjati, temveč isti, ki jo' zahtevajo, naj dokažejo, da imajo pravico do odškodnine. (Tako je!)
Toda noben govornik doslej tega ni storil, nasprotno je dr. Oross naglašal, da vzajemne zavarovalnice na noben način ne morejo zahtevati odškodnine.
Vzajemne zavarovalnice ne smejo iskati dobička, in če se ustanove javni zavodi, zgubi vzajemne zavarovalnice le delo. Ravno tako malo morejo tudi delniške zavarovalnice zahtevati odškodnino. Te zavarovalnice so vsled koncesije delale kupčijo, dobiček delile med delničarje, nabrale si rezervnih zakladov; da so torej dobile koncesije, neslo jim je to le dobiček.
Jaz torej ne morem umeti, da bi zasebne zavarovalnice mogle še odškodnino zahtevati za koncesijo, katera jim je nesla dobiček. To vprašanje pa se je gotovo le zato sprožilo, da bi katerega premotili, češ, da glasuje za nekaj, česar posledic ne more presoditi. Toda v tem oziru more vsakdo glasovati za predlogo. Mnogi govorniki so tudi že navajali razne slabe strani sedanjega pravnega stanja.
Vis. vlada je po svojem zastopniku izjavila, da bode izdala nov regulativ, ki bode bolje varoval zavarovance. A tak regulativ, ki bi odpravil slabe strani zasebnega zavarovanja, je kratkomalo nemogoč. Mogoč bi bil le proti izrodkom, ki niso v zvezi z bistvom zasebne kupčije in se kažejo tudi pri javnem pos'ovanju.
Toda stvar ni taka; nedostatki zasebnega zavarovanja izvirajo iz njegovega bistva, s katerim obstajajo in nehajo. Ako vlada hoče to odpraviti, potem v bistvu že neha zasebno in se prične javno zavarovanje. To bi morala vlada storiti ter bi po ovinku prišla do tega, kar mi zahtevamo, namreč javno zavarovanje.
Da je zasebno zavarovanje že po bistvu pomanjkljivo, more se lahko dokazati. Vprašam le: Ali je namen delniških društev, da poškodovancem povračajo škode po ognju? Ne, to ni namen delniških društev, temveč da vlečejo dobiček. (Tako je!) To pa nasprotuje namenu, ki ga ima zavarovanje proti ognju.
Iz tega protislovja pa tudi izvirajo vsi nedostatki, kajti delniška družba skuša že pri sklepanju pogodbe doseči zi-se ugodne pogoje, tako n. pr., da zavarovanec prevzame vse pogoje, ki so na polici v nejasnem besedilu. Tako delniške družbe po bistvu špekulacije izrabljajo pogodbe do skrajnosti, izvzemši morda pri manjših odškodninah zaradi reklame.	(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani. 2. decembra.
Dunajski židovski liberalci so v zadnjem času zelo pobiti in sami ne vedo, kako bi si oprali sramotne madeže, katere si nadevajo dan za dnevom. Posebna skrb pa tare sedaj še liberalne zastopnike v mestnem zboru, ker niso mogli ustreči svojim ljubljencem, židovskim akcijonarjem pri pli-novi družbi, ter je proti njihovi volji sklenil mestni svet, da se ustanovi lastna mestna plinarna. Zastopniki židovskih akcijonarjev v mestnem svetu so se sicer mnogo trudili, da bi preprečili „nečuven" udarec na svoje „dobre gospodarje", a bilo je vse zaman, spodletelo jim je. Da bi pa vsaj nekoliko ohladili si jezico, so sklenili, da se v bodoče ne udeležujejo, vsaj redoma ne, sej mestnega sveta, ter tako pokažejo svojo nejevoljo. — No, s tem korakom pač nikomur ne bodo škodovali, najmanj pa proti-liberalni večini mestnega sveta.
Razmerje mej Mladočehi in vlado se je po mnenju poljskega lista „Czas" obrnilo na bolje. Neki dunajski dopisnik piše namreč nastopno: „Ne-dvomljiva istina je, katero je pripoznala deloma že vlada sama, deloma pa tudi Mladočehi, da se je razmerje posebno v formalnem oziru spremenilo mnogo na bolje in je torej popolno drugačno, kakor ob času koalicije. Zasluga za ta veliki preobrat pristala vladi, ki je po svojem načelniku grofu Bade-niju opetovano zelo precizno označila stališče in sicer popolnoma drugače, kakor svojedobno knez Windisch-graetz". Temu dopisu se vidi na prvi pogled, da prihaja iz vladnih krogov in ima namen, prepričati svet o vladni naklonjenosti napram Mladočehom. Grof Badeni že ve, zakaj tako dela.
Carinsko trgovinska pogodba mej Avstrijo in Ogersko. Pred kakimi štirinajstimi dnevi je storila avstrijska poslanska zbornica odločilen korak, ko je z vsemi proti jednemu glasu, namreč Žida Noskeja, vsprejela predlog antiliberalne stranke, naj se takoj odpove carinsko-trgovinska pogodba z Ogersko. Predlog je utemeljeval posl. Pattai, dr. Lueger je pa kot glavni govornik v izbornem govoru ožigosal mažaronsko vladno kliko. Predlog se je vsprejel toraj malone soglasno, akoravno se je vlada močno protivila tako odločnemu postopanju. 8 tem sklepom se je toraj vladi naročilo, naj nemudoma naznani, da z 31. decembrom t. 1. poteče veljava sklenjene pogodbe in je toraj skleniti novo zvezo, ako se namreč doseže sporazumljenje. Te svoje naloge pa avstrijska vlada še do danes ni rešila ; Mažari so pa to priliko naglo porabili in tako ima danes grof Badeni že v rokah odpoved ogerske vlade. V dopisu ogerske vlade, s katerim se odpoveduje pogodba, se omenja dosedanjega teka obravnav glede obnovitve pogodbe ter ozira na določbo 23. člena imenovane pogodbe. Zatrjuje se sedaj, da je avstrijska vlada ravno nameravala odposlati odpoved, ko ji je došla jednaka nota iz Budimpešte. Jednako se je godilo naši vladi tudi v letu 1876. S tem so nas sicer Mažari prehiteli, ob jednem pa tudi Avstriji naklonili to ugodnost, da se ji ne more očitati, da je prva odpovedala earinsko-trgovinsko zvezo.
Italijanska zbornica. Pričetkom tekočega tedna so se sošli italijanski poslanci k jesenskemu zasedanju. Večina poslancev je z mnogo večjim veseljem zasedla odločene sedeže, kakor pa poprej, ko so se še vedno borili sinovi Italije na abesinskih tleh. Veseli so, da se je sklenil z Menelikom že težko zaželjeni mir. Tudi v poslanski zbornici so dali poslanci duška svoji radosti, vendar so pa zahtevali od vlade še več, kakor je storila do sedaj. Poslanec Dal Verme je seveda odobraval vladin korak, zahteval pa poleg tega, naj se Abesiniji odstopi kos Eritreje, mej tem ko je socijalist Agnini predlagal, naj se odstopi Meneliku kar cela naselbina, češ da je Italija sploh ne potrebnje nujno in ji toraj ne donaša mnogo koristij. Iz tega je razvidno, da je italijanskemu prebivalstvu veliko več za trajen mir, kakor pa za kos zemlje v Afriki. Na to odgovarja ministerski predsednik v jedni prihodnjih sej. — Vlada je me; drugim predložila tudi načrt zakona glede dovolitve apanaže v znesku jednega milijona za prestolonaslednika. Da bi poslanci se morda ne zbali prevelikih novih stroškov, jih je Rudini takoj potolažil, da bo poravnal to svoto kralj sam iz svoje zakladnice, toraj dežela ne bo obremenjena z nikakimi novimi stroški. Vladi prijazni listi na-glašajo, da si je kralj s tem činom pridobil novih simpatij pri prebivalstvu.
Francoski predsednik Faure odpotuje, kakor poročajo ruski listi, posebno „Novoje Vrernja", sredifaprila bodočega leta v Petrograd, kjer vrne obisk ruskega carja. Imenovani dnevnik posvečuje tej novici cel uvodnik, v katerem se omenja, da bi bil moral francoski predsednik potovati v Petrograd že 1. 1893, toda tedaj še niso bile urejene potrebne formalnosti. Sedaj pa da je postal protiobisk neobhodno potreben. V to svrho pooblaste predsednika vsi postavodajalni zastopi in mu imenujejo za čas odsotnosti predsednika-namestnika. Konečno se mnogo piše o predsednikovem vsprejemu na ruskih tleh ter se prebivalstvo že sedaj navdušuje za izvanredni „narodni" praznik.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, dne 1. dec.
Današnje redne seje se je vdeležilo 16 odbornikov.
Po konštatovanju sklepčnosti naznani župan, da je prejel od deželnega predsedništva pismo, v katerem se izraža Najvišja zahvala za udanostno izjavo mestnega sveta povodom imendne presvetle cesarice, ter od novoimenovanega ravnatelja južne železnice dr. Egerja, v katerem se ta zahvaljuje za izraženo čestitko ter zagotavlja svojo naklonjenost nasproti eventuelnim željam mestne občine.
Pred prehodom na dnevni red se vrši razprava o dveh nujnih predlogih.
Prvi nujni predlog odbor. Senekoviča meri na to, naj dovoli mestni svet I. mestnemu otroškemu vrtcu za prireditev božičnice kredit 150 gld., in sicer znesek 50 gld., ki je preostal od božičnice lanskega leta in je deponiran v mestni hranilnici,
ter nadaljni znesek 100 gld. Nujnost utemeljuje predlagatelj s tem, da se bo mogla boiičnica prirediti res o Božiču in ne, kakor druga leta, po božičnih praznikih. — Nujnost in predlog se odobrita.
Odbornik S u b i c predlaga, naj se z ozirom na nastopli mrzli zimski čas, v katerem je navstala nujna potreba, preskrbeti ubožnim ljudem prostora, koder bi si mogli ogreti otrple ude, oskrbi grev-nica (\Viirmestube). Govornik je mnenja, da bi se našel v to svrho primerni prostor v kakem poslopju, ki se spomladi demolira, a je še vendar primeroma dobro ohranjen, n. pr. reduta, zatiški dvorec itd., ali pa tudi kaka nova, ne še povsem dodelana stavba. Troški za vzdržavanje take grevnice bi ne bili posebno znatni, tem manj, ker bi se lahko nadzorovala po mestnih organih ali drugih osebah za prav neznatno plačo. Konečno izraža predlagatelj nado, da bi k temu prispela kranjska hranilnica, kakor tudi mestno prebivalstvo, ki bo to napravo gotovo toplo pozdravilo. V formalnem oziru predlaga, naj se mestni magistrat potom tukajšnjega časopisja obrne do občinstva s prošnjo za podporo in naj se odseku za uboge naroči, da v prihodnji seji stavi konkretne predloge. Vsprejeto.
Ponudba gospe Hermine del Cott za odkup jednega dela njenega posestva na Poljanah za ceno 14 gld. kvadratni seženj, katera svota bi se lahko plačala v 10—20 letnih obrokih, se na predlog odbornika Zabukovca kot poročevalca finančnega odseka odkloni, ker se prostor sedaj ne potrebuje.
—	Se sprejme.
O predlogu mestnega magistrata glede poprave ceste skozi Hauptmanco poroča odbornik G o gola. Poročevalec pojasnuje, da je cesta od Ižanske ceste skozi Hauptmanco do meje mestnega okrožja res nujno potrebna poprave, kajti že dolgo vrsto let se ni popravljala, prebivalci v Hauptmanci so pa radi vsakoletnih povodnij v veliki stiski in ne morejo biti kos stroškom za popravo. On predlaga torej, da se še letošnjo zimo prične s temeljito popravo, naj se v svrho dobave potrebnega gramoza iz bližnjega kamenoloma povabijo vsi prebivalci Hauptmance, ki imajo vprežno živino, in naj se to delo nakloni ondotnim prebivalcem proti dogovorjeni plači. Stroški so proračunjeni na 2765 gld. — Obvelja.
Točka c) se odstavi z dnevnega reda, ker ni navzočih zadostno število odbornikov.
O predlogu mestnega magistrata glede odpisa dolga v znesku 50 gld. 20 kr., katere dolguje neki Jos. Zaviršek, vulgo Gostinčar v Vevčah kot najemnino košnje v letih od 1883—89, poroča odbornik S v e t e k in predlaga, naj se ta dolg odpiše, ker dotičnik nima nikakega premoženja in je toraj ta dolg neizterljiv. — Se vsprejme.
Odbornik Senekovič poroča o izidu letošnjega žrebanja srečk mestnega loterijskega posojila. Dne 2. januvarija se je izžrebalo 150 srečk, ostane jih toraj še 71.475. Rok za izplačevanje dobitkov je potekel dne 2. julija in je ostalo neizplačanih 30.690 gld.
Isti odbornik poroča o proračunu mestne klavnice za leto 1897. Dohodki so proračunjeni na 20.832 gld., stroški pa na 12.180 gld. Pri tej točki opozarja odb. S v e t e k na večje štedenje pri premogu, drvih, stelji itd., na kar mu odgovarja podžupan, da se je že oziralo na to željo.
Konečno poroča odbornik Senekovič še o proračunu mestnega loterijskega posojila za 1. 1897. Dohodki M) proračunjeni na 80.106 gld., troški na 72.592 gld.
Pri tej točki predlaga odbornik dr. Gregorič, naj se iz loterijskega posojila napravijo delavske hiše po vzorcu onih, kakoršue je zgradila dežela pri prisilni delavnici, in naj finančni odsek o tem poroča do konca februvarija. Govornik v daljšem govoru pojasnjuje sedanje žalostne razmere v tem oziru. Stavijo se samo vdlike palače, za delavski stan, za cena stanovanja se nihče ne zmeni.
Zupan pripomni, da je to misel sprožil že mestni fizik v svojem poročilu in da se kmalu predloži do-tični predlog. Iz loterijskega posojila ne kaže zidati delavskih stanovanj, ker je glavnica premajhna.
Poročevalec Senekovič se strinja s predlogom, izjavlja pa, da ni na razpolago potrebnih sredstev.
Vkljub temu se vsprejme predlog odbornika dr. G r e g o r i č a z 10 proti 6 glasovom.
Računi vodstva dvorazredne ljudske Šole na Barju o porabi dotacij za šolsko leto 1895/96 se odobri.
—	Poročevalec odb. Dimnik.

Prošnja vodstva iste šole za nagrado za pometanje in kurjavo šolskih sob se na predlog odbornika dr. Po žar j a odkloni, ker je dosedanja plača 60 gld. zadostna.
Račun vodstva prve mestne deške ljudske šole o uporabi dotacije se odobri.
Mestni uemški deški ljudski šoli se dovoli za nakup telovadnega orodja 157 gld. 30 kr., za učila pa 56 gld. 70 kr.
Vodstvoma prve in druge mestne deške ljudske šole se dovoli kredit v znesku 30, oziroma 40 gld. za nakup tiskovin in učnih knjig za obrtni pripravljalni ci.
Na predlog mestnega šolskega sveta se sklene z ozirom na to, da pohaja v prvo mestno deško ljudsko šolo vedno večje število otrok, da se vzdigne telovadnica za dve nadstropji, ali pa se, ako bi stavba ne bila dovolj močna, podaljša severni trakt. — Poročevalec odb. Dimnik.
Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v tajni seji, ki se vrši jutri zvečer ob 5. uri.
Odbornik dr. G r e g o r i č interpeluje župana radi suspenzacije kontrolorja pri mestni hranilnici, g. A. Trstenjaka, radi tega. ker je prevzel odgovorno vredništvo „Slovenskega Lista". Interpelant obširno popisuje nekorektno postopanje upravnega odbora mestne hranilnice ter vpraša župana, kaj namerava ukreniti, da se kaj jednakaga ne pripeti v prihodnje, in ali odobrava ta korak.
Zupan v daljšem govoru odgovarja, da ima on v tem oziru minimalno moč, da pa se je poučil, na podstavi katerih določil je ravnateljstvo postopalo. Glavni vzrok je bilo Trstenjakovo pismo na poziv, naj opraviči svoj korak. Sicer se je pa stvar že poravnala in je gospod Trstenjak že včeraj nastopil službo.
Odbornik dr. Gregorič izjavlja, da je zadovoljen s to izjavo, ker je pokazala, da pri tem ne trpi Trstenjakova osebna čast, marveč je bil su-spendovan le vsled subjektivnih nazorov.
Cerkvena glasba.
„Gloria in excelsis Deou je naslov novemu delu g. Ign. Hladni k a", v katerem nam podaja troje lepih božičnih napevov za solospeve, mešan zbor in spremljevanje orgelj, ter ofertorije za Sveti dan, praznik sv. Štefana, Novo leto in sv. Tri Kralje. Lati napevi in ofertoriji so jako melodijozni, cerkve dostojni in za pevce ne težavni, zatoraj jih vsem cerkvenim zborom prav zelo priporočamo.
Dobe se pri skladatelju v Novem Mestu, Dolenjsko, po 50 kr. iztis. Več iztisov cenejše.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. decembra.
(„Učiteljski Tovariš") tudi v najnovejši številki kliče svoje tovariše na boj proti klerikalizmu, katerega odevlje s prav umazanimi pridevki. Vidi se, da je urednik gosp. Jakob Dimnik v tem oziru hodil v dobro šolo. Odkar je zatrobil župan Ivan Hribar pri učiteljskem večeru, sebi na čast prirejenem, v rog pesem zoper srednjeveško temo in nazadnjaštvo, od tedaj g. Jak. Dimnik ne more mirovali. Ali bo tako postopanje učiteljskemu ugledu v korist, to presojati prepuščamo gg. učiteljem samim.
(Občinski odbor v Boštanju) je imenoval v seji dne 1. decembra soglasno pref. gosp. Ivana Lav-reučiča, bivšega župuika v Boštanju, sedaj dekana v Šmartuem pri Litiji, častnim občanom.
(Slovensko gledališče.) Včeraj se je v drugič predstavljala Sudertnauova igra „Dom". Gledališče je bilo še precej dobro obiskano, dasi ne tako, kakor pri primijeri. Igralo se je v obče še dosta dobro, dasi se nam je sem ter tja dozdevalo, da so se nekatere vloge smatrale prelt-hkim in se je vsled tega malo površneje igralo od zadnjič. Vobče pa je bilo občinstvo zadovoljno tudi z včerajšnjo predstavo. Vendar pa si ne moremo kaj, da ne bi znova poudarjali stališča, koje smo zavzeli že zadnjič nasproti tej igri v obče in nekaterim njenim hibam, ki imajo svoje vzroke v različnosti mej našimi domačimi razmerami in onimi protestantsko-nemškimi, katere je zlagatelj sam imel pred očmi. Ravno radi tega trdimo, da bi bilo kazalo igro v tem oziru prilagoditi razmeram kraja in ljudstva, kjer se vrši
predstava. Skromna je ta želja in stvarno tako opravičena, da bi se jo moralo upoštevati. Saj menda nismo zidali svojega gledališča zato, da bi se v njem pod krinko umetnosti naš narod ogorčeval proti kaki stranki ali kakemu stanu. Kdor je videl igro „Dom", dobro ve, kaj mislimo. Nikakor ne iščemo prepira, vendar pa javno izražamo svoje obžalovanje, da je merodajnim gledališkim krogom dano tako malo — takta, ict dr se želje, katere izražajo časopisne kritike, tako čisto — prezirajo. Ali vam je toliko do jedne same, v naših razmerah jeden celi stan globoko žaleče fraze, katera ima vrh tega na protestantskem Pruskem ves drugačen ali vsaj ne odijozen pomen, — da riski-rate javno borbo tudi na tem polju? Zdi se nam, da vsaj v umetniških ozirih bi si smeli ostati — prijatelji. Treba samo nekoliko več spoštovanja do vseh stanov in pa precej manj strankarsko-malen-kostnega naziranja!	—r—
(Darovi.) G. Jan. Pristov, kaplan v Sv. Križu pri Litiji za mons. Jeranovo dijaško mizo 1 gld., za gimnaz. kapelo v Kranju 1 gld., za velikovško šolo
2	gld. 60 kr., katere so zložili ondotni Mohorjani. — G. prof. dr. J. Dolenc za dijaško mizo 5 gl. — Preč. g. vpok. župnik Alojzij Stare 5 gl. za dijaško mizo. — Gosp. Jan. Oblak, mestni kaplan pri sv. Jakobu za dijake 5 gld. — Gosp. Ivan Pintar v Ljubljani za Jeranovo dijaško mizo 3 gld. — Mohorjani na Bledu za družbo sv. Cirila in Metoda
3	gld. — C. g. J. Brence, župnik pri Sv. Gregorju, za dijaško mizo 1 gld. 50 kr. — Bog plačaj blagim dobrotnikom 1
(Izpred porotnega sodišča.) Prvi dan porotnih obravnav je bil obsojen v osemletno težko ječo 47 letni kočar Fl. Jezeršek iz Zadobovja, pol. okr. Radovljica, ker je 30. avg. letos udaril s krampom po glavi Jan. Kreka, dninarja iz Bačne, da je še isti dan umrl. — Dalje je bil obsojen v 15 mesečno težko ječo 19 letni tvorniški delavec Anton Zager iz Mednega, ker je 23. okt t. 1. ponoči prodrl v stanovanje Jos. Susteršiča z namenom, da bi kaj odnesel, a je bil še pravočasno zasačen. — Konečno se je izvršila obravnava proti 30 letnemu tesarskemu pomočniku Antonu Burja iz Bohinjske (ne Koroške) Bele radi uboja, ker je 8. sept. letos smrtno ranil Jan. Kelbela, ko sta se, vračaje po noči iz gostilne, do dobrega sprla. Zatoženec je bil oproščen, ker je izjavil, da se je moral braniti, ker je bil napaden.
(Iz Komende.) Vesel dan za komensko faro bila je letošnja prva adventna nedelja. Ta dan namreč se je slovesno blagoslovila na novo popravljena, po vlanskem potresu močno poškodovana farna cerkev sv, Petra. Slovesno opravilo blagoslovljenja izvršil je ob asistenci veleč, sosednih gospodov duhovnikov preč. kanonik in dekan kamniški, g. Janez Oblak, ki je tudi prvi v novo popravljeni cerkvi opravil slovesno sveto mašo. Slavnostni govornik bil je veleč, gospod vikar P. Angelus Mlejnik iz Kamnika, ki je v lepem in pomenljivem govoru v obilnem številu zbranim vernikom pokladal na srce dolžnost lepega obnašanja v hiši božji, kakor tudi dolžnost, skrbeti za to, da vsak na trdni podlagi žive vere sam v sebi sezida živ tempelj božji. Slovesnosti udeležil se je tudi blagorodni c. kr. okrajni glavar g. Friedrich in gospod okrajni komisar Haas kot zastopnik pa-trona grofa Thuna. Slavnost poveličevala je tudi vrla domača požarna bramba. — Novo popravljena cerkev dela vso čast komenski fari in, ko bo dobila sčasoma še lepo notranjo opravo, bo jedna najlepših v okolici. Načrte za popravljanje izvršil je arhitekt gospod Jeblinger, delo samo pa je izgotovila tvrdka Borkovic & Dvofak iz Prage. Delano je prav solidno, tako da delo hvali mojstra. — Splošno je veselje v fari nad popravljeno cerkvijo, kjer se hočemo zopet zbirati k skupni službi božji in kjer hočemo ljubega Boga vedno prav goreče prositi, da bi nas za naprej obvaroval strašne šibe potresa, da bi nam naklonil mnogo blagih dobrotnikov in da bi nam še dolgo ohranil za lepoto hiše božje vnetega g. župnika Martina Poč-a.
(Nekaj denarja je najdenega) blizu dolenjskega kolodvora v Ljubljani. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri vredništvu „Slovenca".
(Na Črnučah) je bilo prvo adventno nedeljo slovesno blagoslovljenje prostora, na katerem je stala prejšnja farna cerkev, v cerkveno pokopališče ; to je,
tem potom znatno povečano, sedaj zelo prostorno in bode kaj lepo, ko bode vse delo dokončano. Izvršil je to opravilo čast. gosp. Simon Zupan, župnik Ježiški, ki je imel pri tej priliki kaj poljuden in lep govor o pomenu katoliškega pokopališča. Prisrčna zahvala !
» *
(Velikovška narodna šola ) Število šolo obisku-jočih otrok je že narastlo na 92. Ob tem dejstva morajo utihniti tudi nasprotniki, ki so vesčas trdili, da slovenske šole na Koroškem ni treba, da je ljudstvo ne mara. Številke govore kratko a jasno I — Uvedel se je še drug zelo koristen in prepotreben poduk za dekleta, nekaka slovenska dekliška obrtna šola. Dnč 24. m. m. se je v posebni učui sobi pričel tudi poduk v ženskih ročnih delih. Takoj v prvih dneh se je oglasilo 20 deklic v Bta-rosti od 14. do 20. leta. Poduk vodita č. sestra prednica Neža in sestra Otilija. Podučujejo se dekleta v pletenju, zaznamovanju, kekljanju, vezenju, zanjkanju, mrežanju in šivanju. Poleg tega se de-klice-pevke po č. sestri učiteliici Cirili tudi podučujejo v petju cerkvenih in nirodnih pesem. V par letih, ko bomo v naši slovenski šoli že več razredov imeli in bodo se deklice bolj premožnih slovenskih starišev v tukajšnji internat tudi v stanovanje vzele, in ko bo vsled tega tudi treba za več oseb kuhati, bodo se mogle dekleta tukaj tudi kuhati učiti. Velika kuhinja z velikim štedilnim ognjiščem je za to kakor ustvarjena. — Za šolsko knjižnico so poslali: C. gosp. prof. Anton Kržič v Ljubljani 20 zvezkov „Angeljček" ; g. R. Milic, lastnik tiskarne v Ljubljani, 8 raznih zvezkov ; gg. ljubljanski bogoslovci po g. Evgeniju L a m p e 33 zvezkov „Pomladni glasi" ; gg. celovški bogoslovci po gosp. Ant. K a p 1 a n-u 16 zvezkov ; g. mestni kaplan Jos. Rozman v Celovcu 20 zvezkov razne tvarine ; g. vikarij Valentin Podgorc v Celovcu je podaril mnogo zvezkov za učiteljsko knjižnico in vrh tega še nov prekrasni tlakomer (barometer). Vsem gg. darovalcem izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Živeli nasledniki 1
(Zapuščina t kanonika A. Alijančiča za ko-vorske šolarje.) Naprošeni smo objaviti, da je pokojni veleč. gosp. Andrej Alijančič, stolni kanonik v Celovcu, volil za revne šolske otroke v Kovorju 200 gld. in ne 2000, kakor se je svojedobno pisalo. — Obresti od teh dvesto goldinarjev se porabijo po želji ustanovnika vsako leto za napravo obleke.
Društva.
(Družbe sv. Cirila in Metoda) vžigalice so izšle. Zaklopnicam narodnih barv je napis : Vžigalice „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Blago je izborno, etne pa iste, kakor drugim vžigalicam. Zaloga je samo v trgovini Iv. Perdana r Ljubljani. Ob jednem so p. n. občinstvu na razpolago svinčniki, naslovljeni: Svinčnik „Družbe svet. Cirila in Metoda v Ljubljani." Narejeni so v raznih barvah in po raznih cenah iz najboljšega materijala. Zaloga je le pri Jos. Petriču, trgovcu v Ljubljani, Kolodvorske ulice. — Rojaki! Kupujte in zahtevajte samo takih domačih vžigalic in svinčnikov. S tem ne razširjate samo slovenskega imena, ne dobivate samo dobrega blaga, ampak s tem podpirate tudi družbo sv. Cirila in Metoda. Za miklavževico, bo-žičnico in godove sezite — Slovenci — po njih 1
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca novembra 1896 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 544 strank gld. 161.489 41, 497 strank pa vzdignilo gld. 154.066 11.
Telegrami.
Dunaj, 2. decembra. (Poslanska zbornica.) Koncem včerajšnje seje je vsprejela zbornica §§ 1 do 11 vladne predloge z nekaterimi spremembami; mej temi uvrstitev rednih profesorjev na živinozdravniški šoli v Levovu v šesti činovni razred, dalje dovolitev doklade 400 gld. rednim profesorjem na vseučilišču. Italijanski poslanci so inter-pelovali trgovinskega in železniškega ministra, kaj nameravata ukreniti, da se pospeši zveza valsuganske z italijanskimi železnicami. Prihodnja seja danes.
Dunaj, 2. decembra. Poslanska zbornica je v današnji seji vsprejela ostale točke vladne predloge glede preosnove plač višje-
šolskih profesorjev, odklonila pa s 155 proti 78 glasovom predlog, naj so črta § 12 vladne predloge glede kolegnin. S tem je rešen zakon v drugem branju.
Dunaj, 2. decembra. Avstrijska vlada je prejela 28. m. m. odpoved avstro-ogerske carinsko-trgovinske zveze od strani ogerske vlade. „Fremdenblatt" pripomni k temu, da je to sama formalnost, čin brezpogojne previdnosti, ki v nobenem oziru ne izreka kake sodbe, temveč k večjemu naznanja, da še niso odstranjene vse težkoče, kar je že itak znano celemu svetu, odkar se je razglasila brezvspešnost pogajanja kvotne depu-tacije. Mej vladama je že storjen precejšen korak, vsled česar se zdi „ Fremdenblatt "-u, da naznanja ta čin ogerske vlade, da se dospe kmalu do popolnega sporazumljenja, ki nikakor ne more izostati.
Budimpešta, 2. decembra. V včerajšnji seji poslanske zbornice je predložil finančni minister proračun za 1. 1897, kakor tudi provizorij za prvo četrtletje.
Budimpešta, 2. decembra. (Poslanska zbornica.) Posl. Polonyi interpeluje minister-skega predsednika, zakaj se v prestolnem govoru ni omenjalo mejnarodnega miru, dalje je-li njemu znana vsebina nemško-ruske tajne pogodbe in ali sme biti vlada mirna, da Nemčija ni obnovila pogodbe z Rusijo.
Pariz, 2. decembra. Presvitla cesarica je odpotovala včeraj dopoludne po petčetrt-urnem odmoru v Biarico. Predsednik Faure jo je na kolodvoru pozdravil ter jo spremil v železniški voz.
Rim, 2. decembra. Ministerski predsednik Rudini je odgovarjal na interpelacijo posl. Imbrijanija glede Eritreje. Minister je
izjavil, da vlada ne namerava opustiti te naselbine, pač pa jo spremeniti iz vojaške v civilno-trgovinsko. Interpelant s tem odgovorom ni bil zadovoljen in je predlagal, naj se izreče vladi nezaupnica. Pri glasovanju se je pokazalo, da ni navzočih zadostno število članov.
Bukarešt, 2. decembra. Skupno mini-sterstvo je vložilo ostavko. Kralj je naročil predsedniku zbornice Aurelijanu, naj sostavi nov kabinet. Zatrjuje se, da si bo izbral vse tovariše iz liberalne stranke.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonasledniee-vdove nadvojvodinje Sf Štefanijo, r&a Steklenica velja 20 kr.	126 (60—40) 6
Umrli so:
30. novembra. Andrej Smrdu, bivši trgovec i usnjem, 70 let, Karlovska cesta 7, srčna hiba.
1. decembra. Franu Gerdinič, gimnazijski profesor, 48 let, Pred Škofijo 20, neuritis.
Tujci.
29. novembra.
Pri Slonu: Breeger, Deutsch, Samson, Morgenstern Dunaja. — Wodnansky, Opalka iz Budejevic. — Zid iz Češke Skalice. — Domicel iz Knežaka. — Delfniny iz Trsta. — Globočnik iz Kostanjevice. — Štiglio iz Celja.
Pri Maliču: Benuzzi iz Tridenta. — Sauer iz Vel. Kaniže. — Braun, Allina, Trebitsch z Dunaja. — Nissin iz Budimpešte.
Pri avstrijskem caru : Samec z Jesenic. Pri Juinem kolodvoru : Bach iz Augsburg-a. Pri Bavarskem dvom : Benecke iz Celja. Pri Lloydu : Selak iz Kočevja. — Zinz z Dunaja.
Meteorologiöuo porodilo.
5 a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina » 24. urab v mm.
i	9. zvečer	7362	-4-0	sr. vzh.	jasno	
2	7. zjutraj 2. popol.	736 3 736 9	-6 2 -2.5	si. ssvzh. si. svzh.	oblačno n	0-0
Srednja včerajšnja temperatura —4 2°, za~4'(i° pod ner-malom.
Poslano. 1-1
„Učiteljski Tovariš4 piše v 23. številki t. 1., stran 399» sledeče:
„Klerikalizem deluje po jezuitskem načelu, da je namreč dovoljeno vsako tudi še tako krivično sredstvo, da le doseže svoj namen ; zato se ne o g i b 1 j e tudi laž i j".
Ker se s takimi ol židovskega liberalizma izmišljenimi obrekovanji grdi katoliška morala, izjavljamo podpisani, da dobi oni učitelj od nas lOOO K, kateri dokaže :
1.	da je to jezultovska morala;
2.	ako citira knjigo onega jezuita, kateri je to učil.
Ker priznamo učiteljem, da imajo slabe plače, upamo, da
se bodo učenjaki „Učiteljskega Tovariša" potrudili, dokazati svojo trditev.
Ljubljanski foogoslovci.
Najtopleje priporočani za	754 14
S? Miklavževa darila ^
svojo bogato zalogo igrač, raznega Iepotičja in nagizdnega blaga. Vse po najnižjih cenah.
Fr. Stampfel
v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle.
Trgovskega učenca
vsprejmem takoj v svojo trgovino z mešanim blagom.
Franc Fisclier
774 3-3	v Kamniku.
■j,
_ A	""
Trnkoczyja ustna voda
steklenica 50 kr.,
Trnkoczyja
prašekzaZobe
škatljica 30 kr., kakor tudi
vse medicinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, specijalitete itd, dietična sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila, parfumerije itd. itd.
priporočajo in razpošiljajo na vse strani	769 2
lekarniške tvrdke:
Ubald pl. Trnkticzy v Ljubljani na Kranjskem, Viktor pl. Trnk6czy na Dunaju, Margarethen, Dr. Oton pl. Trnk6czy na Dunaju, Landstrasse, Julij pl. Trnk6czy na Dunaju, Josefstadt, Vendeliti pl. Trnk6czy v Gradcu na Štajerskem.
ICS" Posiljatev z obratno pošto.
St. 36.355.	T|	1	772 2-2
Kazglas.
V četrtek dne 3. decembra 1896 se bo med 11. in 12. uro
dopoldne vršila pri tukajšnjem uradu
minuendo - licitacij a
za preskrbljevanje hrane in vožnje odgoncev pri odgonske postaje občini v Ljubljani za leto 1897.
K tej licitaciji se vabijo podjetniki s pristavkom, da je prevzemniku vložiti 50 gld. varščine.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 20. novembra 1896.
Prečastito duhovščino in slavno občinstvo najuljudneje obveščam, da sem zopet otvorU
krojaški obrt
v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 3
kjer bodem vsprejemal naročila spadajoča v mojo stroko in je vestno, pošteno in natančno izvrševal.
Priporočam se osobito prečast. duhovščini v zdatna naročila na vsakovrstno
duhovniško civilno obleko, talarje itd.
zagotavljajoč točno, eeno postrežbo in uporabo trpežnega, zanesljivega blaga.
Zahvaljujoč se za doslej mi izkazano naklonjenost, prosim, da se mi ista ohrani tudi v bodoče. — Vsa naročila, tudi pismena, nai se naslavljajo na moj naslov v Ljubljano.
J. N. Potočnik,
580 19—15	krojaški mojster.
I> ii n a j s k a b o r «,.
Dn6 2. deoembra.
Skopni državni dolg ▼ notah.....101 gld.
Sknpni državni dolg v srebrn ... .	101	,
Avstrijska zlata renta 4%......122
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .	100
Ogerska zlata renta 4%.......122	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	937
Kreditne delnice, 160 gld............362	,
London vista...........119	.
NemSki drt. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	58	.
20 mark........................11	.
80 frankov (napoleondor)............9	,
Italijanski bankovci........4B	.
C. kr. cekini......................&	.
35	kt
30	.
65	.
75	, 30	. 10	.
65
90	.
85	.
76	. 53",,
30	„
68	„
Dne X. deoembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......112
4% kranjsko deželno posojilo.....99
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke41, 99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 „	, južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
.,	. dolenjskih železnic 4 %
144 gld.
155 . 188 , 99 137
131 107
173 127 99
25
60
25 30 35 60 75 50
Kreditne srečke, 100 gld........199	gld.	—
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	—
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	.	—
Salmove srečke, 40 gld................69	,	75
St. Genbis srečke, 40 gld.......VI	„	—
Waldstemove srečke, 20 gld......60	„	—
Ljubljanske srečke ..............22	,	75
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	153	,	—
Akcije Ferdinandove sev. železu., 1000 gl.st.v.	3360	,	—
Akcije tržaSkega Lloyda, 500 gld..........420	.	—
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	93	.	50
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	60	.	—
Montanska družba avstr. plan.....84	,	10
Trboveljska preraogarska družba, 70 gld. .	153	,	—
Papirnih rubljev 100 ..............127	„	75
kr.
BJT Nakup ln prodaja Ifi fi&ko vrstni h driavnlh papirjev, «redk, denarjev itd. Zavarovanj* za zgube pri ireb&njih, pri izžrebanj« najmanjšega dobitka K « 1 a n t n a izvršitev narodll na boril.
Menjarnična delniška družba
„M E Et C V HK"
«ollzBili it. 10 Dunaj, «ariahilferitraiii 74 B
&JT Pojasnila £B v vsen gospodarskih in (naninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ip«kulaof|skih vrsdnostn:!' papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega >orestovan)a pri popolni varnosti gtf naloženih glavnic.