195ENa LIK 30 Poštnina plačana - Sped. abbon. post. - tl. gr GOSPODARSTVO R G O V I N A ♦ FINANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO ?TO XI ŠT. 257 PETEK, 12. JULIJA 1957 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ^ Zakaj se je Hruščev “eutralni komite sovjetske komuni-čne stranke je po burnem zasedanju, Je trajalo od 22. do 29. junija, obja-....Jklep, s katerim je izključil iz pre-a /B ba (vrhovnega vodstva) Molotova, Sanoviča in Malenkova, medtem ko odstavil bivšega zunanjega ministra "vdova 2 mesta tajnika centralnega jdjttoja ter ga izključil kot namestni-“■"č'dana prezidija. V novo vrhovno vod-ETJE j, oasta prišla več Saburov, medtem * J® Pervnkin dobil mesto namestni- POL1T1CNI RAZLOGI ed 5 Moskovskega sklepa politične narave, iz katerih rat lbdi odstranjeni omenjeni sovjetski is23lfcn) • Posveča poročilo centralnega pdteja razmeroma malo prostora, pač podrobno glede razlogov go-paarske narave. Očita jim, da so se _yP.erstavljali novi notranji in zunanji ptiki sovjetske komunistične stranka katero je dal smernice njen XX. PSres. Protivili so se vzpostavitvi pritiskih odnosov med Sovjetsko zve-jh ostalimi državami. Poročilo na-I zlasti Molotova in mu očita, da se L^Piral zboljšanju odnosov med Sov- Itsko zvezo in Jugoslavijo, čeprav je Politiko soglasno obsodil centralni tnUe julija 1955. Molotov se je upiral , tUtvi mirovne pogodbe z Avstrijo. sProtoval je stikom med sovjetski-)v državniki in predstavniki drugih dr-k )d u 50 te^di za zboljšanjem medna-j. dih odnosov. Kaganovič naj bi pod-.J, Moi0tova; kateremu se je včasih il; tudi Malenkov. Obsojenci so 1 ‘Udi proti notranji politiki, ki je šla teni, da se odpravi oboževanje o-E J. dosti. Poročilo centralnega komiteja a Malenkovu, Molotovu in Kagano-i ij, >da niso disciplinirano sprejemali vodstva stranke, temveč da so d njemu rovarili, da bi se sami po-if..1 do oblasti. Obtoženi so skratka ^mizma. Nasprotniki gospodarske POLITIKE HRUŠČEVA ____'iTJdP centralnega komiteja očita iz- dcencem, da niso podpirali politike, . te^i za tem, da se omeji birokrati-IPI ll>r a *n s^r^' državni upravni aparat luL'|f decentralizira industrijska organlza-^a- V začetku maja je vlada na pobu-,. Hruščeva napovedala decentraliza-. sovjetske industrije in ustanovila . vsej državi gospodarske svete, ki de-ST na novih gospodarskih področji'11' v katere je bila razdeljena država IP ' Gospodarskega vidika. Ti gospodarski fetl so povezani s komisijo za plani-!roCvnje v Moskvi. načrti za pospeševanje ]ES,If KMETIJSTVA Obsojeni nasprotniki Hruščeva so na-—'jr°tovali sklepu vlade, po katerem ni- 0 sovjetski kmetijski delavci več dolž-obvezno oddajati pridelkov z ohiš- r (zasebne zemlje okoli hiše), ki so 1 tale njihova last. Ta sklep je imel na- spodbuditi kmetijske delavce k hajnejšemu delu za dvig kmetijske Q roizvodnje. Zanimiv je očitek, da so Molotov, Ka-• _ novič in Malenkov nasprotovali na- i v0ni' da se poljedelstvo v Sovjetski czi tako dvigne, da bi prekosilo Zdru-Pe ameriške države glede proizvodnje masla in mesa. Nasprotovali so atve11’ na velikih dotlej neobde- 'IT?1*1 Predelih, ki obsegajo 35 milijonov , f btarov, pričeli gojiti poljedelske kul-e ter to zapuščeno zemljo pridobili —^nietij stvo. Poznavalci razmer v Sov-2vezi trdijo, da se je tem načr-19 11!?xUpira* zlasti Molotov. Na pobudo ** Lp beva 50 leta 1954 pričeli gojiti pše-It"* Ca ina °Sromnih stepah v Sibiriji in akstanu in kazalo je, da je imel Mo-“kVVrav. Naslednje leto je suša uni-i «p>Va žito; toda lansko leto je bil prav •SSsitn e" ^rai'-b zaradi deževnega vreme-'ttotito ?r^e'ek pšenice izredno dober. Ta-le . Sovjetska zveza pridelala okoli 5 bilijonov ton pšenice, to je okoli j/iijU, ^{Hjonov ton več kakor prejšnje • Molotov naj bi bil tudi nasproto- *A PROSTO CONO IN PROTI NJEJ Sašv3 ^ona Franca« obsoja ravnanje tr-ivoif88 *uI,ana Ing. Bartoli j a, da ni po >rn t novi izvolitvi obnovil odbora za ^eželn Cono' l^al^or tudi ne odbora za bi b: ičiti. občin ,anski) in nima zadostne večine v tiča ,em svetu ter je odvisen od des-- ® m skupin, ki so proti prosti co- lia,. 1 Je mnenja, da je vprašanie v »re )ZN< avtonomijo. Delo v teh odbo-hj n.1 .bilo treba nadaljevati in ga za-rtji- Župan ni tega storil, ker je no-k,xvb<1inski odbor »enobarven« (demo- Prvinske IjavT*1 Je mnenia' 'in ie vprašanje vpe-liv); Pfcste cone nujno in povezano z Mji^jskimi koristmi Trsta; kdor za-korict- JO vZa Pr0510 cono, ta je proti očj.a1?1 tržaškega gospodarstva. List ST^tUst zupanu' da ni dal pobudnikom ° Žani18 1:0116 ln raznim strokovnim or-i OlttosH a?i^am’ kl delajo v tej smeri, mož-* ini \ °a 1)1 izrazili svoje mnenje tiste oh v Trstu prof. Bruno Ten- Poslanec finančnega ministrstva. Pcdarter ga Je Posini v Trst, da bi zbral Prost e 0 rmtenju v Trstu o zadevi te cone. V kabinetu tržaškega žu-—. le bila seja, katere so se udeležili ----ki srl 0 .inski in pokrajinski svetovalci, »je rVpt?č° Prof. Tentija prikazali mne-^ razmh strank glede tega vprašanja, k Isti ['■n P°Poino prosto cono so: komuni-1 tVe? 3 .stranka, Neodvisna socialistična A r' Dekleva in Petronio), Slov. KIT liiani rats'ia zveza (dr. Agneletto), ita-P°t>ol a s°ciaiistična stranka, »Unita —„rfre<<' socialni demokrati, vsedržav-, ™ mLr^Podarsko gibanje (Motdmento e-Itj-a f?lc9 nazionale). Krščanska demo-kor ■ i® za omejeno prosto cono ka-kat J.e v Gorici in v Dolini d’Aosta, v sta iprost* S° samo nekatere vrste blaga rjn„te' ali vsaj deloma oproščene ca-^ • Nasprotniki kakršne koli proste italf 80 ocofa^isti (Movimento sociale ^o), monarhisti in liberalci. otresel Molotova, Kaganoviča in Malenkova val načrtu pristašev Hruščeva, da se na podeželju zgradijo nova mesta, v katerih bi kmečki delavci stanovali kakor industrijski delavci. Ko je bil 10. maja objavljen sklep Vrhovnega sovjeta, da se izvrši decentralizacija industrije in odpravi vrsta gospodarskih ministrstev, so iz Moskve poročali, da je Hruščev hotel odpraviti kar 20-30 ministrstev v osrednji vladi v Moskvi ter njihovo delo izročiti državni komisiji za planiranje. Po zamisli Hruščeva naj bi planska komisija izvajala svoje načrte na 100 novih gospodarskih področjih, na katerih bi delovali gospodarski sveti. Hruščev je moral svoj prvotni načrt pod pritiskom opozicije (Molotova in njegovih pristašev) okrniti to svojo zamisel in tako je ostalo 11 ministrstev, ki jih je prvotno hotel ukinili. Danes je postalo jasno, da so se Malenkov, Kaganovič in Molotov upirali decentralizaciji industrije in da so v tej svoji politiki imeli na svoji strani sovjetski gospodarski aparat, od gospodarskih ministrstev do vodstev gospodarskih organizacij, ki se je ustvaril v dotedanjem gospodarskem razvoju in predstavljal tudi določeno politično silo; ta se je uveljavljala na svojo pest in včasih tudi proti volji stranke. Eden glavnih organizatorjev centralizirane industrije je bil prav Kaganovič, ki ga je leta 1937 Stalin postavil za komisarja težke industrije. Kaganovič je na glasu enega izmed najbolj konservativnih sovjetskih prvakov. SLIKA ŠE NI POVSEM JASNA Zdi se, da tudi glede razlaganja najnovejših izprememb v Sovjetski zvezi in napredovanja njihovih posledic za nadaljnji razvoj v notranjosti in sovjetskih odnosov s tujino drži mnenje tistega zahodnega diplomata, ki je preživel dolgo vrsto let v Sovjetski zvezi in je dejal, da je norec tisti, ki si domišlja, da bi lahko napovedal bodoči razvoj sovjetske politike. Splošno pa prevladuje mnenje, da so trenutno popolnoma prevladali Hruščevi ljudje, ki jih je podprl tudi maršal Žukov kot poveljnik sovjetske vojske. Hruščev se je otresel Molotova in Kaganoviča, dveh glavnih stebrov stare Stalinove garde. Molotov ni hotel podpisati sklepa centralnega komiteja po izključitvi iz prezidija, pač pa so to storili ostali izključeni člani. Nejasna je vloga Malenkova, ki je postal predsednik vlade po Stalinovi smrti. Malenkov je tedaj pokazal mnogo dobre volje za spravo med Zahodom, naznotraj pa precej prožnosti v gospodarski politiki; saj je pričel pospeševati lahko industrijo na škodo težke ter proizvodnjo blaga za potrošnjo, da bi zadovoljil sovjetske potrošnike, ki so si želeli več udobnosti v Kdln, junija Nemški delavec se ne navdušuje posebno za oborožitev, ker dobro ve, da požira mnogo denarja. Ko opazuje velika letala v mogočnem poletu, bo pripomnil: »Vidite, to so naši davki!« Pr tej njegovi pripombi sem sam pomislil na ogromne atomske reaktorje, ki jih nameravajo graditi. Davki so res visoki, vendar niso takšni, da bi pretežko obremenjevali življenjske stroške nemškega delavca. Kupna moč nemške marke je velika. Nekvalificirani delavec zasluži v Zah. Nemčiji 1,20 do 2 marki na uro (okoli 220-300 lir), medtem ko znaša zaslužek kvalificiranega delavca včasih 3 marke (440 lir) na uro. Mesečne plače nemških delavcev se gibljejo med 300 in 800 nemških mark (44-58.000 ilr). Ce te plače primerjamo s plačami tržaških delavcev, niso prav mnogo višje, vendar ne smemo pozabiti, da je kupna mo marke in s tem nemških plač večja. Nemški delavec plačuje poleg državnega davka tudi Cerkveni davek in prispeva prav tako za socialno zavarovanje. Na dohodek 300 mark plača 14,75 marke državnega davka, na dohodek 500 mark pa 50,15 marke istega davka; življenju. Malenkov se je pozneje pridružil Molotovu proti Hruščevu. Vsekakor se je notranje življenje v Sovjetski zvezi zopet močno razgibalo, pa tudi na zunaj bo sovjetska politika mnogo bolj prožna in verjetno bolj pripravljena na kompromis z zahodnimi silami. NOVI 2ELEZARSKI NAČRTI V SOVJETSKI ZVEZI V zvezi z reorganizacijo gospodarstva je tudi sklep, da bodo v železarskem predelu Krivoj Rog v Ukrajini postavili nove plavže in železarne, da bi ne bilo treba prevažati železne rude, ki ni po kakovosti prav dobra, v velike daljave. Za železarne v drugih mestih bodo odprli nove rudnike v Ukrajini nedaleč od Krivoj Roga; ležišča v teh rudnikih cenijo na 700 milijonov ton. V Magnitogorsku na Uralu gradijo največji železarski kombinat v Sovjetski zvezi. Predelal bo lahko 10-15 milijonov ton rude na leto; še to leto bo proizvedel okoli 100.000 ton jekla. Iz Moskve nameravajo zgraditi velike plavže. Zdi se, da se 4 vodilne sovjetske osebnosti, ki so jih izločili iz prezidija stranke niso zlagale povsem s temi načrti, ki so delo ljudi Hruščeva, ter predstavljajo začetek decentralizacije sovjetske industrije. SOVJETSKA ZUNANJA TRGOVINA OSTANE CENTRALIZIRANA Po vesteh iz Moskve ne bo gospodarska preobrazba prizadela organizacije sovjetske zunanje trgovine. To vodi ministrstvo za zunanjo trgovino v Moskvi. Naslanja se na okoli 20 uvoznih in izvoznih združenj. Ta združenja ne prejemajo ponudb več od sovjetskih industrijskih ministrstev, temveč se pogajajo s strokovnimi oddelki posameznih gospodarskih svetov. Do zdaj še ni jasno, ali bodo posamezne republike vodile zunanjo trgovino s posredovanjem posebnih vladnih uradov. Za izvedbo novih navodil ni potrebna reorganizacija osrednjega ministrstva za zunanjo trgovino. NEMŠKA PODMORNICA NA PRO DAJ. V Hamburgu je podjetje Bousier dvignilo iz morja podmornico nemške vojne mornarice »U 2540«, ki 'ima 1500 ton. Podjetje je postavilo podmornico na prodaj in zahteva zanjo 2 milijona mark (okoli 294 milijonov lir). Prodajo podmornice je prevzelo podjetje Be-ckendorf. Za nakup podmornice se zanimajo Argentina, Egipt in Turčija; nemško obrambno ministrstvo je noče odkupiti. Kupčijo bo moralo odobriti ministrstvo za gospodarstvo. cerkveni davek doseže 1,45 pri 300 markah dohodka, 5,01 pa pri 500 markah dohodka. Za socialne dajatve (bolniška blagajna, invalidsko zavarovanje itd.) pa prispeva nemški delavec pri 300 markah dohodka 26,56 marke, pri 500 markah dohodka pa 43,95 marke. Za davke in socialno zavarovanje odtegnejo nemškemu delavcu na 300 mark dohodkov 42,70 marke, na 500 mark dohodkov pa 99,11 marke. Odtegljaji znašajo pri zaslužku 500 mark okoli 100 mark, to je približno petino. Za primerjavo navajamo, da plača tržaški delavec n. pr. od plače 40.000 lir 2600 lir davkov in socialnih dajatev (za socialno zavarovanje), medtem ko plača zanj na plačo 40.000 lir delodajalec 14.022 lir davkov in socialnih prispevkov. HUDE STANOVANJSKE RAZMERE V Zahodni Nemčiji vlada še vedno huda stanovanjska stiska. Prav to otežuje življenje nemškemu delavcu. Mnogo delavstva še vedno stanuje v barakah in pogosto zelo daleč, celo do 500 km od svojih družin. V Zah. Nemčiji sicer mnogo gradijo, toda stanovanjske stiske ne bodo obvladali še tako hitro. V deželo še vedno prihajajo begunci iz Vzhodne Nemčije. A. S. Tuj kapital v Italiji Kakor poročajo italijanski gospodarski listi, so v vladnih krogih zadovoljni z učinkom zakona (7. febr. 1956 št. 49), ki je imel namen pospešiti dotok tujega kapitala v Italijo. Po objavi tega zakona je bilo v Italiji investiranih 26 milijard lir tujega kapitala. V to vsoto so vključeni tudi izdatki za nabavo strojev novih oziroma razširjenih podjetij, v katera so tujci vložili svoj kapital. Največ tujega kapitala je bilo vloženega na petrolejskem področju (15 milijard) in kemičnem (3 milijarde). Investirani kapital se po valuti (s tem tudi po svojem izvoru) deli takole: 3 milijonov ameriških dolarjev, 8 milijonov švicarskih frankov, 6,5 milijona holandskih florintov, 25 milijonov francoskih frankov, okoli 1 milijon nemških mark itd. Med ameriškimi petrolejskimi družbami je po investicijah najmoč nejša Gulf Company iz Pittsburga, ki je investirala okoli 5,4 milijarde lir. »La Prora«, glasilo demokrščanske stranke v Trstu, kritizira com. Vene-ziana, ki je izjavil, da današnje razmere v Trstu niso ugodne za investicije zasebnega kapitala; zato bi morala več investirati država. List se ne strinja s tem glediščem ter je mnenja, da bi morali v Trstu poleg države vlagati kapital tudi zasebniki, zlasti tisti, ki so si v Trstu pridobili lepo premoženje. PO CEM BO NAFTA V JESENI? Sedanje cene bencina v Italiji veljajo do 30. septembra. Doslej nihče ne ve, ali bo cene od 1. oktobra dalje določal medministrski svet za cene ali pa bodo določene s posebnim zakonom. Sedanje cene petrolejskih proizvodov so bile določene po izbruhu sueške krize. Na posebnem sestanku petrolejskih strokovnjakov v ministrstvu za industrijo v Rimu so ugotovili, da potrošnja gorljivega olja v Italiji tako narašča, da za kritje potreb ne bodo zadostovale količine goriva, ki ga proizvajajo italijanske čistilnice. Del te proizvodnje se zopet izvaža. Italija bo potrebovala še o koli 1,800.000 ton gorljivega olja, ki ga bo morala uvoziti. Italijanski uvozniki navajajo, da bo mogoče organizirati u-voz omenjenih količin gorljivega olja, ako bodo pravočasno objavljene oene, po katerih bodo lahko prodajali uvoženo blago. Britanska skupnost proti enotnemu trg« Okoli 20 konservativnih poslancev v angleški gospodarski zbornici je ustanovilo posebno skupino za utrditev Britanske skupnosti (Expanding Common-vvealth Group). Ta skupina podpira predlog novega kanadskega predsednika vlade Diefenbakerja naj bi države Britanske skupnosti sklicale trgovinsko in gospodarsko konferenco. Trgovinske stike med članicami skupnosti je treba obnoviti. Na tej konferenci naj bi preprečili tudi nevarnost, da se Velika Britanija priključi evropskemu svobodnemu trgovinskemu področju. Blago iz držav Britanske skupnosti naj bi na angleškem trgu imelo prednost. Anglija ne sme pristopiti k evropskemu enotnemu trgu. Predlog predsednika kanadske vlade Diefenbakerja so predstavniki Vel. Britanije in dominionov sprejeli. Tako bo že v septembru gospodarska konferenca članic Britanske državne skupnosti, in sicer v Ottavvi, kjer je že bila pred vojno slovita gospodarska konferenca Britanske skupnosti; na tej so izdelali zaključen carinski sistem držav članic Britanske skupnosti ter uvedli prednostne carine za blago iz teh držav. Vse kaže, da se hočejo te države zdaj gospodarsko še bolj povezati. ŠEST MESECEV V PREDORU Nova francoska vlada, ki ji načeluje radikal Bourges-Maunoury, je vpeljala vrsto novih davkov, da bi vsaj deloma zamašila luknje, ki nastajajo v državnih financah. Uvedla je tudi nadzorstvo nad uvozom, da bi preprečila uvoz nepotrebnega blaga in s tem poslabšanje trgovinske bilance. Tako hitro ne bo mogoče ozdraviti državnih financ in vsega gospodarskega življenja. Tega se je zavedal tudi novi finančni minister, ko je dejal: »šest mesecev bomo v predoru; nato bomo eno leto hodili po zasilni stezi, ki se bo čedalje bolj širila, a končno bomo prispeli pod odprto nebo«. Plače in davki nemškega delavca m. £52 5^! SoilCC - bodoči vir energije Ko sonce pripeka nad Evropo z ne-nansko silo in žene toploto kar na 50 topinj, si človek nehote zastavi vpraša-ije: Kaj ko bi se dala ta toplota na-opičiti in shraniti recimo za zimske ase ali kakor koli izkoristiti? Človek e ni uspel v tem pogledu, pač pa mu e pri tem priskočila na pomoč nara-a, tako n. pr. drevesa kopičijo toploto n jo potem pri izgorevanju oddaja-o človeku, da si v zimskem času lah-:o razgreje svoje zmrzle ude. Toda lovek porabi za ogrevanje ali za po-;onsko silo ogromne količine drv, pre-noga ali petroleja. Mar bi ne bilo bolj iraktično ujeti neposredno od sonca igromne količine toplote? O teh posku-ih govori razprava, ki jo danes priob-ujemo. (Prip. uredništva.) Z razvojem modeme industrijske teh-like se pojavlja čedalje bolj tudi vpra-anje pridobivanja e ne rij ge, in sicer ta-te, ki bi se dala izkoristiti v industrij-;kih obratih ali kot pogonska energija iseh vrst prevoznih sredstev, kakor tuli v gospodinjstvu. Električna energija e do danes v večji meri zadostila tem jotrebam, kaže pa, da kmalu ne bo več mogla napajati v zadostni meri veli-sanske industrijske komplekse. Z raz->ijanjem atoma je človek sicer odkril jgromne vire energije, vendar pa je pridobivanje energije na ta način dokaj drago in trenutno ne more priti v poštev za širšo uporabo. Kljub vsemu napredku razpolagamo za splošne potrebe še vedno le z električno energijo ali pa z energijo, pridobljeno iz zemeljskih plinov, mineralnih olj, premoga in podobno, človek pa ne miruje. Kot se je nekoč že prvi človek oziral po soncu ter ga oboževal in imel za vir življenja, tako se je začel tudi moderni človek ozirati po soncu ter premišljevati, kako bi mu iztrgal ogromno energijo in jo izkoristil v svoje namene. Poskuse za izkoriščanje sončne energije delajo znanstveniki že nekaj časa v Evropi in Ameriki. Oglejmo si te poizkuse in uspehe, ki so jih dosegli na tem področju. V PIRENEJSKI TRDNJAVI MONT LOUIS Ako se v Pirenejih na francosko-španski meji vzpneno kakih 1600 m visoko, prispemo do stare srednjeveške trdnjave Mont Louis. V njej je znanstveni institut za raziskovanje in izkoriščanje sončne energije. Na velikem dvorišču zapaziš takoj dvoje ogromnih ogledal. Ogledalo na desni je kvadratasto in ploščato, ki avtomatično sled kroženju sonca in odbija sončne žar L v ogledalo njemu nasproti. To ogledalo je okroglo in konkavno, v premeru meri 12 m in tehta 12 ton, njegova površina znaša 62 kv. metrov; sestavljeno je iz 3500 posameznih ogledal. Za ogledalom, ki je pritrjeno na močno železno ogrodje, je pokrita ploščad, ki služi delavcem pri upravljanju peči nameščene v žarišču ogledala. Peč je podobna spredaj odprtemu bobnu z dvojnim dnom, v katerem kroži voda za ohlajevanje. Pri poizkusih se peč ves čas vrti okoli svoje vodoravne osi in pritiska prahu podobno snov, s katero je napolnjena s pomočjo centrifugalne sile proti stenam. Konkavno ogledalo meče koncentrirano sončno toploto točno v sredino odprtine peči. Preden pa preidemo k opisovanju samega poskusa, si oglejmo podrobneje nekatere lastnosti sonca. Ali ste se morda kdaj vprašali, kolikšna je energija, ki jo sonce oddaja vsako sekundo v vesoljstvo? Sto trdijo-nov kilovatov! To se zapiše tako: 1 in za njo 18 ničel. Ako bi hoteli na zemlji proizvesti to ogromno količino energije, bi vsa zemeljska podjetja potrebovala najmanj 1 milijon let. Fiziki so si že dolgo časa razbijali glavo, da bi ugotovili, kako je mogoče soncu neprenehoma oddajati tako ogromno energijo, ne da bi se mu kaj poznalo, če l bilo sonce n. pr. iz premoga, bi bilo že davno mrtvo in mrzlo. Šele pred kratkim so prišli na sled tej tajnosti: »sončna peč« je kurjena z atomskim izgorevanjem vodika v plin helij. (Štiri vodikova atomska jedra se zedinijo v eno helijsko atomsko jedro). Ta proces pa je možen le pri zelo visoki temperatu- Jugoslovanska zunanja trgovina narašča Izvuz se veča hitreje kakor uvoz - Jugoslavija izvaža največ v Italijo Po jugoslovanskih statističnih podatkih je Jugoslavija uvozila v letu 1956 blaga za 142 milijard deviznih dinarjev (1 dolar = 300 din), izvozila pa za 97 milijard; primanjkljaj je torej znašal 45 milijard. Ce pa upoštevamo, da je odpadlo približno 23% vsega uvoza, namreč 32 milijard, na dobave v okviru ameriške pomoči, je primanjkljaj znašal okrog 13 milijard. V primerjavi z letom 1955 se je vrednost Izvoza zvišala za 26%, uvoza pa za 7,6%. V uvozu je bila za Združenimi ameriškimi državami, ki so izvozile v Jugoslavijo blaga skupno za 38,8 mi lljard, na prvem mestu Sovjetska zveza z 21,1 mil. (14,8%), nato Zah. Kemčija s 14,2 mil. (10%), Italija z 12,3 mil. (8,6%), Vel. Britanija z 9,3 mil. (6,8), Avstrija s 5,8 mil. (4,1%), Francija s 4,1 mil. (2,8%), C SR s 3,6 mil.- (2,5%), Švica s 3,1 mil. (2,1%), Poljska z 2,4 mil. (1,6%). Brazilija z 2,1 mil. (1,5%). Njim sledijo po vrsti z nad milijardo lastnega izvoza v Jugoslavijo Madžarska, Holandska, Burma, Irak, Malaja, Grčija, švedska, Egipt, Kitajska in Oceanija, z deležem med milijardo in pol milijarde pa Vzh. Nemčija, Romunija, Izrael, Urugvaj, Belgija, Bolgarija in Turčija. V izvozu jugoslovanskega blaga pa je bila na prvem mestu Zah. Nemčija s 14,8 mil. (15,2%), za njo pa Italija s 13,7 mil. (ls,l%), Sov j. zveza z 12,7 mil. (13%), ZDA z 8,2 mil. (8,4%), Vel. Britanija s 5,9 mil. (6%). Avstrija s 5,2 mil. (i5,3%), Švica s 4,9 mil. (5%), Grčija z 2,9 mil. (3%), Poljska z 2,7 mil. (2,7%), Francija z 2,6 mil. (2,6%), CSR z 2,5 mil. (2,5%), Brazilija z 2,2 mil. (2,2%). Z deležem nad milijardo slede Madžarska, Holandija, Kitajska, Vzh. Nemčija, Izrael, Indija, z deležem od milijarde do pol milijarde pa Belgija, Egipt, Rumunija, Turčija, Libanon, Sirija in švedska. Sestava zunanje trgovine za leto 1956 je razvidna iz naslednje tabele, kjer je vrednost označena v milijardah dinarjev, v uvozu pa upoštevana tudi pomoč iz ZDA (Amerike): Uvoz Izvoz vred. % vred. % hrana 45,2 31,8 24,8 25,6 pijače in tobak — — 7,9 8,1 surovine 22,5 15,8 22,9 23.0 goriva in maziva 14,1 9,8 1,3 1,3 živ. in rasti. rna.čoba 1,7 1,1 — — kemični proiz. 9,9 6,9 4,3 4,5 predelani proiz. 17,1 12,1 26,6 27,6 stroji, elektr. pioizv., prevozna sredstva, deli razni končni 28,3 20,0 4,4 4,7 izdelki 2,9 2,1 3,5 3,6 Značilnost lanske blagovne Izmenjave je močan porast v odnosu do Sovj. zveze, ki je v jugosl. uvozu zavzela leta 1955 samo 3,3%, v izvozu pa 1%, proti 14,8% ozir. 12,7% v letu 1956; izmenjava s tako imenovanimi državami vzhodnega bloka sploh se je povečala, saj sa je njihov delež lani povzpel na skupnih 22% v jug. uvozu oziroma 22,6% v jug. izvozu, ne da bi to kvarno vplivalo na trgovino z drugimi državami. UGODEN RAZVOJ V L. 1957 V prvih treh mesecih letošnjega leta se je zunanja trgovina Jugoslavije še nadalje ugodno razvijala; v izvozu je bila namreč za 30% višja od lanskoletne v istem obdobju in je dosegla vrednost 25,6 milijard, v uvozu pa za 18% večja. Uvoz v tem obdobju je znašal 40, 5 milijard. V zadnjem znesku je vsebovan seveda tudi uvoz iz ZDA v vrednosti 11,4 milijarde, kjer je všteta tudi pomoč iz dobave kmetijskih presežkov. NAJVEČJI IZVOZ V ITALIJO V omenjenem tromesečju je bilo največ blaga poslanega v Italijo (3,8 mil.); sledijo ZDA (3 mil.), Zah. Nemčija (2,8 mil.), Sovj. zveza (2,6 rnil.), Vel. Britanija, Francija, Švica, Avstrija, Grčija, Poljska, Egipt, le-ta s 625 milijoni. Za ZDA pa je bila največja izvoznica v Jugoslavijo: Zah. Nemčija (5,2 mil.), Italija (3,9 mil.), Sovj. zveza (3,8 mil.). Vel. Britanija, Avstrija, CSR, Poljska, Francija, Bul-garija, Švica, Grčija (slednja s 709 milijoni), itd. Evropa je absorbirala 77% (od tega 59% zahodna, 18% pa vzhodna), Sev. Amerika 12%, Azija 6%, Afrika 3,5%, Južna Amerika pa 1,5% izvoza v tem tromesečju. Značilno je, da je imela največ]', delež v tromesečnem izvozu jugoslovanska industrija (64%), ne vštevši živilsko in tobačno industrijo, ki je bila sama deležna s 15,3%; 17,5% vsega izvoza je šlo na kmetijsko in živinorejsko proizvodnjo, 3% pa na gozdarstvo. Delež izvoženega reprodukcijskega materiala in opreme je dosegel 62% Izvožene Industrijske proiz- Nemci bodo preplavili Avstrijo Vtisi s potovanja na Dunaj in Muenchen Med potovanjem proti Dunaju te kmalu po prehodu meje preseneti zanimanje neke vrste »hostess« na vlakih, ali si sebi že rezerviral prenočišče na Dunaju. Še sprevodnik se je zanimal, do kje potujem. To je bilo v dnevih festivala na Dunaju. Hostess mi je sporočila, da mi lahko že z naslednje postaje rezervira sobo, ako to želim. Na Dunaju sem moral ugotoviti, da je življenje tam precej drago, šoferju, ki te popelje s postaje v hotel okoli 2 km daleč, plačaš 32 šilingov; za pot, ki bi jo prehodil peš nekako v 10 minutah, sem plačal šoferju 22 šilingov (1 šiling velja okoli 23 24 lir). Soba z dvema posteljama "stane na Dunaju v srednjem hotelu okoli 150 šilingov. Bela kava brez masla ali marmelade stane 6 šilingov. Pozneje sem ugotovil, da so sobe v Salzburgu cenejše. Tam stane soba z dvema posteljama v dobrem hotelu (»Meran«) 100 šilingov; še cenejši je Beljak, kjer smo za podobno sobo plačali 47 šilingov. Nekoliko dražji kakor Salzburg je Innsbruck. Pač pa pravijo, da so življenjske razmere v Linzu mnogo ugodnejše; Linz je središče bogate dežele. Vse kaže, da Dunaj izkorišča konjunkturo, ki jo daje temu mestu njegova izredno ugodna lega; Dunaj je zadnje zahodnoevropsko mesto, kamor prihaja mnogo turistov pa tudi radovednežev vseh vrst, ki hočejo slediti razvoju življenja v vzhodnih državah. Med turisti je največ Nemcev, ki so Avstrijo kar preplavili. Zdi se, da bodo Nemci gospodarsko kmalu tako prevladali v Avstriji, da bodo lahko iz- ri, ki proizvaja milijonkrat več toplote kot pri navadnem kemičnem izgorevanju. Daši gori atomski ogenj v soncu že veliko milijard let, se je izrabil le neznaten del zaloge vodika. Vendar smo tudi že na zemlji dosegli isti proces, kot se vrši v soncu, in sioer z razstrelitvijo atomske bombe, ki pa so žal za ...,aj le prinašalke uničevanja. Kot že omenjeno, izžareva sonce vsako sekundo 100 trilijonov kilovatov e-nergije; od te ogromne količine energije pa odpade na našo zemljo le prav neznaten del. To še vedno ogromno moč sonca, si laže predstavljamo na primeru: v tropskih deželah ustreza e-nergija, ki jo sonce izžari v 8 urah na površino 100 kv. metrov, toploti, ki jo razvije 63 litrov bencina. Iz tega lahko sklepamo: Ce bi človek uspel v evka-torskih predelih na cenen način izkoriščati sončno energijo, bi bilo s tem vprašanje pridobivanja dodatne energije za vselej in takoj rešeno. Žal pa do tega še nismo prišli. Kljub vsem težkočam se človek ni ustavil. Poizkusi se nadaljujejo, in sicer z uporabo opisanih leč ali ogledal, v katerih skušajo čimbolj koncentrirati sončno energijo. V Ameriki so n. pr. zgradili kotle na sončno energijo. Posrečilo se jim je, da so 20-25% nalovljene sončne energije spremenili v mehanično silo. Tudi v Rusiji je baje blizu Taškenta neka tovarna za izdelovanje konservnih škatel, katere parni kotli delujejo, posebno v poletnih mesecih, izključno z uporabo sončne energije. —ks— (Konec prihodnjič) vršili dejansko gospodarsko priključitev k Nemčiji (Anschluss), kateri utegne slediti še politična. Med svojim kratKim bivanjem na Dunaju sem opazil, da bo treba še mnogo dela, preden bo Dunaj popolnoma obnovljen po zadnji vojni. Južno in vzhodno železniško postajo so združili, severne postaje pa še ne obnavljajo. Še nekaj o svojem kratkem bivanju v Miinchenu. Mesto je že popolnoma obnovljeno. Postrežba po javnih lokalih je zgledna, pa tudi cene niso razmeroma visoke. Za kosilo v prvovrstnem lokalu, kot je »Augustinerkeller«, smo plačali za 2 osebi 6 mark (1 marka velja okoli 147 lir). Miinchen je dobro založen s sadjem. Opazili smo tudi avstralska jabolka (iz Tasmanije). Miin-chensko pivo je prav tako dobro kakor v predvojnih časih. Praktični so blagovni magazini (Kaufhaus), kjer si lahko kupiš vse kar potrebuješ za življenje, od zelenjave in mesa do raznovrstnih oblačil in obuvala. Imel sem vtis, da je spodnje perilo cenejše kakor v Trstu. Zelo so razširjeni avtomati (tudi za nakup znamk). Tržaški popotnik PIRANSKO LADJEDELNICO modernizirajo Piranska ladjedelnica, ki je kot podjetje sedaj spojena s »Splošno plovbo«, je na pragu znatnih preureditev. Predvsem se bo prostorno povečala, nekoliko s površino obalnih tal, katero je doslej zavzemala piranska plinarna, ki je v likvidaciji, nekoliko pa s prostorom, ki ga bodo pridobili z delno preložitvijo ceste na ovinku pod bivšim samostanom sv. Bernardina. Ta preostri o-vinek bo treba iz varnostnih razlogov raztegniti v daljši lok, kar zahteva znaten odkop terena na pobočju hriba in bo ustvarilo na morski strani novo razpoložljivo površino. Na severnem konci. ladjedelničnega prostora bodo pa z nasipanjem naredili večji pomol, obenem valolom, ki naj' morsko gladino pred samo ladjedelnico zavaruje pred valovi z odprtega morja. V zvezi s tem se bo tudi obala z nasipanjem nekoliko razširila. Obrambno skalovje za valolomom je že nameščeno in prikazuje v surovem stanju črto nastajajočega pomola. Tako zasnovano povečanje piranske ladjedelnice bo v zvezi z namestitvijo potrebnih novih naprav omogočila, da se delovni program jugoslovanskih jadranskih ladjedelnic bolje prilagodi potrebam naraščajočega plovnega parka. Piranska ladjedelnica bo po preureditvi usposobljena za popravila tudi večjih ladij, do 10.000 ton nosilnosti, in za gradnjo novih ladij do 1.500 ton. Delala bo ne samo za »Splošno plovbo«, ampak tudi po tujem naročilu. Razbremenjevala bo tako zlasti tiste jugoslovanske ladjedelnice, ki imajo v svojem programu gradnjo večjih novih ladij. Ladjedelnica je v zadnjih dveh letih potrojila svoj delavski stalež in si j zaradi svoje zanesljivosti in točnosti \ izvrševanju naročil pridobila v jugoslo-vansekem pomorstvu najboljši sloves. Njena zaposlitev je zagotovljena z naročili že za več let naprej. Dr. O. vodnje, delež blaga za široko potrošnjo pa blizu 28%. Izvoz proizvodov kovinske industrije je dosegel 4 milijarde din. (15.200 ton raf. svinca, 3.400 ton raf. cinka, 190.030 ton boksita), izvoz lesnih izdelkov 3,6 mil. (žagan les, lesonit, celulozni les, pohištvo, zaboji itd.), tek-\stila 1,9 mil., proizvodov železarske industrije 1,7 mil. (med njimi 10.600 ton brezšivnih cevi). V Švico so izvozili v, tem tromesečju ladjo tramper 9.000 BRT, po številu četrti od začetka leta 1S56. Povečal se je tudi izvoz rudninskih proizvodov tej- proizvodov kemične, usnjarske in elektrotehnične industrije, živil je bilo izvoženih za 5,8 milijard, od tega za 3 milijarde živine In mesa. NARAŠČA IZVOZ KEMIČNIH IZDELKOV Pri pregledu izvoza opazimo, da na-ra.ča iz leta v leto izvoz končnih izdelkov, kar je pripisati čedalje boljši kakovosti, večjemu asortimanu in utrjevanju osvojenih zunanjih tržišč. V omenjenih treh mesecih se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zmanjšal uvoz živil (9,7 mil. proti 11,5 mil.); povečal pa se je uvoz surovin, goriv in maziv, kemičnih proizvodov, strojev in prevoznih sredstev, raznih končnih izdelkov in predelanih proizvodov, žita je bilo uvoženega nad milijon ton; bombaž, surove kože, kavčuk in baker-blister so pa bile glavne uvožene surovine, koks in nafta pa glavni uvoženi gorivi. Sodijo, da se bo uvoz živil ohranil letos na lanskoletni ravni, da se bo pa stalno večal uvoz reprodukcijskega materiala, da bi se tako dosegla planirana industrijska proizvodnja in krile potrebe poljedelstva. m r n 111 U TTtP •u U Pravica ''ne milosti Misli slovenskih staršev in naše dozorele mladine, ki po maturi stopa v življenje, ter vse naše javnosti romajo te dni v Rim.. (Dovolj bi že bilo, ako bi zapisali samo »romajo«, kajti romati je prvotno pomenilo hoditi v Rim, v »Romo«), Tam se ne ustavljajo ob velikih plačah in spomenikih slave posvetnega in krščanskega Rima, temveč spremljajo dva skromna slovenska profesorja, oba že osivela za katedrom v burnih fašističnih časih, ki pri 56 stopinjah vročine romata od politikov do prelatov, obremenjena s težkimi kovčki listin in podatkov o slovenski pravici. Ne hodita od oblastnika do oblastnika, ker ministri ne sprejemajo radi tako skromnih obiskovalcev iz naših krajev. Ko pa je celo vredsednik Tržaške trgovinske zbornice čakal na sprejem pri predsedniku prejšnje vlade Segniju kar pol leta! Današnja enobarvna (demolerščanska) vlada je poleg vsega že izročila načrt zakona za ureditev slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem senatu in ga ni kljub vsem dosedanjim protestom slovenske javnosti in kljub le pim Obljubam prejšnjega prosvetnega ministra odposlanstvu tržaških in pariških šolnikov prav nič izpremenila. Socialni demokrat Rossi je napravil na naše prve odposlance vtis ministra, ki ima dobro voljo, toda položaj socialnih demokratov je bil v takratni krščansko demokratski in liberalni vladi že sicer težak; pozneje so socialni demokrati izstopili iz vlade. Zakaj toliko truda in denarnih žrtev slovenskih profesorjev, ki so sami prevzeli stroške za potovanje v Rim, bo vprašal marsikdo izmed naših bralcev. Prav je, da predstavniki na-ega šolstva razložijo vso zadevo tistim senatorjem in poslancem, ki jih bodo hoteli poslušati; med njimi bo vrav gotovo tudi mnogo takšnih, ki so se iz izkušeni Italije v Julijski krajini in na Južnem Tirolskem pa tudi na mednarodnih konferencah od leta 1918 dalje nekaj le naučili In morda niso pravilno poučeni o slovenskih zahtevah in odmevu nepremišljenih načrtov rimske vlade. Morda pridejo prav ti kdaj do besede. Sicer pa še ni bila ne v senatu ne v poslanski zbornici izrečena zadnja beseda o načrtu za ureditev slovenskega šolstva. Odposlanca tržaških in gorlških Slovencev bosta torej v Rimu razlagala, ne pa prosila. Slovenci na Tržaškem in Goriškem pa tudi na Beneškem (čeprav se načrt omejuje samo na Tržaško in Goriško) se dobro zavedajo, da jim je bila pravica do lastnega šolstva že priznana v mirovni pogodbi, v italijanski ustavi in v londonskem sporazumu med Italijo, Jugoslavijo, Združenimi ameriškimi državami in Anglijo. Prav ta šolski načrt hoče ponižati Slovence na raven manjvrednih državljanov ter zahteva od slovenskih staršev, da morajo pri šolskih oblasteh prositi, da svoje otroke lahko vpišejo v slovenske šole. Kdor mora prositi, ta ne more biti enakopraven državljan v smislu ustave! Naj sa zaključi obisk naših šolnikov v Rimu kakorkoli, uspešno ali neuspešno, danes ne velja več »Roma locuta — causa jinlta« (če Rim odloči, ni več pomoči). Pridobljene pravice Slovencev v Italiji ostanejo, ker so bile izvojevane s trpljenjem pod fašizmom. in žrtvami v zadnji vojni ter so zajamčene z mednarodnimi dogovori. Za izvajanje določb londonske spomenice mora skrbeti mešana itali-jansko-jvgoslovanska komisija, na katero se prizadeti pripadniki narodnostnih skupin lahko pritožijo, in na londonskem sporazumu so poleg podpisov Italije tudi podpisi Juooslaviie, Združenih ameriških držav in V. Britanije, ki so vrh vsega članice Organizacije združenih narodov. 12. julija 195'. ll /o SVITU RUSI NE POPUŠČAJO NA KONFERENCI ZA RAZOROŽITEV. Na podlagi zadnjega govora, ki ga je imel na razorožitveni konferenci v Londonu predstavnik Sovjetske zveze Zorin še po najnovejših izpremembah v Moskvi, sodijo, da ne bodo te izpremembe vplivale na potek konference. Ni verjetno, da bi bil Hruščev zdaj bolj popustljiv nasproti Zapadu. V Londonu prevladuje mnenje, da se da po najnovejših znakih sklepati, da ni zunanja politika odločala pri najnovejših izpremepibah, pač pa, da so bili važnejši drugi razlogi. Zorin je poudaril, da želi Sovjetska zveza, da se atomski poskusi sploh prekinejo. Sovjetska zveza je pripravljena prekiniti izdelavo atomskega o-rožja, ako Zapad sprejme dva nova predloga: Treba je uničiti vse zaloge atomskih bomb ter se obvezati, da ne bo nobena država ob nobeni priložnosti uporabila atomskega orožja. MED SOVJETSKO ZVEZO IN JUGOSLAVIJO. V Soči ob črnomorski obali so prispeli jugoslovanski voditelji E. Kardelj in Aleksander Rankovič, podpredsednik izvršnega sveta, nadalje predsednik ljudske skupščine Srbije J. Veselinov in polkovnik O. Krenčič. Spremljajo jih tudi njihove soproge. Soči je znano letovišče ob morju, verjetno pa je, da bo jugoslovanskim državnikom dana priložnost, da se sestanejo s sovjetskimi politiki. Jugoslovani so že ob raznih priložnostih izjavili, da so za bolj prijateljske odnose s Sovjetsko zvezo. Po obisku Hruščeva in Bulgani-na v Beogradu se ti odnosi kljub vsem dogovorom niso tako razvili, kakor je pričakovala Jugoslavija. Tako n. pr. ni sovjetska vlada izvedla dogovora o fi nansiranju graditve aluminijskega kombinata v času, kakor je bilo dogovorjeno. Molotov je bil eden glavnih nasprotnikov zbližanja z Jugoslavijo. Mednarodna trgovina SESTANEK V PRAGI. Takoj po objavi izključitve Molotova in njegovih pristašev iz prezidija komunistične partije sta se odpravila na pot v Prago glavni tajnik sovjetske komunistične stranke Hruščev in ministrski predsednik Bulganin. šlo je očitno za to, da se s češkoslovaškimi voditelji posvetujeta o novem položaju. Niti prve spremembe v Moskvi, ko je bil čez noč odstranjen Berija, ne sedanje niso izzvale v Pragi posebnih pretresov. Dopisniki nekaterih listov so prvotno domnevali, da se bodo v Pragi sestali predstavniki komunističnih strank iz vseh sovjetskih zavezniških držav. POLOŽAJ GOMULKE SE JE UTRDIL. Na Poljskem prevladuje mnenje, da se je položaj glavnega tajnika poljske delavske stranke Gomulke po zadnjih spremembah v Moskvi utrdil. V vrstah stranke je še mnogo pristašev stalinizma, ki so računali, da se bodo v primeru, da bi se v Moskvi zopet uveljavili Stalinovi pristaši, kakor Molotov in drugi, spet povzpeli do oblasti. Po zmagi Hruščeva je tudi položaj Gomulke lažji. Značilno je, da so te dni ob obletnici smrti Stalinovega nasprotnika gen. VI. Sikorskega, ki je bil predsednik vlade in vrhovni poveljnik poljske vojske med zadnjo vojno, priredili v Varšavi javno proslavo. Te se je udeležilo okoli 10.000 ljudi. SOVJETSKI LESNI IZVEDENCI NA SEJMU Poleg diplomatskih in gospodarskih predstavnikov držav, ki so se uradno udeležile tržaškega velesejma, je prišlo na tržaški velesejem tudi odposlanstvo sovjetskih lesnih strokovnjakov, ki ga je vodil dr. K. Popov, pomočnik ministra za lesno industrijo Socialistične republike Bele Rusije; v njem so bili 4 sovjetski lesni izvedenci. Sovjetske lesne strokovnjake so posebno zanimali stroji za obdelovanje lesa. Pomudili so se tudi pri stroju za izdelovanje lesenih zabojčkov, ki veže tudi 6 cm debele deske. PRIMANJKLJAJ V ITALIJANSKI ZUNANJI TRGOVINI V prvih petih mesecih tega leta je Italija uvozila za 965 milijard 762 milijonov lir blaga (lani v istem razdobju 804 milijard 337 milijonov); uvoz je narastel za 20,07%. Izvoz je v prvih petih mesecih 1957 znašal 626 milijard 307 milijonov (leta 1956 522 milijard 319 mil.), narastel je torej za 19,91%. Primanjkljaj je dosegel 339 milijard 455 milijonov ter je večji za 57 milijard 417 milijonov lir kakor v istem razdobju lanskega leta (282 milijard 38 milijonov). PREPOVEDANA PRODAJA NE VSTEKLENICENEGA VERMUTA. Po zakonu, ki ureja prodajo vermuta in aromatičnih vin in ki bo veljal od 18. julija dalje, je dovoljena prodaja vermuta in aromatičnega vina le v steklenicah. PODRAŽITEV PREMOGA V ANGLIJI. Britansko ministrstvo za energijo je odobrilo povišanje cene premoga in koksa od 1. julija dalje. Premog se je podražil povprečno za 8% ali za 6 šil. 6 penijev pri toni tako za domačo uporabo kakor v industrijske namene. Podražitev koksa znaša v Londonu in Južni Angliji povprečno 10 šilingov, v severovzhodnem delu države 11 šilingov 5 penijev, v ostali Angliji in Wale- vitev Evratoma je glasovalo 337 poslancev, 243 pa proti. Dober pridelek trde pšenice na Siciliji su 10 šilingov 7 penijev. PARLAMENTA ZAH. NEMČIJE IN FRANCIJE ODOBRILA POGODBO O SKUPNEM TRGU Ob silni vročini 36 stopinj je zahodno nemška zvezna zbornica odobrila pogodbo o evropskem enotnem trgu in atomski skupnosti. Poleg krščanskih demokratov in nemške stranke so za pogodbo glasovali tudi socialni demokrati. Vročina v parlamentu je bila takšna, da so morali gasilci med zasedanjem z vodo škropiti streho. Francoska narodna skupščina je tudi odobrila pogodbo o skupnem trgu, in sicer s 341 glasovi proti 235; za ustano- Nova uradna cena trde pšenice, ki jo je določil Medministrski svet za cene na 6.700 lir za stot in ki velja za italijanske otoke, Kalabrijo in Lukanijo, je povzročila veliko nezadovoljstvo in proteste pri sicilskih pridelovalcih. Sicilski izvedenci so mnenja, da bi morala cena znašati trdi pšenici, če bi pri določevanju bolj upoštevali razmerje med cenami trde in mehke pšenice na mednarodnem trgu, 9000 lir za stot. Ker bo letos pridelek trde pšenice na Siciliji presegel 8 milijonov stotov, bodo sicilski pridelovalci prejeli zanjo 6-7 milijard lir. Voditelji sicilskih pridelovalcev pritiskajo na pokrajinsko vlado, da bi ta posredovala pri osrednji vladi, ki naj bi spremenila sklep medministrskega sveta za cene. Mnenja so, da dela vlada proti koristim sicilskih pridelovalcev trde pšenice, ker z nizko odkupno ceno zavira pridelovanje trde pšenice. Sicilski kmetje pridelajo 40-50 odst. vsega pridelka trde pšenice v Italiji. Z druge strani pa odjemalci zatrjujejo, da bi višja cena trde pšenice samo povečala razliko med cenami mehke in trde pšenice na škodo zadnje; saj bi potrošniki uporabljali le več mehke pšenice. Zaradi zmrzali v maju je posebno trpel pridelek v Padski nižini, medtem ko so v Južni Italiji in na otokih zadovoljni s pridelkom žita. Predvidevajo, da bo tam pridelek trde pšenice presegel pridelek iz leta 1956; v Srednji Italiji bo pridelek povprečen (slabši samo v posameznih omejenih predelih). Največjo škodo je zmrzal napravila v obmorskem pasu v pokrajinah Ferrare, Ravenne in Benetk, kjer je ponekod uničila celo 80% vsega pridelka. V okolici Foggie pa predvidevajo, da bo pridelek izreden; dosegel bo okoli 3 milijone in pol stotov. Sadje in zelenjava na tržaškem trgn Izredna vročina, ki je pritisnila zadnje dneve po vsej Evropi, je tudi na Tržaškem povzročila močno naraščanje cen zelenjavi in sadju. Zaradi suše se je dovoz blaga zmanjšal. Kmetje in preprodajalci računajo, da se bodo posledice suše čutile še dolgo. Cene nekaterih pridelkov, kakor n. pr. paradižnikov so nenavadno poskočile. To velja tudi za limone. Pred 14 dnevi so šl Po neznosni vročini suša in dež REKLAMA V LISTIH IN RADIU Zadnjič smo kratko navedli podatke o stroških za razne vrste reklame na Angleškem. Ugotivili smo na kratko, da dajejo angleška podjetja vedno več za reklamo; saj so lani potrošila 330 milijonov funtov šterlingov, to je 27% več kakor leta 1954. Pri izbiri reklamnih sredstev ima tisk prednost; saj so izdali lani za reklamo v listih in drugih publikacijah 182 milijonov funtov šterlingov (leta 1954 150 mil.). Za reklamo v listih so torej potrošili kar 32 milijonov funtov šterlingov več. Reklama v filmih je narastla od 4 milijonov funtov v letu 1954 na 5,5 milijona funtov šterlingov v letu 1956. Reklama po radiu je ostala na stari višini. Angleži so lansko leto izdali 500.000 funtov šterlingov za reklamo po radiu, to je prav toliko kakor leta 1954. Učenjaki trdijo, da se je sonce obrabilo, drugi zopet, da je prišlo na njem do silnih eksplozij. Eksplozije bi pač morale biti odraz nepopustljive notranje sile sonca, ne pa njenega usihanja. Pri-pekanje sonca je pognalo vročino do nenavadnih višin, v Trstu na soncu tudi čez 50 stopinj, v senci pa čez 38. Morje je doseglo toploto, kakršne doslej v Trstu še niso ugotovili 30,3 stopinje C. V Sloveniji je vročina dosegla po letu 1950, ko je bilo v Ljubljani 38,8, v Mariboru prav toliko, v Novem mestu 37, v Laškem celo 40, najvišjo raven. Letošnje najvišje temperature so bile v Ljubljani 36, v Novem mestu 37, v Mariboru in Ajdovščini 35 stopinj. V Dubrovniku je bilo 40 stopinj. Na Dunaju so imeli v senci celo 42 stopinj. V Parizu ni bilo 80 let takšne vročine kakor letos. Tam je nastalo izredno pomanjkanje zelenjave. Za paradižnike so se Parižani kar trgali. Sončarica je zahtevala zlasti na Francoskem mnogo žrtev; v Trstu sta podlegli sončarici dve osebi, med njima 56-letni Ivan Škabar. Poraba piva in brezalkoholnih pijač je bila v Trstu izredna. VOLITVE TRŽAŠKIH OBRTNIKOV Dne 14. julija bodo tržaški obrtniki — po številu okoli 2500 — volili upravne svete Obrtniške posojilnice in pokrajinske komisije za obrtništvo. Te volitve bodo v smislu zakona z dne 29. decembra 1956 št. 1533. V Trstu že obstoji obrtniška posojilnica, toda ta je zasebna. Volitve upravnega sveta pokrajinske komisije za obrtništvo so ' toliko važne, ker bo ta komisija v bodoče pristojna za izdajanje obrtniških izpričeval, ki bodo dajala pravico do izvrševanja obrti. HUDA SUŠA NA KRASU Na Tržaškem je v četrtek padci toplomer na okoli 20 stopinj. Že ponoči je pričelo deževati, toda dež ne bo mnogo pomagal pridelkom na Krasu kakor v Nabrežini, Saležu, Zgoniku, Sv. Križu, Proseku in Repentabru; dobro pa je prišel za otavo in grozdje. Suša je prizadela povrtnino in tudi krompir. V nekaterih krajih je pričelo rumeneti tudi listje na trtah. VPRAŠANJE ITALIJANSKE SUVERENOSTI NAD TRSTOM. Tržaški spravni sodnik se je obrnil na ustavno sodišče v Rimu, naj razsodi, ali so ukazi vladnega generalnega komisarja v Trstu dr. G. Palamare pravomočni v smislu italijanske ustave. Ta korak je tržaški nacionalistični tisk pospremil z agitacijo, da bi dosegel razveljavljenje imenovanja generalnega komisarja in s tem proglasitev suverenosti Italije nad Trstom, ki je bil po vojni sestavni del Svobodnega tržaškega ozemlja. Sodišče je odgovorilo, da ni bilo sodnikovo vprašanje utemeljeno, ker ne zahteva njegove rešitve poslovanje sodnika. NOVI MINOLOVCI. Ladjedelnice CR DA v Tržiču so izročile italijanski mornarici štiri 140-tonske minolovce »Ara-gosta«, »Arsella«, »Astice« in »Attimia«. Te štiri ladje zaključujejo naročilo 20 enakih minolovcev, ki so jih zgradili za italijansko vojno mornarico v okviru naročil NATO. Doseljevanje Italijanov na Južno Tirolsko Med italijanskim tiskom na eni strani ter avstrijskimi in nemškimi listi na drugi se še vedno nadaljuje precej o-stra polemika zaradi priseljevanja Italijanov na Južno Tirolsko. Za usodo južnotirolskih Nemcev se vedno bolj zanimajo tudi listi iz Zahodne Nemčije. Iz nekega katoliškega tednika, ki izhaja v Kblnu, smo povzeli naslednje pregledne podatke o doseljevanju Italijanov na Južno Tirolsko. Avstrijski in nemški listi ločijo južni del nekdanjega Južnega Tirolskega, ki je bilo leta 1918 odcepljeno od Avstrije, na italijanski (tridentinski) del in nemški (bocenski). Priznavajo, da je bil tridentinski del, ki tvori danes v glavnem tridentinsko pokrajino, že v avstrijskih časih italijanski, severni del pa, to je tisti, ki tvori bocensko pokrajino, popolnoma nemški. Danes sta obe pokrajini združeni v posebno deželo (Alto Adige), ki uživa avtonomijo in v katerem prevladujejo Italijani zaradi njihovega velikega števila na Tridentinskem in novih priseljencev v bocenski pokrajini. Pred vojno je v severnem predelu, ki v glavnem predstavlja danes boocnsko pokrajino, živelo 7000 Italijanov, to je 3% vsega prebivalstva, ki je torej bilo po ogromni večini nemško. Med letom 1919 in 1921 je zapustilo Južno Tirolsko okoli 4.000 javnih nameščencev nemške narodnosti. Na podlagi sporazuma Mussolini-Hitler se je v času 1939 do 1943 preselilo z Južnega Tirolskega okoli 70.000 Nemcev. Do leta 1939 se je doselilo na Južno Tirolsko okoli 80.000 Italijanov; pozneje še 43.000. Število I-talijanov na Južnem Tirolskem (v bocenski pokrajini) se je povečalo na 130 tisoč, to je od 3 na 35% vsega prebivalstva na Južnem Tirolskem (brez tridentinske pokrajine). Glavni tajnik demokrščanske stranke v Bocnu je v občinskem svetu izjavil, da bodo Italijani še prihajali na Južno Tirolsko. Glavni tajnik demokrščanske stranke Fanfani je izjavil, da ni mogoče Južnim Tirolcem zagotoviti prostora, na katerem bi živeli naravno zaščiteni; notranji minister Tambroni je napovedal nadaljnjo industrializacijo Južnega Tirolskega in novo naseljevanje. V italijanskih mestih s prebivalstvom nad 30.000 ljudi se je število prebivalcev v zadnjih 50 letih pomnožilo povprečno za 85%; podvojilo se je prebivalstvo samo v mestih Videm, Treviso in Brescia. Prebivalstvo mesta Bočen na Južnem Tirolskem pa je v tem ča su narastlo za 260%. Prebivalstvo italijanskih pokrajin se je v istem razdobju povečalo povprečno za 45%, v bocenski pokrajini pa za 84%. Avstrijski in nemški tisk trdi, da ne gre za naravni pritisk prebivalstva iz Južne Italije, ki se naglo množi, proti severnim pokrajinam Italije. To je trdil prof. Rauzi na sestanku društva »Dante Alighieri« v Brixnu. Profesorju odgovarja nemški list z naslednjimi statističnimi podatki: Italijani na Južnem Tirolskem (v bocenski pokrajini), ki jih je 91.449 in sc danes pristojni (rezidentni) v kraje Južnega Tirolskega, so bili rojeni v naslednjih deželah po Italiji: 30.165 na Beneškem, 22.720 na Tridentinskem, 1 tisoč 303 v tujini, 5.959 v Lombardiji, 3.303 v Romanji in samo 1434 na Siciliji, 1371 v Kampanji, 1154 v Apuliji, 8.906 v Kalabriji in 351 na Sardiniji. Po vsem tem ni italijansko prebivalstvo na Juž-nem Tirolskem po izvoru v glavnem iz Južne Italije, temveč iz severnejših pokrajin, kjer je življenjska raven dovolj visoka. Dotok italijanskega prebivalstva na Južno Tirolsko ni torej naraven, temveč organiziran. Naravni prirastek nemškega prebivalstva na Južnem Tirolskem je velik, in sicer večji kakor v vseh pokrajinah med Rimom in Alpami. V Piemontu in na Tržaškem naravni prirastek ne presega več smrtnih primerov. V Lombardiji, na Beneškem, v Furlaniji, Liguriji, Emiliji, Romanji, Toskani, Umbriji, v Markah, na Tridentinskem in v Dolini Aosta se razmeroma rodi manj ljudi kakor na Južnem Tirolskem. Samo v Laciju, Abrucih, Molise, na Siciliji, v Apuliji, Kampanji, Bazilikah, Kalabriji in Sardiniji je število rojstev razmeroma večje kakor na Južnem Tirolskem. Italijani prihajajo na Južno Tirolsko ne .iz južnih pokrajin, kjer prebivalstvo naglo narašča, temveč iz severnejših, kjer se ne množi posebno naglo. TRŽAŠKI ČISTILNICI AQUILA so odbili prošnjo po posojilu iz rotacijskega sklada. Ameriška organizacija USOM je že prej odbila posojilo čistilnici in je kot razlog navedla, da je njeno delavstvo komunističnega prepričanja. Zdaj pa navajajo menda okolnost, da ima v čistilnici francoski kapital večino (51 odstotkov). 18 MILIJARD ZA POPLAVLJENCE Na predlog ministra Tognija je senat odobril 18 milijard državne pomoči kmetom v Piemontu, v Dolini d’Aosta, Lombardiji in ob izlivu Pada, ki so jih prizadele vremenske neprilike v juniju. NOVO KOPALIŠČE so te dni odprli pri Miramaru; ima samo 30 kabin. V Trstu je še vedno premalo kopališč. VEC MRTVIH. Meseca maja je v Trstu umrlo 257 ljudi, rodilo pa se je 240 otrok. »GOSPODARSTVO" izhaja .vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Gepx»* 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna jte-vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri A.D.I.T., DRZ. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž 375 — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine V širini enega stolpca 40 lir, za Inozemstvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Gr&phis« v Tretu paradižniki na drobno še po 70-80, zdaj pa stanejo že 120-160 lir kg. Limone so bile poprej po 165 na drobno, danes stanejo že 260-300 lir. Navajamo cene na debelo (v oklepaju na drobno): radič I. rez 300-340 kg (400460), II. rez 50-100 (120-180); avgu-štanska solata 50-100 (100-140); blede 30-40 (60-80); fižol v stročju 120-140 (160 do 200); grah 80-120 (120-160); kumare 50-120 (90-160); melancane 120-250 (180-320); paprika 230-260 (300-380); krompir 28-35 (40-^J; rdeča pesa 50-60 ( 80-90); paradižniki domači oziroma istrski 100 do 120 (140-160), iz Italije 30-50 ( 60-90); bučke 100-120 (140-160); češnje »vigno-la« 300 (380); breskve I. 100-160 (160-240), breskve II. 50450 (80-120); hruške I. 120-160 (160-180), hruške II. 60-80 (90 do 120); jabolka »delizia« I. 130-160 (180 do 220), II. 80-120 (120-180); jabolka navadna 70-80 (100-120); pomaranče jajčaste 200-250 ( 260-300); marelice istrske 80-160 (120-200); limone 200-220 ( 240 do 300). Na novem trgu na debelo je bila vročina te dni silna. Ventilacija je prešibka. V takšnem ozračju blago hitro propade. NOVI AVSTRIJSKI KOVANCI. V Avstriji bodo 1. julija spustili v obtok ro1/A X11 •• t . srebrne kovance po 10 šilingov; ti bodo tehtali 7,5 grama, njihov premer 27 mm. Iz prometa bodo povlekli bankovce po 2 šilinga, ker so podobni novim bankovcem po 10 šilingov. Bankovci po 2 šilinga zgubijo vrednost 29. junija, vendar se bodo dali zamenjati še do junija 1958 pri Avstrijski narodni banki. V LANSKEM LETU VEC PONAREJENEGA DENARJA. »Interpress« poroča, da je bilo lansko leto v Italiji 1376 komadov ponarejenih bankovcev; v letu 1955 le 461. V avgustu lanskega leta so se namreč pojavili na Siciliji ponarejeni tisočaki, ki so se hitro razširili tudi v drugih pokrajinah. Manj pa je bilo ponarejenih desettisočakov, in sicer samo 3 (v letu 1955 28) in pettisočakov, in sicer 62 (167). BANKOVCI po 50 in 100 lir ostanejo v veljavi do 30. septembra. Banke pa jih bodo zamenjavale do 31. decembra. Bankovce za 500 in 1000 lir pa bodo baje v kratkem nadomestili s srebrnimi kovanci. ANGLEŠKI ŽELEZNIČARJI ZAHTEVAJO 40-URNI DELAVNIK. Sindikat angleških železničarjev je sprejel sklep, da bo komisiji za promet postavil zahtevo po 40-urnem delovnem tednu. Poleg tega naj bi vsi železničarji imeli .-tedne plačanega dopusta. Tuja imena po naše Branje poljskih, čeških in madžarskih imen ne dela posebnih preglavic, če poznamo pravopisna in naglasna pravila teh jezikov, ki so precej preprosta. Poljaki naglašajo skoro izključno na predzadnjem zlogu. Kakor je to pravilo preprosto, se zdi zapleten poljski pravopis; pa ni tako hudo. Pri njih velja »sz« za naš »š«, »cz« za naš »č« in »w« za naš »v«, ki ga pa izgovarjajo pred trdimi soglasniki in na koncu besede za »f«, kakor v ruščini. Imena Varšava (izvirno VVarszava), Bydgoszcz, Mi-ckiewicz, Sienkievvicz, Cyrankie\vicz bomo torej izgovarjali »varša’va«, »by’d-gošč« (»y« pomeni trdi »i«), »mickje-vič«, »sjenkjevič«, »cyrankje’vič«. Poljski »rz« beremo za »ž«, ostrivec na »o« pa označuje, da moramo brati ta »o« za »u«. »C« in »z« beremo po naše, »ch« pa za »h«. Rzesz6w beri torej »že’šuf«, Ochab kot »o’hab«, Przy-byszewski kot »pžybyše’fski«. Značilnost poljščine, pa tudi ruščine in češčine, so mehki soglasniki; razlika med trdim in mehkim soglasnikom je približno enaka kakor med našim »n« in «nj«, »1« in »Ij« ali med slovenskim »s« in »z« ter severnoitalijanskim »s in »z«, ki se nagibljeta na »š« in »ž«. Mehkobo soglasnika označujejo Poljaki pri nekaterih črkah z ostrivcem nad dotično črko. Za trdi, polni »1« rabijo Poljaki prekrižan »1«. Druga posebnost poljščine je, da je ohranila nazalna samoglasnika »e« in »o«; nazalni »e« o-značujejo z znakom, ki je podoben francoski »cedille«, pod »e«, nazalni »o« pa z enakim znakom pod črko »a« (ne »o«!). Mesto Lodz pišejo Poljaki s prekrižanim »1« ter z ostrivcem na »o« in »z«; izgovarjajo pa »ludzj«. »Slovenski pravopis« iz leta 1950 je predpisal, da moramo pisati nekatera bolj znana slovanska lastna imena po slovenskem izgovoru (n. pr. Varšava, Censtohova itd.), sicer pa da ohranijo z latinico pisana imena izvirni pravopis in izgovor. Cehi puodarjajo na prvem zlogu, če prav bi kdo iz naglasnih znamenj, ki jih uporabljajo, sklepal drugače; ostrivec označuje namreč pri njih samo dolžino samoglasnika. Sicer pa izgovarjanje čeških lastnih imen ne dela posebnih težav, ker je češki pravopis slovenskemu zelo podoben. Posebnosti s naslednje: »r« s kljukico beri nekako za »rž«, »e« s kljukico za »je«, »n« s kljukico za »nj«, »ch« pa za »h«. »U« : krožcem nad seboj je dolgi »u«; nekakšen apostrof za »d« in »t« označuje mehkobo teh dveh soglasnikov. Tudi Madžarom služi akcent samo za označbo dolžine in pri »a« tudi kakovosti samoglasnika, dočim imajo pri njih posamezne besede, pa tudi skupine besed, glavni poudarek na prvem, potem pa na vsakem drugem zlogu. »Ny« beremo v madžarščini za »nj«, »gy« za srbohrvatski »dj« ali »gj«, »ty« za srbohrvatski »č«. »S« velja pri Madžarih za naš š«, za naš »s« pa pišejo »sz«, za naš »č« rabijo »cs«, za naš »ž« pa »zs«. Pač pa se njihova »c« in »z« bereta po naše. Imena Kiskunfelegyha-za. Szombathely, Nagykanisza, Nyire-ghyhaza, Pecs, Miskolc, Nagy, Petofi, Jokal beremo torej ki’škunfe’legjha’zo, so’mbothe’j, nji’regjha’zo, peč, miškolc, nogj, pčtofi, jo’ko-i. (Se nadaljuje) dr. d. s. A* TRIESTE Ubtanouljma leta 1912 IMPORT-EXPORT G Q O jtaloga tlaga xa ianike in moShe oSkhe , in podloge O 0 O trst- riva tr* novembru a TEL. B4>a«S TELEGRAMU QQNA««IO CHIE9AGRBCI TRIBBT« Podjetje G. Vatovec Succ. TRST via Torrebianca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 Telegram: Giacomo Vatovec - Trieste Uvaža in izvaža kolonialno blago in prehranjevalne artikle. Podjetje je specializirano za izvoz vseh vrst darilnih pošiljk Vozni red avtobusov za Jugoslavijo Proga: Trst - Postojna - Ljubljana Od 1. maja do 30. septembra dnevno. Od 1. oktobra do 30. aprila vsako sredo, soboto In nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 (SAP - Ljubljana) Od 1. maja do 30. septembra dnevno. Od 1. oktobra do 30. aprila vsak torak, četrtek in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 (SAT) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Vsako soboto do 15. junija. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SAP) Vsak četrtek. Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 Odhod: iz GORICE ob 7.00 (RIBI) Reka Proga: Trst - Opatija Vsak dan. Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 In 16.00 (AUTOTRANS) Proga: Trst - Herpelje - Kozin« Vsako sredo in soboto. Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00 (AUTOVIE CAR3ICHE) S. A. T. AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA Obratuje ob torkih, četrtkih in nedeljah Odhod 7.30 8.35 8.50 9.25 10.30 TRST SEŽANA SENOŽEČE POSTOJNA LJUBLJANA Prihod 19.20 18.15 18.00 17.25 16.20 Prevažajo se samo potniki, ki potujejo preko meje. Dnevna proga od 1. maja do 30. septembra 1957. Nadaljevanje do Bleda od 16. junija do 15. septembra. »AUTOVIE CARSICHE« — TRST AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZINA 7.00 odhod TRST prihod 10.45 8.15 prih. HERPELJE KOZINA odh. 9.00 Vozi vsako sredo in soboto. Proga: Trst — Opčine — Sežana V veljavi od 7. aprila 1957 Odhod iz Trsta vsak petek in vsako soboto ob 7. in 15.30 (SAT/SARA) — vsak ponedeljek in vsako nedeljo ob 9.30 in ob 19. uri. (SLAVNIK) Odhod iz Sežane vsak petek in soboto ob 9.30 in 18.30 (SAT/SARA) — vsak ponedeljek in vsako nedeljo ob 14.30 (SLAVNIK) PROGA TRST — FERNECE Odhodi s Trga Llbertd Ob delavnikih: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.55. Ob praznikih: ob 7.25, 8.30, 10.11, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30. Odhodi s Ferneč Ob delavnikih: ob 8.20, 10.50, 14.05, 15.40, 18.55. Ob praznikih: ob 8, 9.10, 10.50, 11.40, 13.20, 14, 14.20, 15.15, 15.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35, 18, 18.50, 19.20, 19.50, 20.20, 20.50, 21.45, 23.10. - UMU IS ZLATAMA llUholj Haiel - TRST Čampo S. Giacomo 3 - tel. 93-881 Dre najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike .VISTA TEST, Ul. Carduccl 1$, Ul. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Oglasi ŠIVALNI STROJ SINGER, z okroglim čolničem, poglobljiv, druge roke 16.000 lir. Diamant luksuzen, nov, z leseno omaro; drugi »cikcak«, jamstvo 25 let. Sprejemamo popravila in izvršujemo predelave. Izdelava solidna. Trst, ul. Manzonl 4, tel. 96-923. GOSTILNA F U R li A UT REPENTABOR DOMAČA KUHINJA IN PRISTNA VINA — CENE UGODNE I Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Rspentaborl B £ 1» K “Vos Do: oroi »Oti! I0ve Grandi Motel (foplire BLED ŠT. 17 2a «0 nudi svojim gostom prijeten oddih. 320 postelj - lastno kopališče - termalno kopališče - čolni - jadrnice - tenis — Predsezonske cene od 1240 do 1840 din. V sezoni od 1530 do 2330 din. Po sedemdnevnem bivanju 10 odstotkov popusta. Savfo Motel - (Bled največje gostinsko podjetje Vas; vabi v sezoni 1957. Dancing - casino-- bar - restavracija -prvorazredne- sobe in kuhinja. aio hs f S<10\ 2a °liši 'i šc Za e. f Pri osr 2« '0rz( Dre Dom 2a Ns Penzion v predsezoni od 930 din dalje do 1230 din. V juliju in avgustu od 1350 din dalje do 1550 din. Tel. 338 Bled. v i 2a ‘‘rgo kstr; ' di &vn: HOTEL KRIM - Bled Telefon 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojavni naslov: KRIM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. Cene v predsezoni od din 750 do 900. V sezoni od din 950 do 1430. (a Znižane cene Vam nudi prvorazred i HOTEL SLOVENSKI DOM z dependansama v »Rogaški Slatini«. Uspešno zdravljenje jeter, živčevja, obisti, diabetisa ter črevesnega katarja s svetovno znano Rogaško zdravilno slatino. Dnevni penzion od 630 do 953 din v predsezoni od 1. maja do 30. junija. Na vprašanja odgovarjamo takoj. Te'efon št. 8. Najlepše in najceneje boste preživeli svoj letni dopust v Hotelu SOČA lan dro N ROGAŠKA SLATINA, z dependansami hotel SONCE, hotel POŠTA, hotel SLATINSKI DOM in hotel BELLEVUE. Cene penzionu v predsezoni in po sezoni od din 570 do 8G0. Cene v sezoni (je-nij, julij in avgust) od din 700 do 1100. Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. PORTOROŽ RESTAVRACIJA IN KAVARNA JADRAN v PORTOROŽU nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godb® na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka godba do 3 ure zjutraj Obiščite GOSTILNO „P't! 'tifticuj66 v Seči pri PORTOROŽU, kjer dobite vse ribje specialitete, kraški pršut, odlična domača in istrska vina po zmernih cenah. ROHOIJ Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotelih, kjer boste vsestransko dobro postreženi. Hotel ZLATOROG 100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1050 din. Izven sezone od do 850 din. Hotel JEZERO 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od »Oj do 765 din. Hotel BELLEVUE 130 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od 5$ do 765 din. n*. R. Kkat, !>skodi l u 2ac feterih LlvIier stanov; vL2ak' Til6 Prei ''alo ntec Hotel POD VOGLOM 70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 din. Izven sezone od 550 do 980 din-bata lagal0 J 2akor IKDRŽ. TRST Ul. ICA P A R I O P1LZI S T. < • / I. - TKLPPON ST. »•.»« iy V iOSPODARSKRGA ZDRU2ENJAI obrtniki v nedeljo na volišče! )Vo p1110 vse obrtnike, da se z go-udeleže volitev predstavnikov loj^^iinsko obrtniško komisijo. Pri-»eri ?m° vsem članom, naj volijo PVe uVn.ike- ki bodo res b1-311111 nj'-4 . k°risti. Volitve bodo v nedeljo, Ej„ija; začno se ob 9. uri in kon-2 ok 20. uri. eila občino Devin-Nabrežina je dolo-1 predstavnik; volivni sedež bo 2 abrežmi št. 105 v strokovni šoli. Milje 2 predstavnika volilni se-|Snr,V D’Annunzieva ul. 10, v 2 Vru šoli De Amicis. oljj. °t>čino Dolina 1 predstavnik; f v Boljuncu štev. 210 v osnov- 2 °u. , Clp^v- Križ, Prosek, Opčine, Treb-' adriče, Bazovico in Repentabor 6dstavnika- volišče na Opčinah osnovni šoli. K o^raj Staro mesto, med ulica-br? Va Mandracchio, Borzni trg, r, °’ ul. t. Grossi, ul. sv. Justa; >0r • ■t'avnikov! volišče v Trgovinski niči v ul. sv. Nikolaja. iJ’ okraj Sv. vida, med ul. P. Ve-»eri t ’ Sv‘ Mihaela, Montecucco, 7 stavnikov; volišče o osnovni šo-2 ul- Combi 15. aro °kraj Sv. Jakob, med trgom tostr- A' Canal, ul. M. Polo, ul. In-to 'a, Largo Pestalozzi, ul. dell’A-i ’ ul- Settefontane, ul. d’Annunzio, -avi |tev, jAosta del Bosco ul. Bramante 8 prednikov ; volišče v osnovni šoli Du- ulici A. Vespucci Za okraj Barriera Vecchia a), med ulicami Rossetti, Fortunio, Vittorino da Feltre, trg Vico, trg fiansovino, ul. Madonnina, ul. Pascoli, trg Garibaldi 7 predstavnikov, volišče v osvnovni šoli Carniel v ul. Media štev. 2. Za okraj Barriera Vecchia b), med ulicami Alfieri, Nicolini, Foscolo, Oriani, Risorta, Guerazzi, Sandrinel-li, ul. S. Pellico, trg Goldoni, Ginna-stica, Scala Mainati in Buonarroti, 9 predstavnikov, volišče v ul. Gambini v osnovni šoli »Carniel«. Za okraj Barriera nuova, med ul. Ospedale militare, Androna S. Cili-no, ul. Pindemonte, ul. Crispi, ul. XX Settembre, ul. Muratti 10 pred-stanikov, volišče v osnovni šoli Giotto v ul. Polonic. Za okraj novo mesto, med ul. car-ducci, ul. Ghega, Corso Cavour, trg Duca degli Abruzzi, Riva 3 Novembre, ul. Paduina, ul. Crispi, ul. Ti-meus, ul. del Toro, ul. S, Zaccaria, 10 predstavnikov, volišče v osnovni šoli F. Venezian v ul. Teatro Romano. Za okraj Rojan, Greto, Barkovlje, škorkljo, Novo mesto (med ul. Ghega in Rojanom) 7 predsta-vnikov, volišče v osnovni šoli E. Tarabocchia v ul. Giacinti štev. 7. Za okraj Kolonija, Vrdela, Kjadin, Rocol, 7 predstavnikov, volišče v osnovni šoli »Suvich« v ul. Kandler štev. 4. Za okraj Kjarbola, Sv. Marija Magdalena Spodnja in Zgornja, Skedenj 6 predstavnikov, volišče v šoli v ul. dellTstria štev. 170. NOVE DRUŽINSKE DOKLADE ZA VAJENCE Pravico do družinske doklade imajo tudi vajenčeva mati, če je oče nesposoben za delo, njegovi bratje in sestre, če so mladoletni. Te družinske doklade pripadajo tudi za leto nazaj. IZPLAČILO PRISPEVKOV ZA VAJENCE Z okrožnico štev. 3 z dne 20. maja 1957 je vladni komisariat (ravnateljstvo za delo in socialno skrbstvo — Urad za zaposlitev vajencev) — obvestil, da bodo prispevki za vajence izplačani za tri mesece in ne več mesečno kot doslej. Zato bodo izplačali prispevke za april, maj in junij 1957 po predložitvi obrazca B za mesec juniji 1957. OBVESTILO Obveščamo vse člane, da bo tajništvo združenja od 15. julija dalje do Ž0. avgusta uradovalo ob delavnikih od 9.-12. ure in od 16-18. ure, ob sobotah pa od 9.-12. ure. A .lij ^LTURA [cnjiževviilc o- Saluutiiu Pj-Uigiju Salviniju, znanem italijan--!11 ^avistu, ki je umrl za rakom 5. taija >lvi •t°p^8 spominske članke. To je Ig,-!11 tudi zaslužil. Saj je slovensko il n P.rvt načrtno in v celoti prika-1. Fabjanom. Prva knijga, »Liriche Kile ’ dru Rimu, smo v slovenskih listih moderne«, je izšla že pred voj-Sa, »Sempreverde e rosmarino«, ' P? vojni — ta z obširnim, toplim in velrn uvodom. O zadnjih dneh nje-življenja smo zvedeli nekaj za-Vlu Podrobnosti in je prav, da osta-c Opisane. /ini je na bolniški postelji veliko ... • telesno (vsak dan je dobil trans-ss |J° krvi in vrsto injekcij), še bolj pa ^°, ker je vedel, da bolezni ne bo i ter bodo žena in štirje otroci osta-K njega — v uboštvu. Do zadnjega 011 izredno svež in bister, še nekaj Pfed smrtjo se je nasmehnil, ko so ‘ Pokazali impaginacijo zadnje nje-I? knjige. (To je zbirka črtic s ta-[Jetlja). Umrl je kot prepričan kri-slovo od tega sveta sta mu laj-. slovenska duhovnika p. Prešeren ^Vodeb. Salvini je molil po sloven-■ Izdihnil je brez boja, mirno in *0- Na pogrebu je bilo čuda ljudi, ^ njimi ruski in drugi diplomati v i.asU mnogo slovenskih izobraženci živijo v Rimu. Bilo je kupe rož jT'. kar je še posebno lepo in edino 5 J vredno — veliko iskrenih solza. (.a 'mi 1° bil velik prijatelj Sloven-'ebk idealist. Ko se je pred letom [.^mžbeno mudil v Trstu (bil je čas J stnih izpitov in prišel je k nam vap.ro?v'8tni inšpektor), smo se po-ji rlaliv z njim. Bil je zdravstveno že r načet. Vendar se je živo zanimal St ‘n,življenje slovenskih srednjih » .Raliji. Dal je vrsto tehtnih in ko ne ?avot^’ razgrinjal svoje načrte ^ nebno poudarjal posebno vlogo in (iC tukajšnjih slovenskih šol, ki naj j a1*1??*' med dvema kulturama in ,L fnžijo dva svetova. Prijazen in s ct s srcem na dlani, brez zvijače, as prijatelj. Posebno nam je hudo j brn, ker je odšel s sveta tako mlad: smiU *e več I'et manjkalo do pet-« e!bice. Koliko dobrega bi lahko Knl za nas! I(j0 Pa še nekaj. Salvinija je (j»- i te- od- 'slo'0 ,’ kar je o njem napisal ne-jVo.Vlt’’ že prileten slovenski pisatelj >nu 0rn oba*rnem avtobiografskem ro-hL1? svetovne vojne. Salvinija je Eov Ca skelela in jo je v zaupnem a iq-'- ludi kdaj omenil. Do Novega lv- .. ni bila popravljena. Zdaj, ko >\YmHa. n' več, bi moralo »Društvo e ^ škili književnikov« v Ljubljani ipe ne pisatelj sam) to krivico ka-jc brayiti, če drugače ne, vsaj s pre-iRli? tlst*h besed, zapisanih pač v jj.-1’Nepremišljenosti in ognju! Sal-Me? v.* vrnjena čast in en naš • bl bil opran. V. B. ! iVwNjIH NAGRAD ZVEZE KNJI- H®®weri °V sta bila deležna tudi dva fljenA' pisateIj Juš Kozak za svoje Plod • 0 dcl0 (»Šentpeter«, »Maske«, !k q Je<<> »Balada o ulici« itd.) in pes-l)rev Cne Vipotnik za knjigo pesmi tet ^ samem«. Ta knjiga je dobila k VnSni? Prešernovo nagrado in je tla ,‘č izdana. Zdaj je bila razgla-i f najboljšo pesniško zbirko, kar (»ai eta 1956 izšlo v Jugoslaviji. Vsa fca, °' a dela bodo tiskali v slovenska sr°°krvatskem in makedonskem talni UTRINKI 50i[)s.^ria 'pari °Žem v zakonu. Te dni je nem--^ta z ?ment razpravljal o sklepu, da tilu Con končno vnese v civilni za-• Kazi ZADNJE BESEDE. 'eiet —' Nemčiji je bil 1. aprila 1953 zakon, s katerim je bila pro-ip tr,P?I!°lna enakopravnost med že- :Prava je bila zelo živa, ker ,„1Sk re stranke, kakor n. pr. kr->d SUpj demokratska, hotele zagotovili kat^Cnjo (odločilno) besedo vsaj v Zsdpvrtll e L-11 rvTV rr o v Vnn C [^kate: nskodi k! S«4 .zadevah skupnega zakonske- mnji konc, švb Sli zajamčene takšne pred- ista tak° naj bi nl°ž odločeval aj _ 'aniu' nastopu dopusta ali pa, u^konca lahko sprejmeta na sta-švbje sorodnike. Predlog, da vanje vi m i? Keno, je bil odbit s 186 gla-Valo edtpm ko je 172 poslancev gla-[a„n|7'anj’ med temi tudi nekaj žensk, a iC i® Prepričanje, da morata biti m din trat-, 0nca-poPoin°ma enakopravna in J| v vseh zadevah odločati skupno. ODPOSLANSTVO SLOVENSKIH ŠOLNIKOV VNOVIČ V RIMU Kot predstavnika sindikata slovenskih šolnikov na Tržaškem in Goriškem sta odpotovala v Rim prof. A. Budal iz Trstar in prof. R. Bednarik iz Gorice, da bi pristojnim razložila gledišče slovenskih šolnikov glede zakonskega osnutka za ureditev slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Pred meseci sta v isti zadevi bila sprejeta pri prosvetnem ministru Rossiju predstavnika i-stega sindikata tajnik Gerdol in prof. Košuta. HRVATSKEGA KNJIŽEVNIKA DRAGA GERVAISA, ki se je smrtno ponesrečil v hotelu »Triglav« v Sežani po proslavi 50-letnice »Balkana«, so svečano pokopali v njegovem rojstnem kraju v Opatiji dne 3. julija. V imenu biv- Bplših »balkancev« se je od pokojnika po-pjjslovil dr. R. Hlavaty, ki je na pokojni-fj*kov grob položil tudi venec »Balkana«. Pogrebu so prisostvovali številni juga slovanski književniki, med njimi tudi pisatelj Juš Kozak. DOKTORIRAL JE NA TRŽAŠKI UNIVERZI g. Darko Cerkvenik iz Trsta, in sicer za doktorja kemije. Branil je tezp »Odnosi med kemičnim sestavom in sladno močjo«. ALI BODO RAZLASTILI DOBERDOB SKE KMETE? Vojaška oblast je sklenila uporabiti za vojaško oporišče velik predel obdelane zemlje med Ronkami in Doberdobom. Ker je na Krasu že tako malo obdelovalne zemlje, so se kmetje ob napovedi te novice zelo vznemirili. Jlad Portorožem pitkija svež maestral Portorož, julija Svoj sloves kot kopališki kraj in letovišče ima Portorož že več kot pol stoletja, posebno pa odkar je bil na njegovi obali še v avstrijski dobi zgrajen velik in luksuzno opremljen »Hotel Palače«. Sem so prihajali na oddih, a tudi na zdravljenje (ker so koncentrirano slano vodo iz sosednih solin u-porabljali v terapevtične namene) ima vitejši sloji iz vseh delov tedanje av-stro-ogrske monarhije, posebno pa iz njenih nemških in čeških dežel. Tedaj je Portorož imel tudi svojo železniško postajo ob ozkotirni istrski obalni pra gi in redne potniške zveze po morju, zlasti s Trstom. Železnice zdaj ni več, ker je bila istrska obalna proga v času italijanske vladavine opuščena, njen vozni park z vsem potrebnim materialom vred pa prenesen v Abesinijo. Zveza po morju je sicer lani bila obnovljena, z vključitvijo Portoroža v redno progo Jadranske linijske plovbe Umag-Trst, toda ta proga je bila sedaj vsaj začasno opuščena, tako da je portora ški turizem do nadaljnjega povsem navezan na avtobusni promet. Ugotoviti je treba, da je ta promet sedaj zares zadovoljivo urejen, saj prihaja iz Ljubljane in odhaja tja redno vsak dan po dvanajst sodobnih velikih avtobusov, na progi Portorož-Koper je celo štirideset rednih odhodov in prihodov dnevno in razen tega poslujejo še avtobusne direktne zveze z Zagrebom, Beogradom, Reko in Pulo, a tudi z Beljakom, Gradcem in Benetkami. Zvezo s Trstom omogočajo ne le vse proge, ki gredo čez Koper, marveč tudi redne direktne vožnje iz Pirana na obmejni blok pri Škofijah. Vendar bi bila ponovna vključitev Portoroža v pomorski potniški promet s turističnega vidika še vedno mnogo potrebna. Portorož je kot kopališki kraj in leta višče v novejšem času v obilni meri povečal zmogljivost svojih hotelov in gostinskih obratov. Tu je na razpolago zahtevnejšim gostom, domačim in ina zemskim, predvsem prvovrstni »Hotel Palače« s posebno restavracijo in kavarno, na prostem in v novi stekleni verandi; tu je »Hotel Central« z lastnim kopališčem pred hotelom in z depandansami Riviera, Slovenski dom in Jadranka ter z znano Ribjo restavracijo, tu je končno skupina hotelov Helios, Piran in Istra z vrtno restavracijo Vesna, ki je zlasti priljubljena tržaškim izletnikom, ki prihajajo sem z avtomobili in motornimi kolesi. Za goste V podgorski predilnici V podgorski predilnici pri Gorici sr bombaž že desetletja predeluje v upa rabljivo tkanino. Pred letom dni so pa tovarni dodali še en oddelek, in sicer za pridobivanje umetnega vlakna iz celuloze. Iz tega vlakna naknando izdelujejo (seveda drugje) žensko spodnje perila. Poleg tega v istem oddelku mešajo umetno vlakno z bombažem, da pridobijo blago za bolj grobo uporabo, ki je obenem tudi cenejše. Novi oddelek zaposljuje približno 200 novih delavcev. V njem pridobijo dnevno od 200 do 250 stotov umetnega vladana, belega ali barvanega. Ta oddelek so uvedli v Gorici največ zaradi olajšav, ki jih daje prosta cona. Za goriško gospodarstvo je precejšnjega pomena, da so sprejeli v delo 200 brezposelnih. V tekstilnem delu tovarne so letos zamenjali stare statve z novimi, ki so avtomatične. S tem so dosegli večjo hitrost pri izdelovanju, boljšo kakovost pri končnih izdelkih in pa njihovo pocenitev. Zaradi avtomatizacije dela pri strojih so morali skrčiti število delavcev, ki pa niso bili odpuščeni z dela, temveč zaposleni v drugih oddelkih ta varne. iz Slovenije so na razpolago razni pa čitniški domovi. Razsežno kopališče s peščeno plažo in dolgim pomolom za ljubitelje globa ke vode, s številnimi čolni za veslanje in z ostalo potrebno opremo sprejema dan za dnevom na stotine in stotine malih in odraslih kopalcev in plavačev, z glasbenimi in plesnimi prireditvami ter s filmskimi uprizori tisami na pra stem je v večernih urah v izdatni meri poskrbljeno za zabavo in družabnost. Tako se razvija v Portorožu od leta do leta bolj intenziven turistični pra met. Ob poletnih dnevih piha s severa zahoda prijeten maestral, ki prinaša čez morje nekoliko hladnejše čisto morsko ozračje, tako da je poletna vročina v Portorožu mnogo znosnejša kot n. pr. v Trstu ali v raznih drugih krajih ob Jadranskem morju. Dr. O. Tudi letos so ob koncu šolskega leta, gojenci osnovnih in srednjih šol pokazali, česa so se naučili med sta nami strogih šolskih učilnic in delavnic. Vsi tisti, ki so pohiteli na zanimive in okusno prirejene razstave vsekakor niso mogli zapustiti učilnic, ne da bi izrekli priznanje našim požrtvovalnim šolnikom. Ker nam je pri srcu vzgoja naših bodočih obrtnikov in tehnikov smo obiskali razstave slovenskih strokovnih šol industrijske smeri. Videli smo razstavo nižje industrijske strokovne šole v Rojanu in razstave industrijskih strokovnih tečajev na Opčinah, v Dolini, Nabrežini ter oddeljenih razredov pri sv Križu. Vse te šole so razstavile mnogoštevilne izdelke svojih gojencev. Fantje so pokazali, kako oblikujejo železo, les in kamen, dekleta vseh šol so se pa medsebojno kosala, katera bo ustvarila lepši prt, oziroma osebno in posteljno perilo ter pletenine in čipke. Nekatere dijakinje so tudi same ukrojile in sešile pestre in prikupne obleke ter tako dokazale, da prav nič ne zaostajajo za pravimi šiviljami. Poleg deških in dekliških ročnih del so bile razstavljene tudi risbe. Fantje se urijo v tehničnem risanju: od osnovnih geometrijskih konstrukcij in črkopisov prehajajo na izredno težke načrte raznih strojev. Dekleta prvih dveh razredov se uče prostoročnega risanja in kompozicije vsemogočih geometrijskih in narodnih ornamentov. v smislu učnega programa ni v tretjem dekliškem razredu prosta ročnega risanja, temveč je predpisano žensko strokovno risanje. Tretje-šolke se namreč uče izrisavanja pravih načrtov za njihova ročna dela bodisi, da so to raznovrstni vbodi, aplikacije oziroma razne tehnike vezenja. Nadalje se urijo v risanju monogra-mov kakor tudi v krojenju. Ko je že govor o dekletih ne smemo niti pozabiti na mnogoštevilne proizvode kuharske umetnosti. Razstavljeni likerji, sadni sokovi, džemi, vloženo sadje, pecivo in torte vzbujajo kar poželjivost gledalcev; pa tudi steklene posode z vloženo zelenjavo so bile zelo vabljive. Po tem našem splošnem prikazu vsega tega, kar našim očem nudijo . razstave industrijskih strokovnih šol, bo najbrž marsikateri šolnik ali dijak rad slišal naše mnenje o posameznih razstavah. Preveč stvari naenkrat smo videli, da bi na tem skromnem prostoru lahko posvetili pažnjo vsakemu razstavljalcu. IZDELKI ZA STANOVANJSKO OPREMO Začnimo pri fantih! V nauku oblikovanja kovin so vse šole enako usmerjene. Povsod smo lahko ugotovili izredno preciznost v dovrševanju elementarnih izdelkov. To je vsekakor Domišljavost i Mature na slovenskih šolah v Trstu so zdaj javne. Doslej niso bile, ker jim ni še prisostvoval sodelavec »Piccola«. Bo že res tako, saj je sam prišel do tega zaključka po dolgem sofističnem modrovanju o .rezultatih svoje inšpekcije po slovenskih šolah. V članku duhoviči, pravzaprav se norčuje iz slovenskih profesorjev in dijakinj, ki so oblečene preprosto »po okoliško«. Kandidati ne poznajo dovolj Danteja in italijanskega leposlovja. Pisec ne pomisli, kako se morajo naši dijaki truditi, da se naučijo popolnoma italijanskega jezika in premnogih pretiranih podrobna sti iz italijanskega leposlovja (življenjepisov, naštevanja raznih del, ki so danes že popolnoma pozabljena, itd.) pa drobnosti, ki jih v življenju ne bodo nikdar potrebovali. Namesto da bi priznali dobro voljo naših dijakov in pra fesorjev, ki si prizadevajo, da bi se vživeli v nove razmere in izpolnili italijanske učne načrte, ki postavljajo na naše dijake preveliko breme in niso vselej sodobni niti za italijanskega dijaka! Kaj moremo mi za to, če je piscu naš kulturni svet popolnoma tuj, ko pa se sam ni nikoli potrudil, da bi se z njim seznanil? Morda pa je bilo samo treba vreči kamen na slovenske šole v trenutku, ko gre za njihovo uzakonitev? Republikanci kritizirajo demokristjane Znani tržaški republikanec Vittorio Furlani, ki je v času zavezniške vojaške uprave urejeval list »La Voce Li-bera«, kritizira v tržaškem republikanskem listu »LEmancipazione« sedanjo politiko krščanske demokratske stranke. Pisec trdi, da se je v vodstvu te stranke po De Gasperijevi smrti nekaj utrgalo. V stranki ni več ravnovesja med raznimi strujami; ta zapušča načela resnične demokracije in program, ki si ga je postavila leta 1945 v času osvoboditve. Za časa De Gasperijevega vodstva je bil član krščanske demokratske stranke lahko tudi človek, ki ni va roval v verske dogme, pač pa v osnovna načela krščanske sredozemske civilizacije. De Gasperi si je pridobil politične izkušnje v avstrijski politični ša li. Avstrija je sicer imela državno vero, kljub temu je ohranila določeno ravnovesje med državo in Cerkvijo. Pa dobno ravnovesje je De Gasperi vnesel v italijansko krščansko demokracijo. Toda po njegovi smrti so vdrli v stranko nestrpni ljudje. Razne struje se zdaj pobijajo med seboj. Opazna je težnja stranke, da se izpremeni v vladavino (režim). Iz dolgega članka prof. Furlanija sme povzeli samo osnovne misli. Republi kanci ne sodelujejo več ne v osrednj vladi — Zolijeva vlada je »enobarvna« (demokrŠčanska) — niti ne v tržaškerr mestnem svetu, ki je tudi enobarven »LEMANCIPAZIONE«, glasilo repub likanske stranke za Furlanijo in »Julij sko krajina, je pričelo v Trstu zope izhajati. V posebnem pozivu na čitate Ije pravi, da listu zadostuje 1000 naročnikov, da bi lahko redno izhajal. »Trie ste-Sera«, glasilo tržaških indipenden tistov, izhaja od časa do časa kot bilten « 'If—1» 11 'IF- || ||-■ ' | NOVA MENJALNICA PRI RDEČI H) ŠI. Goriška posojilnica (Cassa di Ri sparmio) je odprla na bloku pri Rdeč: hišj lastno menjalnico. Trenutno je menjalnica nameščena v leseni baraki. Računajo, da bo dobila prostor v novem poslopju za obmejno carino in pa ličijo, ko bo dograjeno. Vrednost dinarja je na prostem trgu v Gorici narastla. Stodinarske bankovce so plačevali tudi po 110 lir; 1000-dinarski in 500-dinarski imajo na banki šibkejši tečaj, ker je prepovedano vnašati jih v Jugoslavijo. Da bi tržaški velesejem še bolj uspel Preteklo nedeljo so se po 14 dnevih zopet zaprla vrata tržaškega velesejma. O nalogah te najpomembnejše gospa darske prireditve v Trstu, ki vsako leto privablja razstavljalce in obiskovalce tudi iz najbolj oddaljenih čezmorskih dežel in iz tržaškega zaledja ter prinaša v tržaško gospodarstvo nove pobude, smo izpregovorili že v zadnji številki. Ob zaključku naj ponovimo misel e-nega izmed naših sodelavcev, da je namreč vročina, ki nastopi v tem letnem času največji nasprotnik tržaškega velesejma. Ko je naš sodelavec to ugotovil, še ni nastopila letošnja izredna vročina. Zlasti za razstavljalce iz severnejših krajev je bila letošnja vra čina v nekaterih paviljonih pravi pekel. Velesejemska uprava in Tržaška trgovinska zbornica, ki jo učinkovito podpira pri njenem delu, naj pri rimskih oblastvih zastavita vse sile, da bi v ba doče tržaški velesejem premestili na bolj ugoden čsa. Drugi naš predlog za bodoči velesejem: Vstopnina 250 lir je bila za tržaške razmere vsekakor odmerjena pra visoko ter je mnoge stare obiskovalce odbila. O tem smo se prepričali iz neposrednega razgovora s premnogimi Tržačani. O praktičnem rezultatu letošnjega. sejma so bila mnenja avstrijskih raz-stavljalcev deljena. Avstrijski razstav-Ijalci nekaterih gospodinjskih pripa močkov, zlasti sesalcev prahu so se za . lo pohvalno izrazili in dejali, da so zaključili nepričakovano mnogo poslov. Jugoslovani so bili razmeroma zada voljni, le glede kontingenta in razlage praktične uporabe kontingentnih list so izrazili nekatere pomisleke. V gastronomskem oddelku so bili mnenja, da je prehuda vročina ovirala obisk velesejma in s tem tudi obisk tega oddelka. Letošnji jugoslovanski kontingent je znašal 300 milijonov lir in je bil za 100 milijonov večji kakor lanski. Okoli 10 milijonov tega kontingenta niso izkoristili iz povsem objektivnih razlogov, in sicer: 3 milijone za prodajo preprog, ker je podjetje »Ponišavlje« v zadnjem trenutku odpovedalo udeležbo na velesejmu; 5 milijonov za emajlirano posodo, ker so pogoji za prodajo jugosla vanske emajlirane posode na drugih trgih ugodnejši; 2 milijona za jugosla vanska zdravilna zelišča, ker se za ta kontingent ni zanimalo nobeno jugosla vansko izvozno podjetje; saj je uvoz zdravilnih zelišč v Italijo že tako liberaliziran. Povpraševanje po jugoslovanskih lesnih izdelkih je bilo tako veliko, da so zaključene kupčije presegle za okoli 19 milijonov lir kontingent. Zato pričakujejo jugoslovanski izvozniki — še posebno, ker so s svojimi izdelki mnogo pripomogli k uspehu mednarodne lesna razstave — da bodo pristojna italijanska oblastva povišala lesni kontingent od sedanjih 10 na 20 milijonov. Vinski kontingent za letošnji sejem je znašal 30 milijonov lir (25 za običajna potrošna vina in 5 za industrijsko vino, ki ga uporabljajo za destilacijo, za izdelovanje kisa itd.). Če bi se tudi vinski kontingent prenesel v italijanska jugoslovanski kliring kakor ostali kon-ffngenti, bi uvozniki morali plačati carino (kar 30%); s tem bi bila onema gocena vsaka kupčija. Zato je bil vinski kontingent prenesen na tržaški spa razum o izmenjavi z obmejnimi jugoslovanskimi področji, ki obsega 250 milijonov; od tega je 180 milijonov oproščenih carine, Ta prenos v tržaški kliring pomeni praktično, da je bila da ločitev vinskega kontingenta za sejem v takšni obliki odveč. Uvoznik namreč, ki bi hotel izkoristiti sejemski kontingent, bi bil za ustrezajočo višino skle- njene kupčije prikrajšan v tržaškem krajevnem sporazumu. V bodoče bo treba to vprašanje modrejše urediti! LADJEVJE TRŽAŠKEGA LLOVDA V soboto, dan pred zaključkom vela sejma, je v poznih popoldanskih urah predsednik Tržaškega Lloyda admiral De Courten povabil novinarje v paviljon družb FINMARE na tiskovno konferenco. Predsednik je orisal razvoj pa morskega prometa s parniki na Jadranu in to od leta 1818 dalje, ko je pričel na progi Trst-Benetke voziti parnik »Carolina«. Tržaški Lloyd poseduje 34 ladij s skupno tonažo 245.000 ton. S ta mi ladjami so lansko leto prepeljali nad 60.000 potnikov in skoraj 885.000 ton tovora. Skupina FINMARE (poleg Lloy-da, Italia, Adriatica in Tirrenia) ima 95 ladij s tonažo 700.000 ton. Lloyd zavzema torej važno mesto med plovnimi družbami te skupine. Admiral De Courten je opozoril na dva svetovna rekorda družbe »Italia«. Ta zavzema namreč prvo mesto v lestvici potnikov, ki so NAPOVEDANE LADJE Proga JADRANSKO MORJE, SICILIJA, MALTA, TIRENSKO MORJE, ŠPANIJA. Maria Carla prihod 12., odhod 13. julija,. Celio prih. 16., odh. 19. Citth di Catania prih. 26., odhod 27. julija. Cit-ta di siracusa prihod 30. julija. Proga GRČIJA, TURČIJA, SIRIJA, LIBANON, IZRAEL,. EGIPT. Citta di Falio odhod 12. julija, Mura odhod 12., Ashkelon odhod. 12., Vardar prihod 12., odhod 18. . Armamina prihod 12., odhod 15. Kozani prihod 13., odhod 15. Vicenza odhod 14. Mii-via odhod 14. Nikos odhod 14. Messa-pia prihod 14., odhod- 17. Barletta prihod 15., odhod 17. Vipava prihod 15., odhod 20. Sarajevo prihod 15., odhod 16: Irma prihod 15., odhod 17. Ege prihod 18., odhod 19. Plotarkis Blessas prihod 20., odhod 23. Chiogia prihod 20., odhod 24. Christina prihod 20., odhod 24. S. Marco prihod 22., odhod 25. Citta di Pesaro prihod 22., odhod 25. Campidoglio prihod 23., odhod 26. Taide prihod 23., odhod 25. Zagreb prihod 24., odhod 25. Nakhshon prihod 25., odhod 30. Messapia prihod 28., odhod 31. Palmach prihod 28., odhod 29. Enri prihod 24., odhod 26. Anastasia prihod 28,, odhod 31. Barletta prihod 29., odhod 31. Skopje prihod 30., odhod 30. Enotria prihod 31. julija. Ege prihod 1. avgusta. Proga AFRIKA — RDEČE MORJE. Minima S. odhod 12. julija. Costan-te prihod 12., odhod 20. Maria Cosu-lich prihod 12., odhod 13. Verax, Dnino in Pirot odhod 15. Astor prihod 20. odhod 28. Galatea prihod 22., odhod 26. sally prihod 25., odhod 26, Euro-pa odhod 29. Africa, Risano, Leme odhod konec meseca. Proga PERZIJSKI ZALIV, INDIJA, PAKISTAN, DALJNI VZHOD. Al Riyadh odhod 12. Drvar prihod 15., odhod istega dne. Marzuk prihod 15., odhod 30. A. Bertani prihod 18., odhod 23. Triglav prihod 30., odhod istega dne. Velebit prihod 1. avgusta. Proga AVSTRALIJA. Flaminia odhod 18. julija. bili prepeljani iz Evrope v Južno Ameriko; na progah za Severno Ameriko je »Italia« v potniškem prometu na drugem mestu. Tu gre prvenstvo angleški družbi »Cunard«. Predsednik je nadalje omenil razne težave, ki se pojavljajo na progah Daljnega vzhoda. PRI ČAŠI PIVA REININGHAUS IN PUNTINGAM Zvečer so se pa novinarji zbrali v prikupni izbi, opremljeni v štajerskem sla gu, kjer točijo pivo znane pivovarne »Briider Reininghaus« iz Gradca. Ravnatelj tovarne g. Gradischnik je orisal zgodovino tega podjetja, kjer že od leta 1855 varijo pivo. Sedaj zaposluje 1500 delavcev. V preteklem letu je letna pra izvodnja znašala 600.000 hi. Tudi znana pivovarna »Puntingam« je last družbe »Briider Reininghaus«. Pivo iz obeh pivovarn izvažajo po vsem svetu. (Piva varni imata v Trstu stalno zastopstvo). Pri tej priliki naj omenimo, da je predsednik te družbe dr. Peter von Reininghaus velik prijatelj našega mesta. Že večkrat smo poročali, s kakšno gorečnostjo prepričuje avstrijske gospodarstvenike o pomenu tržaške luke za Avstrijo. Proga ZAHODNA IN SEVERNA EVROPA. Rijeka prihod 15., odhod 15. Caglia-ri prihod 17., odhod 21. Leo prihod 20., odhod istega dne, Proga SEVERNA AMERIKA. Exbrook prihod 15., odhod 15. Vulvama prihod 16., odhod 21. Exton prihod 25., odhod 25. Exporter prihod 28., odhod 28. Proga SREDNJA AMERIKA - SEVERNI PACIFIK. P. Toscanelli odhod 15. Mombaldo prihod 15., odhod 15. Howell Lykes prihod 21., odhod 21. Velma Lykes prihod 24., odhod 24. Monstella prihod 30., odhod 30. Fenn Victory prihod 31. odhod 31. Proga JUŽNA AMERIKA. Sameland prihod 13., odhod 13. Rio Bermejo prihod 20., odhod 20. Myki-nai prihod 25., odhod 25. Sunmanland prihod 31., odhod 31. julija. „Jugolinija“ , JADRANSKO MORJE — BLIŽNJI VZHOD. »Titograd« iz Trsta odhod 13. julija, »Sarajevo« 20. julija, »Skopje« 27. julija, »Velebit« 10. avgusta. JADRANSKO MORJE — INDIJA — PAKISTAN. »Treči maj« odhod iz Trsta 10. julija, »Drvar« 20. julija, »Triglav« 25. julija, (»Velebit« 10. avgusta, »Šibenik« 25 avgusta. JADRANSKO MORJE — INDONEZIJA — DALJNI VZHOD. »Treči maj«, odhod iz Trsta 10. julija, »Velebit« 10. avgusta, »Šibenik« 25. avgusta. JADRANSKO MORJE — VIET NAM — SEVERNA KITAJSKA. »Treči maj« odhod iz Trsta 10. julija, »Šibenik« odhod iz Trsta 25. avgusta. JADRANSKO MORJE — SEVERNA AFRIKA. »Avala« odhod iz Trsta 26. julija, »Vojvodina« 5. avgusta. JADRANSKO MORJE — ZDA. »Vojvodina« odhod iz Trsta 5. avgusta. JADRANSKO MORJE —- DALMACIJA — GRČIJA. »Lastovo« odhod iz Trsta 16. julija. Redna tedenska proga Jadranske linijske plovidbe. porok, da bodo zlahka fantje neki dan izdelali tudi najtežja dela. Ponekod smo pa tudi opazili, da so šli strokovni učitelji preko minimalnega programa in naučili dijake marsikaj lepega in koristnega. Tako nas je na primer na Opčinah presenetilo okusno in preprosto pohištvo, po švedskem načinu zgrajeno iz ukrivljenih in varjenih železnih palic. Po istih smernicah so na tej šoli tudi napravili kovinske svetilke. V Sv. Križu smo pa odkrili lične svetilke, katerih svečniki so bili postavljeni na zvito in ukrivljeno železo. Poleg najrazličnejših lesenih izdelkov, ki jih srečujemo na vseh šolah smo tudi videli marsikaj izvirnega. Naj omenimo krasno sobno svetilko na stojalu, ki jo je pokazala Nižja ind. šola v Trstu (v Rojanu). Ko je že govor o tej šoli moramo omeniti tudi deske za likanje, tolkače orehov in mnogotere mize in šatulje, prekrite s furnirjem in intarzijo. V Dolini dajejo prevelik pomen laku. Ker je velik del razstavljenih predmetov prekrit z barvo, se ne moremo prepričati o točnosti izdelave. Tu smo tudi videli ličen ležalni stol. Posebna pohvala pa naj gre šoli pri Sv Križu. Dijaki te šole so nam pripravili bogato razstavo mizarskih del; poleg drugega so pokazali rezbarjeno mizo s stoli, zgoraj prepleteni z morsko travo, pralne deske, eno manjšo omaro ter veliko omaro s predali in ogledalom. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so nabrežinska mizarska dela mnogo boljja od preteklih let. Od mnogoterih lesenih izdelkov, ki smo jih vi- deli na Opčinah, naj opozorimo predvsem na ležalne stole, mizico s šahovnico, razne omarice in opremo rezbar-jenih stolov in mize. Openski fantje so se nadalje urili v krašenju lesenih krožnikov s rizbami in ornamenti, ki so jih na njihovi površini ustvarili z žarečo iglo. Kakor vsako leto, so nam tudi te dni pokazali nabrežinski fantje, da ne zanemarjajo poklica svojih staršev in dedov. O tem so nas prepričala krasna kamnoseška dela, med katerimi so prišli do izraza zelo lepi nagrobni spomeniki, potem vaze za cvetje, mnogoteri pepelniki in obtežilhiki. Res, prave mojstrovine! TEHNIČNO RISANJE Pri pouku tehničnega risanja se mora dijak predvsem naučiti risanja načrtov za dela, ki jih bo izvršil v mehanski oziroma mizarski delavnici. To sta nam dokazala tečaja pri Sv. Križu in v Dolini. Svetokriška šola je skupno z nekaterimi deli tudi razstavila splošne in detajlne načrte, po katerih so bili ti izdelki dovršeni. V Dolini so se urili v risanju prostoročnih skic, ki so bile osnova bodočega načrta. V Nabrežini, domovini znamenitega kraškega gradbenega kamna so posvetili pažnjo načrtom kame-nitih konstrukcij, .med drugim stebrov in »kalon«. Kakor druge šole, tako je tudi Openski tečaj naučil svoje dijakte risanja lesenih in železnih konstrukcij. Na Opčinah smo nadalje videli stavbarske načrte. Ker pač po dovršeni šoli ostanejo mnogi fantje na svojih domovih je povsem pravil- no, da se seznanijo z risbami gradbenih tehnikov. Na strokovni šoli v Trstu so pa polagali veliko pažnjo virtuoznosti risanja; prvenstvo so dali kovinskim konstrukcijam. Ponekod so dijaki izdelali učila za svoje šole. Na Opčinah smo opazili deklinacijsko ' magnetno iglo, v Sv. Križu elektromagnet, gred za telovadbo in leseno laboratorijsko opremo. Nabrežine! so pa za tehnološko zbirko pripravili vzorce značilnih vrst marmorja. ■ BOGATA ŽENSKA ROČNA DELA Zelo prijeten je bil pogled na vsemogoča ženska ročna dela. Srečavali smo bogate izbire okusnih izdelkov, med katerimi so skoraj povsod prišli do močnega izraza razni narodni vzorci. Izredno pestrla razstava ženskih ročnih del je bila na Opčinah. Poleg prtičev,. albumov, listnic, pasov in torb v narodnem križnem vbodu so openska dekleta izdelala krasne preproge. To je pravcata novost za slovensko šolo! Potem naj opozorim na slikane tkanine, lesene krožnike z vžganimi ornamenti ter poslikane in žgane porcelanske ploščice. Prav tako moramo opozoriti na bisere ženske umetnosti, razstavljene v Nabrežini in pestra in okusna dela, ki smo jih videli v Dolini in pri Sv. Križu. V Trstu (v Rojanu) pa je prišlo do izraza razno namizno, posteljno in osebno perilo. Nadalje je bil tu razstavljen bogat izbor opreme za dojenčka. V raznih šolah smo tudi opazili pa učne zvezke z zbirko vzorcev. Dekli- ške proste risbe so bile izvršene s čutom resnosti in realizma. Opazili smo, da imajo dijaki nižjih srednjih šol večjo »avtokritiko« kakor naši višje-šolci, ki kljub svojim letom hote ali pa zaradi neznanja slikajo kakor otroci... Glede strokovnega risanja naj povemo, da sta bili zelo bogati razstavi načrtov za ženska ročna dela predvsem v Nabrežini in Sv. Križu. Pri Nabrežinkah so predvsem ugajale krasne risbe aplikacij ter bogata in pestra izbira monogramov. V Dolini nas so pa presenetili izvrini načrti za vbode. Okoličanke se sploh odlikujejo po svojih risbah in načrtih. Tržaški industrijski šoli moramo priznati, da je pripravila najlepšo in najbogatejšo razstavo izdelkov mlaffih kuharic. Razstave so bile zelo dobro obiskovane, predvsem s strani dijakov, njihovih staršev in domačinov. Ing. M. P. PODUTIK A. TRST POŽAR - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Pravsemamo vsakovrstna prevara sa tn tn inoram-atve. — Postrežba hitra. Cene ugodno IMPEXPORT G. M. COLGMBIN & FIGLIO TRST, ul. Cicerone 8 - Tel.t 38-136 37-725 Telegr. IMPEXPORT - TRIKSTE MdUTOTIJSTE in IZDEldKOT UVAŽA e IZVAŽAt Trst, Ulica I. della Croce4 vsakovrsten les, drva m tekstil, kolonialno blage kurjavo, gradbeni material in raznovrstna stroje Operira po tržaškem in goriškem sporazumu TEL. 04-670 Tlgr. C0LINTER - TRIBSTE Urama in zlatarna O J c - SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE TRST LARGO SANT0RI0 4 Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih In domačih vin BRIC IVAN Gorica - Ul. Croce 4 Teleion pisarna 34-97 „ dom 20-70 iUITOMOTO« IMPORT . SIPORT PREDSTAVNIŠTVO i« na-domestn* delo italijanskih, ncna^kiU, angleških »n ameriških avtomobilov ter nado- mestilih delov ^ DIESEL motorje, pampe, injektorje ter traktorje TRIESTE-TRST, Via Udiot 1 TELEFON 30-1957 -30-198 Ogledujte /n PREVOZNA IN SPEDICIJSRA TVRDKA Giorgio Vitturelli gorica. 0L ALEIBBI, 17/A TalaL 8001/0404 TRST DL LAVAT010, 8 TalelanaA 001 TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA TRST. Brazilska kava se je še podražila. Cene ostalih vrst so ostale neiz-premenjene. Tržaški tranzitni trg je aktiven. Avstrijski uvozniki povprašujejo po kavi proti izročitvi v avgustu in septembru. Za kavo proti takojšnji izročitvi je malo zanimanja. Cene pripravljene kave na tržaškem trgu, fco skladišče uvoznika, v šilingih za 50 kg, so naslednje: Rio 5 360; Rio 3 380; Minas 2 400415; Victoria 5 good to large bean 340; Victoria 5 crivello 18-19 355; Santos extra prime 500-530; Tanganika »A« 540-550; Bugishu »A« 525-540; Kenya »A« 540-585; Mysore »A« 530-550; Guatemala »SHB« 570-80; Kostarika »HGA« 55-565; Kostarika »SHB« 560-610; Uganda Robusta 270-275; Male-sia AP/1 275; Malesia AP/2 230-235. Za brazilsko kavo novega pridelka v šilingih za 50 kg fco Trst ponovno pretehtano: Rio 5 good to large bean 355; Rio 3 good to large bean 365-370; Minas 2 good to large bean 375-385; Vic-tcria 5 good to large bean 315; Santos extra prime 460490. Kvotacije kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska, v lirah za 1 kg fob: Rio NY 5 595; Rio NY 3 620; Santos extra prime good to large bean 820 do 830; Victoria 5 good to large bean 545; srednjeameriška, v dolarjih za 50 kg fob: Ecuador extra superior 50; Haiti naravna XXX 62,50; San Salvador naravna 66,50; Kostarika 74,50; arabska, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 350 do 355; Moka Hodeidah 1 470480; afriška, v šilingih za cvrt cif: Uganda oprana in prečiščena 265; Malesia AP/1 265; Malesia AP/2 225; indonezijska, za 100 kg cif ponovno pretehtana: Bali Robusta 10-12% nečistoče 260. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca za kg neto ponovno pretehtana: Rio N Y5 1420; Rio NY 3 1450; Santos extra prime good to large bean 1710; Victoria 5 good to large bean 1400; E-cuador extra superior naravna 1520; Haiti naravna XXX 1650; San Salvador 1730; Kostarika 1850; Gimma 1475 do 1480; Moka Hodeidah 1 1680; Uganda oprana in prečiščena 1300; Malesia AP 1 1300; Malesia AP/2 1220; Bali Robusta 10-12% nečistoče 1260. Ifailijanslci trg Po zadnjih podatkih bo letošnji pridelek mehke pšenice v Italiji znašal približno 60-65 milijonov stotov. V državnih zalogah je še 20 milijonov stotov pšenice od prejšnjih pridelkov. Računajo, da bo s tem krita potrošnja, ki je lansko leto znašala 70-75 milijonov stotov. Za trdo pšenico predvidevajo dobro letino. Zdi se, da bo pridelek na sami Siciliji znašal približno 10 milijonov stotov. Proizvodnja trde pšenice v vsej Italiji bo letos dosegla okoli 18 do 20 milijonov stotov. Iz inozemstva bodo uvozili še neznatne količine trde pšenice. Mimo je na trgu s koruzo; cene so ustaljene. Visoke kvotacije so na trgu z rižem. Zaradi prevelike vročine se je potrošnja mesa občutno zmanjšala; zato se je povpraševanje po klavni živini omejilo. Na trgu s prašiči je popolno mrtvilo. Cene maslu, ki so se v preteklih tednih dvigale, so se zdaj ustalile. Povpraševanje po maslu je precejšnje, ker si grosisti kopičijo zaloge v hladilnikih. Tudi za sir grana je večje zanimanje. Manj povprašujejo po ovčjem siru. Cene olivnega olja, ki so v zadnjih dneh dosegle najnižjo raven, so se ponovno dvignile. Vzrok temu je dejstvo, da ne bo nova letina vrgla toliko, kolikor so predvidevali. Nejasne so razmere na vinskem trgu. Živahen je trg s svežim sadjem in sezonsko povrtnino. Mandeljni se slabo prodajajo. To velja tudi za paradižnikovo mezgo. ŽITARICE ROVIGO. Pšenica Polesine novega pridelka 6400-6700; pšenična moka tipa »00« 9400-9600, tipa »0« 9000-9200, tipa »1« 8500-8800; koruzna moka 6100-6300; rumena koruza marano 5200-5400; oves 5100-5200; rž 6000-6200; pšenični otrobi 3600-3700. VERCELLI. Neoluščsni riž: navaden 5700-6000; Arborio 7100-7700. Oluščeni riž: navaden 10.100-10500; R. B. 15.000 do 15.500; Arborio 14.900-15.500. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: krave krajevne vrste 280460.000 lir par; breje krave 400-500.000 lir par; krave s teletom 420650.000 par; voli 380-520.000 par; junci in junice 2-3 leta stari 5 stotov težki 360400.000 par; breje krave prvesnice 200.000 lir glava; telice 2 stota težke 90-100.000 glava; molzne krave 130-200 tisoč lir glava; Klavna živina: voli 6 stotov težki I. 325-375 lir kg, II. 260-290; krave I. 320 do 370, II. 250-280; junci 5 stotov težki I. 360420, II. 310-330; telički I. 480-560, VALUTE V MILANU 26-6-57 9-7-57 Dinar (100) 88.- 92.- Funt šterling 6325,- 6.250,- Funt šterling 6325.- 6250.— Napoleon 4875.- 4900,— Dolar 625.75 623.75 Franc. fr. (100) 150.75 148,— Švicarski fr. 146.25 145 5/8 Funt št. papir 1720,— 1733.— Avstrijski šil. 24.— 23 7/8 Zlato (gram) 710.— 708.- BANKOVCI V CURIHU 24. junija 1957 ZDA (1 dolar) 4,28 Anglija (1 funt št.) 11,90 Francija (100 fr.) 1,03 Italija (100 lir) 0,68 Avstrija (100 šil.) 16,50 čehoslovaška (100 kron) 12,50 Nemčija (100 DM) 101,85 Belgija (100 fr.) 8,49 Holandija (100 flor.) 111,30 Švedska (100 kron) 81,75 Izrael (1 funt št.) 1,70 Španija (100 pezet) 831 Argentina (100 pezov) 10,20 Egipt (1 funt št.) 7,78 II. 420440. Prašički za rejo 20-25 kg 320-325 Ur kg; suhi prašiči 330-390; prašiči za rejo 100-150 kg 3)5-320, nad 150 kg 325-330. Vprežni konji I. 200-220.000 lir, II. 100-130.000; konji za zakol I. 260-280, II. 200-220; žrebeta za zakol 400420 lir kg; mezgi za delo I. 90-100.000 lir glava, II. 60-70.000; mezgi za zakol I. 190200 lir kg, II. 150-170; osh za delo I. 8090.000, II. 50-60.000; osli za zakol 280300 lir kg: ovce 220-260; jagnjeta 450480. PERUTNINA MILAN. Živi piščanci extra 900 Ur kg; zaklani piščanci 900; inozemski zmrznjeni piščanci: danski 630650, madžarski 570; žive kokoši 600-650; inozemske kokoši zaklane v Italiji 670730; inozemske zmrznjene kokoši 500660; zaklane pegatke 900; zaklani golobi 750; žive pure 700; inozemske zmrznjene pure 500550; živi purani 650; inozemski zmrznjeni purani 450500; žive race 400 do 430; zaklane race 400550; račke za rejo 300400 lir komad po teži; goske za rejo 6001200 lir komad po teži; živi zajci 420430; zaklani zajci s kožo 520 do 570, zaklani brez kože 500 650. Sveža jajca I. 24,5026; navadna 23,50 do 24; inozemska sveža jajca 19,5025. MLEČNI IZDELKI LODI. Cajno maslo 760780; lombardsko maslo iz smetane 710-720; maslo iz smetane krajevne proizvodnje 730 740; maslo II. 610620, maslo III. 600-610; sir grana krajevne proizvodnje majski 1955 580-600; zimski proizv. 1956 540580; majski proizv. 1956 520550; majski proizv. 1955-56 470490; svež 380 390, 30-60 dni star 400420; sbrinz svež 470490, postan 580600; emmenthal svež 500520, postan 540580; provolone svež 440450, postan 530560; italico svež 360 370, postan 410430; gorgonzola svež 260270, postan 410440; taleggio svež 300310, postan 390410. OLJE BARI. Olivno olje extra do 0,80% kisline 60-67.000 lir stot; do 1,20% kisline 55-61.000, do 2,50% kisline 52-55.000, 3-5 odst. kisline 48-53.000; dvakrat rafinirano tipa »A« 55-61.000, tipa »B« 45-50.000 VINO ASTI. Barbera 11,5-12 stop. 55006800 lir stot, id. 12,5-13 stop. 7900-9000; Gri-gnolino extra 11.000-11.500; Freisa sladko 7700-8400; Freisa navadno 7200 do 7800; Nebbiolo 11.000-11.500; Barolo proizvodnje 1953 14 stop. 22-24.000; Malva-sia črno 9500-9800; Dolcetto 78008500; Moškat 940010.350; Asti spumante 350 400 lir steklenica; vermut 14.50015.500. ROVIGO. Cmo namizno vino 8-11 stopinj, Cabernet, Merlot 58506000 lir hi; Raboso 54005500; Clinton I. 53005500; Clinton II. 45004800; belo vino s Colli Euganei 10.00010.500; moškat s Colli Euganei 11.00011500. KONZERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 kg proizv. 1956 205-215 lir kg, v škatlah % kg 225 do 235. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 kg 220-230; v škatlah % kg 250260, v tubah 200 g 74-76 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 130150 lir škatla, v škatlah 500 g 73-78; grah v škatlah 1 kg 180200 Ur kg, v škatlah 500 g 190210 lir kg; gobe v kisu v škatlah 5 kg 1650 do 1700 Ur kg; čebulice v kisu v škatlah 5 kg 220-245; marmelada boljše vrste v škatlah 5 kg 230-255 lir kg, v škatlah 500 g 270-280; marmelada iz sliv in jabolk v sodčkih 170180, v škatlah 5 kg 180190 lir kg. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suhi česen 120180 lir kg; korenje 90110; ohrovt 5070; čebula 26-38; svež fižol Vigevano 260320; gobe 650-850; solata endivija 100115; cikorija 80100; krompir Bologna 27-35; zelena paprika 210350; grah 57-100; paradižniki 85-180; peteršilj 100150; zelena 120170; bučice 46-105. Marelice da itd obetajo mnogo. Z gibera-bilo posebno vlažno in dežev- ne razstopimo v vodi preveli- linom skopljeni paradižniki no, so ugotovili zelo pogoste k0 kohčmo. Navadno ne sme- so presegli druge paradižnike, pojave bledice. Zaradi pada- mo prekoračiti 600 gr na 100 ki jih nlso škropili, po številu vin, ki so se zadrževale v tleh, lltrov Yode’ tako da ,d°seile“‘0 in velikosti sadov. Peteršilj je so nastajale v zemlji večje v skrajnem primeru šele 0,61» bil bujnejši in salata se je na- količine oglijikove kisline. V rastoplne. glo razvila, prisotnosti ogljikove kisline Tudi v vinogradništvu se je se apno topi in se veže ta preparat obnesel. Kmet in vrtnar v juliju ajdo, repo, činkvantin ali koruzo za Idajo. Z vsemi temi opravili ne smemo odlašati, ker bomo sicer prikrajšani prt pridelku in tudi tla bodo utrpela precejšnjo škodo zaradi sončne pripeke. Na travniku: Zatirajmo predenico. Predenico zatremo tako da pokosimo napadene površine in zažgemo odkos. Pri tem pazimo, da ne raztrosimo naokrog predenične niti. Po pokošeni plohi trosimo apneni cianid 0,6 kg. na 10m‘-ali škropimo napadene dele z 15% zeleno galico ali 5% modro galico. Ker zaradi suše raste trava bolj počasi, moramo smotrno izkoristiti pašo. Ni pravilno da živali hodijo sem pa tja po pašnikih in tako kvarijo rušo. Morali bi tudi mi misliti na pašo po čre-dinkah tam, kjer je to možno. Na sadnem drevju: Se vedno moramo paziti na razvoj bolezni in napad škodljivcev. V vlažnih dneh se močneje razvijajo one bolezni, ki potrebujejo za svoj razvoj vlago. Sem spadata škrlup in moni-Ija. V toplih dneh pa se bomo morali braniti pred napadom pepelastih plesni. Se nadalje pinciramo mlade poganjke in odstranjujemo nepotrebne mladike. Sadna drevesa, ki so polna sadja, moramo zalivati, da plodovi ne začno odpadati radi pomanjkanja vlage. Okopavali bomo kolobarje okrog sadnih dreves. V vinogradu: V vročih dneh moramo paziti na razvoj oi-dija. Zaradi velike vročine je nevarnost pred peronosporo manjša; zato je pa večja nevarnost za napad oidija. Proti oidiju prašimo z žveplenim cvetom; rajši primešamo modri galici nekaj močljivega žveplenega praška in tako opravimo dve deli hkrati. V tem mesecu se pojavi dragi rod sukačev. Dr. Leopold Bobič kmetom nasvete. JUGOLINIJA RUEKA - Poštni predal 370 Telagrami i Telefoal JCGOLIKIJA - RIJEM 2B-51, 26-52, 26 33 Teleprinter i JDG0LINE G2526 VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN P0TNIŠRE PROGE Z/NA JADRAN SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 19 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 13 DNI Zastopstvo v Trsta: “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marinima di V. B0RT0LUZZ1 — Telegrami: „N0RD-ADRIA" Trieste - Tal.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB Praška, 5 - Telet 34-356 Dati če Vam sve turlstičke i saobračaj-ne informacije za putovanja po Jugoslaviji. Želite-II upoznati Jugoslavija? Za Vas priredjujemo velika kružna putovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko kr-starcnje duž Dalmacije! ZDAJ ŠE SUŠA Po veliki škodi, ki sta jo povzročila zmrzal In veter, grozi zdaj našim kmetom še suša. V nevarnosti je zlasti krompir. Trte so se v tržaški okolici po pozebi precej popravile, toda veter ja polomil mnogo mladik, veter je napravil veliko škodo tudi na zgornjem in spodnjem Vipavskem. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št« 1 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 — Milje, Ul< Roma 1 Nudimo Vam vso potrebščino za vinogradništvo, polje- delstvo in živinorejo I KAKO NAPRAVIŠ DOBRO MEDICO? K članku pod gornjim naslovom, ki je bil priobčen v »Gospodarstvu« dne 26. junija, bi rad še dodal naslednje: če upoštevamo ceno meda po 250-300 Ur za kg, po kateri so lani proizvajalci — čebelar- MEHANIČNA DELAVNICA Simič Mari) in Bernarda predstavništvo motociklov ..CIMATTI ', „NASSETTI" „ATALA“ in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidenčnih tablic OPČINE, NARODNA 46 Telefon 21-322 sednik Pella in minister lombo. Senatorji in poslanci kritizirali počasnost vlade. 1 nister colombo je nato rs-J žil zakonski načrt, ki prC" deva pomoč poplavljenceffi-bodo lahko najeli posojil®'h 3%. Izključena je pomoč ^ di škode, ki sta jo povzro slana in toča. jj?1 _____________________________ Gondrand TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTt Te: voj skup fedn to t( PODJETJE S POPOLNO USTREZAJO^ L , OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽšVI** 0tga IN JAJ ^ vajo KONJ, PERUTNINE, MESA Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali jACMS&dsUCi' d. d. IMPORT - EXPORT Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev sa lesno industrijo TRST - Sedež: ni. Oleerone S/II - Telefon: ul. Cieeroiic SOSld - Sealo Degnami 00710 9oto6 Jvo Prodajo In UVaža nodo* GORICA Trg E. VE A MICI Sl Tetefon 21-38 mtttne d*l, in pritiklin1 la avtomobil,, motor j, I" kolesa KOLORADSKI HROŠČ SE JE RAZPASEL Z dežele nam poročajo, da se je letos zelo zaplodil kolo-Na njivi: Vročina in sonce ji prodajali med na debelo, bi radski hrošč, škodo povzroča nas opozarjata da je žetev na stal liter medice, napravljen tudi na melancanah (jajčev-pragu. Dozorevanje žita se je po navodilih gornjega članka cu). Tega nevarnega škodljiv-letos zavleklo, zdaj bo žito pri- približno 65-75 lir. Za dosego ca je treba pobijati neumorno silno dozorelo, čim ne more- popolnosti kombinirane ali se- in z vsemi sredstvi, ki so nam mo več zrna načeti z nohtom, stavljene vinske kisline, ki da- na razpolago. Glejmo da se te-moramo zagrabiti za srp in ja vinu pravi okus, bi morali Sa boja udeležimo vsi, ker se koso. Kositi moramo, preden dodati medici med kipenjem koloradski hrošč z lahkoto ši-žito doseže stopnjo popolne razen vinske in citronova ki- ri od njive do njive, zrelosti, sicer utegnemo zgubi- sline še ščavno jabolčno, mleč- tl precejšen del pridelka, no in hlapljivo ocetno kislino, POSVETOVALNA POMOČ Splošno pravilo je, da mora- a je to bolj težko in komplicl- JAVNIH USTANOV mo žeti zgodaj — mlatiti pa rano opravilo. v okolici Pavije so slana, to- kasno. Med dobo ki preteče od v natisnjenem članku od 26. ga jn dež6vje napravili veliko žetve do mlačve, bo žito dozo- junija sta spuščeni dve važni gkodo v iq občinah. V nekate-revalo v kopicah. Po žetvi po- besedi, in sicer: rih občinah je bil pridelek trosimo po stmišču gnoj in ga »naj bo lipovo cvetje suho« uničen do 80%. Kmetijski stro-takoj zaorjemo. Sejati mora- (vrsta 8. — TV. odstavek) in kovnjaki pokrajinskega kme-mo takoj strniščne rastline. V »količina vode znaša 41,4 litra;; tijskega nadzomištva obiskuje-naših krajih najrajši sejejo (vrsta 5. — HI. odstavek). j0 prizadete kraje in dajejo SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran dolg® Predmet poslovanja: pomorski prevozi in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Tetex: 03183 i gosp Prav « z; JV Toro Poda Posa razvi Or sPod Para Post, ni d Pieri delo vet, He s za g ■boči tev ve d sa, , Potr, cest Zadn V bo Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljan8 la Pc ‘tali, apri Jone Pom 1956 ianu nuir 11,9» Potn PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE L, JV GORIZIJVN* G0RIZIA - VIA DUCA D'AOSTA N. 88 • TEL. 28-45 - GOfllC* PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLA^ Posebni pogoji Le niča Jljev “ji za prevoz blaga v Jugoslaviji to j 195? TRANS - TRIESTE" s. □, TRIESTE-TRST V. Donola 3 - Tel 38-82?. 81-906,95-^ cah Ns obse ce g Od i UVAŽA: vse lesne sortmane industrije in produkte gozdu® br^ 1 Izve IZVAŽA: vse proizvode FIATOVE avtomobilske i®] iij0r dustrije in rezervne dele. — Vse vrst® teki, gum tvornice CEAT in vse produkte n®f ko važnejših italijanskih industrij. Zbidl/ia SIE.A JOŽEF uvoz izv<2 Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, Jamski les In za kurjavo TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon Kmetovalci in vrtnarji! blag. JUU , blag: J K1 b Po ugodnih cenah lahko nabaviteJj ^8' I vsen fljev kak( tošn je b Ja. Oior: ga i bilo Sa i N: bik žavr Kot, nienski grah »Holandski« in vse <}Ui ra]jz ge domače in uvožene vrste. : Java - 1 Sosp Vseh vrst uvožena in doma pridel^' H*-) semena, trte, sadna drevesa, razne scijivua, 11 ic, »ciujLUt vil c laztizv - tlične sadike, vrtnice itd. — Polje®1 ske stroje in druge potrebščine- ____________________J Marinac Vladimir Strada Vecchla per ^ ttl; kate trgo dop,. ga, ci u j trebj > v tu J dii0 Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-808 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-810 Potr, suzn gosp Joči blag Plen 8ent kol« Jajo čim fiasp vini. v 2: ting( Mag, co v