St. 240 Piitoioa ijitiiinKttitt timitt tn V Trstu, v torek 7. oktobra 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX Uredništvo! ulica sv. Fr*-5"" - ,,pia ^Apožiljmjo uredništ^«- )isi se ne frača jo. — Izhaja, irvsMnši pondeljj Ariškega St 20, L nai t. pisma se na sprefcmjjS, ^ rc u Hai se ne'tračajo. — »rof. F. Peric. — tiskam« Fdinost. L Tis\ t »naSfl za mesec L 7,—19.5a pol leta L Zs inozemstvo mesečno 5\ več. — Telefon uredi: V" . — lUST- fcDINOST Posamezne Številke v Trstu fn okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v tirokostl eee kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev bi obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice« zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglati, naročnina in reklamacije ae pošiljajo Izključno uprav* Edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In sprav« 11-87. Mesto, ki — umira! Iz peresa svojega reškega dopisnika, profesorja Eduarda Susmela, je priobčil sobotni «Piccoio» o sedanjem položaju na Reki članek, ki zveni kakor obupen klic na pomoč! Če uvažujemo, da je bil avtor tega članka med najvnetejšimi propagatorji aneksijske misli, moramo tudi verjeti, da sedaj ne pretiruje, marveč da mu je le neizprosna resničnost potisnila pero v roke. Ker pa so izvajanja prof. Susmela preraz-sežna za skromni prostor našega lista, moremo podati le nekoliko glavnih momentov. Reka je mesto, ki umira. Niso pa vec politične strasti, ki jo mučijo, marveč žalost, ker vidi, da ga vsi prepuščajo usodi pogube in smrti. Niso to fraze, ampak ugotovitev gole, krute in bolestne resnice. Reka ne"dela in ne pridobiva že deset let. V teh desetih letih gospodarskega odpora m političnih bojev so se izčrpili vsi prihranki, veliki in mali, vsi kapitali, javni in zasebni. V takih razmerah je prišla aneksija Reke. Zdelo se je, da ta srečni dan prinese novo uredbo stvari za bodočnost Reke. Toda ta nada se ni uresničila. Položaj, ki je nastal po določitvi mel pomeni nesrečo. Prepustitev luke Baroš Jugoslaviji pomeni popolno pogubo reške trgovine, to je: smrt Reke! Če pa je že bila ta odstopitev potreba mednarodne uredbe, pa je bila državna potreba, da bi bili storili potrebno za nadaljevanje življenja na Reki. To že vsled dejstva, da je pridobitev Reke rešila kompleks državnih interesov na Jadranu ter je zagotovila celokupnost našega jadranskega gospodarstva _ brez škode za Benetke, brez nevarnosti za Trst. Zato ne bi bili smeli Reko prepustiti samo sebi, marveč bi bili morali poskrbeti za trdnost nje gospodarskega življenja, da bi se mogla upirati gospodarskemu pritisku, ki ga Jugoslavija pripravlja proti krhkemu odporu reškega mesta. Prišlo pa je v malo mesecih tako, da se ves blagovni in potniški promet hrvatskih otokov in Dalmacije usmerja v luko Baroš. Posledica temu sta najhitrejši trgovski razvoi Sušaka in občutno vpadanje dela na Reki. Otočani, Hrvatje, Dalmatinci, ki so nekdaj prihajali na Reko, zahajajo sedaj ria Sušak, kjer morajo, iz carinar-skih razlogov, kupovati, sklepati kupčije itd. To je prva velika škoda, ki jo trpi Reka. ker se je morala odreči enega aela( svojega pristanišča, to je: ene strani življenjskih pljuč svojega organizma. Kai se je storilo kot protiutež tem pogubnim učinkom razmejitve? Koncesije, ki jih je general Giardino dovolil industriji, so se enostavno odpravile. Tozadevni ukazi so se brutalno razveljavili kljub izrecni obvezi narodne vlade, v kamere imenu so bili izdani. Posledica je, da so morale industrije prenehali z delovanjem. Tovarne so zaprte, aH mirujejo. V zameno za vse to je prišla vest, da se ves davčni režim kraljestva raztegne tudi na Reko. Čemu vse to? Le radi normalizacije in izenačenja! No, bodi tako! Reka se noče odtegati svojim dolžnostim in ne zahteva ne izjem, ne dobrot. Pač pa hoče, naj se jo usposobi za vršenje svoje dolžnosti. Zastonj bi bila zahteva, naj zid daja kri od sebe, ali da bi bolnik nosil bremena: zgrudila bi se na tla, breme in bolnik. Guvernerja Giardino, ki je dobro razumel vse to in ki je izdal vrsto ukrepov za preporod Reke, so poslali proč brez vsakega pravega razloga. Tako je bilo tudi z vprašanjem valute. Izdal se je dekret, ki bi ga mogli označiti za nečloveškega in krivičnega, da ne rečemo: bestijalnega. Prebivalstvu Julijske Krajine so dovolili 60 odstotkov lire za av-stro-ogrsko krono, Reki pa v najugodnejšem slučaju le 40. Rečani vprašujejo: zakaj taka razlika v postopanju po petih letih najhujšega narodnega in gospodarskega napora? No, kljub vsemu temu bi mogla Reka životariti, če že ne živeti, ako ne bi bila birokracija tako brezbrižna in počasna, če ne bi križala vsako dobro namero ali ukrep vlade. Na Reki je znano, da Musso-lini izdaja ukaze in nalaga ukrepe mestu v prilog. Znano pa je tudi, da ti ukazi ne odhajajo iz Rima, kajti nikdar ne dospe-vajo na Reko. Prefekt piše, komisar naganja, fašjo brzojavlja, meščani ropotajo. Nič ne koristi. Niti odgovarjajo ne. Gore pisem, javnih in zasebnih, kupe spomenic — vse to požira Rim z angeljsko mirnostjo in fantastično brezbrižnostjo. Posledica temu je, da meščani izgubljajo vsako vero in vsako zaupanje. Nikdo noče sprejeti odgovornosti za položaj, ^ ki se hujša od dne do dne iz razlogov, ki bi jih imenovali zagonetne. Tako je razpadel na Reki tudi fašizem, se je desorganiziral fašjo in ni več deležen nekdanje naklonjenosti med prebivalstvom. In razni komisarji, ki jih je pošiljalo vodstvo, niso nič popravili, marveč še bolj pokvarili. Je pa še mnogo drugih vprašanj, ki naj bi se rešila, ker posegajo drugo v drugo kakor člani verige: skladišče lesa, javna dela, jadranska tarifa, pristanisčno in železniško vprašanje. Skladišče lesa je še edina trgovina, ki vzdržuje Reko v — agoniji. Brez te bi bila smrt že uničila iz-črpljeni organizem reški. Toda ta trgovina se ne more razvijati, če ni prostora. A tega ni, ker se je pas Delte in Brajdice odstopil Jugoslaviji. Našlo pa se je nadomestilo; pripravljeni so načrti, vršil se je ogled na licu mesta; stvar pa se le ne gane, dočim se na Sušaku neprestano, vršijo konference za spopolnitev pristanišča, povzdigo trgovine in čim večje izkoriščanje luke Baroš. Vrhu tega so morali vsi reški trgovci zapustiti svoja skladišča in urade v Delti. Od vseh obljubljenih javnih del se ima sedaj — kakor v za s meh — zgraditi le mal pomol San Marco. Posledica je splošno nezaupanje med ljudstvom, ki živi od dnevnega dela, in med podjetniki. Nadalje vaje piše profesor Susmel ostre besede proti Jugoslaviji, ki da hoče po določenih načrtih povzdigniti Sušak in zadušiti Reko. Ali v Rimu res hočejo to? — vprašuje pisec. Kajti, če so bile besede ministrskega predsednika — da je Reka vredna posebne pozornosti in skrbi — iskrene, potem so — naglasa prof. Susmel — enostavno nerazumljivi pogubni ukrepi, ki se izdajajo nekaj časa sem proti Reki. Pisec poživlja Mussolinija, naj reši Reko iz tega žalostnega položaja in iz obupa! ljuba DmMovtt le optimist Meščanska uojna no Kitajskem Kralj v Vidmu VIDEM, 5. Danes točno ob 9. uri pred-poldne je prispel kralj s posebnim vlakom v Videm. Na kolodvoru so ga pričakovali med drugimi poslanec Spezzotti, državni podtajnik financ, poslanec Banelli, podtajnik industrije, senatorji Morpurgo, Di Brazza, Bombig, Pitacco in Rota, poslanci Besednjak, Pisenti, Marani, Leicht in Suvich. Po običajnih pozdravih in pregledu častnih čet se je kralj odpeljal v vide*ski grad, kjer ga je pričakovalo nad 300 županov iz Furlanije. Posamično jih je predstavil kralju poslanec Spezzotti. Po dovršenem sprejemu se je prikazal na grajskem balkonu brezštevilni množici, ki ga je navdušeno pozdravljala. V spremstvu oblasti je nato odšel na trg Porta Venezia ter položil venec na spomenik, ki so ga postavili meščani v spomin padlim vojakom. V popoldanskih urah je obiskal sirotišnico v Cividale in Trigesimo, kjer je prisostvoval odkritju spomenika v svetovni vojni umrlim domačinom. Liberalci stavijo posole vladi Zmaga centruma na kongresu v Livornu LIVORNO, 6. Danes dopoldne se je vršilo glasovanje o predlogih, ki sta jih stavila Ricci in Pclazzi. Ricciiev predlog, ki se je glasil za brezpogojno sodelovanje s fašizmom, je bil zavrnjen s 23.000 glasovi proti 10.680. Nasprotno je bil predlog Pelazzija sprejet s 22.818 proti 8005 glasovom. Pedrazzijev predlog, ki je predlog centruma stranke, ne govori o kakem sodelovanju z vlado, ampak samo nalaga vodstvu liberalne stranke, da čuva gotova načela, ki se jih končno lahko smatra za pogoje sedanji vladi, ako hoče imeti še liberalce na svoji strani. Predlog zahteva vzpostavo zakona, razpustitev prostovoljne milice, spoštovanje ustave, razpis občinskih volitev ter popolno prostost glede vpisanja v stanovske organizacije; predvsem pa zahteva predlog popolno avtonomijo liberalne stranke. Značilno, da vsebuje ta resolucija iste zahteve, kakor resolucija, ki je bila sprejeta na zboro-vanu bojevnikov v Assisi. Zmagala je torej srednja struja in sicer z izredno premočjo. Za njen predlog je glasovalo tudi precejšnje število pristašev skrajne opozicije proti fašistom* ki je sestavljena večinoma iz mladih politikov. LIVORNO, 6. Na popoldanski seji ,e kongres sklenil, naj se vrši 6. julija 1925. proslava Cavourja v Turinu. Nato je tajnik sporočil izid dopoldanskega glasovanja. Predlog Ricci: 34.534 glasujočih, 10.680 za, 23.623 proti, 231 niso glasovali. Predlog Pedrazzi: 31.731 glasujočih, 23.714 za, 5.490 proti, glasovalo jih ni 2527. Končno je kongres odobril še pravila stranke. Za tesnejše znižanje med Francijo In Halo antanto BEOGRAD, 5. V Beograd je prispel francoski general Guillaume, eden izmed glavnih poveljnikov solunske fronte. V prisotnosti francoskega poslanika de Buillyja je imel general Guillaume dopoldne daljšo konferenco z gg. Davidovićem in Marinkovičem. Opoldne je bil na francoskem poslaništvu obed, ki se ga je udeležil tudi zunanji minister Marinkovič. Zvečer je bil odlični gost povabljen h kralju na večerjo. * O misiji generala Guillaume, ki potuje iz Beograda v Solun in Atene, se razširjajo razne verzije. Po eni verziji je njegova misija v zvezi s položajem v Grčiji, ki postaja zopet kritičen, po drugi pa je generalova naloga doseči skupen nastop Jugoslavije in Grčije proti Albaniji, iz katere se pripravljajo novi napadi v obe sosedni državi, BEOGRADt 6. (Izv.) Včeraj je gen. Guillaume posetil predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanoviča. Zunanji minister Marinkovič je zvečer priredil na svojem domu svečan banket na čast generalu, katerega se je udeležil tudi francoski poslanik, V političnih krogih prevladuje mnenje, da ima misija čisto političen značaj in da je predvsem v zvezi z željo Francije, da bi prišlo do večjega zbližanja med Francijo in Malo antanto Kačaki pripravljajo vpade na jugoslavensko ozemlje TIRANA, 6, Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da pripravljajo kačaki nov napad na jugoslavensko ozemlje. Tako n. pr. se je razširila vest, da je kačak Bo-škovič prejel od bolgarske vlade nagrado 150.000 levov, da pripravi Čete za vpad v Jugoslavijo. Stališče vlade utrjeno, četudi radičevci ne vstopijo v vlado BEOGRAD, 6. (Izv.) Politični položaj ni še popolnoma razjašnjen. Tudi sobotna avdijenca Davidovića pri kralju ni v zadevi vstopa radlčevcev v vlado dovedla do nikake razjasnitve. Sicer pa so vladni krogi zelo optimistično razpoloženi; tudi ministrski predsednik Davidović je velik optimist. Neki član vlade je izjavil novinarjem, da ne razume, čemu opozicijski tisk venomer piše o ostavki vlade. Saj je položaj vlade popolnoma stalen. Vlada bo ostala na svojem mestu, - četudi radičevci ne vstopijo v vlado. Da ni kralj podpisal še ukaza o imenovanju novih ministrov (ra-dičevcev), so, po mnenju vlade, krive ma-hinacije opozicije.__ Zakon o pobijanju korupcije v Jugoslaviji BEOGRAD, 5. Kralj je sprejel ministra pravde Hrasoico, ki je predložil zakonski načrt o pobijanju korupcije v predsankcijo. Zakonski načrt bo jutri izročen narodni skupščini. _ Čete province Ki Li A Hapeng se umikajo MUKDEN, 6. Glasom poročil Kjang Tso Lina je del tretje brigade pod poveljstvom generala Kjang Su Kjanga prestri^el pot umikajočim se četam province Ki Li A Hapeng ter zajel eno brigado. PEKING, 6. List «Nord China Standard« poroča; V Daironu je nek parnik izkrcal zrakoplove. Prevzeli so jih zastopniki Kjang Tso Lina. Majhna bojna ladja iz Mukdena, ki je vozila orožje in strelivo proti otoku Tahana, je bila zajeta od vladne križarke. Predsednik republike je nagradil posadko kiržarke radi tega čina j z zneskom dveh tisoč dolarjev, PEKING, 6. Predpriprave za izdajanje bonov kitajskega vojnega posojila v znesku 4,200.000 dolarjev so se zaključile. Vsled zahteve generalnega inšpektorja pomorskih carin je kitajska vlada ukrenila potrebne korake, da se uporabi vojno j posojilo le za kritje stroškov civilne u-prave in za vzdrževanje reda v prestolici za časa sedanje notranje krize. Afganistan kupuje zrakoplove v Rusiji MOSKVA, 6. Zrakoplovci so preleteli z zrakoplovi, ki jih je nabavila afganistan- j ska vlada v Rusiji, zračno črto Traneca -j Kabul. Brzojavka iz Kabula pravi, da so j prebivalci priredili velike svečanosti le- i talcem, ki so prvič v zgodovini avijatike preleteli popolnoma nepoznano pot. Združitev Bubate s sovjetsko Rusijo MOSKVA, 6. Izredni poslanik Buhare Jusuf Zade je izročil Čičerinu noto, v ka-' teri se sporoča sklep parlamenta Buhare, ■ da se spremeni ljudska sovjetska republika Buhara v socijalistično sovjetsko republiko ter se združi s sovjetsko Rusijo. V imenovani noti je izražena tudi želja, da se izvrši v centralni Aziji državna razmejitev. _ Nor kralj države Heđžas PARIZ, 6. Agencija Ha vas poroča iz Kaira: Emir Ali je prevzel prestol države Hedžas, a ne kalifat. Maroško bojišče MADRID, 6. Uradno poročilo o operacijah na maroškem bojišču pravi: V odseku Ksauena nadaljujemo z odvažanjem ranjencev v zaledje. V Laurki je situacija neizpremenjena. Izid državnozborskih volitev v Švediji STOCKHOLM, 6. Izid volitev je sledeči: Socijalisti so dobili 104, komunisti 5, poslanci desnice 64, liberalci 27, kmečka stranka 24, stari liberalci 4 in neodvisni 2 mandata. Povodenj v Franciji PARIZ, 6. Vsled neprestanega deže-vanja je reka Rhone izredno visoko na-rastla ter poplavila okolico Tarascona, Avignonea, Arlesa in Beancairea. Južna železniška proga med Freinsom in Saint Aagulfom je močno poškodovana. Tudi promet med Saint Raphaelom in Roques-brunean je ukinjen. klonila najčastnejšo ločitev. Je to zaključek, ki ga ki ga obseva sijaj življenja, neizmerno bogatega na plemenitem stremljenju, neprestanem trudu in delu, blagoslovljenem od uspehov. DNEVNE VESTI , p"-':,(—.....-.—;.....|| Massollnl ostane revolucionar p fVfiriil KOniKVarje\ a g Znano je spretno manevriranje fašistov Karla Ponikvarjeva, rojena Gennekova, je Iucj>0»: ki dosegla svoj višek v pohodu včeraj v zjutranjih urah v mestni bolnišnici na? Rim- V slučaju da opozicija oporeka zatisnila svoje trudne oči v večni sen po težki! sedanji vladni stranki oziroma vladi kake in mučni bolezni 1 njo odhaja v večnost prednosti ali pa da ji očita neustavnost žena s tolikimi vrlinami duha in uma, kakor gotovih ukrepov, tedaj se sedanja vlada jih je še malo takih porodila slovenska mati sklicuje na «revo!ucijo», ki je rodila to svojemu narodu v teh naših pokrajinah. Po- vlado in ji potemtakem kot revolucijo-: kojnici je bil na zaključku njenega življenja ; narni VJda]a poSebne pravice. Na dru-prisojen pregrenek kelih trpljenja ki pa ga ■ . strani se ^ zek) gosto ^ e je prenašata boguuaa.no in z junaštvo;.; ple- 1 i- • - . , • 1 - menite ženske luše. Previdnost pa ji je na- Mussolini ponaša z ustavnostjo sedanje 1-1 __.«__.__-„_ . ... t 1 . . vlade in režima sploh; v dokaz navaja razna dejstva, posebno pa se rad sklicuje na parlament, češ da ga ni odpravil, ter na ustavo sploh (pustil je kralju njegovo oblast itd.). Karla Ponikvarjeva si je izvolila učiteljski! V svojem toliko pričakovanem govoru, poklic. Najprej je službovala v Skmljah v vi- j ki ga je imel na banketu Ustavnega udru-pavski dolini« potem v tržaški okolici — na ženja (Associazione Costituzionale) v Mi- ^ Sv* lyanu' ~ do' lanu, pa se je ministrski predsednik po-leta .1892 ko m je izvofala za druga svojega | poittoma odkrito p(ystavil na protiustavno življenja po plemenitosti m značajnosti so- L .... »r . j m j u rodno si dušo - našega blagega Karla Po- stališče. Uvodoma je sam poudaril, da bo nikvarja. govoril zelo jasno m priznati je treba, da . „ , ... .... je to tudi storil. Omenil je — kakor na-V vsem 1tem času je pokojnica na,agilne,še vadno _ zasiuge zdanje vlade na polju m z idealno vnemo sodelovala na vsem sno-__. . s \* K : vanju našega narodnega ženstva. Pa tudi notranje in zunanje politike; upravna in brez strahu. Že kot učiteljica — torej v po- sols^a reforma,. aneksija Reke, ltalijansko-Iožaju težke odvisnosti od sovražnih nam sil mski sporazum itd. Zelo značilen je oni — je nastopala na naših prireditvah kot dra- stavek, v katerem pravi, da mu ne vrejo matična igralka. Tako n. pr. tudi v redutni po glavi nikake cezarske sanje, ampak da dvorani gledališča Rossetti. Ko se je potem ga ni državljana, ki bi bil bolj vdan naše skromno gledališče v Narodnem domu kralju kakor on. razvijalo in "zvilo do častne višine, mu je R . . u Mussolini o parlamentu bila pokoina Karla najzanesljivejši steber, . . • 1 i_ 1 11 « navdu&ena podpornica. Zato se je nje jubi- ustaV sPfoh. ods>e™ ^lo lepo m do- leini nastop povspel v slavje, kakoršnega še volJ Jasno 12 njegove trditve, da se fašisti ni doživela slovenska žena na tem ozemlju, ne smejo spravljati v isto vrsto z ostalimi Bilo je cvetja, darov in prisrčnih ovacij. strankami, ter naslednji stavek: Ne srna-Karla Ponikvarjeva je bila odlična in ne- tramo, da je parlament edini prostor, v umoma delavka na vseh poljih širjenja kulture katerem more najti država svoje redne in — posebno tudi na polju naše šolske obramb-: pravilne rešitve. Ako skriva beseda nor-ne organizacije. In to neustrašeno, na prvih, malizacija ta pomen, potem jo zavračam». izpostavljenih mestih. Več let je bila pred- Mussolini torej zavrača normalizacijo, ki ? podružnice sv Cirila in Me-; bi dak parlamentu zopet oblast zakono-toda. Na tem mestu ie razvijala tako uspesno 1 • 1 --- 1 u x 1 j ±- j-delovanje, da se je ta podružnica povzpela da>skupščine, ker hoče vladati tudi v prvo vrsto ženskih podružnic v vseh sloven- j Protl volH parlamenta; saj ,e v enem iz-skih deželah. Svojo vnemo, ljubezen in skrb med prejšnjih govorov rekel, da vlada ne za ženstvo širokih slojev je posvedočala z de- pade, dokler noče. janji Človekoljubja kot predsednica zavoda «Nikakih pogojev od nikogar, niti od sv. Nikolaja. V zadnjih letth je bila tudi pred- svoje lastne stranke nočem!» je zaklical sednica svetoivanske podružnice Človekoljub-, Mussolini liberalcem, zbranim na kon-nega ženskega udruženja. j gresu v Livornu. Gotovo je bil ministrski Življenje Karle Pomkvarjeve je bilo n®- predsednik natančno informiran o razpo-prestano plemenito hotenje in žrtvovanje za fožcniu v Livornu, ki ni'bilo vladi ravno erije zene, ki z žarom duše ljubi svoj narod. Driiarno A liberalci sp nkn »ctrašili te To življenje je donaialo toiiko sadov, da je PJ1)?2.110-. A ? • u • ^ YStrra.SlU te ugled te žene segal preko mej našega PK- gr°zn,e in zadnje brzojavke iz Livorna morja v vse slovenske deiefe, kjer je imela pravijo, da je z velikansko večino prodrl neštevilo znank, prijateljic, čestitk in bivših; predlog, ki ga je stavil Pedrazzi, t. j. sotrudnlc. Vse te bodo — kakor mi tukaj predlog za pogojno sodelovanje. Kaj se-z žgočo boljo v srcu h& solzo v očesu spre-! daj? Ali Mussolini umakne svoje besede, jemale vegt o smrti Karle Ponikvarjeve. Vsi, ali odstopi Sarrocchi, ali ostane v vladi in ki smo jo poamaH in videti na plemenitem izstopi iz liberalne stranke, ali pride do Jubilej vrlega narodnega druitva V proslavo 25-letnice svoje ustanovitve priredi pevsko in bralno društvo «Sla vec* v Ricmanjih v nedeljo, 12. t. m. veliko vrtno veselico z obširnim sporedom. Do sedaj 90 obljubila svoije sodelovanje bratska društva «Kofo» iz Trsta in «Svetoivansko pevsko društvo«. Ni treba posebej omenjati zaslug, ki si jih je društvo «Slavec» pridobilo s svojim neumornim delom v tej kratki dobi svojega obstanka. Ni bilo v zadnjih petindvajsetih letih skoraj prireditve, pri kateri bi društvo «Siavec» ne sodelovalo. Kdo se ne spominja ljudskih taborov in slavnosti ob priliki razvitij zastav pev. društva ____------otrn lom nr » • OiOVcnK v ien -i "r-""-------7', . sv™ ■ « . u . T- . JmŽLS roka predstojnikov jo je premestila na tukaj- kipečega živcema. Tam ie ona doma! IMajOol) (... otro§ki>*rtec Sedaj je deloma dobila za-sta navdušili občinstvo arija Minke iz opere , d . tako krivično in le za odredilelje ♦Gorenjski slavček, m Mu^ski>eva «V ; ^oniievaino postopanje, ter je preme- kotu-, v katerih je imelo priliko občudovati ; ^ gvo|c prelje bivališče, v Gorico, da vso krasoto in tehniko glasa gospe Lovšetove ^^ zo poufcuje nemščino. Le težkega srca kot koloraturne pevkinje. Aplavz občinstva ie ( ^ iočimo Tolrointi od inteligentne in značajne bil tako freneličen in tako kategoričen, da je pro*fesorice morala gospa Lovšetova, hočeš-nočeš, ta dva j 1" • ^ ^ ^ .tefko. slovo smo imeli kosa ponavljati. _ . . / , . ,!i___:__ C«m na trgu Cavour dne 6. L m. (Oddaja na debelo) Vrsta sočivja ozlr. sadja za 100 kg\ Česen..................Ij #00—400 rdeča pesa........... 50— 60 korenje............ 40— 60 glavato zelje ......... 5«— «0 karfijol............ 1S0—140 čebula............. 60— 65 fižol v stroga......... 100—120 fižol..............60—110 fige.............. 80—100 salatu.............. 80—100 limone............. 8.—13.40 melancane......... 85— 60 jabolka............ 40—100 . orehi ..............220 paprika.........— krompir............ 4i)— 60 hruške............. 100—200 breskve ........ • • .« — grah.............. 820—280 paradižniki........... 50—100 koptaDj............ 75—135 radič............. 30—330 spinača............ 100—150 grozdje............ 110—26U bače............. 60—130 repa...............40 Mali oglasi KOLAR, poldeiavec, se i$če. Via Cunicull žt. 13. 1273 OTOMANE, platnene postelje, vzmeti, žim-nice vseh vrst po najnižih cenah, Via So- litario 11, I.___1274 SPALNE SOBE od 950 naprej, kuhinje, omare umivalniki, nočne omarice, slike, stolice, obešala, izb era postelj, vzmeti, flmsuc, ogledal, po najzmeraejgih cenah. Prodajalna Via Ajncata 1. 1275 HIŠNO, srednje starosti nnčano v kuhanju, išče gospod, samec. Zahtevajo se spričevala. Via Milano 18, IV., Mandotfo. Predstaviti se od 8 do 10 ali od 3 do 6. 1276 MLEKARNA Božič, T«t, vta Boccacio SL 4, išče tedensko do 30 kg čajnega masla, prve vrste. 1290 BABICA, izkušena, sprejema nomžg na dam. Via Chiozza 50, pritM^. 1259 VINOGRADI se oddajo, na poimfcn, poSteni družini brez otrok; tadi stanovanje. ViDa Tda, Grijan pii Trstu. 1266 UČENEC, zmožen popolnoma italijanskega jezika, se sprejme v manufakturno trgovino-. Ponudbe pod «U€enec» na upravn&tvo. 1272 ZASTOPSTVA i za dobroidoč, rentabilen predmet v vse večje kraje Julijske Krajine oddamo. Prednost imajo elektrotehnična podjetja. Potreben kapital cca. Lit 1000.— Ponudbe na AJoma Com-pany — Ljubljana pod «2>ober zaslužek«. BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik ca razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 968 URARSKI pomočnik z večletno prakso, išče . Naslov: Vek osla v Rebec, Postojna službe, št. 261. 1254 KRONE srebrne po L 2.05, gokiinarje 5.50, 20 kronske zlate 92.— Via Pondares 6/1. 20 Pohištvo za dom Najfinejše vrste. Pohištvo za urade Navadna in amerikanska vrsta. Zajamčena kakovost. :: M. STEINER:: D. X o. z. TRST, na Gena 17 — Via Paaliaaa 1 Zlato, srebro, krone, platin, zobovie kupuje Zlatarno Albert Poob Trst, Via Maizini 46 (25) Aftineria IHefaifi Preziosi družba z ora J. (29) Trs! - Via Artisti 9 - Trst kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar ONE PO L urarna in zlatarna Plazza Garibaldi štev. 21 Telefon 3*29. POVH ALOJZIJ t Po dolgem in mučnem trpljenju je danes mirno zaspala naša iskreno ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra in tašča Karla Ponikvar roj. Gerrnak Pogreb se bo vrffll v torek ob 15.30 iz mestne bolnišnice Kra- ■ rj? 5 ljlca Elena. V TRSTU, d oktobra 1924. Fran, soprog. Vera Kernev, MIlan (odsoten), Olga, otroci. Anton Oeriaek, brat Dr. Josip Kernev, zet Dušan Kernev, nečak. 602 K M sB f1 V soboto 4. t. m. nam je umrl v 74. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi, brat, svak in stric, gospod Ferdinand Gaspari žlvlnozdravni&ki nadzornik v p.f Imejltelj častnega diploma za žfvlnozdravmštvo in posestnik. Pogreb se je vršil v nedeljo, 5. oktobra t. L, ob 16. uri na tukajšnje pokopališče. POSTOJNA, dne 6. oktobra 1924. Marija vdova Lenger, sestra. Karel, brat. Ema Gaspari, svakinja. Ferdinand Lenger, Ferdinand Gaspari, Štefanija Strasser, Marija Logar, vnuki. Vsi ostali sorodniki. (603) Občinstvo je sicer smatralo za glavno točko večera nastepa g.e Lovšetove, toda g. Lipizer Tolmirici te dni. Zapustil nas je občinski tajnik. Kdo da nas bo pa sedaj metal iz občinskega Lovšetove toda g L-ipnzer ^ ko bomo tam govorili slovensko, se si je znal s svojim lepim podanem G»e|ov« ; ^žalostjo. Bo pa že poskrbel c-mol sonate za godi m glasovir m Tenaghe- vprasuj^o ^ ^ primerno nado- jeve arije tako osvopti srca posli.salcev, d a ,e nas skrbm ne «obcagamo,. Pa bil tudi on deležen burnih aplavzov Wk ^^^^ davck nas bo malce < po- aplavzov pa je dosegel z <■ demagoškom Kreis- | lerievo iebesfreund*, ki pač nima nikake Kiotutai«. viSe muzikalne vrednosti. Videlo se je. da g. j (Društveno gibanje) Malo neurja se ie pa Lipizer ne pozna samo izborno strun svoie^a le izlilo na občnem zboru Rokodelskegabral-. P. p _______ t„Ai „od* društva. No. Da škode ravno ni bilo. U inštrumenta, ampak prav dobro tudi strune goriškega občinstva. Še na enega ne smemo poiabitJ. kateremu gre iako velika zasluga za to. da ie sobotni koncert tako dobro uspel. G. Ciril Eržen je namreč z globokim razumevanjem in veliko spretnostjo spremljal na klavirju tako g. Lov-šetovo kakor g. Lipizerja. Posebno jasno je prišla lepota njegove igre do veljave v Grre-govi sonati, kjer je imel skupno z gosli samostojno vlogo. Smelo lahko rečemo, da smo le izredka imeli priliko slišati take spremlje-valce. Pričetek sezone je bil lep in želimo si, da bi bil njen nadalini potek in konec vsaj približno tako lep. Koncert je bil razmeroma dobro obiskan, toda g.a Lovšetova bi vsekakor zaslužila razprodano dvorano. Izstop odv. Verzegnassč-ja iz mestnega ■veta. Odvetnik Verzegnassi je podal te netto. HH PODLISTEK W. Collms: BREZ IMENA Kapitan ga je prakmil. Še predno fe dovriil prvi stavek. , «Oprostite gospod«, je rekel % najbolj dostojanstvenim glasom; «£e imate tajne, teamj kar recite in stvar je pri kraj«. J«« « v«; ljujem v tajne drugih oseb. Samo opozoaati vas hočem, gospod Vanstooe, da aem se vam včeraj brez obotavljanja razkril, in kakor mi je vaša družba prijetna, vendar jo morem uživati le pod istim pogojem.® «Ni se m vas nameraval žaliti,* je »»kel^ gospod Vanstone potrto. -Čemu me: prekinjate, gospod Bygrave? Cemu mi ne dovohte, da vam pojasnim atvar? Nisem imel namena žaliti.* . i .O žalitvi ni govora, gospod. V» imate po- polno pravico držati svoje tajne zase. Nisem užaljen, samo zahtevam zase isto pravico, ki vam jo jaz dajem.» Kapitan je dostojanstveno vstal, pozvonil in rekel služkinji: cRecite gospici Bygrave, da smo prenesli naS Šzprehod na drag dan in ni treba, da se trudi priti doH~» To odločno postopanje ie imelo zaželjeni učinek. Noel Vanstone si je nujno prosil za pomene k na Štiri oči predno se to naročilo izvrši. Kapdtanova strogost je nekoliko po-oustila, poslal je služkinjo proč ter se *of>f* vsedel na stol in mirno pričakoval nadaljnih dogodkov. Pri svojih operacijah, ki so temeljile na slabem značaju njegovega gosta, je imel znatno prednost pred gospod Lecoont: ženska ljubosumnečnost ni slabila njegove razsodnosti in ni podcenjeval vtisa^ ki ga je Magdalena napravila na Noela Vanstoneja. Moč lepote mlajše ženske je «la, ki je starejša ženska navadno podcenjuje. •Tako ste nagli, gospod BygTave, — ne privoščite mi časa — nočete slišati, kaj vam imam povedati!® je tožil Noel Vanstone, ko je šla dekla iz sobe. •To je moja rodbinska napaka, gospod, kri Bygravejev. Oprostite. Sedaj sva sama, če torej želite, pridite k stvari.* Postavljen pred izbiro izgubiti Magdaitnino druščino ali izdati gospo Lecount, ne poznavajoč končni smoter upraviteljice in pod nepremičnim pogledom vpraša jočega očesa zapitana Wraggeja, je Noel Vanstone kmalu za-Itolebal. Podal je zmeden poročilo gospe Lecount in položil zganjeni listič v kapitanov« roke. Zaslutil je resnico, ko je zagledal skrivnostni istič. Stopil je k oknu, ga odprl in bral sledeč e vrstic e: .Gospod Noel, blagovolite primerjati mlado damo, ko se ž njo snkiete, z naslednjuu popisom, ki mi ga je poslal neki prijatelj. Izvedeli boste za ime popisane osebe, ko vas boco lastne oči prisilile verjeti, česar ne bi verjeli samo pričevanju Vaše Virginije Lecount.»