TEDNIK
DELOVNEGA •
^JUDSTVA
LETO XXVIII. ŠT. 24 PTUJ, 26. JUNIJA 1975 CENA 2 DIN
Tudi razvoj krajevnih skupnosti
MAJDA GASPARI IN VIDA RUDOLF STA OBISKALI OBČINO
ORMOŽ
Prejšnji teden v petek sta obiskali občino Ormož Majda Gaspari, članica
izvršnega komiteja CK ZKS in Vida Rudolf, predsednica izvršnega odbora
republiške skupnosti otroškega varstva. Ogledali sta si več otroških vrtcev ter
se v Središču ob Dravi pogovarjali o možnostih za gradnjo te, za ta kraj več
kot potrebne vzgojno varstvene ustanove. Beseda je tekla tudi o nadaljnjih
možnostih odpiranja novih potujočih vrtcev. Doslej'delujejo na območju
občine trije, gre pa za otvoritev četrtega na Litmerku.
Istega dne popoldan sta'se sestali z občinskim družbenopoUtičnim
aktivom ter predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti 's področja
izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in sociale. Ker tovarišica
Gasparijeva dela na področju socialne poHtike, so Ormožani podali
obširnejšo informacijo o življenju, delu, problemih, in uspehih na vseh
navedenih področjih. Fnotno je bilo mnenje, da je tudi na teh področjih
solidarnost že močno prevladala nekdanje probleme, vendar se še vedno
odpirajo novi. Glede teh prizadevanj v Ormožu sta'se obe gostji pohvalno
izrazili predvsem zato, ker se ni razvijalo samo občinsko' središče, temveč
tudi krajevne skupnosti.' To velja bolj za področje šolstva in otroškega
varstva, manj pa za zdravstvo. , jr
Gostji iz Ljubljane sta si ogledali tudi povsem novi vrtec pri
Miklavžu, ki so ga odprli minulo nedeljo. O tem in prazniku KS
Miklavž poročamo na 3. strani. Foto: J. Rakuša
ORMOŽ V SOBOTO IN NEDEUO
Zlet gasilk - 3500 udeleženk
Na zborovanju v nedeljo bo govorila Ivanka Vrhovčak,
generalna sekretarka republiškega sveta zveze sindikatov
Slovenije
V Tedniku smo že poročali, da
bo v Soboto in nedeljo - 28. in
29. junija v okviru mednarodnega
leta   žensk    in   v   počastitev
30-letmce osvoboditve republiški
zlet žena-gasilk. V soboto bo
najprej posvetovanje o pestrih
oblikah   dela  članic  v  gasilski
organizaciji, popoldan bo ogled
nekaterih razstav, koncert ormo-
ške godbe ter zvečer kulturni
program v Mestni grabi z
nastopom folklornih skupin iz
Koprivnice, ki mu bo sledilo
splošno ljudsko rajanje z ognjeme-
tom in drugimi rečmi.
Načrtujejo, da bo v nedeljo,
drugi dan zleta, prišlo v Ormož
okrog 3.500 žena-gasilk iz vse
Slovenije. Po budnici bo najprej
koncert godbe mariborskih gasil-
cev, sledila bo povorka, ob 11. uri
pa bo zborovanje pred ormoškim
gradom. Tu bo slavnostni govor-
nik Ivanka Vrhovčakova, general-
na sekretarka republiškega sveta
zveze sindikatov Slovenije. Sledila
bo gasilska vaja članic s prikazom
več vrst gašenja in reševanja ljudi
iz „gorečih" stavb.
Ormož se je na srečanje dobro
pripravil in prepričani smo lahko,
da bo šlo vse po sreči. jr
Danes seja 80 Ormož
Predsednik ormoške občinske
skupščine Mirko Novak je sklical za
danes XI. skupno sejo zbora
združenega dela, zbora krajevnih
skupnosti in družbenopolitičnega
zbora skupščine občine Ormož.
Delegati bodo med drugim obravna:
vali poročilo o delu občinske
telesnokulturne skupnosti ter poro-
čilo o delu izvršnega sveta in
upravnih organov SO Ormož za
preteklo leto. Po delegatskih
vprašanjih in odgovorih se bodo
delegati sešli na ločenih sejah ter
tako obravnavali nekaj družbenih
dogovorov ter odločali o sprejetju
nekaterih sklepov, med njimi o
postavitvi spomenika narodnemu
heroju Jožetu Kerenčiču, ureditvi
okolja na Mestnem trgu, kjer bo stal
spomenik ter o načinu financiranja
teh del. Na dnevnem redu je tudi
nekaj kadrovskih zadev: razrešitev
in imenovanje komandirja postaje
Milice Ormož ter ravnateljev
osnovnih šol Velika Nedelja in
Tomaž pri Ormožu.
jr<
DRUŽBENOPOLITIČNI UTRIP
S SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZKS PTUJ
Občinska konferenca ZKS je na
zadnji seji, ki je bila v sredo, 18.
junija, posvetila veUko pozornost
osrednji točki dnevnega reda seje, t.
j. oceni družbenopolitičnih razmer v
občini Ptuj in uresničevanju stališč
IV. seje CK ZKS, ki zahteva od
komunistov na vseh področjih,
življenja in dela, objektivno, kri-
tično, konstruktivno, stalno, spret-
no in celovito oceno politične
situacije. Razprava je pokazala na
ugodne družbenopolitične razmere
v občini, da pa še vedno ostaja del
komunistov izven IV. seje CK ZKS.
Gospodarstvo je še vedno nelikvid-
no. Združevanja v gospodarstvu in
negospodarstvu potekajo uspešno,
vendar so ponekod prepočasna.
Konferenca je tudi spregovorila o
delegatskem vprašanju ter o uspo-
sabljanju delegatov. Veliko bi bilo
moč narediti na tem področju s
poverjeniki za idejnopolitično uspo-
sabljanje, je bilo povedano. Bogata
in ustvarjalna razprava na občinski
konferenci je v sklopu številnih ocen
in mnenj našla ugodne pokazatelje
za nadaljnjo politično pot v
občinski organizaciji. MG
ANATOLIJ KARPOV NAŠ GOST
Med gostovanjem po Jugoslaviji je
Anatolij Karpov, svetovni šahovski
prvak, v ponedeljek, 23. junija
obiskal tudi Ptuj. Sprejem zanj je
)ripravilo trgovsko podjetje Izbira
*tuj, ki je že tretje leto zapored
patron šahovskega društva Izbira
Ptuj. V imenu podjetja ga je
pozdravil Bruno Valentin. Karpova
so med njegovim bivanjem v Ptuju
spremljali njegov sekundant in
velemojster Semion Furman, Ljuban
Jakše, predsednik šahovske zveze
Slovenije in Bogdan Fajon, direktor
Vidmarjevega memoriala,. na kate-
rem je Karpov pred dnevi osvojil
prvo mesto. Karpov si je med
bivanjem v Ptuju ogledal tudi
ptujski grad in Bori, kjer je prenočil.
Iz Ptuja je nadaljeval pot v
Dubrovnik; čaka ga še turneja po
Bosni in Hercegovini.
O simultanki poročamo na
športni strani. MG
Anatolij Karpov na simultanki v Ptuju.
2. stran
TEDNI K-ČETRTEK, 26. junija 1975
SLOVENSKA BISTRICA
Komunisti ocenili izvajanje določil ustave
Uveljavljanja ustavnih določil in
izvajanje stabilizacijskega programa
v TOZD in OZD je bila v preteklem
obdobju ena n^širših družbenopo-
litičnih aktivnosti -komunistov pa
tudi velikega števila občanov v
krajevnih skupnostih na območju
občine Slov. Bistrica. To delo je
ocenilo nad 600 družbenopolitičnih
delavcev, gospodarstvenikov in ne-
posrednih proizvajalcev. V akcijo
ocenjevanja doseženih rezultatov v
obdobju zadnjih nekaj mesecev je
bilo vključenih skupno 57 TOZD,
kar i)omeni, da so samo tri ostale ob
strani
Iz uvodne besede sekretarja OK
ZKS Slov. Bistrica Slavka Kleindien-
sta 'je bilo mogoče razbrati, da so
vse ' organizacije in posamezniki
sjffejete zadolžitve uspešno opravili,
nri tem pa ima še posebne zasluge
komisija' za spremljanje in uveljav-
ljanja določil ustave v praksi pri OK
SZDL, ki je delovala ob podpori
vseh' družbenot)olitičnih organizacij
in skupščine občine.
Osnovni namen tako opravljene
analize je bil ugotoviti, v kakšnem
obseg« je bil izboljšan družbenoeko-
nomski položaj delovnega človeka
in združenega dela v procesu odlo-
čanja v vseh'samoupravnih sredinah
in s tem ugotoviti, kako in v
kolikšni meri so uveljavljena določi-
la ustave, stališča zadnjih kongresov
Zveze komunistov, sindikatov in
mladine ter na osnovi ugot(^itev
sprejeti sklepe za nadaljnje delova-
nje.
Na območju občine Slov. Bistrica
so ' po zadnjih ugotovitvah bili
doseženi pomembni uspehi na po-
dročju konstituiranja TOZD in OZD
ter njihovi vpisi v sodni register. V
orgajiizacijah, kjer tega še niso
storili, pa je proces priprav v
zaključm fazi. Od 60 TOZD v
bistriški občini še jih pet ni vpisanih
v sodni register. Prav tako so bile
iskoriščene skoraj v vseh' OZD
možnosti ustanavljanja novih TOZD
in združevanja TOZD in OZD v
druge asociacije združenega dela.
Med ugotovitvami je bilo tudi
poudarjeno, da ekonomski položaj v
nekaterih dejavnostih še vedno ne
zagotavlja popolne kontrole delav--
cev nad rezultati njihovega dela in
delitve sredstev. Takšen primer je
organiziranje delavcev zdravstva v
TOZD, kjer je organizacija še vedno
vertikalna. V TOZD sicer razpravlja-
jo o dohodku, vendar odločanje o
ustvarjenem dohodku kakor tudi
spremljanje elementov dohodka ni
neposredno, kar je oteškoceno glede
na dosedanjo organiziranost TOZD.,
Proučiti bo potrebno še neizkorišče-
ne možnosti na področju vzgoje in
izobražaranja, predvsem v šolah z
(Nadaljevanje na 5. strani)
Jutri zasedanje
zborov 80 Ptuj
Na ločenih sejah bodo jutri
zasedah zbori skupščine občine
Ptuj. Dnevni red družbenopolitične-
ga zbora skupščine občine Ptuj
obsega 18 točk, medtem ko sta
dnevna reda zbora krajevnih skup-
nosti in zbor združenega dela
razširjena za tri točke in sicer bosta
obravnavala poleg ostalega še
predlog odloka o družbeni pomoči v
stanovanjskem gospodarstvu; osnu-
tek odloka o razglasitvi gozda v
Rogoznici za začasno varovalni gozd
in sklep o soglasju k spremembi
firme Mestne lekarne Ptuj. Zbori
bodo začeli z delom z ugotovitvijo
sklepčnosti ter obravnavo zapisni-
kov zadnje seje zbora, nekar bodo
nadaljevali delo z razpravo o
predlogu odloka o uresničevanju
družbene samozaščite v občini Ptuj;
predlogu odloka o največjem številu
učencev pri zasebnih delodajalcih na
področju obrti in gostinstva;
družbenem dogovoru o osnovah in
merilih za določanje osebnega
dohodka in drugih osebnih prejem-
kov voljenih in imenovanih funkcio-
narjev v pravosodju; sklepu o
soglasju k pripojitvi otroške kolonije
- počitniškega doma v Biogradu
n/m k samoupravni interesni
skupnosti otroškega varstva; predlo-
gu odločbe o spremembi in
dopolnitvi odločbe o ustanovitvi
Postaje milice Ptuj in poimenovanju
Šolskega centra za kovinsko stroko
po narodnem heroju Veljku Vlaho-
viču. Na dnevnem redu so še
števUne kadrovske rešitve in imeno-
vanja. -Delegati bodo med drugim
sklepali o soglasju k imenovanju
sekretaija kulturne skupnosti Ptuj,
odločali o imenovanju sekretarjev
posameznih zborov, imenovanju
ravnateljev osnovnih šol v Cirkovcih,
Hajdini in v Trnovski vasi: predlogu
sklepa o razrešitvi sodnika občinske-
ga sodišča v Ptuju; izvolitvi
sodnikov občinskega sodišča v
Ptuju; predlogu sklepa o razrešitvi in
o imenovanju novih članov komisije
za ugotavljanje izvora premoženja;
predlogu sklepa o ustanovitvi
posebne komisije za reševanje
pritožb zoper odločbe o odmeri
samoprispevka in imenovanju njenih
članov; predlogu sklepa o ustano-
vitvi posebne komisije za reševanje
pritožb zoper odločbe o odmeri
samoprispevka in imenovanju njenih
članov; predlogu sklepa o ustano-
vitvi odbora za samoupravno
združevanje sredstev za gradnjo
objektov posebnega družbenega
pomena v občini Ptuj in imenovanju
tajnika komisije za ugotavljanje
izvora premoženja. Zasedanje bodo
zbori končali z delegatskimi vpra-
šanji.
MG
21. SEPTEMBRA BO V PTUJU
Srečanje delavcev bratskih občin
SR Hrvaške in SR Slovenije
v Ptuju se je sest-al' medobčinski
odbor za organizacijo srečanja
'delavcev bratskih občin SR Hrvat-
skein SR Slovenije, ki ga je na seji'v
Koprivnici imenoval medobčinski
odbor občinskih svetov ZSH in ZSS
sodelujočih občin. Odbor sestavlja-
jo: Tomica BLAŽEKA iz Cakovca,
Zvonko HARAMBAŠIC iz Kopriv-
nice, Franjo JURINJAK iz Krapine,
ing. Rudi PERŠAK iz Ormoža,
Feliks 'BAGAR, Edo HOJNIK,
Franc KLEMENČiC in Franjo
2ULA iz Ptuja, ing. Franjo SIFT iz
Slovenske- Bistrice ter Ivica DOMI-
SLOVIC in EmU KERNOUL iz
Varaždina. Predsednik odbora je
podpredsednik občinskega sveta
ZSS Ptuj, Franc KLEMENCIČ.
Odbor je na prvi seji' najprej
sprejel program svojih nalog' in
zasnovo programa delavskega sreč-
anja, ki bo 21. septembra 1975 ob
novem ptujskem rekreacijsko' tu-
rističnem centru. Program srečanja
bo sestavljen iz kulturnega progra-
ma, v katerem bodo nastopale
kulturno umetniške skupine iz vseh-
sodelujočih občin. Poleg tega bo
tudi športno rekreacijski in zabavni
program. V programu bo tudi ogled
ptujske' vinske' kleti, muzejev,,
poskušnja vin in še za marsikaj bodo
morali tega dne poskrbeti Ptujčani.
V odboru so -soglasno' sprejeli
idejo in predlagajo, da bi ob novem
rekreacijdco' turističiiem centru v
Ptuju urediU ALEJO BRATSTVA
IN ENOTNOSTI JUGOSLO-
VANSKIH NARODOV, v kateri
bodo posadile prva drevesa delegaci-
je bratskih občin na dan delavskega
srečanja, 21. septembra 1975.
Odbor si 'je po seji- ogledal
gradbišče rekreacijsko^ turističnega
centra v Ptuju, zatem pa še
trim-stezo v Ljudskem vrtu.
Pred odborom je mnogo odgo-
vornih nalog, največ pa prav gotovo
pred Ptujem, ki bo tega dne moral
poskrbeti za prisrčen sprejem v«č
tisoč' delavcev. V priprave je
potrebno vključiti vsa društva, poleg
njih pa zlasti računamo na pomoč
in sodelovanje kmetijskega kombi-
nata Ptuj in meso kombinata
Perutnina Ptuj, ki bosta zlasti lahko
poskrbela za organizacijo dobrih
ptujskih speeialitet. Tudi mesto Ptuj
bo tega dne moralo dobiti
praznično podobo, za kar bodo
poskrbeli občani in krajevna
skupnost Ptuj. Skratka, pred Ptujem
je odgovorna naloga, zato je
potrebno k delu in pripravam
pristopiti takoj.
F. B.
Obveščamo prebivalce naselij
Tržeč, Lancova vas, Videm
in druge, da sta novozgrajena transformatorska postaja v
gramoznici Tržeč za asfaltno bazo in priključni DV
pod napetostjo.
Plezanje po drogovih in jamborju
je nevarno za življenje!
Komisija za volitve,
imenovanja in icadrovska vprašanja
sicupščine občine Ptuj
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. Sodnika za prekrške
pri občinskem sodišču za prekrške Ptuj,
2. Ravnatelja zgodovinskega arfiiva
v Ptuju
POGOJI:
pod 1. kandidati morajo poleg splošnih pogojev iz-
polnjevati še enega od pogojev, ki jih določa
85. člen zakona o prekrških (Uradni list SRS
št. 7-31/73).
pod 2: kandidati morajo poleg splošnih pogojev iz-
polnjevati po 28. členu statuta Zgodovinskega
arhiva Ptuj še naslednje pogoje: da imajo
visoko strokovno izobrazbo filozofske ali
pravne smeri z diplomo in aktivnim znanjem
tujih jezikov (vsaj nemškega).
Kandidati pod 1. in 2. morajo imeti tudi ustrezne
moralno-politične kvalitete.
Pismene priglasitve, kolkovane z upravno takso v znesku
za 2 din in z dokazili o razpisnih pogojih, naj pošljejo
kandidati do 15. julija 1975 komisiji za volitve, imenova-
nja in kadrovska vprašanja skupščine občine Ptuj, Srbski
trg 1.
Komisija za volitve.
Imenovanja in kadrovska vprašanja
skupščine občine Ptuj
TEDNI K-ČETRTEK, 26. junija 1975
stran 3
Prvi kopalci
že 8. avgusta?
Po .^copalni suši' zadnjih let
ptujčani in okoličani nestrpno
pričakujemo delno otvoritev I. faze
rekreacijsko-turističnega centra, ki
bo 8. avgusta - ob občinskem .
grazniku. To nam je zagotovil Franc
Zula, direktor RTC v izgradnji. Delo
je v polnem teku. V zaključni fazi
izgradnje je otroški bazen, intenziv-
no poteka delo tudi pri gradnji
rekreacijskega bazena, tako da bodo
betonska dela predvidoma končana
že ta mesec. Oba bazena bosta
predana v uporabo ob občinskem
prazniku, medtem ko bodo dela na
olimpijskem bazenu začeli v mesecu
juliju in predvidoma končali konec
meseca avgusta. Zaključna gradbena
dela opravljajo tudi, na izgradnji
bazenske tehnike, sanitarij in
garderob. Rekreacijski in otroški
bazen bosta polnjena s termalno
vodo, s čimer bo omogočena
nekoliko daljša kopalna sezona,
seveda ob ugodnih vremenskih
razmerah.
Svojo vlogo v rekreacijsko turi-
stičnem centru ima okolica, zato
bodo z tirejanjem le-te začeli že v
prihodnjem mesecu. Do samega
centra pa bo vodila asfaltna pot.
„Gradnja II. faze rekreacijsko
turističnega centra je trenutno
negotova iz že znanih ukrepov in
predpisov s področja investicijske
politike, ki bodo prizadeli tudi
izgradnjo II. faze. Kljub močnemu
naprezanju odgovornih dejavnikov v
občini je vprašanje, če bomo uspeU
zbrati potrebna sredstva za izgrad-
njo II. faze. Seveda to še ne pomeni,
da se bomo odpovedali tej gradnji;
morda je samo vprašljiv čas
izgradnje, ali bo to že letošnja jesen
ali spomladi prihodnjega leta, v tem
trenutku ne vemo," je zaključil
Franc Žula. Več o tem bo znanega v
prihodnjih dneh,
MG
Dvajseti praznik krajevne skupnosti
v spomin na 24. junij 1944, ko je
bila pri Miklavžu ustanovljena OF,
praznujejo tamkajšnji delovni ljudje
in občani svoj krajevni praznik.
Letos je bilo še posebej slovesno*,
ker je bil jubilejni - dvajseti- v
zaporedju let in ker so tarnkajšnji
gebivalci . dobili novi vrtec in
ajevni vodovod.
Po koncertu ormoške godbe na
pihala je minulo nedeljo gutraj po
položitvi venca na spom.enik žrtvam
II. svetovne vojne številne domačine
in goste 'pozdravil v imenu krajevne
organizacije zveze borcev Slavko
Štampar, Nanizal je dogodke, ki
pomenijo borbo in žrtve miklavžev-
skega okoliša za svobodo naše
domovine. Kal odpora proti
izkoriščanju in zatiran cem -
okupatorjem je v te ljudi vsadil
narodni heroj Jože Kerenčič. Seme
je obrodilo bogate darove, ki se
posebej še sedaj in skozi vseh'30 let
svobode bogato obrestujejo. Sledil
je lepo pripravljen in skrbno izveden
kulturni program. Nastopili so pevci-
in recitatorji tamkajšnje osnovne
šole.
Na slavTiostnj s^ji; ki je sledila
slovesnosti ' pri spomeniku, je
pozdravil prisotne predsednik zbora
delegatov krajevne skupnosti Stanko
Rakovec, spomin na 30. obletnico
osvoboditve pa je obudil Stanko
Kumer, predsednik krajevne konfe-
rence SZDL Miklavž. Temu je
sledilo odpiranje vrtca.
Vzgojno varstvena ustanova pri
iMiklavžu že nekaj let uspešno dela,
vendar je gostovala v prostorih
osnovne šole. Sedaj so malčki dobili
nov prostor in za to slovesnost
pripravili prograrii, ki so ga razdelili
po letnih časih. Posebej zanimiva pa
je bila zadnja točka tega sporeda, ko
so najstarejši med najmlajšimi, tisti
ki zapuščajo brezskrbno otroško
igro, ker bodo jeseni sedli v šolske-
klopi, zapeli pesmico o mini
maturantih- Res lepo je bilo. Pred
nastopom otrok je zbrane pozdravi-
la tajnica SIS otroško varstvo
Ormož Marija Vernikova. Povedala
je nekaj o prizadevanjih za širjenje
otroškega varstva in uspehih, ki so
na območju občine Ormož več kot
zadovoljivi, saj • je že nad 38
odstotkov otrok od 3. do 7. leta
starosti 'vključenih v organizirano
varstvo. Vrtec pri Miklavžu je stal'
200 starih mihjonov, sprejme pa
lahko 60 otrok.
V dopoldanskem in popoldan-
skem času 'je bilo več športnih
srečanj in tekmovanj. V stre-^anju z
vojaško puško so se pomerile ekipe
krajevnih organizacij ZRVS z
območja občine Ormož, tekmovali
so strolci - člani strddcih družin,
živahno pa je bilo tudi na
rokometnem igrišču, kjer je potekal
turnir v malem nogometu.
Popoldan ob 14. uri je po
programu sledila otvoritev vodovo-
da, kije sad'solidarnosti splošnega
vodnega sklada SR Slovenije, SO
Ormož, nekaterih ormoških delov-
'nih kolektivov ter občanov KS
Miklavž. Sledila je gasilska- vaja.
Mladinci so -gasili - iz vodovoda,
odrasli - gasilci društev Miklavž,
Hermanci in VItan-Kog pa so
pognali motorne brizgalne ter iz
zajetja v bližnjem potoku ,,gasili'^
šolsko' zgradbo. Praznik ,so -pri
Miklavžu zaključili s -manjšo
povorko kmetijske' mehanizacije.
Tako je seveda bil končan tako
imenovani uradni del, zakaj veselje
je trajalo ptezno v noč.
Zapis o prazniku KS Miklavž ne bi
bil popoln, če bi ispustili razstavo,
ki je bila letos kar v štirih učilnicah
tamkajšnje šole; v dveh so
razstavljali učenci, v drugih dveh pa
lovci in vinogradniki ter gospodinje.
OdUka letošnjega jubilejnega prazni-
ka je bila tudi številčnost
udeležencev. Kljub lepemu vreme-
nu, ki ga ljudje ta čas potrebujejo za
zapoznelo sušenje sena, je bilo pri
M&lavžu živahno ves dan; ljudje so
prihajali, odhajaU in niti v
opoldanskem času -ni bilo opaziti
zatišja.
jr
Svečanosti pred spomenikom NOV pri Miklavžu se je udeležilo veliko ljudi, ki so bili tudi priča
položitvi venca k spomeniku.
Mladi , jnini maturanti" so prepevali v veselje prisojnih in ker so dobili novi vrtec. Pioniiji-gasilci pa so
odprli vodovodno cev, ter t^o simbolično nakazali otvoritev vodovoda.
Foto: J. Rakuša
PODELILI
172ING0LIČEVIH
BRALNIH ZNAČK
Na nedavni zaključni svečanosti v
okviru letošnjega tekmovanja za
Ingoličevo bralno značko na
osnovni šoli „Gustav Šilih iz
Laporja, so zaključili letošnje
tekmovanje. Svečanosti so se
udeležili tudi nekateri avtorji knjig
iz tekmovalnega gradiva. Učenci
šole so ob tej priložnosti izvedli
bogat kulturni program, v nadaljeva-
nju pa so se z gosti še sproščeno
pogovorili o književnem ustvarjanju.
, Na osnovni šoli v Laporju je bilo
število tekmovalcev enako kot leto
poprej, ko so po številu tekmovalcev
i^akor tudi osvojenih bralnih
Značkah bili med najuspešnejšimi v
občini Slov. Bistrica. Tako so
podelili skupno 172 bralnih značk,
Od tega 48 zlatih, 48 bronastih in 45
'^icibanovih- To pomeni, da je v
tekmovanje vključeno že nad 80
odstotkov učencev te šole.
Tekmovanje za Ingoličevo bralno
^čko poteka med učenci laporske
^ovne šole že sedmo leto.
ffedvsem v zadnjem obdobju se je
* posebno razmahnilo, saj so prešli
^ klubsko delovanje, ki je postalo
^ mnoge bolj privlačno, kar kaže
"•di povečanje števila bralcev,
VH
4. straji
TEDNIK-CETRTEK, 26. junija 197S
Kako preprečiti propadanje
gorskih kmetij v bistriški občini
To je bilo osnovno vprašanje
udeležencev nedavnega posvetovanja
komunistov občine Slov. Bistrica, ki
ga je sklical sekretar OK ZKS Slavko
Kleindienst, udeležili pa so se ga
tudi predstavniki kmetijskega kom-
binata, gozdnega gospodarstva, ob-
činske zemljiške skupnosti, druž-
benopolitičnih organizacij ter skup-
ščine občine Slov. Bistrica. Med
udeleženci so bUi tudi predstavniki
Višje agronomske šole iz Maribora.
Skupno s komunisti te občine so se
zavzemali, da je potrebno v občini
Slov. Bistrica najpozneje do avgusta
letos izdelati konkretnejši akcijski
program razvoja kmetijstva, s
posebnim poudarkom na gorske
kmetije in kmetije v haloškem
območju. V tej smeri so v občini
bile že večkrat obravnavane težave
hitrejšega razvoja, manj pa je bilo
storjenega v praksi. Ni slučaj, da so
se komunisti bistriške občine, na
zadnjem posvetovanju o razvoju
kmetijstva, odločneje zavzeli za
konkretnejše akcije, med katerimi,
so poudarili pomembnosti izdelave
akcijskega programa razvoja kmetij.
Med sklepi je tudi odločitev, da
bodo vodstvo kmetijskega kombi-
nata Slovenska Bistrica in njegova
temeljna združna enota za koopera-
cijo, skupno z drugimi nosilci'
razvoja kmetijstva v občini, izdelali
srednjeročni in kratkoročni razvojni
program kmetijstva občine. V
letošnji jeseni bodo izvedli tudi
zbore kmetov, kjer se bodo
pogovorili o težavah in nadalnjih
načrtih kmetijstva v posemeznih
območjih, izvedU pa bodo tudi širši
izobraževalni program. *
V občini je približno 900 kmetij,
od katerih je okoli 300 še dokaj
trdnih in bi jih bilo mogoče
preusmeriti v sodobnejšo kmetijsko
proizvodnjo, predvsem n<» področju
vzreje živine, gojenja žitaric in
krompirja. Preusmerjenih je že okoli
100 kmetij; -o je mnogo manj od
pričakovanj, kar pa je razultat
skromnih finančnih vlaganj. Pri tem
,gre predvsem za razvoj zasebnih
kmečkih gospodarstev, predvsem
pohorksih kmetij, ki občutno
zaostajajo za razvojem v ravninskih
predelih.
Napredek zasebnih kmečkili go-
spodarstev v bistriški občini je po
zadnjih ugotovitvah v precejšnjem
zaostanku za razvojem v republiki.
To pa še posebno velja za gorske
• kmetije Pohorja in haloškega
predela, ki se uvrščata v nerazvita
območja Slovenije.
Kljub precejšnjim prizadevanjem
za hitrejši razvoj-teh kmetij, v katera
vlagajo Temeljna zadružna enota za
kooperacijo in Gozdno gospodar-
stvo Slov. Bistrica precejšnja
sredstva, so le ta v primerjavi z
potrebami skromna. Pomembna je
tudi obramba vloge pohorskih in
dugih gorskih kmetij za SLO.
V. Horvati
Blizu 80 let stara haloška kmetija v Kočnem je ostala brez
stanovalcev.
V treh 1^
Podpis družbenega dogovora o
izločanju sredstev za stanovanjsko
graditev in ustanovitev solidarnost-
nega sklada sta v občini Slov,
Bistrica prekinila nenačrtno stano-
vanjsko gradnjo, ki je bila vzrok, da
v tej občirii do sprejema družbenega
dogovora ni potekala organizirano,
pa so se tako gradnje zavlačevale, I
tem pa postajale tudi dražje. V letih
1967 do 1973 so zgradili samo 138
stanovanj, kar je bilo daleč pod
potrebami, kot so jih v svojih
stanovanjskih programih rtakazovale
delovne pa tudi druge organizacije
Obdobje med leti 1974 do 1977
naj bi pomenilo pomembnejši in
predvsem odločnejši korak v smeri
reševanja stanovanjske problematike
v občini, saj predvidevajo, da bodo v
tem obdobju v občini zgradiU 2O0
stanovanj. Počasno uvajanje sodob-
ne tehnologije za prehod na
polmontažni sistem stanovanjske
gradnje, s tem pa tudi hitro
povečevanje cen gradbenemu mate-
rialu, ne do volj no izdelani zazidalni
programi in majhna pripravljenost
delovnih organizacij za uresničeva-
nje srednjeročnega načrta stanovanj-
ske gradnje so osnovni vzroki, da je
tudi v najnovejšem programu
stanovanjske gradnje mogoče opazi-
ti zaostajanja.
V občini predvidevajo, da bodo v
letu 1975 dokončali gradnjo 49
stanovanj, medtem ko načrtujejo za
nasledrrje dvoletno programsko
obdobje gradnjo še 77 stanovanj.
Največ jih nameravajo zgraditi v
Slov. Bistrici, Poljčanah, Pragei-
skem, Oplotnici in Sp. Polskavi, kjei
je opaziti tudi največje zanimanje n
individualne gradnje, saj nmogi
dobivajo tudi kredite iz solidarnost-
nega občinskega sklada. V letu 1974
je 65 graditeljev dobilo skupno
okoU 2 miljona din kreditov,
medtem ko so potrebe mnogo večje,
Med težave za počasno stano-
vanjsko gradnjo v bistriški občini
navajajo tudi visoka vlaganja v
investicijska vzdrževanja stanovanj-
skih objektov. V bistriški občini
imajo letos za 176 zgradb in I2O0
stanovanj na razpolago komaj 630
Ostareli kmet
Radio Ljub^ana je 18. marca
poročal o minimalnem delavskem
dohodku posameznika, ki naj bi se
sukal nekje pri din 2400. mesečno v
letu 1975, kar je res potrebno za
živ^enjski obstoj' v današnji nastopa-
joči draginji Temu primerno se
postopoma dvigajo tudi pdcojnine.
Tako je pri tistih, ki so, ali so bili v
delovnem razmerju, ali pa tudi ne, a
niso kmetje.
Oglejmo si te, zadnje! Kmet je
svoječasno' na lastnem gospodarstvu
z živino, potrebnim orodjem
preživljal svojo družino in imel
zaposlitev za njo. Bilje sam delavec,
delod^alec, delovodja, knjigo-in
računovodja, deloma še obrtnk itd.
Vendar so med posameznimi kmeti
življerg!ke in gospodarice razmere
zelo različne. Neenakost -pa še
povečuje posameznic ova raz-
sodnost, ' iznajdljivost, ■ pridnost,
vztr^rtost, • razpoložljiva delovna
sila, oddaljenost od tržišča, možnost
prevoza itd . . . Torg nekdo
gospodari lažje, ndcdo težje, nekdo
izboljšuje gospodarstvo z modernimi
hlevi in vsakovrstnimi stroji in krije
svoje obveznosti, drugi ne more kriti
svojih obveznosti,- stavbe mu
propadajo, zempšča niso ali vsaj ne
zadostno izkoriščena in gospodar-
stvo gre rakovo pot, zlasti tam, kjer
so ostali sami ostareli in onemogli
ljudje na kmetjah. Po še do
nedavnega lepih goricah, kjer je
rastla- vinska trta in dozorevalo
žlahtno grozdje, pokriva zemljišča
plevel in grmičevje. Opuščenih je
tudi mnogo njiv. Kjer je sedaj lepa'
senožet za živino, ki se redno kosi,
je v redu. Toda vsled pomanjkanja
delovne sile- tudi taka zempšča
prerašča plevel in trnje. Jasno-, da se
tako dog^a bolj v hribovskih
predelih, kjer pač zemja bolj po
mačehovsko reže koščdc kruha
obdelovalcu. Mladi so to po veliki
večini uvideli, zapustili rodno
grudo, pobegnili v mesta in
industr|i:a središča ali celo v
tujino.
Uvidevni mladi so torej ušli iz
zagate.' Kaj pa stari? Kako naj živj o
po bregačah, ko dostikrat niti pitne
vode nim^o, ker si je pac ob
vsakem času ne morejo prinesti iz
grabe? Kako naj taki ostareli in
onemogli obdelujejo zemljo in iz nje
pridobgo, in če pridobijo, kako naj
pridelek pospravgo (na ramah v
košu)? Predstavimo si 70 ali 80
-letnega starčka ali starko pod
težkim košem? Kamenito srce se
mora omehčati! Toda, če hoče
živeti, mora garati do popolne
izčrpanosti in še povrh pDkrivati
obveznosti - (davdc, zavarovanje in
drugo). Vsega pač ne more k riti z
din 300.-, ki jih mesečno dobiva
kot pokojnino. Le tu in tam v
takšnih primerih priskočijo na
pomoč otroci, čejih imajo, DOBRE
NAMRl-C.
Ustroj kmetijstva je danes
drugačen kot prej. Obdelava prehaja
iz ročne v mehanizirano. Obstojajo
kooperantske- možnosti. Zdrav-
stvene storitve in zdravljenje v
bolnišnici je solidarno plačano v
zdravstvenem zavarovanju. Otroci
siro-mašnih staršev dobivajo obrok
hrane v šoli brezplačno, vsi pa po
nižji, kot je stvarna cena. Starši
dobivajo otroške doklade. Pd 8 letki
se odpira otrokom pot v širni svet.
So še ugodnosti-k i utirajo mladini
pot v svetlejšo bodočnost in katerih
nekdaj nismo poznali. Mladi si
poljubno izbirajo poklice. Ostareli
pa ost^ajo osam^eni na kmetijah in
ne morejo slediti duhu časan ne
morejo si nabaviti sodobnih strojev,
kjer ne zn^o in tudi ne morejo
ravnati z njimi, za kooperacijo so
nesposobni. So pa člani človeške
družbe in socialistične samoupravne
skupnosti - ki so vložili vse svoje
zmožnosti in sile-od svojih mladih
let v de]Q, pri čemur so jim opešale
moči Kaj z njimi? So upokojenci z
din   300.-   pdcojnine;   poprečna
mesečna pokojnina delavca pa je
vsaj petkrat večja. Oba sta delala.
Oba sta - se izčrpala. Noben se ni
zmožen preživljati. Eden ima
obveznosti,' ki mu lahko dosegajo
celotni mesečni prejemdc, drugi jih
nima. Tako so večerne ure življenja
kmeta in delavca neprimerno
različna.
Naseljenosti ■ podeželja si ■
želimo in se 'borimo proti njej.
Obvarovali se je bomo, če bo
onemogli kmet enako socialno
zaščiten, kot ostali člani naše
socialistične družbe.
LES,
industrijsko trgovsko podjetje Ptuj,
TOZD trgovina
sprejme za določen čas
DVA UPOKOJENCA
za delo v komerciali
POGOJ: Prednost imajo kandidati, ki so vešči dela
v komercialnem poslovanju.
Prijave sprejemamo do 5. julija 1975.
tedni k-Četrte k, 26. junija 1975
stran 5
P Stanovanj
tisoč dinarjev, kar pa je ob dejstvu,
da je nad 50 odstotkov vseh
starejših od 25 let, veliko premalo.
VH
šmartno na pohorju
Mladi so aktivni
v pohorski vasi Šmartno in njeni
okolici živi približno 150 n^adih, ki
jih združuje 00 ZSMS Šmartno.
Dejavnost te organizacije se je še
posebej povečala po volilni konfe-
renci, ko so izvolili novi 7-članski
odbor in sprejeli akcijski program
dela za dveletno mandatno obdobje,
s prizadevnostjo in voljo so mnoge
naloge iz tega programa že uresničili
in tako kraju, kjer je sicer razgibana
kulturna dejavnost, prinesli prav na
tem področju koristne spremembe.
Večkrat organizirajo tudi mladinske
plese ali se sestajajo na družabnih in
drugih srečanjih. Pri svojem delu pa
ne pozabljajo na starejše krajane, ki
jim prav tako večkrat pripravijo
prijetne ure, kar velja še posebno za
praznik žena in drugo.
Dejavnost mladih v Šmartnem je
še posebno usmerjena na področje
delovnih akcij. Letos bodo uredili
več kilometrov krajevnih cest in
skrbeli za lepši zunanji videz kraja.
Posebno aktivnost šo pokazali v
mesecu maju, ko so organizirali več
prireditev v okviru 30. obletnice
osvoboditve in 25. maju, dnevu
mladosti. Ob tej priložnosti so
postavili tudi več majskih dreves in
zakurili kresove ter ob njih izvedli
kulturne   programe,   razgovore   z
borci NOB in družbenopolitičnimi
delavci občine Slov. Bistrica.
Skupina mladih iz Šmartna je
otaskala tudi hišo tov. Tita v
Kumrovcu, njihove športne ekipe pa
so se udeleževale vseh prireditev, ki
jih je OK ZSMS Slov. BisUrica
organizirala v mesecu mladosti.
V poletnih mesecih načrtujejo
organizacijo piknikov; da bi si
zagotovili potrebna finančna sred-
stva pa bodo organizirali še veselico.
Na dan borca, 4. julija, bodo skupaj
s krajevno organizacijo ZZB NOV in
drugimi krajevnimi organizacijami
pripravili pred spomenikom NOB v
Smartnem proslavo, medtem ko
bodo na dan vstaje, 22. julija,
organizirali pohod na bojišče
legendarnega Pohorskega bataljona
nad Osankarico.
Mladi iz Smartna na Pohorju so
prepričani, da jim bo letošnji
akcijski programu^pelo v celoti
uresničiti, saj so ga sprejeli na
osnovi skupnih programov krajevnih
organizacij, pa se tako v akcijah ne
razhajajo. Sicer pa je tudi njihova
dejavnost tesno povezana z življe-
njem in delom kraja, v katerem
živijo in tako dobivajo vedno in
povsod polno podporo starejših
krajanov in organizacij.
VH
komunisti ocenili izvajanje določil ustave
(Nadaljevanje z 2. strani)
podružnicami, prav tako pa bi lahko'
ijelavci delavnih enot, ki sedaj
upravljajo z rezultati svojega dela
prek delegatov v delavskem svetu,-
storili odločnejši korak v odločanju
vsakega zaposlenega.
V razpravah, sodeloval je tudi
Slavko Soršak, sekretar medobčin-
skega sveta ZK, so obravnavah še
vlogo minulega dela, informiranja in
komuniciranje na poti do samou-
pravnih odločitev. Posebno pozor-
nost so posvetili odnosom združene-
ga dela do krajevnih skupnosti. Za
popolno uveljavitev takih stikov bo
potrebno še precej storiti, saj je bilo
ugotovljeno, da je bil v samouprav-
nih aktih mnogih TOZD, predvsem
tistih, ki so dislocirane enote OZD
izven občine, ta odnos nekoliko
slabši
Komunisti bistriške občine so na
sedmi seji^OK ZK razpravljali še o
delu organov samoupravnega delav-
skega nadzora, samoupravnega do-
govarjanja in sporazuihevanje ter
delegatskem sistemu, kakor tudi
ljudski obrambi.
Vse -sklepe, sprejete na osnovi
razprav in predloženega materiala
bodo posredovali vodstvom krajev-
nih skupnosti,'OZD, TOZD in vsem'
družbenopolitičnim organizacijam v
občini, ki bodo na tej osnovi
začrtale nadaljnji program uveljav-
Ijana ustave v praksi in protiinflacij-
skih prizadevanj.       Viktor Horvat
Krvodajalcem nad 400 značk
v soboto, 21, junija popoldne je
bila v Slov. Bistrici osrednja
občinska' svečanost ob praznovanju
100-letnice organizacije RK, 30 let
njenega delovanja v svobodi in
30-letnici prostovoljnega krvoda'
jalstva v Sloveniji in tudi občini, saj
je bila prva takšna akcija že leta
1945, medtem ko so z rednimi in
or^niziranim odvzemom krvi v tej
občini pričeli v letu 195 3.
Občina Slov. Bistrica se • na
področju organizacije RK, pa tudi
rednih prostovoljnih odvzemov krvi
uvršča med uspešnejše v republiki in
ima danes vključeno v vrste 'RK že
nad 5 000 članov. Toliko pa je tudi
mladih članov Rdečega križa,
predvsem v organizacijah na
osnovnih šolah.
Razen humanitarnih nalog, ki jih
pod vodstvom občinskega odbora
RK uspešno izvajajo osnovne
'organizacije na terenu, posvečajo
veliko pozornost tudi krvodajalstvu,
ki deluje izključno na prostovoljni
osnovi Do nedavnega je bilo na
območju občine registriranih nad
7000 Icrvodajalcev, med njimi jih
okoli 400 daruje kri najmanj enkrat
letno. Tako tudi z uresničevanjem
letnega plana odvzema krvi nimajo
težav. Opaziti je celo, da se števUo
krvodajalcev z vsakim letom
povečuje, kar je predvsem rezultat
večjega razumevanja do te humane
akcije v vodstvih TOZD, OZD,
samoupravnih in drugih družbeno-
političnih organizacijah. Posebno
mesto' pri tem ima delovna
organizacija IMPOL iz Slov. Bistrice,
.ki se je v okviru 150-letnice
praznovanja obstoj-a, tokrat tudi na
področju krvodajalstva še posebno
zavzela. Aktiv krvodajalcev te OZD
je tako tudi sodeloval v organizaciji
in izvedbi osrednje občinske-
proslave ob 100-letnici organizacije
RK.
Na osrednji svečanosti organizaci-
je RK in krvodajalstva so na osnovi
doseženih rezultatov podelili obča-
nom nad 400 značk RK za 5,10,
15,20, 20,25 in večkratno darovanje
krvi. Kar 40 občanov je ob tej
priložnosti -prejelo značko RK za
več kot 25-kratno darovanje krvi in
so - bih pred tem sprejeti pri
predsedniku OK SZDL Slov,
Bistrica, ki je bila pokrovitelj
sveean-^^sti krvodajalcev.
Zaključna proslava je bila v avU
osnovne šole Pohorski- odred"
Slov. Bistrica. Številnim udeležen-
cem, krvodajalcem iz vse občine so
člani DPD Svoboda Slov. Bistrica,
moški pevski - zbor in pionirji,
združeni v otroškem pevskem zboru
ter tamburaškcm orkestru pripravil
bogat kulturni program.
V. Horvat
Udeleženci občinske svečanosti ob 100-letnici krvodajalstva v avli
osnovne šole ,JPohorski odred" Slov. Bistrica.
ormož
LETOS 310 OTROK OB MORJE
bo občina ormož dobila svoje prostore
v funtani pri poreču?
Že vrsto let, pa tako tudi letos, organizira občinska zveza prijateljev
mladine Ormož letovanje otrok ob morju. Lastne baze, to je kakšnega doma
občinska zveza nima, zato se mora vsako leto v imenu otrok boriti za
prostor pod soncem našega Jadrana. To pa je vsako leto težje, saj otroci radi
letujejo skupaj s svojimi vrstniki in je zato „naval" iz leta v leto večji. OZP.M
Ormož je letos uspelo dobiti prostor v Biogradu n/m, Baski na Krku in
Poreču. Včasih so otroci ormoške občine letovah samo v Biogradu, kjer ima
svoj dom OZPM Ptuj, vendar so letos zaradi lastnih potreb matične občine
dobili Ormožani samo (zaradi ohranitve dobrih sosedskih odnosov) 40 mest
za 10-dnevno letovanje. V svojih prizadevanjih, da bi ustregla številnim
prijavam, je OZPM Ormož letos morala poiskati druge možnosti in jih tudi
našla. Za 94 otrok, vključeni so tudi učenci POS, so našU prostor v Baski na
Krku. V tamkajšnjem otroškem domu „Dana Šumenjak", ki je last SO
Murska Sobota, bodo letovali 14 dni. V počitniškem taboru občinske zveze
prijateljev mladine Maribor v Poreču bo 12 dni letovalo 51 otrok. Na
tritedensko letovanje v slovenski tabor „Sutjeska" Šmihel pri Novem mestu
(taborjenje na Rogu) bo odšlo 10 učencev iz ormoške občine.
Pri občinski zvezi prijateljev mladine Ormož so z letošnjim množičnim
odzivom otrok za letovanje zelo zadovoljni, saj je bil dosežen rekord.
Razumljivo pa je, da gre pri tem beseda zahvale vsem delovnim kolektivom,
ki so otrokom svojih delavcev, predvsem iz socialno šibkih družin, omogočili
letovanje ob morju; k ceni za penzion so TOZD in OZD prispevale od 50-70
odstotkov sredstev. Pri organizaciji letovanja so se angažirale tudi ormoške
osnovne šole. OZPM upa, da bosta obe samoupravni interesni skupnosti
podprli njena prizadevanja, saj ima zveza kljub izdatni pomoči de ovnih
kolektivov še vedno velike stroške s prevozi otrok, prehrano vodičev ip.
Dejali smo že, da je bilo letos za letovanje večje povpraševanje, kot je
bilo moč dobiti prostora, zato so pri OZPM Ormož toliko bolj veseh vesti,
da se bodo na sedežu ormoške občinske skupščine te dni oglasili
predstavniki občinske zveze prijateljev mladine Maribor ter se pogovarjali o
možnostih za skupno gradnjo počitniškega doma v Funtani pri Poreču. Ce
bi se ta načrt iu:esničil, potem ne bi bilo samo rešeno vprašanje prostora za
letovanje ormoških otrok v poletnih mesecih, temveč tudi v zimskih, odprle
bi se možnosti za šolo v naravi, letovanja predšolskih otrok v zgodnjih
pomladanskih mesecih itd. Interes za takšne oblike letovanja otrok, pa tudi
vzgoje in izobraževanja, je pri ormoških OZD in TOZD opaziti že dalje časa.
Dokaz temu je tudi to, da so nekateri delovni kolektivi OZPM že pred
razpisom za letošnje letovanje sporočiU imena otrok svojih zaposlenih in
tudi nakazali potrebna sredstva za odhod ob morje.
Razen občinske ZPM skrbijo za letovanje ormoških otrok tudi druge
organizacije. -Občinska gasilska zveza Ormož je pripravila letovanje za 30
pionirjev ~ gasilcev v Pacugu v taboru DPM Ljubljana-Vič; pripravljeni pa
sta tudi dve zdravstveni koloniji. 15 otrok - rejenčkov bo 3 tedne letovalo v
Punatu; stroške zanje v celoti krije skrbstveni organ pri SO Ormož, socialni
zavod za zdravstveno zavarovanje pa bo poslal prav tako v Punat na
3-tedenske počitnice 70 otrok, od tega je 22 predšolskih malčkov. Tako bo
v mesecu juUju in avgustu deležno lepih in organiziranih počitnic skupaj 310
otrok iz, občine Ormož, kar je gotovo velik uspeh.
jr
6. stran
TEDNIK-ČETRTEK. 26. iuniia 197S
Kam po osnovni šoli
NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ JE KONČALO 8-LETNO
OSNOVNO ŠOLANJE 251 UČENCEV - OSMI RAZRED SO VSI
IZDELALI
Pred tednom smo se podali na pot
in obiskali vse centralne osnovne
šole na območju občine Ormož ter
poskušali zbrati nekaj podatkov
okrog poklicne usmerjenosti -učen-
cev. Na splošno lahko rečemo, da
poklicno usmerjanje povsod'funkci-
onira, ponekod bolje, di"ugod slabše
- vendar, kje pa ni problemov.
Sedaj pa kar po vrsti,' poglejmo
vsako šolo posebej.
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU: To
osnovno šolo končuje letos 41
učencev v 8. razredu in približno
12, ki niso 'končali osemletke;
približno zato, ker še ni točnih
podatkov, koliko jih bo nadaljevalo
šolanje deveto ali deseto leto. Izmed
41 absolventov osemletke jih bo 19
odšlo v srednje šole, od tega trije v
pedagoško gimnazijo, tri pa gredo v
srednjo vzgojiteljsko-. Drugi gredo v
gimnazijo splošne smeri ('2), srednjo
medicinsko' (2) sred. tehnično (3),
ESŠ (2) in srednjo kmetijsko'šolo
(4). Drugi učenci in učenke te šole
se usmerjajo v druge poklice, največ
v obrt in gostinstvo.
Na šoli se s poklicnim usmerja-
njem bavi ravnatelj Mirico Tramšek,
ki nam je tudi povedal, da so skušali
z raznimi predavanji, prikazovanjem
filmov, brošurami in drugimi
pripomočki učencem čim bolj
nazorno predstaviti čim širši krog
poklicev.
ORMOŽ: Tu se s poklicnim
usmerjanjem otrok ukvarja pred.
učiteljica Anica Zidaričeva. Odločiti
se 'za SVOJO „delovno življenjsko-
pot" gotovo ni lahko, zato so ubrali
različne poti poklicnega usmerjanja.
Razen rednega dela krožka za te"
namene, so obiskali tudi kadetsko-
šolo v Tacnu ter si ogledali vojaško
garnizijo v Ptuju. V krožek
poklicnega usmerjanja vključujejo
tudi sedme razrede, tako učenci že
zgodaj pričnejo razmišljati o svoji
bodoči usmeritvi. Mnogo je seveda
skupnega dela z zavodom za
zaposlovanje, ki , daje ustrezen
material za predstavitev poklicev,
pripravili pa so tudi več razgovorov
s starši in poklicali na pomoč
psihologa. Mnogim so uredui tudi
potrebne štipendije in sploh
pomagali, da bo korak v življenje
cim lažji
Ormoško osnovno šolo je končalo
letos v'8. razredu 90 otrok. Koliko
jih bo izstopilo iz nižjih razredov, še
ob našem obisku- nismo mogli,
natančno zvedeti, jasno- pa je že
bilo, da bodo vsi, ki končujejo svojo
šolsko- obvezo v 7. razredtl,
nadaljevali šolanje deveto leto. Od
90 učencev in učenk se je za
različne srednje šole odločila
približno tretjina, drugi gredo v uk.
13 se jdh je odločilo za pedagoško
gimnazijo, 5 za srednjo vzgoji-
teljskos trije pa bodo odšU v
kadetsko'šolo v Tacen pri Ljubljani.
SREDIŠČE OB DRAVI: Poklicno
usmerjanje uspešno vodi prof.
Terezija Merkoci. Tako kot po
drugih osnovnih šolah so -se tudi
tukaj posluževali vseh' možnih
pripomočkov za usmerjanje učencev
v poklice. Solo končuje letos 40
otrok. Velika večina se je odločila
za uk, nekaj pa jih bo odšlo v
različne srednje šole, predvsem v
ekonomsko-, nekaj pa tudi v
dvoletno administrativno šolo.
TOMAŽ PRI ORMOŽU: Navsaki^
izmed šol smo posebej povprašali po
bodočih učiteljih, vojakih, milični-
kih in kmetih - kar ste verjetno že
opazili. Treba je reči, da smo glede
tega prav pri Tomažu našli zelo
ugodno struKtmro. Šolo je končalo v
8. razredu 40 učencev in učenk,
približno 8 pa je končalo obvezo v
nižjih razreclih, od teh bodo trije
nadaljevali šolo deveto leto. Izmed
„mini maturantov" bodo trije odšli
v vojaško gimnazijo (F. R. Stane v
Ljubljani), trije v kadetsko-, dva v
pedagoško gimnazijo in pet v
vzgojiteljsko.' Skupaj bo v srednje
šole odšlo 13 otrok. Na tej šoU smo
srečali tudi dva bodoča kmetovalca,
ki nameravata po končani dveletni
kmetijski - šoli ostati doma na
kmetiji Drugi bodo šli v razne
poklicne šole - največ je bodočih
natakaric in ključavničarjev, nekaj
pa se j-ih je odzvalo vabilu tovarne
usnja in bodo odšU med usnjarje.
Poklicno usmeqanje na tomažev-^
ski - šoli  vodi   učiteljica  Tamara
Bedžeti Povedala je, da so razen
običajnih pripomočkov imeli letos
na obisku-tudi predstavnike raznih
podjetij, ki so predstavili učencem
delo v svojih organizacijah združe-
nega dela Pripravili so tudi nekaj
strokovnih ekskurzij po občini
Ormož in izven nje. Med drugim so
obiskali tudi vojašnico v Ptuju.
VELIKA NEDELJA: V razgovoru
z ravnateljem Vladom Ožboltom in
pred. učiteljem Vladom Pajekom
smo zvedeli, da končuje to šolo v 8.
razredu letos 61 otrok. ,,Generalno"
bi lahko ugotoviU, da se je letos
nekoliko več učencev odločilo za
srednje šole, kot je bil to primer
prejšnja leta^ ko so skoraj vsi šii v
poklice. V pedagoško gimnazijo
bodo odšli trije, ena deklica pa seje
odločila za vzgojiteljico'. Skupaj jih
bo v srednje šole odšlo 9, drugi pa
bodo bodoči,,rokodelci".
In kaj bi zapisali- ob koncu?
Poklicno usmerjanje so - povsod-
obravnavali kot zelo odgovorno delo
in to ne samo pri predmetu ,,temelji
socialistične morale", ki tudi po
učnem načrtu vsebuje to dejavnost,
temveč so šole storile veliko več. Pri
tem so se vse opirale na strokovno
pomoč zavoda za zaposlovanje pa
tudi drugih sredstev niso zametovau.
Prepričani smo lahko, da so -se
učenci dobro odločili, saj -so imeli
možnost - spoznati celo vrsto
poklicev, ki človeka razveseljuje ali
pa mori vse življenje.
jr
Učenci osmih razredov osnovne šole Tomaž so si za lažjo izbiro
poklica ogledali med drugim tudi ormoško Opekarno.
Foto: J. Rakuša
Samoupravni dan
šole uspel
Učena osnovne šole „Gustav
Šilih" iz Laporja pri Slov. Bistrici so
se pred kratkim zbrali na svoj dan
samoupravljanja. Takoj ko je zvonec
oznanil začetek pouka, so v razrede
namesto- učiteljev vstopili njihovi
starejši vrstniki. Redovalnice in
drugo so dali vedeti, da tudi ta dan
ne bo šale. Pouk je potekal po v
naprej začrtanem učnem programu
za ta dan, predavatelji pa so bili
učenci iz višjih razredov v nižjih
razredih, medtem ko so -v višjih
razredih učenci iz enega učili v
drugem razredu. Razen učiteljev so
učenci prevzeli tudi vlogo snažilk,
dežurnih učiteljev, mentorjev in
vseh-drugih dejavnosti na šoli.
Kljub temu, daje namesto-običaj-
nih 13 učiteljev ta dan odigralo to
vlogo nad 40 pionirjev, je bilo na
šoli tako tiho, da bi ob vstopu lahko
podvomil, če je v šoli sploh pouk, V
razgovoru nam je komaj 15-letni
„ravnatelj" Vojko Brence, uč. 8.
razreda povedal, da je pri pouku
prisotnih vseh'223 učencev.
Tudi vsi telefonski pogovori z šolo
so se tokrat pričenjali drugače kot
navadno. ,,H£uo, tukaj novi ravnatelj
šole Vojko Brence, danes imamo pri
nas samoupravni dan. Želite pro-
sim^' Tako je hitel odgovarjati na
telefonske - pozive, ki jih je bUo kot
nalašč kar veliko. Pa še sam je moral
koga poklicati, saj je bilo potrebno
opraviti tudi naloge izven šolskega
okoliša. Ob vsein tem pa je našel
dovolj časa, 'da je učencem, ki so
prihajali v zbornico, svetoval, kam
naj se obrnejo za katero stvar. V
času ravnateljevanja pa je obiskoval
tudi razrede in se osebno prepričal,
kako poteka pouk ... VH
Tudi letos plavalni
tečaj
Za učence četrtih razredov
osnovnih šol Ivanjkovci, Hum,
Runeč in Ormož ter peti razred
ormoške posebne osnovne šole bo
ormoška osnovna šola tudi letos
organizirala plavalni tečaj. V poštev
pridejo seveda samo otroci, ki še ne
znajo plavati, teh pa je približno 85.
Strokovno vodstvo tečaja, ki bo od
danes 26. junija do 5. julija na
ormoškem kopališču, je zaupano
učiteljem telesne vzgoje, nadzor pa
bodo prevzeli razredni učitelji.
Praksa iz prejšnjih let - letos je
namreč tak tečaj že četrtič - je
pokazala, da so tečaji plavanja v
Ormožu izredno uspešni. Doslej so
vsi tečajniki „splavali", kar je
nedvomno lep uspeh, posebej še ob
dejstvu, da plavanje v danem
trenutku Ižhko človeku reši življe;
nje. Organizatorji imajo sicer nekaj
težav s starši, saj nekateri ne bi radi
pustih svojih otrok na tečaj, ker so
potem pač parikrajšani za pomoč pri
delu. Povečati je treba, da se tudi
taka miselnost počasi ,Jcrha", dokaz
pa je osnovna šola Hum, ki je do
sedaj bila vsako leto 100 odstotno
prisotna s svojimi „četrtarji". Starši
- tudi preostali, iz obrnočij drugih
šol - bodo kmalu spoznaU vrednost
plavalnega tečaja, ki traja samo
devet dni, otrok pa zna potem
plavati vse življenje . . .! Razen te^
pa so tudi stroški minimalni. Otroci,
oziroma njihovi starši bodo plačali
samo' malice, vse druge stroške nosi
občinska izobraževalna skupnost i"
šole, to so prevozi otrok, vstopnin^
na kopališče, vodstveni kader itd-
TEDNIK-CETRTEK, 26. junija 1975
stran 7
Obrambni dan v osnovni šoli Podlehnik
v osnovni šoli »Martina Koresa" v
Podlehniku so že četrtič po vrsti
pripravili obrambni dan. Pri organi-
zaciji so poleg učencev sodelovali še
učitelji in rezervni častniki, ki
poučujejo v tej šoli. Ravnatelj šole
je povedal, da je obrambni dan
vsakoletna preizkušnja izvajanja
obrambnega načrta šole, ob kateri
pa pokažejo svojo uporabnost tudi
interesne dejavnosti, ki so delovale
med šolskim letom. Obrambni dan
nosi v sebi več kot samo izkušnjo
bojevanja, ampak med drugim tudi
stremi za ohranjanjem visoke
politične in moralne zavesti, ki je
nekoč vodila borce za svobodo, po
vojni pa mlade v obnovo.
Kako je potekal obrambni dan?
Ob napadu so otroci brez panike
zapustili šolo ter se podali v okrilje
gozda. Gost črn dim, ki se je začel
kmalu po napadu valiti iz šole, je bil
znak, da šola „gori". Mali gasilci so
se uspešno spopadli z rdečim
petelinom. Nato je sledil orientacij-
sko patrolni pohod, v katerem je
sodelovalo 360 učencev. Sodelovali
pa so še učenci podružnične šole
Gruškovje, delegacija učencev in
učiteljev bratske šole »Slavko
Rodič" iz herojskega Drvarja in
šolarji iz Rodnega vrha. Med
pohodom so reševali številne naloge
strelske, orientacijske in druge*
Razstavo orožja so jim pripravili
predstavniki teritorialne obrambe iz
Ptuja, v ,4legalni" tiskarni pod
šotorom pa so natisnili izredno
številko šolskega glasila Mladost.
Za zaključek obrambnega dne so
mladi pripravili partizansla miting,
za delavce KK pa kulturni program.
Nastopili pa so tudi mladi gostje iz
Drvarja, Id so jih z navdušenjem
sprejeli.
MG
Problematika šolstva na dnevnem redu
Delavci Občinskega odbora sin-
dikata delavcev vzgoje in izobraže-
vanja občine Ptuj so na svoji zadnji
sejij ki je biila 19. junija, spregovori-
li o problematiki v šolstvu. Vzgoja
in izobraževanje sta ■ pomemben
dejavnik splošnega napredka in kot
taka posebnega družbenega pomena,
ki mu moramo posvetiti posebno
družbeno skrb. Ce hočemo uveljavi-
ti smotre in cilje socialistične vzgoje
in izobraževanja, moramo vedeti k^
hočemo, kakšno šolo, urediti polo-
žaj delavca v vzgoji in izobraževanju,
so 'med drugim poudarili delavci
vzgoje in izobraževanja. Potrebe po
sodobnem šolskem prostoru so
velike (Markovci. Vito marci itd.).
Tudi vprašanje socialne diferenciaci-
je zasluži vso pozornost (neenotna
prispevna stopnja). Nov samouprav-
ni sporazum se le počasi uveljavlja,
to je tudi eden izmed vzrokov
deficitarnosti pedagoškega dela.
V naslednjem šolskem letu priča-
kujemo reformo šolskega sistema,
konkretno reformo srednjih šoL
Letno konča v Ptuju in delno v
Ormožu osnovno šolo blizu 1000
učencev, letno pa ptujske srednje
šole lahko sprejemajo samo 500
novincev. Nastaja vprašanje, kam pa
z ostalimi?
Številni pereči problemi so nrisot-'
ni v šolstvu, nanje je opozorila tudi
nedavna seja komiteja. Odpravljali
jih bomo postopoma ob prisotnosti
doslednega izvajanja samoupravnih
odnosov svobodne menjave dela in
delegatskega sistema.
mg
SKLEPNI POGOVOR
19. junija so 'se 'na sklepnem
pogovoru srečali predavatelji, ki so
predavali v ciklusu obrambne vzgoje
za nerazporejeno prebivalstvo v 12
krajevnih skupnostih ptujske-občine
na desni 'strajii Drave, razen Cirku-
lan in Zavrča. Skupno je 25
predavateljev opravilo 116 preda-
vanj v 58 skupinah. Predavah so iz
štirih tem: o mestu -in vlogi krajevne
skupnosti v sistemu vseljudske obr-
ambe in družbene samozaščite,
organizaciji in obliki odpora v
sovražnikovem zaledju, sovražni
propagandi kot najbolj aktualni
obliki specialnega vojskovanja in
njenem preprečevanju ter o kadrih,
kot pomembni komponenti vseljud-
ske-obrambe. Za preostale krajevne
skupnosti -bodo predavanja jeseni,
spomladi pa za krajevno skupnost
Ptuj.
Udeležba na predavanjih je bila 97
odstotija, kar potrjuje visoko obra-
mbno zavest naših IjudL Predavanja
so bila dobro pripravljena, prav tako
zasluži vso pohvalo team predavate-
ljev. Vsi, ki so 96 predavanj udeležili,
so -se -o njih pohvalno izrazili; v
prihodnje pa bi si želeli ogledati čim
več filmov s tega področja.
Najmlanši Bistričani za starše in druge občane
Preteklo soboto, 21. junija
dopoldne je bila v mestnem parku
Slov Bistrica slovesnost, na kateri.
so najmlajši Bistričani prikazali
staršem in drugim občanom, kaj so
se naučili v preteklem letu v vrtcih. |
Na zaključnem nastopu se je okoli
. 250 najmlajših iz dveh enot,
Zidanškove in Tomšičeve, Vzgojno-
varstvenega zavoda Slov. Bistrica
predstavilo nad 400 obiskovalcev na
zaključnem nastopu. Bila je to prava
velika telovadna akademija, kjer so
najmlajši pokazali veliko spretnosti
in znanja, ob sodelovanju vzgojite-
ljic. Osrednji dogodek pa je bil
nastop najmlajših »maturantov",
katerim so njihovi niajši prijatelji
izročili simbolične poklone, zvezke
ob vstopu v prvi letnik osnovne šole.
Podobne zaključne slovesnosti
bodo te dni tudi v Poljčanah,
Oplotnici, Ptagerskem in Polskavi,
kjer delujejo enote Vzgojno varstve-
nega zavoda Slov. Bistrica, ki
vključuje skupno blizu 500 najmlaj-
ših občanov v organiziranem
varstvu. Vlf
Se zadnji skupni nastop in najmlajši »maturanti" - Bistričani bodo
zavzeU svoja mesta v novem okolju, - v šolskih klopeh.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
KRAJEVNA SKUPNOST ROGOZNICA
Svet krajevne skupnosti Rogoznica razpisuje delovno mesto
tajnika krajevne skupnosti
Rogoznica
8 polnim delovnim časom.
Pogoji: srednja strokovna izobrazba.
Prednost imajo kandidati z ekonomsko izobrazbo in prakso v fi-
nančnem in pisarniškem poslovanju.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu.
Nastop dela je možen takoj.
Pismene vloge z dokazili o izobrazbi in dosedanji zaposlitvi ter
kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo na naslov: Krajevna
skupnost Rogoznica, v roku 15 dni po objavi tega razpisa.        »
Krajevna skupnost Rogoznica
POVEČANA PROIZVODNJA
OMOGOČA ZA 12 % NIŽJE
PROIZVODNE CENE ZA
— okna '
— omarice za PVC rolete
— notranja vrata
— zidne podboje
EDINSTVENE PREDNOSTI STAVBNEGA POHIŠTVA
— kvalitetne surovine
— sušenje v avtomatskih komorah
— kvalitetni impregnacijski materiali in lepila
— dobro tesnenje
— pokrito enoročno okovje za vertikalno in horizontalno
odpiranje
— kontrola in testiranje na lastni ALCO napravi
— zaščitna embalaža
PRIJATELJU - ŠIROKO ODPRTA
NEPOKLICANEMU - CVRSTO ZAPRTA
OKNA IN VRATA - JELOVICA
8. stran
TEDNI K-ČETRTEK, 26. junija 1975
Dominik ; GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUJSKE ZAPORE
74  '
Mrkemu pruskemu orožniku nisem verjel, daje ustrelil Pukšiča na
begu. Vedel sem, da gre za zahrbtni umor, ki so ga pripravili
gestapovci načrtno, z izgovorom o prisibiem uboju na begu jetnika.
To so štorih zato, da bi se znebili zavednega Slovenca, ki mu niso
mogli naprtiti smrtne kazni, saj zanjo niso imeli, tudi po svojih
nečloveških zakonih, pravih vzrokov.
Grobar mi je povedal, da so Pukšiča pokopali na ptujskem
mestnem pokopališču v zanemarjenem severozahodnem kotu, kjer je'
bilo odlagaUšče uvelega cvetja in so rasle koprive. Tam so bili
pokopani tudi Lacko in drugi borci za svobodo.
Po Pukšičevi smrti so aretirah gestapovci še vrsto'ljudi iz tedanje
občine Gorišnice. Poveljnik te orožniške postaje se je pritoževal, da
ima polne roke deli Dejal je: „Vsepovsod- sabotirajo, vedno več
delavcev samovoljno zapušča delo. Vedno je več črnih zakolov.
Vedno je več partizanskih napadov. Vojaki na dopustu raje odhajajo
k partizanom, kakor da bi se vrnUi v nemško vojsko^ „Kar je rekel, je
bila resnica. Zato ni čudno, da so leta 1944 ukinili Nemci dopuste
vojakom iz naših krajev. DovoUU so jim jih, če so jih preživeli v
Avstriji. V ptujskih zaporih se je znašel marsikateri ujeti partizan -
bivši vojak v nemški vojskL- Od nas je moral na vojaško sodišče v
Gradec, kjer so ga obsodili na smrt, redkokaterega pa so poriniU v
kazenski bataljon.
IZDAJA JE POVZROČILA VELIKO TRPLJENJE
Zelo znano je streljanje talcev v Cezanjevcih pri Ljutomeru ob
Ribičevem mlinu 25. aprila 1944. Pred tem dogodkomje privedel šef
izpostave v Ljutomeru, gestapovec Reibenschuh v spremstvu svoje
žene Line, nekega mladega fanta iz ljutomerske-okolice v ptujske
zapore. Fant je bil star menda 18 ah 19 let. Bilje slaboten in oblečen
v nemško uniformo, očividno begunec iz nemške vojske: DobU sem
povelje, naj ga takoj vpišem v zaporno knjigo in fanta sta hotela
gestapovec in Lina takoj zaslišatl. Mene pa sta nagovarjala, da bi bil
tolmač. To sem odklonil, ^češ, da on sam, Reibenschuh, kot
Mariborčan zna slovenski.'Res seje ojunačil in pričel z zasUševanjem.
Prav dobro mi je ostalo v spominu zasUševanje, kije brez nasilja
privedlo fanta k izdajanju vsega, kar je vedel o partizanih in
osvobodilnem gibanju v ljutomerskem območju. Našteval je imena
sodelavcev, povedal je tudi,'da v Ribičevem mlinu tiskajo partizanska
glasila;
Reibenschuh je bil navdušen, da mu je fant toliko povedal, zato je
dejal, da ga bo spravil hitro nazaj v nemško vojsko-, kajti doma bi z
njim obračunali partizani. Nato je dejal, da bo postavil na treh krajih
blizu Ljutomera zasede z ljutomersko- in ptujslco- orožniško četo in
gestapovci. Z zasedami bodo poloviU bandite.Ko sta Lina in
gestapovec zapustila zaporno pisarno, mi je gestapovec zabičal, naj
molčim, kar sem slišal na zashševanju.
Po njunem odhodu sem premišljeVal, kako bi vendar sporočil na
ljutomersko^ območje o izdaji Zapomnil sem si imena: Martin
Bukovec, Franc Kralj in Prelog ter seveda Ribičev mlin. Sreča mi je
bUa mila. Ko sem se zjutraj vračal proti domu, sem naletel na cesti na
dekle iz ljutomerske-okolice. Poznal semjo, ker je prinesla nekajkrat
v zapore pakete za svojce. Prav začudil sem se, ko semjo srečal, saj je
bila v Ptuju minuU petek, isti -dan, ko sem jo srečal pa je bil
ponedeljek. Ustavil sem jo in jo vprašal, če je bila več dni v Ptuju.
Povedala je, da je bila od petka pri Marici Vogrinčevi na Vičavi,
katere mož Janko je v koncentracijskem taborišču. Hitro sem ji
razložil, da vem za nekatere ljudi, ki so v nevarnosti, - da jih bo
gestapo v ljutomerskem okolju aretiral. Povedal sem ji imena, ki sem
sijih zapomnil iz zashševanja mladega fanta. Prosil semjo, naj molči
o tem, da sem ji to zaupaL Omenil sem ji tudi o hajki, ki jo pripravlja
gestapo.
Dalje prihodnjič.
Zaključki v vrtcih in šolah
VZGOJITF.LJICE IN OTROCI otroškega vrtca v Ormožu, so ob
zaključku šolskega leta pripraviU pestro slovo od svojih vsakdanjih igračk ter
veselja in radosti, ki so jim napolnjevali življenje skozi vse šolsko leto. Otroci
so sVojim mamicam in očkom skoraj v uro dolgem programu povedali in
pokazaU, kaj so se naučili v,prireditvi, ki je nosila skupen nas ov',,30 let
svobodnega igranja in petja." Na zgornji fotografiji vidimo utrinek s te
prireditve.
TUDI PO DRUGIH VRTCIH na območju občine Ormož so se pred
počitnicami otroci in starši zbrali na zaključnih prireditvah. Prvi so
nastopali, drugi pa so se morali od srca smejati svojim maUm nadebudnežem,
ki so peU o račkah, polžih, sončku in mamicah ter se od časa do časa veselo
zavrteli. Zmeraj ni šlo vse tako, kot bi tovarišice vzgojiteljice želele, a je bilo
kljub temu vse skupaj otroško lepo in prisrčno slovo: za nekatere malčke
samo za kakšen mesec, za nekatere, tiste, ki bodo jeseni zakorakali v vrste
šolarjev, pa za vedno. Tako so tudi izzvenele nekatere točke v skrbno
pripravljenih programih. Naš zgornji posnetek je nastal v novem vrtcu pri
Veliki Nedelji.
OSNOVNA ŠOLA VELIKA NEDEUA je tako kot vse šole na
ormoškem območju pripravila ob koncu šolskega leta pisano razstavo
dejavnosti svojih učencev. Največ je bilo razstavljenih risb, pa tudi drugih
ročnih izdelkov je bilo obilo. Razstava je bila tudi odraz pestrega dela
krožkov, ki delujejo na tej šoli ter likovnega in tehničnega pouka. Naj
povemo, da so učenci te šole letos sodelovali na mali Groharjevi sUkarski
koloniji v Škofji Loki.
jr
fPNi k-Četrtek, 26. junija 1975
stran 9
Ptuj v naravnem okolju
y) obravnavamo razvoj mesta
0 in primestnih naselij, moramo
poŠtevati v novih pogojih tudi
,voj tega kraja kot rekreacijskega
turističnega območja,
(^ako naša družba s predpisi
ejuje zaščito takega območja in
^0 se naj ta zaščita stvarno
esničuje?
V slovenski ustavi je v 104. členu
jd naslovom ,,Varstvo in izboljše-
dje človekovega okolja" določe-'
3, da imajo delovni ljudje in
bčani, organizacije združenega de-
družbenopolitične skupnosti,
[ajevne skupnosti in druge samo-
nravne organizacije in skupnosti
LEVICO IN DOLŽNOST zagotav-
ati pogoje za ohranitev in razvoj
iiavnih in z delom pridobljenih
RFDNOT ČLOVFKOVFGA
IKOLJA, Z NAMFNOM, da zago-
]vijo pogoje za delo, stanovanje,
očitek, kulturo in rekreacijo, ka-
or tudi, da preprečujejo zdravju
todljive posledice, ki nastajajo v
(oizvodnji, porabi in prometu. Pri
;nije družbenopolitičnim skupno-
tim (občini, republiki in federaciji)
laloženo, da določajo s prostorski--
ni plani politiko urbanizacije in v
ej zvezi tudi varstvo človekovega
ikolja. Določeno je med drugim
udi to, da so/posamezna krajinska
ibmočja in predmeti narave, obmo-
iia, ki so namenjena za rekreacijo,
eke, potoki in njihova obrežja,
tudenci in talna voda ter zrak POD
OSEBNIM DRUŽBENIM VAR-
STVOM.
Pod pojmom rekreacije razumemo
obnovitev in izboljšanje človekovega
idravega telesnega in duševnega
iivljenja.
Na tej ustavni podlagi so tudi
občani v statutu občine Ptuj iz leta
1574 v členih 174 do 176 postavili
človekovo okolje pod zaščito.
Krajevna skupnost mesta Ptuja
zajema celotno območje Ptuja in
[rimestnih naselij: Brstja; Budine,
Krčevine pri Ptuju, Orešja, Rabelčje
vasi 'in Spuhlje. V statutu te
krajevne skupnosti iz leta 1974 je v
določbah 6., 11. in 23. člena
|iT2Jeno, da delovni ljudje in drugi
jObčani odločajo tudi na področju
"lejanja. naselij in drugega prostora,
telesne-kulture, rekreacije, turizma
ter varstva človekovega okolja.
Skrbijo za tako urbanistično načrto-
vanje, ki bo upoštevalo predvsem
interese zdravega življenja in varno-
sti 'delovnega človeka in občana,'
hkrati pa ščitilo kulturnozgodo-
vinski,- turistični in rekreacijski
značaj mesta-Ptuja (8. in 24. člen).
V tej zvezi so kot poudarek v 14.
členu tega statuta konkretno nave-
dena glavna rekreacijska- območja,
ki jih naj razvija ta krajevna
skupnost: - '
1. kopališko in obdravsko-obmo-.
čje na obeh straneh reke Drave,      -j
2. grajski - hrib s priključkom
rekreacijskih poti po obdravskih
gričih, 5
3. ,.Ljudski-vrt" z razširitvijo na-S
gozd nad „hudournikom" in z|
rekreacijsko- potjo na Mestni- vrh ter]
4. okolje turniškega gradu ini
ribnika ob Zagrebški cesti.'
Ta javna rekreacijska- območja
omogočajo občanom in gostom
vsakodnevno neposredno uporabo
za razvoj njihove telesne-kulture in
utrditev zdravja, prijetno sprostitev
in razvedrilo.
Od nas prebivalcev te krajevne
skupnosti, - od naše aktivnosti -in
preudarnosti - je odvisen- nadaljnji
razvoj teh delno že urejenih rekre-
acijskih območij. Pri tem moramo
posamezniki vskladiti svoje interese
s skupnimi interesi in potrebami
občanov vse krajevne skupnosti. Le
tako bomo zagotovili nemoten in
pospešen razvoj tega važnega dela
družbenega standarda.
Viktor Knez
Nadaljevanje prihodnjič.
razstava likovnih del
Skupno s številnimi prireditvami ob zaključku šolskega leta 1974/75 so
učenci osnovne šole Pohorski odred v Slov. Bistrici pripravili za občane tudi
večjo razstavo likovnih in tehničnih izdelkov, ki so nastajaU v tem šolskem
letu. Razstava je razdeljena v dva dela. V prvem razstavljajo svoja dela učenci
nižjih, v drugem pa učenci višjih razredov.
Skupno je v dveh razredih šole razstavljeno 500 Ukovnih in tehničnih
izdelkov od risb, lepljenk, mozaikov do izdelkov iz lesa in gline ter tudi
raznih kovin. Na sliki motiv z razstave učen osnovne šole. Pohorski odred
Slov. Bistrica.
VI!
uudska in študijska
knjižnica ptuj obvešča
bralce, da bo v počitniških
mesecih juliju in avgustu
spremenila čas poslovanja v
študijskem oddelku. Študij-
ska knjižnica bo odprta za
bralce dne^o od 7. do 14.
ure, ljudska in mladinska
knjižnica pa bosta poslovali
kot doslej. Uprava knjižnice
novo na knjižnem trgu
Izšle so Novakove nove ljubezen-
ske zgodbe: „DEKLE, PODAJ MI
ROKO", „SP0M1NI" in „S0NCNA
JESEN V ROGAŠKI SLATINI".
Prejšnje zgodbe istega avtorja
„POROKA V ZDRAVILIŠČU",
„USODA IDEALISTA", „ŠVEDIr
NJA SEIMA", „KLIC GORA" itd.
so že razprodane,
F.B.
VOUNA IN
ZLOČINI
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
s, (74)       _
Ob obeh straneh žalostne povorke so bile
^^postavljene SS-ovskc straže z brzostrelkami.
Mstopii je gestapovec z mrtvaško glavo in pričel
^ hitrim pozivanjem. BUo je zelo mnogo imen,
pianih in neznanih. Le redki se niso odzvaU.
•zapravil sem se, kot da bi nesel culo za nekoga
''^gega, ogledoval sem se sem in tja, kakor da bi
Jekoga iskal in zakoračil po sredi proti zadnjemu
koncu.
Kmalu se je spremstvo premaknilo. Vodili so
na železniško postajo. StrpaU smo se v dolg
^*,_ki je bil sestavljen povečini iz starih, že
?^ošenih  vagonov.  Lokomotiva je  stala na
'"^nem koncu in že močno sopihala. . . Samo,
da ne gremo proti severu, sem pomislil in se hitro
pomešal med množico.
Straže so obstopile vlak in ko smo se naložili
vsi, j« nekje na sprednjem koncu vstopila trojica
gestapovcev. Verjetno so prešli vse vozove. Tudi
v našem vagonu so se pojavili. Bahavo so stopali
ob oknih po hodniku In se razgledovali. Sedel
sem na klopi ob nasprotnem oknu. Naenkrat je
eden med njimi pokazal name: „Kaj pa vi delate
tukaj? Takoj poberite svoje stvari in z nami!"
Ko sem ga pogledal pobliže, sem v njem spoznal
človeka iz ptujskega predmestja-. Hočeš, nočeš,
naložil sem si culo in izstopil
- Predali so mp stražarju ob vlaku. Neuspeh n^e
je zelo prizadel, tako da zamišljen nisem mogel
prav odmeriti časa, ki je potekal, ko so stražarji
poskakali v vlak in se je pomaknil s postaje. Ostal
je samo en stražar in trije gestapovci. Nazaj so
nas vodili petero, a tistih dveh, s katerima sem se
domenil, ni bilo med nami. Morda se jimaje beg
posrečil, morda pa sta bila zvodljivca.
Privedli so nas nazaj v taborišče. Vsakega na
svoje mesto.' Ko sem položil bisago na svoj
odmerjen prostor, je smrtnoglavnik odrezal: „0
vaši usodi odločamo mi!" Pocenil sem na tla
poleg prijateljev: „Kje pa si bil? Odkod so te
privedli?" je hitel povpraševati. Povedal sem
naklepe in zgodbo. Tolažil meje in mi je ponudil
zadnji košček dobrot iz cule.
tu quoque fili!
Velika kasarniška soba je bila zopet natrpana
do zadnjega kotička. Prišlo je mnogo novih
obrazov. Ko so jih potisnili skozi vrata,,so bili vsi
videti zelo prizadeti in prestrašeni. Cim pa so^se
pomešali med nas in smo z njimi izmenjaU nek"'aj
besed; so se umirili in že kmalu smo imeli vsi
enake ali vsaj podobne izraze na obrazih. Zopet
sem videl, da je res, da okolje kaj hitro prilagodi
obrazne poteze samemu sebi in vsem med seboj.
Nekaj podobnega sem opazil že kot otrok, ko
sem ponovno videl sosedovega težaka, ki seje po
nekaj letih vrnil iz Amerike. Njegova drza,
kretnje, način govoja in posebno še izraz obraza,
vse je bilo drugačno, spremenjeno, skoro tuje
staremu okolju. Pa je dejala naša mati: „Kako
tujina spremeni- človeka!"... Kar ^so tam
naredili meseci in leta, podobno j6 nastajalo
tukaj v kratkih urah.
Brezdelje, posebno še v takšnih okoliščinah,
hitro hromi.duha in telo. Tega smo se zavedaU,
zato smo pridno, odhajali na dvorišče, kjer je bilo
mogoče nialo sprehoditi se znotraj ogfaje. .Toda
že manjši sprehod je podhranjena telesa km^alu
utrudil in prehitro smo se vračali na poležavanje.
Dalje prihodnjič.
10. stran
TEDNIK-CETRTEK, 26. junija n
Naša arheološka najdišča
(Nadaljevanje)
GOČOVA
Gričevnat svet južno od Pesnice med Voličino in Trnovsko vasjo
je moral v rimski dobi privabiti številne prebivalce, za katerimi so do
danes ostala le gomilna grobišča. Posebno gosta so - kot smo videt
že v Crmlji - v vzhodni polovici tega predela in tako jih je več tudiv
Gočovi. .Sama vas ob glavni cesti je sicer brez arheološl^
spomenikov ah pa so se za njimi že davno izgubili sledovi. Ce pe
gremo po gozdni cesti ob •severnem znožju Gočovskega vrha proti
zahodu, naletimo v Kurbusovem gozdu kaj kmalu na gomilno
grobišče z desetimi gomilami. So različne velikosti in leže deloma v
gruči, deloma posamič, nekatere pa so tudi že poškodovane, ker so
verjetno domačini v njih iskaU skrite zaklade ali „Atilovo trugo". U
dobrih 300 m dalje, kjer $e ob gozdnem robu v spokojnem min
skriva Vogrinčeva domačija, je že drugo gomilno grobišče z osmimi
gomilami. Pet jih je razporejenih tik za gospodarsUm poslopjem, tn
pa leže višje na pobočju. Gomile so dokaj strme, v premeru merijo
8-13 m, visoke pa so 0,7-1,5 m. Gozdne poti so jih deloma
poškodovale, ko so se pričele spreminjati v useke. Leta 1959 sta se
dveh izmed njih lotila tudi dva domača iskalca zakladov ali vsaj
radovedneža, ne da bi naredila kaj drugega kot zgodovinsko škodo,
Naletela sta na kamenje ir. kamnite plošče, a obUka in tloris zidanega
groba ju nista zanimala. Tudi najdbe niso bile nič zanimive, zato sta
, črepinje črne posode" seveda zavrgla. Iz vse nestrokovne vneme je
tako ostalo dvoje uničenih grobov, saj pač vsako delo terja svojega
strokovnjaka, kije pri raziskovargu gomil lahko le arheolog.
Ti dve grobišči, govorita za bližnji zaselek iz rimskega časa, ki pa
o njem še ni nobenih sledov. Mogoče so domačije rimskodobniti
prebivalcev tega kraja stale na pobočju ob Pesnici, ki je danes
neposeljeno. Slovenski ljudje so se nasliii tod le na vzhodnem znožju
in po Gočovskem vrhu samem, a tudi od tam ni bilo slišati za nobene
starinske najdbe. Vendar Gočovski vrh v rimski dobi ni bil povsem
prazen godzni predel, saj so tudi tam tri posamične gomile, id
opozarjajo na bliižnje stare domačije.
Prva od teh gomil, najmanjša in opazna le očesu strokovnjaka, jf
v Hehtlovem gozdu na zahodnem koncu gočovskega grebena. Kerje
le 6 m široka in 30 cm visoka, so arheologi pri pregledovanju teh
krajev leta 1962 mimogrede preiskali njen grob. Ta je bil kaj preprost
in reven ter je z risbo vred opisan v Varstvu spomenikov 9. 1965,
144-145. Mrtveca so sežgaU, pol metra širok kupček njegovega
pepela pa nasuli na tla ter prekrili z zemljo v obliki gomile. V pepelu
je ležalo tudi več črepinj razbitih gUnastih posod, ostankov pogrebne
pojedine. Te niso prav nič zanimive na pogled,vendar pa so po njihovi
obliki lahko ugotovih, da je grob nastal najbrž v 3. stoletju po n. št.
Med njimi so namreč biU tudi ostanki vrča, kakršni so bili p*)
primerjavah z drugimi najdišči značilni v tem času. Po tem vidimo,
da je lahko tudi skromna črepinja mnogo vredna, če pride v roke
strokovnjaka, ki lahko prepozna njen pomen.
Drugi dve gomiU sta bliže skupaj in ležita nedaleč od današnjih
domačij po vrhu na zahodnem delu grebena. Ena je na robu
Malčkovega gozda ter precej velika (pr. 12, v. 0,9 m), ima pa v sredini
jamo, ker so ne znanokdaj po njej že brskali. Ker bližnji domačini o
tem kopanju niso nič vedeli, so seje leta 1962 lotili tudi arheologi, 2
v že uničenem grobu niso nič našU.
Tretja gomila podobne velikosti leži v Roškarjevem gozdu tik za
domačijo Beletovih v Gočovi 65. Na vzhodni strani je tretjina že
manjka, ker so del gozda spremeniU v njivo, drugače pa še ni
poškodovana.
Kaj je v riiiiski dobi privlačilo ljudi na gočovski greben, je še,'
tako kot po večini drugod, - neznano. Ce opazujemo gočovske
gomile na arheološkem zemljevidu celotnih Slovenskih goric, vidimo-
da so del gosteje naseljenega predela med Muro pri Radencih i"
Dravo pri Vurberku. Tu naj bi po mnenju nekaterih zgodovinarjev*
rimski dobi živelo pleme Serretov in najbrž so tudi prebival
gočovskega kraja sodili k njim.
Stanko Pahi^
METALKA LJUBLJANA,
PROD. SKL. PTUJ, RO-
GOZNIŠKA 7 vam nudi v
času od 20. 6. do 20.
7. 1975:
10% POPUST PRI NA-
KUPU HLADILNIKOV
— konzervatorjev LTH — Škofja Loka;
5 % POPUST PRI NAKU-
PU VSE BELE TEHNIKE
GORENJE, VELENJE:
pralni stroji, el. štedilniki, štedilniki na trda goriva,
stroji za pomivanje posode, pomivalne omarice,
hladilniki in konzervatorji.
SE PRIPOROČA
KOLEKTIV METALKE,
PTUJ
ZDRUŽENI ZDRAVSTVE-
NI DOM -
TOZD SLUŽBA SPLOŠNE
MEDICINE PTUJ
proda
osebni avtomobil,
znamke VW,
letnik 1973, v voznem stanju na javni dražbi, ki bo dne 3.
7. 1975 na dvorišču Reševalne postaje Ptuj, začetek ob
8. uri.
Komisija za odpis
osnovnih sredstev
TOZD Spi. medicina Ptuj
šE O ODLIKOVANO H NA ZLETU SVOBOD V CELJU
V prejšnji številki Tednika sta v članku, objavljenem na drugi
strani pod naslovom ,,Proslava v Celju je bila veličastna" med
odhkovanci, to je tistimi, ki so prejeU spominsko priznanje za
dolgoletno in uspešno delo v delavskem kulturnem gibanju,
pomotoma izpadla dva odlikovanca: Franc Korpar in Roman Jagušič.
Prizadetima se za nastalo napako opravičujemo.
rEDNI K-ČETRTEK^ 26. junija 1975
stran 11
Račke so uspešno levile ribe
v nedeljo, 22. junija, je bilo v ^
Podlehniku pod pokroviteljstvom i
Kreditne banke Maribor in V'
organizaciji sekcije ribičev novi-;
narjev pri ribiški družini Ptuj žei
drugo ribiško tekmovanje slovenskih
novinarjev, fotoreporterjev in TV
snemalcev. K uspešnemu tekmo-j
vanju je veliko pripomoglo tudi lepo \
vreme. |
Pred   začetkom  tekmovanja je
predsednik organizacijskega odbora,
Vlado ŠeiCj izpustil račko, ki je.«
simbol ribiškega novinarskega tek-l
movanja.   Tekmovanju  je   sledila'
tiskovna konferenca, na kateri so;
predstavniki    družbenopolitičnega
življenja občine in KS Podlehnik
govorih o dosežkih minulega leta in \
bodočih načrtih. Tekmovanje je ena i
izmed praznovanj ob 30-obletnici i
osvoboditve in zmage nad fašiz-i
mom. Delegacija v sestavi predstav-j
nikov Dela, Krila armije in Mladine
je položilo venec na spominsko
obeležje žrtev v Podlehniku.
Najuspešnejša je bila tudi to pot
ekipa Radia Ptuj, tako ženska kot
moška. Moška ekipa Radia Ptuj je že
drugič zapored osvojila prehodni
pokal in ga tako dobila v trajno last;
trgovsko podjetje Izbira pa ji je
podeUlo še en pokal. Druga je bila
ekipa Mladine, tretje pa so bile
Ptujčanke, ekipa Radia Ptuj, ki so jo
sestavljale Nataša Belšak, Nevenka
Poljanšek in Terezija Podlesnik, ki je
dobila tudi pokal Antene za
največjo količino ujetih rib. Med
posamezniki pa je prvo mesto
osvojila Majda Gajzer, Tednik, Ptuj;
dobila je pokal Antene, diugi je bil
predstavnik Krila armije, Stanko
Sere in tretje Vladislav Koren,
predstavnik radia Maribor.
mg
Tiskovna konferenca po ribiškem tekmovargu novinarjev
v Podlehniku.
12. stran
TEDNIK-CETRTEK, 26. junija 19)5
ATLETIKA
Prvenstvo SRS „B" skupine
Na stadionu Drave je bilo prven-
stvo Slovenije za posameznike v „B"
skupini, ki so po svojih tekmovalnih
dosežkih razvrščeni od 12. mesta
dalje. Tako tudi nista' nastopala,
znana ptujska'tekmovalca Prstec in
Vrablova.
Od prijavljenih 142 je nastopilo
131 tekmovalcev in tekmovalk iz
AK Rudar Trbovlje, AK Branik, AK
Velenje, TVD Partizan Medvode,
AK Pomurje, AK Kladivar, Koroški
, atletski'klub Ravne, AK Triglav
Kranj, TVD Partizan Maric ovci, AK
Koper, TVD Partizan PTu. Tekmo-
vanje je pripravila Telesno-kulturna
skupnost Ptuj m TVD Partizan Ptuj
pod pokroviteljstvom trg. podjetja
IZBIRA Ptuj.
Doseženi so bili poprečno dobri
rezultati in to:
Moški: 100 m Pavel Skok 11,6,
Šumak 11,7, Cesar'11,8 (vsi (Bra-
nik); 4(X) m Iztok Kaučič, Trig. 51,8,
Olup Klad. 53,5, Sulčič Kop. 55,4;
1500 m Gabriel Krofi, Klad. 4:05,6,
Žohar Ptuj 4:13,5, Krek Trig.
4:16;2; 5000 m Mihajlo Lišanin,
Klad. 16:14,8, I-lisar'Pom. 16:32,9,
Grošelj VeL 16:38,1; višina Srečko
Puser,' Klad. 175 cm, Marčič Ptuj
175, Koren Ptuj 170; daljina Dušan
Koren, Ptuj 6.11 m, Gustinčič Kop.
5.98, Kaučič Kop. 5.95; Krogla
Stane Juh, Trb. 13.46 m, Orožim
Klad. 12.59, Skok Ptuj 12.48 m;
kopje Stane Juh, Trb. 49,95 m.
Ožim Klad. 46,07, Bračič Ptuj
43,18m; štafeta 4 x 100 m Branik
45,8, Partizan Ptuj 46,7, Kladivar
47,7. Ženske; 100 m Vera Škraban,
Pom. 13.1, Karo Ptuj 13.4, Fanedl
Pom. 13.4; 200 m Breda Urbanel,
KAK 27.8, Škraban Pom. 27.9,
Sluga VeL 28.0; 800 m Cvetka Fras,
Ptuj 2:25,'9, Šolar Ptuj 2:26,7,
Hunjadi Medv. 2:32,0; višina Meri
Jerman, Kop. 150 cm, Sirec Ptuj
140 cm, Kolar Ptiij 135 cm; daljina
Zorka Vičar, Ptuj 4.82 m, Zinko
Pom. 4.76, Topolnik Pom, 4.72m;
krogla Nada Jakič Medv. 9.77 m.
Petek Ptuj 9.51, Gelt Medv. 9.42 m;
kopje Nada Jakič, Medv. 33.69 m,
Mramor Ptuj 28.40, Petek Ptuj
25.60 m; štafeta 4 x 100 m Partizan
Ptuj 53.9.
Organizacija tekmovanja je bila
dobra, potrebno pa bo atletske
naprave v bodoče izboIboljsati, saj
bomo tako tudi lahko dosegali
boljše rezultate.
Še o kegljanju novinarjev
Pretekli vikend so 'novinarji
„merili" svoje moči na športnih
terenih. Že v soboto, 21. junija, je v
idiličnem Prekmurju, točneje 'v
Cardi (Martjanci) blizu 30 časni-
karjev, in časnikark in SV Slovenije
tekmovalo za pokal Vestnika iz
Murske'Sobote. V borbenih partijah
je sodelovalo 9 ekip; svoj lanski
uspeh so -znova potrdili novinarji
Vestnika in Radia I, ki so nodrU 140
kegljev, druga je bila efeipa Dela
Maribor s 1-34 podrtimi keglji in
tretja ekipa Vestnika in Radia II s
120 podrtimi keglji.
V ženski konkurenci je zmagala
Majda Gajzer (Tednik, Ptuj) s 143
keglji, druga je bila Silva Seruga s
129 keglji in tretja Nataša Šoštarič s
126 keglji Nastopile so ' tudi
nekatere gostje.
V moški konkurenci je bilo
„napeto" vse do konca; zmagovalec
je po zagrizeni borbi postal' Ludvilc
Sočič z 204 keglji, drugi je bil Ivan
Praprotnik s 190 keglji in tretji Jože
Graj s 188 keglji.
Po „napornem" tekmovanju so si
novinarji oddahnili na piknikuoob^
Muri; njihov gostitelj je bila;
Radenska.-
MG*
KOŠARKA
DRAVArPARTIZAN 79:78
(52:29)
Mladi Rušani so tokrat skoraj
pripravili presenečenje, saj so po
visokem vodstvu domačinov v
prvem polčasu v nadaljevanju
zaigrali kot prerojeni. Uspeli so cele
izenačiti in 2 minuti pred koncem
povesti s 4 koši razlike.
Drava je tokrat z zbranejšo igro in
prisebnostjo posameznikov v zad-
njih trenutkih tekme z malo športne
sreče uspela zmagati z minimalno
razliko.
Za Dravo so bili uspešni:
Urbančič 6, Peček 11, Šerona 13,
Miklič 10, Marčič 11^ Šarman 9,
Zelenik 8 in Kosi 11 košev.
MLADINCI DRAVOGRAD:
DRAVA 78:70 (36:33)
STAREJŠI PIONIRJI ZKK MA-
RIBORrDRAVA 20:55 (11:24)
ŠAH
SVETOVNI PRVAK KARPOV 23:5
Po več kot štiriurnem igranju v
prepolni dvorani Narodnega doma je
svetovni prvak Anatolij Karpov
nastopil proti ptujskini šahistom na
28 deskah. Jurici Škarja in Ivu
Mihevcu je uspelo zmagati kar je
nedvomno uspeh^ dočim so uspeli
remizirati Sorčnik, Šegula, Kranjc,
Kneževič, Tatjana Vaupotič ter
10-letni Dušan Majcenovič iz
Kidričevega. 20 iger pa se je
končalo z zmago velemojstra proti
znanim ptujskkn šahistom. ^
Simultanko je pripravil šahovski'
klub IZBIRA Ptuj pod pokroviteljs.
tvom trg. podjetja IZBIRA Ptuj.     ,
Poleg svetovnega prvaka Anatolijaj
Karpova smo lahko pozdravili v
Ptuju še velemojstra—sekundanta
Semina Furmana, predsednika §2
Slovenije Ljubana Jakšeta; Bojana
Fajona, direktorja Vidmarjevega
memoriala i. dr. Tekmovanje si je
ogledalo nad 1000 gledalcev. j
________.______.....
Velunšek - Alič državna prvaka
Na dvodnevnem tekmovanju, kije
bilo v iMarkovcih pri Ptuju, je Aero
klub Ptuj - modelarska- sekcija
odlično pripravila 16. državno in
republiško prvenstvo vezanih mode-
lov.
V kategoriji hitrostnih modelov je
Oton Velunšek postavil nov jugo-
slovanski ' rekord z 240 km/h z
odlično pripravljenim modelom (do-
sedanji rekord je znašal 220
km/h). Sledijo Ivanček - Trešnjev-
ka, Zagreb 15 3,8 km/h, Prukner
133,3 km/h - nastopilo je 8
tekmovalcev.
V kategoriji akrobatskih modelov
je zmagal Ivanček, Trešnjevka-
Zagreb, ki je zbral 6626 točk,
Rozman, Ljubljana, 6491 točk,
Savič, Novi Sad, 6190.
V kategoriji team racing (ekipnem
tekmovanju) je zmagal Aero klub
Ptuj v sest-avi Oton Velunšek in
Peter AUč, ki sta • s tem osvojila
naslov  republiškega in  državnega
Ervaka. Sledijo Aero klub Trešnjev-
a I. ekipa, Trešnjevka II. ekipa.
Tekmovanje si je ogledalo lepo
število gledalcev, domačini so spre-
jeli tekmovalce z vso gostoljubnost-
jo, ki jim bo ostala v prijetnem
spominu. Najboljši so prejeli lepe
pokale in spominska'darila.      anc
V KUTINI ŠEGULA ČETRTI
v nedeljo je bila dirka za državno
prvenstvo v _ Kutini, kjer sta
nastopila tudi Šegula in Lacko.
Šegula je po slabem začetku v prvi
vožnji v nadaljevanju popravil
zamujeno in je ob koncu zasedel 4.
mesto.
Lacko pa je tokrat moral občutiti
novi stroj, ki še ga v popolnosti ni
spoznal in upamo, da bo kmalu i
njim potrdil pravo vrednost. Zasedel
je šele 21. mesto. Fkipno sta dosegla
peto mesto.
V nedeljo je dirka za državno
prvenstvo v Stični na Dolenskem.
-anc
fEDNlK-ČETRTEK, 26. junija i975i
stran 13
naša pisma
LASTOVICA
Lastovice so se vrnile iz južnih
krajev. Pod našim napuščem imajo
I dve gnezdi. Vrnile so se v svojo
gnezdo. Lastovica je modre barve.
Spodaj je bela. Ima škarjast rep.
Lastovica je koristna. Lovi mušice,
muhe in drug mrčes za sebe in za
lačne mladiče.
Slavko Pakin,
1. b, OŠ Majšperk
BOLEČINA SLOVESA
Bila sem v sobi, ko se je na
dvorišču nenadoma ustavil avto-
mobil. Pozno je že. Kdo neki se je
pripeljal? sem se vznemirila. Na
odgovor ni bilo treba dolgo čakati,
v sobo je že stopila mama. Njen
obraz je bil mračen. Opazila sem, da
jo nekaj muči in da bo zdaj in zdaj
bruhnilo iz nje.
„Pripravi se na odhod!" je dejala
in odšla iz sobe. Nisem razumela, na
kakšen   odhod  naj  se   pripravim.
Kl^ub temu sem se preoblekla in
odšla v kuhinjo. Tam sem zagledala
strica. ,,Kam neki grem? " sem se
spraševala.  Videla sem^  da mama
okleva. Še vedno sem stala na mestu
kot   kupček   nesreče. Merila sem
mamin in stričev obraz. Naposled je ;
mama le spregovorila: ,,Vzami črno;
torbico, čevlje in plašč ter pojdi! Ti'
bo že stric povedal."  Rada bi še
nekaj vprašala, pa sem opazila mrke
obraze in brez besede ubogala.
Ko sva se s stricem nekaj časa^
peljala, mi je jjovedal črno novico: j
umrl mi je oce. Čeprav že več let i
nisem   živela   z   očetom,   me   je
njegova    smrt    hudo    prizadela.
Pričakovala sem vse prej kot to. V
sencih mi je začelo razbijati, cesta in
hiše so poskakovale pred mojimi
očmi. Postalo mi je slabo. Stric, ki
je  to   opazil, je  odvil naslonjalo
avtomobilskega   sedeža,   da   sem
lahko legla.
Zaprla sem oči. Kakor skozi
prosojno steklo sem videla očetov
obraz, ki se mi je smehljal in me
vabil k sebi. Sprožila sem roke k
njemu, pa sem se, namesto očeta
oprijela strica. Nemo sem obležala
na sedežu.
Ko sem se prebudila, sem ležala v
mehki postelji. Na čelu sem imela
mrzel obkladek, nad mano pa sta se
sklanjali zaskrbljena babica in teta.
Dvignila sem se na komolce in
babica mi je ponudila čaj. Popila
sem ga, nato zopet legla in zaspala.
Drugo jutro mi je vrtoglavica
nekoliko prizanesla. Čeprav je bil
november, je bila lepa sončna
nedelja. Toda zame je bilo sonce
črno. v meni sta se oglašala dva
glasova. Prvi je jokajoče ponavljal:
.Oče, kje si? Vrni se!" Drugi pa je
hladno odgovarjal: , Xaj kUčeš
očeta, ki se ne bo več vrnil. Nikoli
več ga ne boš videla." Svei okrog
mene je bil pust, vsenaokrog tema,
kije ni mogla uničiti nobena luč.
Proti poldnevu smo se odpeljali v
Ljutomer. Mrliška vežica je bila
odprta. Vstopili smo. Na mrtvaškem
odru je ležal oče. Zagledala sem se v
mrliča. ,,To je moj oče? Upadli,
bledi obraz? me je pretreslo.
Hotela sem steči ven, vendar ni bilo
mogoče premakniti nog. Bile so kot
prikovane. Hotela sem krikniti, ko
me je nekdo prijel za roke. S težavo
sem dvignila glavo in zagledala brata
in sestro, ki sta me počasi odvedla
ven.
Začeli so se zbirati ljudje. Čez čas
sem zopet stala pred krsto in
zadnjikrat pogledala očeta. Potem
so gasilci pokrili krsto, v kateri je za
zmiraj obležal moj oče. Dolga vrsta
seje pomikala proti grobu. Godba je
?aigrala žalostinko, moje srce pa se
je treslo od bolečine. Ko so na krsto
padale prve grudice zemlje, nisem
mogla več vzdržati. Planila sem k
odprtemu grobu, brat in sestra sta
skočila za mano in me še pravi čas
ujela. • Začela   sem   neutolažljivo^
jokati. Med jokom sem se spomnila
na   verze,   ki   so   vklesani   na
de_dkovem spomeniku:
, Če bi solza mrtve obudila,
tebe, oče, ne bi zemlja krila.'
Doživela sem večkrat slovo,
vsakokrat je bilo hudo, vendar je
bilo tokrat najtežje.
Vida Horvatj 7. a
OŠ Gorisnica
KAJ VEM O TOV. TITU
Josip Broz - Tito je doma
Kumrovca v Hrvatskem Zagorju.
Titov oče je bil Franjo. Imel je
črne kodrave lase. Njegova mama je
bila Marija iz Sotle. Franjo jo je
spozhal, ko je hodil pp drva. V
Brozovi družini je primanjkovalo
kruha, zato ga je mati morala
večkrat skriti, da ga ne bi preveč
pojedli. Pri hiši je bilo petnajst
otrok, Joža je bil sedmi po vrsti.
Imeli so malo zemlje.
V šolo je hodil v Kumrovec. Nekaj
časa je bil pri stricu v Sloveniji. Po
osnovni šoli se je šel učit za
ključavničarja, ker pri hiši ni bilo
denarja, da bi lahko študiral. Kot
delavec je spoznal težko življenje
delavcev. Zato se je začel boriti za
njihove pravice. V vojni je kot
komunist organiziral boj proti
fašizmu in se tudi sam boril. Postal
je komandant partizanske vojske. Po
vojni pa tudi vodja naše države.
Bojanca Predan,
3. a, OŠ Majšperk
MOJA MAMICA
Moja mamica hodi v službo. Poleg
službe ima še polno dela. Ko ni
mamice doma, je vse razmetano.
Drugi darr je huda name, ker ji
nisem nič pospravila. Jaz in moja
sestrica morava tudi mamici
pomagati. Če kaj rabim, se
pridružim mamici in jo prosim, pa
vse dobim. Ne smem pozabiti na
osmi marec. Takrat imajo vse
mamice praznik. Z majhnim darilom
moram tudi jaz razveseliti mamico.
Brigita Korošec,
1. b, OŠ Majšperk
V TRGOVINO
s prijateljico sem. se igrala na
dvorišču. Pa me pokliče mama, da
moram v trgovino po mlelco. V
trgovini sem zgrabila vrečko z
mlekom, ki pa je točila, a tega
nisem opazila. Počasi se vračam
domov in že na vratih pokličem
mamo, da sem prinesla mleko. Ko je
mama prijela vrečko, je bila ze
prazna. Morala sem še enkrat v
trgovino.
Slavica Bedenik,
OŠ Ptujska gora
PODEULI SMO
BRALNE ZNAČKE
Kakor vsako leto, je bila tudi letos
podelitev bralne značke v Polj-
čanah. Osnovna šola Poljčane že 7
let tekmuje za Ingoličevo bralno
značko. Tekmovanje za bralno
značko je bilo 16. 5. 1975. Pričelo
se je ob 4. uri popoldne. Na bralno
značko smo povabili več pisateljev,
a sta se sarno dva odzvala. To sta
bila Anton Ingolič in Vida Brest.
Najprej smo pripravili kratek
program Tov Nada Aranjoš je imela
govor, potem je nastopil pevski
zbor, za zborom sta bih dve
deklamaciji in potem tamburaši pod
vodstvom Jožeta Kranjca. Po
programu sta nam pisatelja pripove-
dovala svoje doživljaje. Tako je Vida
Brest  pripovedovala, kako je bilo
med vojno in kako je napisala prvo
pesem. Anton Ingolič pa je
pripovedoval o starih dedih, kako so
se upirali na zbelovskem gradu in o
tem bo izšla tudi knjiga. Po
pripovedovanju so podelili učencem
oralne značke.
Ta program je bil posvečen
30-letnici osvoboditve. Po proslavi
smo si ogledali razstavo. Na razstavi
so bile razstavljene knjige, slike,
značke in drugo. Vsi smo si z
velikim zanimanjem ogledali razsta-
vo. Nato smo šli z največjim
zadovoljstvom domov.
Želim si, da bi bilo drugo leto še
več gostov in pisateljev.
Marija Pahole,
7. C OS Poljčane
UMIRANJE
STARE MAME
Bilo je 22. oktobra lanskega le
ko sem zjutraj vstal; vstala je tudi
stara mama, ki je bila zelo bleda.
Povedala mi je, da ji je slabo, kar
sem tudi sam videl. Rekel sem ji, naj
gre nazaj ležat, da ji bo bolje, a ji ni
bilo, bilo ji je vedno slabše. Opoldne
sem odšel v šolo ves zaskrbljen, ali ji
bo bolje ali ne. Ko sem prišel iz šole,
mi je mama povedala, da je bil pri
njej zdravnik in povedal, da ji ni
pomoči. To je mene še huje
prizadelo, saj sem jo imel rad;
večkrat mi je kaj pripovedovala o
mladosti, mislil sem si, zdaj mi ne
bo več ničesar povedala. Sel sem
tudi k njej in jo vprašal, če ji je kaj
bolje. Bila pa je bleda in ni mogla
vec govoriti, le odkimala je. Ta
večer je tudi umrla, kar me je zelo
prizadelo, tako kot me dotlej ni še
nič. Čez dva dni smo jo pokopali.
Ta dan me ni bilo v šolo, ker sem bil
na njeni zadnji poti - na
pokopališče. Od tedaj mi več nihče
ne pripoveduje o mladosti in
pravljic, katerih je stara mama
mnogo vedela.
Mirko Kekec,
8. b, OŠ Markovci
V PTUJU
v soboto sem bila z mamico in
sestrico v Ptuju. Zjutraj smo morali
zelo zgodaj vstati. Ko smo se najedli
in vse opravili, smo se napotile na
avtobusno postajo. Nismo dolgo
čakali, ko smo izza ovinka zaslišali
avtobus. Vsa nestrpna sem že bila,
ko sem ga zagledala. Hitro smo se
pripeljali v Ptuj. Takoj smo odšli k
botri, ki nam je postregla s toplim
čajem in sendviči. Ko smo se
najedli, je mamica šla v mesto, kjer
je kupila razne stvari. Me s
sestrično, pa smo odšle v vrtec.
Dolgo nismo smele ostati v vrtcu.
Moja sestrica je bila zelo žalostna,
ker je morala zapustiti vrtec.
Potolažile smo jo s tem, da smo jo
vozile v vozičku. Po kosilu smo
odšle na avtobusno postajo, od
koder smo se odpeljale nazaj
domov. Ta dan mi bo ostal dolgo v
spominu.
Irena Avguštin,
OŠ Ptujska gora
POT V ŠOLO
Doma sem v Svečini. Ko pridem
iz hiše, grem nekaj časa po
kolovozu. Potem pridem na cesto.
Tu počakam na avtobus. V
avtobusu me že čaka Stanka, ki
vstopi že eno postajo prej. Srečna
sva, da se lahko voziva. Na Bregu
še vstopi Darko. Skupaj se
peljemo v šolo.
Slavko Fakin,
1. b, OS Majšperk
SREČALI SMO SE S PISA-
TELJEM ANTONOM INGO-
UČEM IN PESNICO VIDO
BREST
Kot vsako leto, smo letos imeh
na naši šoh podelitev IngoUčeve
bralne značke.
Pri bralni znački lahko sodelu-
jejo učenci od prvega do osmega
razreda osnovne šole. Pri branju
knjig sta se najbolj udeležila 2. a
razred in 3. a razred, kajti v teh
dveh razredih so tekmovali vsi
učenci. Skupno je bilo podeljenih
186 bralnih značk. Na bralno
značko smo povabili pisatelja
Aniona Ingoliča in pesnico Vido
Brest. 'Pripovedovala sta nam o
svobodi, o borbah, ki sta jih tudi
tov. Ingolič in tov. Brestova
doživela. Naša šola je tudi
pripravila razstavo. Bralne značke
in razstave- so se udeležili tudi
starši. Kmalu za tem je bilo konec
prireditve.
ŽeUm, da. bi še prihodnje leto v
večjem številu sodelovali pri bralni
znački.
Ksenija Trstenjak,
6. b, OS Poljčane
LASTOVIČKA
Lastovica je ptica, ki se seli v
južne kraje. I meh smo v hlevu
lastovice. Večkrat sem opazovala
. kako sarnica hrani mladičke. Ko
so mladički odrasli, so zleteli iz
hleva na električne žice. Kadar se
pripravlja k dežju, letajo lastovke
zelo nizko, čisto pri tleh.
Irenca Godec,
1. b raz., Majšperk
JOŽEK
Jožek v je učenec tretjega
razreda. Naš sošolec je že iri leta.
Jožek je srednje velik deček.
Lasje so rjavi. Poslrižen je na
kratko. Oči ima sive. Lica so lepo
rdeča. Danes ima vso obleko
rjavo. Pulover je debel, pleten v
kilah. Hlače so sešile iz toplega
blaga. Obut je v modre nogavice.^^
Najraje telovadi. Od vseh je
najbolj spreten. Tudi učenec je
dober. Na vprašanja hitro in
pravilno odgovarja. Poje zelo
glasno. Jožek je dober sošolec.
Vsakemu rad pomaga.
Veseli smo, daje naš sošolec.
Alenka Peršuh,
3. b, Majšperk
V.
POMLAD JE TU
Ptički so se že vrnili iz južnih
krajev. Zjutraj veselo čivkajo.
Kukavica je že priletela v naše
gozdove. Sedaj kuka, da je lepši
dan. Tudi štorklja je že prišla na
šolski dimnik. Sedaj si pripravlja
gnezdo. Čez nekaj časa bo znašla
jajčeca. Iz jajčec se bodo izvalili
mladički
Travniki že zelenijo. Na njih
rastejo razne rože. Na travnikih so
odcvetele trobentice in zvončki.
Gozdovi se že prebujajo. Mlada
drevesa so pognala brstje. Kako
lepo je, ko je pomlad.
Sonja Gajšek,
2. b, Skrblje 1,
OŠ Majšperk
14. stran
TEDNIK-CETRTEK, 26. junija 197S
TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ",
KIDRIČEVO
želi pridobiti nove štipendiste.
IGA KIDRIČEVO JE DELOVNA ORGANIZACIJA:
— v kateri so kadri nosilec razvoja,
— ki želi pridobiti nove strokovne sodelavce s štipendiranjem,
— ki je med prvimi podpisala samoupravni sporazum o štipen-
diranju študentov in učencev,
— ki skrbi za dobre odnose s svojimi štipendisti ter jim razen
štipendij daje tudi drugo pomoč pri študiju (inštrukcije, gradivo
za diplomske in seminarske naloge, ...),
— ki odnose s štipendisti ureja prek kluba štipendistov TGA
Kidričevo, v katerem združuje vse svoje štipendiste.
TGA Kidričevo na podlagi plana kadrov TOZD in DS skupne službe
razpisuje naslednje štipendije:
1. TOZD GLINICA
FNT — anorganska kemija      ^ 1 štipendija
2. TOZD ALUMINIJ
FNT — metalurgija 2 štipendiji
Fakulteta za elektrotehniko — jaki tok,
industrijska elektrotehnika 1 štipendija
TSŠ — metalurgija (v Ljubljani) 3 štipendije
Poklicna šola za industrijske kovinarje pri TAM
— oddelek za livarje 25 štipendij
3. TOZD VZDRŽEVANJE
Fakulteta za strojništvo — tehnolog 2 štipendiji
Fakulteta za elektrotehniko
— fridustrijska elektronika 1 štipendija
4. DS SKUPNE SLUŽBE
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
— finančna smer 1 štipendija
— zunanja trgovina 1 štipendija
— splošna komerciala 1 štipendija
FNT — kemija — tehnolog 1 štipendija
Fakulteta za strojništvo — konstruktor 1 štipendija
Kandidati naj prošnji (na obrazcu 1,65) priložijo naslednje priloge:
— prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih
izpitih,
— potrdilo o skupnem gospodinjstvu,
— potrdilo o premoženjskem stanju družine.
Prijave pošljite do vključno 15. julija 1S75 na naslov:
Tovarna glinice in aluminija ,,BORIS KIDRIČ" Kidričevo, kadrov-
sko socialni sektor.
mali oglasi
IŠČEM OPREMLJENO, pozimi
ogrevano, sončno sobo. Naslov v
upravi.
PRODAM zelo dobro očuvan
enoosni traktor 7 KS, znamke irus,
možna je montaža kose za ravne in
hribovite travnike in nožev za'
kultiviranje zemlje. Franc Koder-
man, Trdinova 2 (pri Hajdinski žel.
post.)
ŠIVILJO ali krojača sprejmem v
redno delovno ra*zmerje. Stanovanje
preskrbljeno, zaslužek dober. Pišite
na naslov: Marija Brmež, Kirschof.
strasse 28, 401 Hilden, Deutschland,
PRODAM mlatilnico z čiščenjem,
znamke schicht — Jenbacher. Ernest
Fras, Trnovska vas 30.
PRODAM NEVOZNO škodo lOoo'
MB, 1968 letnik, (dam tudi po
delih) in cca 2,5 kub. m glinopora,
Viktor Prelog, Ciril-Metodov di
17, Ptuj.
SPREJMEM v uk dva učenca ali
učenko za restavracijo Rudi
Gabrovec, Gabrovica, Črni Kal.
Nagrada po zakonu. Hrana in
stanovanje brezplačno. Pismeno
vlogo dostaviti do 30. junija 1975.
KUPIM rabljeno mizarsko skobeino
mizo. Naslov v upravi.
POHIŠTVO za dnevno sobo in
kuhinjo prodam. Ciril—Metodov dr.
3, pritličje, Tarbuk.
ZARADI SELITVE prodam lepo
spalnico z [ogi vložki, kuhinjsko
opremo, kave, mizo, stole, štedilnik
na drva, električno termoakumula-
cijsko sobno peč, električni kuhal-
nik na tri plošče in drugo. Majcen,
Ciril-Metodov dr. 1, Ptuj
FIAT 124, dobro ohranjen ugodno
prodam. Ptuj, Potrčeva 24.
GOSTILNA BISTER V DORNAVl
išče tričlanski ansambel za tri
mesece. Ostalo po dogovoru.
IŠČEM SOBO v Ptuju. Anica Panič,
Jadranska 14, Ptuj.
NUJNO POTREBUJEM prazno
sobo in kuhinjo v Ptuju ali dve sobi.
Vselitev 15. avgusta ali 1. septem-
bra. Ponudbe na upravo lista pod
,.redni plačnik."
V SOBOTO, 28. JUNIJA 1975
priredi gostilna Bister v Dornavi
zabavo. Igra ansambel „Biseri",
Vljudno vabljeni v Dornavo.
OGLAS!
Združenje šoferjev in avto-
mehanikov Ptuj
organizira večerno šolo za po-
klicne voznike motornih vozil,
za šolsko leto 1975/76 pod vod-
stvom ,,Strokovnega izobraže-
valnega centra" za voznike mo-
tornih vozil LJUBLJANA-Je-
žica.
Z vpisom bomo pričeli 1. julija
1975.
Za-vse informacije se obračaj-
te na Združenje šoferjev in avto-
mehanikov Ptuj, Potrčeva 45 ali
po telefonu št. 77-974.
Pohitite s prijavami, ker je število
kandidatskih mest omejeno.
ZAHVALA
Ob nepričakovni smrti mojega dragega moža in očeta
MAKSA MILOŠIČA
iz Apač 95
se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem
in znancem, ki so mi stali ob strani v teh najtežjih trenutkih in lajšali
moje bolečine in vsem, ki so ga v tako lepem številu spremljali v
njegov prerani grob ter za vse darovano cvetje in vence.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča žena Erika s sinom Stankom in hčerko Jožico
ZAHVALA
5. junija 1975je umrl
IVAN KEČEK
posestnik iz Frankovec
Zdravil se je v ptujski bolnišnici,
pomagali so mu po najboljših močeh in mu lajšali bolečine
v zadnjih trenutkih_hvala vsem.
Hvala tudi vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti
in mu darovali vence, posebej še zvezi borcev,
bližnjim in daljnim sorodnikom, vsem sosedom in vojnim prijateljem.
G. kaplanu hvala za tolažilne besede in pevcem za pretresljivo
slovo.
Vsem skupaj še enkra t hvala.
ŽAl^JOCl:  MAMA,  ŽENA,   HČERKE LIDIJA  IN MAJDA
Z DRUŽINO,
SESTRA ANICA Z DRUŽINO IN DRUGO SORODSTVO
pNIK-CETRTEK, 26. junija 1975
stran 15
radijski program
ČETRTEK, 26. junija: 14.00
Poročila; 14.10 Naj narodi pojo;
14.40 ,,Mehurčki"; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.45 „Vrtiljak"; 16.45
Naš podUstekj 17.00 Poročila;
17.20 Iz domačega opernega arhiva;
18.00 Poročila; 18.05 Revija
orkestrov in solistov; 18.35 Kasete
in gramofonske plošče; 18.50 EP;
19.00 Radijski dnevnik; 19.30
Obvestila; 19.40 Ljubljanski jazz
ansambel; 19.50 Lahko noč, otroci!
20.00 Koncert Plesnega orkestra;
22.00 Poročila; 22.20 Naši umetniki
muzicirajo; 2 3.00 Poročila; 2 3.05
Literarni noktumo; 23.15 Popevke;
24.00 Poročila.
PETEK, 27. junija: 14.00
Poročila; 14.10 S pesmijo mladih;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP;
IS.OODogodki in odmevi; 15.30
Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni
intermezzo; 15.45 Vrtiljak; 16.45
Glasbena medigra; 16.50 Človek in
zdravje; 17.00 Poročila; 17.20
Poletni divertimento; 18.00 Poro-
čila; 18.05 Ogledalo časa; 18.15
Zvočni signali; 18.50 EP; 19.00
Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila;
19.40 .Ansambel Borisa Franka;
19.50 Lahko noč, otroci! 20.00
Stop-pops 20; 21.15 Oddaja o
pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.20
Iz logov domačih; 23.00 Poročila;
2 3.05' Literarni noktumo; 2 3.15
Jazz; 24.00 Poročila.
SOBOTA, 2 8. junija: 14.00
Poročila; 14.10 Po Jugoslaviji;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.45 Vrtiljak; 16.45 S knjižnega
trga; 17.00 Poročila - Aktualnosti;
17.20 Gremo v kino; 18.00
Poročila; 18.05 Lahka glasba; 18.20
Čustveni svet računalnika Rupreta;
18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19.30 Obvestila in zabavna glasba;
19.40 Ansambel Silva Štingla; 19.5 0
Lahko noč, otroci! 20.00 Radijski
radar; 21.00 Za razvedrilo;
21.30-2 3.00 Oddaja za izseljence —
vmes ob 22.00-22.20 Poročila;
2 3.00 Poročila; 23.05 V novi tedep;
24.00 Poročila.
NEDELJA, 29. junija: 4.30-8.00
Dober dan! poročila - vmes ob
5.00 Poročila; 5.30 Z vami na
izletu; 5.45 EP; 6.00 Jutranja
kronika; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00
Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za
kmetijske proizvajalce; 7.5 0 EP;
8.00 Poročila in TV Spored; 8.07
Veseli tobogan; 9.00 Poročila; 9.05
Še pomnite tovariši. . . 9.55 EP;
10.00 Poročila; 10.05 Iz naših
krajev; 11.00 Poročila;
11.20-14.00 Podušalci čestitajo -
vmes ob 12.00-12.15 V nedeljo
opoldne; 13.00 Poročila;
13.15-13.30 Obvestila in zabavna
glasba; 14.00 Poročila; 14.05
Reportaža; 1.4.25-18.50 Nedeljsko
popoldne; 16.00-16.47 Radijska
Igra; 18.50 EP; 19.00 Radijski
dnevnik; 19.30 Obvestila in zabavna
glasba; 19.40 Glasbene razglednice;
19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V
nedeljo zvečer; 22.00 Poročila;
22.20 Skupni program JRT; 2 3.00
Poročila; 2 3.05 Literarni noktumo;
2 3.15 V lučeh semaforjev; 24.00
Poročila.
PONEDELJEK, 30. junija: 14.00
Poročila; 14.10 Pojo amaterski
zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni inter-
zmezzo; 15.45 Vrtiljak; 16.45
Poletni kulturni vodnik; 17.00
Poročila; 17.20 Po željah poslu-
šalcev; 18.00 Poročila; 18.05 Ob
lahki glasbi; 18.50 EP; 19.00
Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila in
zabavna glasba; 19.40 Ansambel
Fantje treh dolin; 19.50 Lahko noč,
otroci! 2 0.00 Če bi globus zaigral;
20.30 Operni koncert; 22.00
Poročila; 22.2 0 Popevke; 2 3.00
Poročila; 2 3.05 Literarni noktumo;
23.15 Jazz; 24.00 Poročila.
TOREK, 1. julija; 14.00 Poročila;
14.10 Za mlade; 14.40 Na poti s
kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.45 Vrtiljak; 16.45 Naš gost;
17.00 Poročila; 17.20 Pri mojstrih
klavirja, violine in violončela; 18.00
Poročila; 18.05 V torek nasvidenje!;
18.35 Lahke note; 18.50 EP; 19.00
Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila in
zabavna glasba; 19.40 Ansambel
Atija Sossa; 19.50 Lahko noč,
otroci! 20.00 Slovenska zemlja v
pesmi in besedi; 2 0.30 Radijska igra;
21.43 Zvočne kaskade; 22.00
Poročila; 22.20 Nočne pesmi; 23.00
Poročila; 2 3.05 Liaterarni nok-
tumo; 23.15 Popevke; 24.00
Poročila.
SREDA, 2. julija: 14.00 Poročila;
14.10 Po|o operni pevci; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.45 ,,Loto - vrti-
ljak"; 16.45 Orkester Radia
Hannover; 17.00 Poročila: 17.30
Trideset let uredništva za simfo-
nično glasbo; 18.00 Poročila; 18.05
Nenavadni pogovori; 18.25 Pred-
stavljamo vam ... 18.50 EP; 19.00
Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila in
zabavna glasba; 19.40 Ljubljanski
jazz ansambel; 19.50 Lahko noč,
otroci! 20.00 Ob 2 0-letnici Simfo-
ničnega orkestra; 22.00 Poročila;
22.20 Jazz; 2 3.00 Poročila; 2 3.05
Literarni nokturno; 23.15 Zabavna
glasba; 24.00 Poročila.
\) spored
jTRTEK, 26. junija: 15.35
jžarski TVD; 17.30 Na črko, na
18.00 Obzornik; 18.15
^k; 18.20 Vzpon človeka;
lO Barvna risanka; 19.20 Cikcak;
jO Cikcak; 19.30 TV dnevnik;
55 3-2-1 ; 20.05 Sedem
jezni Done Juanite; 21.40 Kam
^^o na oddih; 21.50 Četrtkovi
dedi; 22.20 Iz koncertnih
ftn; 22.50 TV dnevnik.
^TEK, 27. junija: 16.35
(jžarski TVD; 17.15 Janezek in
olovka; 17.50 Obzornik; 18.05
jet bratov Pimat; 18.35Mozaik;
40 Sled; 19.10 Barvna risanka;
20 Cikcak; 19.30 T V dnevnik;
50 Tedenski notranjepolitični
jnentar; 19.55 3-2-1; 20.00 Dan
joupravljalcev; 21.10 Celovečerni
o;. . . 625; . . . TV dnevnik.
SOBOTA, 28. junija; 15.00
ttovno prvenstvo v Kajaku; 17.30
S; 18.05 Obzornik; 18.20
)zaik; 18.25 Janošik; 19.10
(vna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30
/ dnevnik; 19.50 Tedenski
tanjepolitični komentar; 19.55
2-1; 20.00 Humoristična odda-
20.30 Propagandna oddaja;
1,35 Tuji gosti na slovenski
ipevki 75; 21.35 Barvna propa-
(dna oddaja; 21.40 Kojak; 22.20
V dnevnik; 22.35 Svetovno
[venstvo v Kajaku na divjih vodah.
NEDELJA, 29. JUNIJA: 8.40
(točila; 8.45 17 trenutkov pomla-
l  9.25     Barvna    propagandna
oddaja; 9.55 Otroška matineja;
10.55 Mozaik; 11.00 Ljudje in
zemlja; 12.00 Poročila (do 12.05).
Nedeljsko popoldne; 15.00 Svetov-
no prvenstvo v Kajaku; 17.45
Poročila; 17.50 Reuter poroča;
19.10 Barvna risanka'; 19.20 Cikcak;
19.30 TV dnevnik; 19.50 Tedenski
gospodarski komentar; 19.55 3-2-1;
20.05 Djavolje merdevine; 20.45
Karavana: Hrvatsko Zagorje; 21.15
Športna reportaža; 21.55 T V
dnevnik; 22.15 Športni pregled.
PONEDELJEK, 30. JUNIJA:
16.35 Madžarski TVD; 17.50
Obzornik; 18.00 Medvedek na
obisku; 18.15 Barvna risanka; 18.25
Mozaik; 18.30 Od zore do mraka;
19.00 Odločamo: 19.10 Barvna
risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 T V
dnevnik; 19.55 Propagandna oddaja;
20.05 Obešenec; 21.10 Kulturne
diagonale; 21.40 Mozaik kratkega
filma;. . . TV dnevnik.
TOREK, 1. JULIJA: 16.35
Madžarski TVD; 17.5 5 Obzornik;
18.05 Na črko, na črko; 18.35
Ikebana; 18.40 Mozaik; 18.45 Egipt
za časa Tutankamona; 19.10 Barvna
risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV
dnevnik; 19.55 3-2-1; 20.05 Pogo-
vor o . . . 30 let OZN; 20.5 5
Propagandna oddaja; 21.00 Thibaul-
tovi; 21.45 TV dnevnik.
SREDA, 2. JULIJA: 16.35
Madžarski TVD; 18.00 Obzornik;
18,10 Vrančeve dogodivščine;
18.35 Mozaik; 18.40 Mladi za
mlade; 19.10 Barvna risanka; 19.20
Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55
3-2-1; 20.05 Igra kart; 21.55
Gorenje novosti; 22.00 Miniature;
22.15 TV dnevnik.
radio ptu]
PROGRAM OD 26. JUNIJA
DO 1. JULIJA 1975
Četrtek, 26. junija: 16.00 -
Napoved sporeda; 16.03
Poročila in obvestila; 16.15 - Za
vas in vaš dom: 16.50 -
Predstavljamo vam občinsko javno
pravobranilstvo; 17.00 - Z
mikrofonom med mladimi matu-
ranti in šahisti; 17.30 -
Prisluhnite, izberite.
PETEK, II. jumja: 16.00 -
Napoved sporeda: 16.03
Poročila in obvestila; 16.15 -
Ekonomsko-propagandna oddaja;
16.40 - Pionirji, šole je konec;
17.00 - Kulturna oddaja; 17.30 -
Na srednjem valu 198,5 metra.
Sobota, 28.. junija: 16.00 -
Napoved    sporeda;    16.03
Poročila in obvestila; 16.15  -
Aktualnost tedna; 16.20 - Za vas
in vaš dom;  16.45 - V soboto
popoldne - informativno-zabavna
oddaja.
NEDEUA, 29. junija: 11.00 -
Odmevi tedna; 11.15 - Obvestila
in reklame; 11.30 - Spomenik
kurirjem v Prvencih-Strelcih;
11.35    -    Krajevna    skupnost
Polenšak; 11.45 - Kmetijska
oddaja; 12.00 - Čestitke poslušal-
cev
PONEDEUEK, 30. junij: 16.00
- Napoved sporeda; 16.03 -
Poročila in obvestila; 16.15 -
Šport in glasba - sklepna oddaja;
16.40 - Vedro v novi teden;
17.00 - Opekarna Žabjak pred
praznikom; 17.15 - Ekonomsko-
propagandna oddaja: 17.40 -
Novosti iz gramofonskih hiš.
TOREK, 1. juUja: 16.00 -
Napoved sporeda; 16.03 -
Poročila in obvestila; 16.15 - Za
vas in vaš dom; 17.00 - Na obisku
pri Vladu Šercu; 17.15 - Zabavna
glasba; 17.30 - Kar ste izbrali,
predvajamo.
V ostalem času prenašamo prvi
program radia Ljubljana.
TUJ:
- Danes obe predstavi z angl. zah.
'|nškim barv. fihnom ORGIJE.
LM ZA MLADINO NI PRIME-
~ jutri obe predstavi z am.
^- CS fihnom UMOR LEVA
,^OCKEGA. FILM NI PRIMEREN
f OTROKE. - 28. in 29. junija ob
,•30. in 20. uri am. barv. CS film
JUJU; v nedeljo bo od 10. in 16.
na sporedu am. barv. risanka
|NOOPY SE VRAČA.
^l^VENSKA BISTRICA:
~ Danes ob 20. uri danska erot.
^edija REKTOR V POSTEIJI; -
■';.in 29. junija ob 17.30. in 20. uri
pustolovski barv. film TIGRI
fjLEZlJE.
''^^TOMER:
Danes ob 20. uri ital. franc.
mm HUDI C V GLAVI; - 28.
ob 20. uri ter 29. junija ob
17.45. in 20. uri franc. barv.
^f^inalka MARSEILLSKI KLAN.
Svet za medsebojna razmer-
ja v TOZD PEKARNA „VIN-
KO REŠ", Ptuj, Trstenja-
kova 2
sprejme
6 učencev
za pekovsko
stroko
Pogoj:   končana   osemletka.
Prijave sprejema do zasedbe
prostih učnih mest.
tv avstriiai
ČETRTEK, 26. julija: 18.00
Bridget in Bemi; 18.2 5 Družinski
program; 18.50 EP; 19.00 Slike iz
Avstrije; 19.20 EP; 19.30 Čas v
slikah; 19.54 EP; 20.00 Vaš nastop,
prosim; 20.50 Delovne razmere;
22.20 Poročila.
PETEK, 27. junija: 18.00 Družina
Feuerstein; 18.25 Družinski pro-
gram; 18.45 Oddaja zveze indu-
strijcev; 18.50 EP; 19.00 SUke iz
Avstrije; 19.20 EP; 19.30 Čas v
slikahj 19.54 EP; 20.00 Afriška
bodočnost; 21.00 Hatari; 23.35
Poročila.
SOBOTA, 28. junija: 18.00 Heinz
Conrads;    18.25    T uhinja;
18.50 EP; 19.00 Slike iz Avstjije;
19.20 EP; 19.30 Čas v slikah; 19.20
EP; 19.56 Šport; 20.15 Na tekočem
traku; 21.45 Novice; 22.10 Mrtve
oči Londona; 23.45 Poročila.
NEDELJA, 29. junija: 18.00
Sestanek starejših; 18.30 Godba na
zaslonu; 19.00 SHke iz Avstrije;
19.2 5 Kristjan in čas; 19.30 Čas v
slikah; 19.5 0 Šport; 2 0.15 Plemiško
gnezdo; 22.00 Orientacije; 22.30
Poročila.
PONEDELJEK, 30. junija: 18.00
V kraljestvu divjih živali; 18.25
Družinski program; 18.50 EP; 19.00
Slike iz Avstrije; 19.20 EP; 19.30
Čas v slikah; 19.54 EP; 20.00 Šport;
20.45 Ljudje z ranča Šiloh; 21.45
Poročila.
TOREK, 1. julija: 18.00 Gospod
Kotnik; 18.25 Družinski program;
18.50 EP; 19.00 Slike iz Avstrije;
19.24 EP; 19.30 Časv slikah; 19.55
EP; 20.00 Torej vse v redu; 21.05
Kako ubiješ svojo ženo? 23.00
Poročila.
SREDA, 2. julija: 18.00 Nasled-
nji, prosim; 18.25 Družinski
program; 18.45 Oddaja OEVP;
18.50 EP; 19.00 Slike iz Avstrije;
19.24 EP; 19.30 Čas v slikah; 19.55
EP; 20.00 Miš; 21.25 Vojna in mir;
2 2.10 Poročila.
16. stran
TEDNIK-CETRTEK, 26. junija I5
Ob dnevu gasilk v Ormožu
„Tednik" je že v eni izmed prejšnjih številk prinesel vest, da bo
ob 30-letnici osvoboditve ter v okviru mednarodnega leta žena, dne
28. in 29. junija v Ormožu republiški zlet članic gasilskih organizacij.
Ne bo odveč, če k članku in sami prireditvi dodamo dejstvo, da je
Gasilsko društvo Ormož imelo v svojih vrstah gasilke že pred 37. leti
in je tako, če ne ravno prvo, pa vsaj med prvimi gasilskimi društvi v
Sloveniji, čigar operativo so sestavljale tudi ženske - gasilke.
V dokaz temu služi pogled v kroniko GD Ormož, ki mu jo je
kljub okupatorjevem uničenju pisane slovenske besede uspelo skrbno
ohraniti. Tako je iz zapisnika letne skupščine prostovoljne gasilske
čete Ormož od 23. januarja 1938 posneti, ko četni zdravnik dr. Jurij
Čarf (še danes v Ormožu) predlaga: „da se naj z ozirom na
organizacijo protipUnske obrambe, ki spada v največjem delu v
delokrog gasilstva, k delu pritegnejo sposobne ženske moči, ki bodo v
primeru vojne ostale doma". Predlog je bil sprejet in v kratkem je v
tedanjo gasilsko četo pristopilo prvih pet članic: Marija Sever (danes
mrtva), Angela Horvat (živi v Novi Zelandiji), Marta Horvat
(poročena Izlakar v Ptuju), Ivanka Izlakar (poročena Vipavec v
Ormožu) in Nada Potočnik (vdova Horvat na Sladkem vrhu).
Na naslednji letni skupščini dne 22. januarja 1939 poroča dr.
Jiurij Čarf: ,,V preteklem letu se je razširil sanitetni oddelek, ker je
bilo pristopilo k njemu pet članic. Udeležili so se vsi iz tega odseka
serij predavanj o prvi pomoči in o vojnih plinih". Vaje in tečaje so
vodili zdravnik dr^ Carf, primarij dr. Tone Hrovat in vodja sanitete
Dragan Kovačič. Članice so sodelovale tudi pri vseh ostalih opravilih
gasilcev tako na vajah, kot praktično pri požarih. Nosile so gasilsko
unilormo s kriU, kot sanitetke pa so bile v belih plaščih. Tako je iz
poročila poveljnika na isti skupščini bilo čuti, da je pri župni vaji pri
Miklavžu dne 19. junija 1938 „nastopilo skupaj 35 članov skupno s
članicami sanitetnega oddelka". Istega leta so članice sodelovale še
na dveh večjih vajah: 18. avgusta 1938 skupno z Varaždinsko župo in
18. septembra 1938 na skupni vaji čet Ormož, Hardek in Loperšice,
ki jo je „nadzoroval banovinski inštruktor, sreski vojaški referent ter
ormoški župan", kot to navaja zapisnik.
Z okupacijo je prenelialo delovanje gasilk v Ormožu. Ponovno je
zaživelo takoj po osvoboditvi, ko se je v gasilske vrste postopoma,
vključevalo več žena. Sodelovale so pri obnovi porušenega mesta, pri,
požarih in gasile tudi na večjih, kot v Središču in Petrijancu na
Hrvaškera Ko je GD Ormož prejelo leta 1945 reševalni avto, so
članice društva imele urejeno redno dežurno službo pri prevozih
bolnikov in poškodovancev v bolnišnice Ptuj, Maribor in Ljubljano.
To službo so opravljale brezplačno še ppzneje, ko je bila v Ormožu
osamosvojena Reševalna postaja.
Število žensk-gasilk je stalno naraščalo; iz imenika članstva je
razvidno, da jih je bilo leta 1954 že 15, od teh je 27. aprila 1954
opravilo šest izpit za izprašanega gasilca in pet za prvo pomoč. Leta
1956 je na novo pristopilo 6 članic itd. Po številu žensk-gasilk GD
Ormož prednjači že vrsto let, njih aktivno delo pa se bistveno ne
razUkuje od dela moških vrst.
Na kraju še pomembnost o samem gasilskem društvu Ormož.
Ustanovljeno je bilo leta 1886, vendar so bih zavedni Slovenci iz
Ormoža člani sosednjega slovenskega gasilskep društva na Hardeku
pri Ormožu, Iz zapisnika odborove seje Požarne brambe za mesto
Ormož z dne 20. septembra 1919 pa je razvidno, da so v društvenem
odboru bih že sami Slovenci. Vseskozi za tem je bilo članstvo
napredno. Na dan 26. januarja 1941 je od 57 aktivnih članov in
članic bilo kar 31 pripadnikov Sokolskega društva Ormož, za časa
okupacije pa je od teh aktivnih članov bilo 19 izseljenih, v NOB,
koncentracijskih taboriščih in v ilegali.
Lipe Izlakar
Gasilska zveza Slovenije je za
zlet gasilk v Ormožu izdala
posebno značko.
TUDI PIONIRJI IZ PTUJSK
OBČINE NA PROSLAVI
AJDOVŠČINI
Med pionirji iz cele Jugoslavijei
proslavi tridesetletnice osvobodit
so bih tudi pionirji iz ptujs
občine. Iz vsake šole sta bila po d
pionirja, vseh pa je bilo za p«
avtobus. Pod vodstvom nekatei
članov društva prijateljev mladine
nekaterih učiteljev so sodelovali
vsedržavni proslavi osvoboditve.
Bili so gostje pionirjev v Vipavi-
TEDNU
izdaja časopisni zavod PtuJ-
tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova
p. p. 99. - Urejuje uredniški odbt
Izhaja ob četrtkih. Odgovo'
urednik je Anton Bauman. Telef'
uredništva in uprave (062) 77-0'
Celoletna naročnina znaša '
dinarjev, za tujino 160 dinarje"'
Žiro račun SDK ^
52400-603-39458. - Tiska M«'
borski tisk, 62000 Maribor, Trža»
76.
vreme
do nedelje, 6. julija 1975.
Zadnji krajec bo v torek, 1.
julija ob 17.37.
Napoved: 28. in 29. junija
bodo plohe, ponekod nevihte, z
ohladitvami Nevihte so -zelo
verjetne še okrog 2. in 4. julija.
Okjrog 6. julija se -bo vreme
ustalilo na lepo in vroče, kar bo
■ ravno prav ža žetev.
Predvidevamo, da bo v tednu
od 7. do 13. julija lepo in vroče.
Možne bi bile posamezne nevih-
te, predvsem v nočnih urah, ko
se zrak ohlaja.
Alojz Cestnik
SREDIŠČANI PRVI
Na tekmovanju v streljanju z
vojaško puško minulo nedeljo pri
Miklavžu so se pomerile ekipe
krajevnih, organizacij ZRVS ob-
močja' obpine Ormož. S tem so
počastile praznik tamkajšnje krajev-
ne skupnosti, rezultati pa so bili
naslednji: 1. Središče ob Dravi, 2.
Ivanjkovci in 3. Miklavž; sledita
VelDca Nedelja in Ormož. Tudi med
prvimi tremi posamezniki so sami
Središčani: Ivan Savora, Jo.^.e Kuhar
in Anton Grabar.
jr
REZULTATI 20. KOLA
NOGOMETNE LIGE
A - Videm : Kidričevo 2:0, Ptuj :
Hajdina 1:7, GereČja vas : Stojnci
8:1, Grajena , : Lovrenc 3:0,
Rogoznica : Skorba 1:3, Markovci :
Makole2:2.
Emeršič Ivan st.