Vin ti, Tirol. V Trstu, V sredo 10. oktobra 1883. (Gasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V adlDMti )• uli. , . , »EDINOST« izhaja 8krat na teden vsako iridi In safcat« o poludne. Cena za vse leto Je « «ld., za polu leta 3 gld., za 6etrt leta 4 jrld. BO kr. - Posamezne številke se dobivajo pri opravnlitvu in v trafikah t Trata po ffc kr.. v Borici in v A]4«vSgtal po kr. - \>irf,?ntne, reklamacije in ins«rate prejema Opravnlitva »vi« Zonta 5.« Vsi dopisi m poliljajo Ursdalityi »vla Torrente« »Nuova Tipografla; t vsak mora biti frankiran. Rokopisi orez posebne vrednosti se ne vračajo. — Interati (razne vrste naznanila in poslanic,*) se zarafiunijn po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Volitve zunanjih občin koper-skega okraja za deželni zbor. (Dalje.) Ž. Neposredne priprave. Pred tolitvo itfor-nikov. Volitev enega poslanca v delilni zbor leta 1882. je bila silno vznemirila naše protivnike Talijane ne samo v Kopru. Sego tudi v Poreču in drugod po iMri. estdeset glasov proti trinajst en duhoven proti enemu dohtarju, Slovan proti Talijanu 1 Tako in podobno so zazdihovali po tej volitvi. Grozno jih je peklo, da je tako izpadlo, posebno zato, ker je kopet-sk« okraj v za hod ti ej Istri, in ker istrski Talijani neprenehoma v svet trobijo, da je vsa zahodna Istra talijanska. Delilni zbor jo v svojem poročilu o tej volitvi povedal na tanko, koliko volilcev je prišlo v vsa-kej ohčini volit volilne može, list goRpo-dov deželnega odbora, »L* Istria«, koji ie večkrat prot la.il zahodno Istro za čisto talijansko zemljo, skoro v vsakej svojoj Številki je spominjal to volitev. Ko so se uie volitve volilnih mož leta 1883. približevale. natisnol je to, kar je bil deželni odbor uže povedal, koliko je namreč volilcev prišlo v posameznih občinah volit volilne m«»že leta 1882., in pristavil, da bodo to Talijani kopenskega okraja razumeli, da potem lahko vedo, kako je pn novi 11 volitvah delati. Ni hotel povedati, kaj misli. Povemo mi. Na misii mu je bilo: pri volitvi volilnih mož leta 1882. je Srišlo malo volilcev, in izvolili so si svoje, daj 1. 1883. jih bode od slovanske strani tudi malo, skrbite Talijani koperskega okraja, da jih vi kolikor več pridohite na svojo stran, da jih dopeljete k volitvi, da izvolijo lahonske volilne može, in tako bode zrnata na talijanslcej strani. Pa la-honski list je neprenehoma tudi nagovarjal Ta ijaue, naj vsirote volilne odbore, :oji bi vso volilno stvar vodili. N» v Koru, ne v Piranu, ne v Buzetu niso bili Talijani na to gluhi. Vse in več so storili, kakor jim je porečki listič nasvetoval. Napravili so volilni odbor. Imeli so večkrat seje. Pomenkovali so se, kdo, kde in kaj se ima delati. Zaznamovali so si slovunske kmete, koji so kaj kakemu Podlistek. Popotna pisma. (Spisala Antonija Kobler.) V. Gradec 5. septembra 1883. Draga mi prijateljica I Ko brez miru okrog divjam, Prijatlji prašajo me kam? Prašajte raji val morja, PraSajte raj oblak nebi Preširen. S Preširnom, imam tudi jaz odgovor na te besede, da: »Oblak ne ve, in val ne kam Kam nese me obup, ne znam.« Tako je, prijateljica moja, bežal bi sani pred saboj, na konec sveta, ako bi uiogel. in vendar sem tukaj, tam, kder je ona. Tukaj leta kakor metulj, ki leta od cvetice do cvetice, tako tudi ona od veselice do veselice, in jaz — za njo I Ako je kde na svetu kraj. v katerem Je mogoče človeku sam sebe pozabiti, ted>.j je menda tukaj v Gradcu. Gradec res ni meBlo največje, vendar veliko dovolj za razne veselice in zabave, kajti v tem mestu je dovolj nadepolnih dijakov, učencev višjih šol, v ti-m mestu je dovolj deklet, ki rade nastavljajo »mreže« ter ko premožne in bogate, pa tudi ubožne. Gradec pa je tudi meBto »penzijonistov«, kateri tukaj v mitu prebivajo leto za letom in použivajo svojo majhno in veiiuo, zasluženo in nezasluženo pokojnino. Gradec pa je tudi mesto, v katerem je v obilnem številu zastopana aristokracija in tako imenovani »nobel« Talijanu dolžni, sklicavall so k sebi bogat,eje kmete, da jih na en ali drugi način pridobć, potovali so po vaseh v okraju, pridobili si može, koje so hodili o i vasi do vasi, od krčme do krčme, in pozivali druge in plačevali jim vino. Govorili so vsega proti onim, koji so Slovani namenili izvoliti. Proti njim so lagali, nje so psovali in krivo ozloglaševali, dodavaje. da jih v kratkem tatu iz Kopra izpodi V tem oziru se je nekoliko delalo v miljskej občini, nekoliko v dekanskej, največ pa v pomjanskej. Delalo se je tudi v buzet-skej in roškej občini. Prišli so tja neko-likokrat neki gospodje iz Kopra. Bil je tam pred volitvami tudi deželni inženir Križmanič. bil je tudi sam deželni glavar Vidulič. OheČaio se je vsega, samo da volitve v talijanskem zmislu izpadejo, da se izvolita za poslanca talijanska kandidata Delbello in Claricl. Vse sile so se tedaj napele, vse moči so se vzdignole, vsa sredstva so se vporabila, le da se izvolita talijanska kandidata. Močno se je delalo v dan volitev (zbornikov. Za vsako občino je bil ustanovljen poseben dan. Pri volitvah se najbolj vidi. kako je slabo, da so slovenske vasi združene z laškimi mesti. Kmetje morajo v mesto iti volit. Tukaj pa iih vlovi zdaj eden dohtar, zdaj drugi, zdaj posestnik, trgovec, posojevalec denarja, zdaj drugi. Eden jim govori to, drugi ono, eden jih hoče na ta, drugi na drugi način privabiti, prevariti. Človeku ne dajo miru. In zdaj za čas volitev ni naš človek v očeh Talijana »fičavo«, kakor ga navadno zove, zdaj mu" je »caro amico«, zdaj mu roko stiska, zdaj mu cigaro ponuja, zdaj ga v kavarno ali krčmo pelje. Nevarnost je velika, ali previdnost naših ljudi in duševna moč mora biti še večja, veliko večja. Ge se tudi pomisli, da Talijani naše ljudi navadno »sčave« zovejo, in da so z njimi tako prijazni v čas volitev, potem je gotovo, da oni ne delajo za korist šča vov, ampak za svojo. Naši ljudje naj Talijane smatrajo v čas volitev za volke v ovčjej koži, in naj si drže na pameti, da volk spremeni dlako, srca pa ne. Kako so se le neki dohtarji v Piranu vrteli okoli naših ljudi t V Koper niso se naši ljudje niti upali iti. V Pomjan je svet. Pa tudi je zastopano uboštvo, ka tero se trudi za svoj pičli vsakdanji krub. Ni čudo toraj, da tukaj vse mrgoli, kakor mravlje, in pleše vse, kakor komarji in mušice v lepem solnčnem dnevu, da si zaslužijo, ali svojo vsakdanjo borno hrano, ali pa, da se zabavljajo, kolikor mogoče izvrstno. Kuko se ubogo ljudstvo trudi, da pre živi sebe in svoje, tega mi ni mogoče na tanko opazovati, ker mi ni mogoče občevati z njim. pa tudi ne volja, kajti zašel sem v kroge, v katerih gospe in gospo-dičine skrbe edino za svoje toalete, in za zabave, celo dobrodelni nameni jim morajo služiti za kratek čas. Veselice, predstave. igre. hali in druge razne veselice se napravljajo ubogim v podporo, celo imenitne gospe se trudijo z delom svojih nežnih ročic, da p odajajo svoja ročna dela, in skupljeni znesek darujejo ubožnim bla-gajnicam. To se ve, da njih prvi namen je. da imajo vedno kakšno krasno delo v roki, a ne preudarljo, da s tem trudo-polna dela uboeih delalk, ki si z delom -vojih rok služijo svoj borni kruhek, celo pomanjšujejo, kajti elegantnim gospem ki v ekvipaži za niimi sedi postrežni služabnik, dobičkaželni trgovec ne plačuje visokih cen in ko dobi krasnega izdelka dovolj, ludi nbogej delalki ne plačuje bolje. To se ve. da so taka dela bogatim gospem za kratek čas. a ne premislijo, da so ubogim britka potreba. Visoke gospe menijo kaj velicega žitovati za uboge, ako plačilo •svojega truda« darujejo ubogim, a ne ved6, da v resnici ubogim, kateri se sramujejo prositi miloščine in podpore, več škodujejo, nego koristijo. Draga gospa, ako sem v svojej nežno- prišel ud volilnega o 1 bora, MaršiČ imenovan, BerŠan. Pripeljal je precejšnjo trumo ljudi zadolženih, odvisnih, predoh-1 jenih na en ali drug način. Pripeljal jih je toliko, da se je našej stranki govorilo, da nič ne koristi, vse prizadevanje, da lahonska stranka ima večino. Napajal jih je z vinom, stražil jih je na cesti, z njimi je Šel tudi v volilno dvorano, da hi se mu kdo ne izneveril, čeprav je vhod v dvorano dovoljen le volilcem. V Dekani so prišli inženir Gambini in trgovčič Ko-hol, oba uda volilnega odbora. Tukaj so najprej na lep način hoteli pridobiti si najuplivnejše može, govoreč jim: vi ste bili zmiraj zmerni, dobri z Talijani, najbolje je, da se Talijani izvolijo. In ko to ni koristilo, začeli so udrihati na naše ljudi, posebno na naše duhovne, koji da nemajo opravila v Istri, kojim je opravilo samo v cerkvi. Vzeli so na oko pridob Ijsne može, gledali predobiti slabe je, vrivali so jim svoje lističe volilnih mož. tekli so vsak čas v volilno dvorano in iz rije. V njihovih lističih so bili za volilne može tudi takovi postavljeni, za koje bi nikdar ne rekli, da bi s protivuiki glasovali. Dobro, da sta tukaj bila tudi gg. Lampe i o Dolinar in da sta delala proti talijanskim emisarom. A še bolje je, da so se nekoji naših dobro pripravili, da je prišlo naših volilcev. poštenih mož, v precejšnjem številu. V Dolino Re ni upal nobeden talijanski emisar. Znajo oni, da bi jim to nič ne koristilo, da so Dolinčani trdni, značajni, da bi mogli protivnike tudi z metlami pregnati. Tako se ne bodo upali Talijani niti v druge naše občine, ako najdejo trdne, značajne, poštene naše ljudi, ako se ne da nobeden prestrašiti, podkupiti z vinom, z goldinarjem ali s čem drugim. V buzetskej občini so še boljše opravili. Potovanja Uelbellota, Križmaničeva, Viduličeva, in obečanja so uplivala mnogo na ljudstvo. Denarja je bilo tudi, od kod, to se ne zna. Cele vreč" kruha se je nosilo. M ioge naše vasi brez tare talijanaŠke, niso za volitve niti znale. K volitvi so se pozivali mrtvi mesto živih. V enej majhnej vasici je bilo v listini volilcev 16 mož, a mej temi 11 mrtvih. Iz taniške podobčine je bilo zelo malo volilcev zarad navedenih uzrokov iu zarad tega, da je volitev bila v petek, ko ■jrredo ljudje od tam prodavat po mestih svoj tedni pridelek. V roškej občini so delovala tuli obečanja visokih gospodov, in kruh, koji se je raznaŠal v vrečah po vaseh. Prišlo je naših ljudi tudi takovih, koji niso bili v listinah. (Dalje prihodnjič.) Čutnosti prav sodil, bodete vi najbolje vedeli, ker o tacih rečeh ste Vi bistroum-nejši nego jaz, vendar sem mimogrede opazko pristavil, ker veste, da ne morem kar tako svojega jurističuega poklica zatajiti. Tudi Angelika je pri dobrodelnih družbah in napravah povsod, kder more kij dobrega ubogemu ljudstvu storiti, to se ve, da ona ne reže kruha ubogim, In ne deli z lastnimi rokami juhe ubogim otrokom; v teh rečeh je ona neskuŠ^na, amp.k ona je povsod, kder je mogoče kaj storiti z denarjem, ona je pri veselicah, pri pred stavah in igrah, ona je povsod, kder se je mogoče veseliti, ker ona s« hoče veseliti. Prav ste imeli, kakor imate zmerom, ko ste rekli, naj počakam, da zapusti Kra. pmske dolgočasne toplice in se povrne zopet mej svet in družbo Res tukaj seje spremenila, tukaj išče edino le zabave, tukaj hoče biti občudovana. Da i to je, • •bčuduje jo vse in vendar je, kakor d i bi bila brez srca, nje bleli obraz se ini zdi ?e bleiieji, in kada«- jo vidim, v kasno razsvitljenem s.Ionu, obdano od mnogovrstnih čestilcev, z i i se mi, kakor da bi videl živo podobo Meduze iz kamena izsekano. Ko pa se jej približam jaz, ne mislite gospa. da je gola domišljija, ne res je, zažari se nje oko, in za hip se oživi vsa in lehka nidečca oblije za trenotek nje bledi ob'az. Ko smo skupaj sem dospeli in sem zapazil nje očividno spremembo, zdelo se mi je, kakor da bi stopil v začarani svet, zdela se mi je. k »kor vila, v jasnej t i hej spomladanskej noči, ter sem se bal, če jo nagovorim, da mi izgine izpred očesa, Ščasom pa sem se tudi te spremembe na- Deželni zbori. Tržalki deželniibor se je slovesno odprl v ponedeljek ob 12. uri. Gosp. Župan odpredeželnozborsko zasedanje s trikratnim »živijo« na presvit-lega cesarja, na kar deželni poslanci in galerije zaore »evviva« z gromovitim odobravanjem. Na to gospod župan jame govoriti in razpravljati v daljšem govoru o materijalnem propadu tržaškega mesta, osobito o odp avi »proste luke«, ki je bila Trstu najzdatneji privilegij, ki je to mesto potegnola na ono stopinjo razvoja, ki je vsem znan; a čas do odprave tega privi-legija ni več daleč, iu gosp. župau poživlja gospode poslance, da s trgovsko zbornico prosijo pri c. k. vladi, da odpravo proste luke i drugo naredbo odško iva. Potem naglaŠa še v govoru o napeljanju pitno vode za mesto in upa, da se ta stvar ko-nečno reši. khr je občna ž^lja ljudstva. Potem govori o ekonomiji pri mestne j administraciji in pravi, da uprav to so poklicani razpravljati v sedanjem zasedanju deželnega zbora. Govori o predlogih, ki se bodo razpravljali, kakor o uredbi deželnega šolskega zaloga, o projektu zakona za vzdrževanje mestnih va-trogasceV, potem o predlogu o zbranju in izda iju pomorskega kodeksa (zbirka pomorskih zakonov), da se odstranijo dose-iauje negotovosti, ki se nahajajo v nav-tičnem pravu in tako koristi trgovstvu. Potein naglaŠa ljudsko izobraženje, čuvanje svoje narodnosti, ljubezen do reda, poštovanje zakonov, itd. Potem končuje govor, rekši: Ko vse to izvršite v napredek civilizacije, smeli boste pri vsakterej priliki reči. da ste storili svojo dolžnost. Na to povzame besedo gosp. vladni svetovalec, vitez de Rinaldini in pravi: Odkritosrčne besede, katere je zdaj govoril gospod deželni glavar, kakor »živijo« na cesarja, ki so gromeli v tej zbornici iu ki se pojavljajo v srci vsacega dobrega natrijoti priča so mi, da smo to deželno- vadil, ker k idar sva bila sama, bila je zopet ona ljuba nedolžna in nežna Angelika, katero sem videl, ko sem jo ljubiti pričel, in katero ljubim še danes tako goreče, kakor nekdaj, in katero bom ljubil, dokler mi bo bilo srce. Razumeti pa je nisem mogel, dokler mi ni sama rekla, da išče mej ljudmi le pozabljivosti zgubljene sreče. Ni še dolgo, gospa, kar sva sedela sama na vrtu njenega posestva, grofa ni bilo doma, zabavljal se je z lovom, stari baron pa nema za svojo hčer več časa, on je vedno pri svoj j nevesti, ker bo uže mislim v enem tednu poroka, tiho. brez vsega zunajnega hrupa stopi baron kakor gospodar v hišo svoje uže tudi ne več mlade a bogate neveste, Bog mu daj srečol Sedela sva toraj sama. Angelika je položila svojo roko v mojo, katero sem spoštljivo pntisnol na ustnice. »koliko časa ostaneš še tukaj?« praša me naglo. Jaz jo začudeno pogledam. »Ali bi rada, da odHem?« ■ Ah. .ie misli tega, Živkol — Rada bi vedela, koliko Časa bom saj Še nekoliko srečna«, bojim se ločitve, bojim se sama sebe.« »Bojiš se sama sebe? ali nisi srečna, nisi vesela v toliko družbah in veselicah občudovana in ljui Ijena od vBeh ?« »Srečna? Ah Živko, kako si moraš misliti, da sem srečna? Da, se ve da, ti pričakuješ, da bi vsemu svetu tožila, kako nesrečna, kako neizrečeno nesrečna sem jaz, soproga Caprinija! Ne, Živko, za to sem preponosna. dosti je, da veš ti, in jaz, — in ako me sedaj ne umejeft, umel me hodeŠ morebiti k malu, ker jaz ne morem dalje nositi teže obupa in zatajevanja. Potem me bodeš se ve da bolje umel, za E D I N 0 ST . zbor^ko zasedanje tračno otvorili. Potem naglaša, da v imenu vlade izraža željo in up, da se bode zasedanja mirno vršilo v dudu sprave in p>aveg;i pitrijotizrna in zagotavlja, d;i vlada bode vsigdar podpirala (kar ho i* v njenej moči) zahteve dež. zbora. Potem se zahvaljuje ter pravi, da je radosten, da more zastopati c. k. vlado v dežel, zboru tržaškem. Gosp. deželni glavar (kapitan) se iskreno zahvali gosp. vltdnemu zastopniku za uljudne besede deželnemu zboru. Potem «e seja za k j uči. Gosp. župan je v svojem govoru omenjal o potrebi čuvanja svoje narodnosti. O k a te rej? D.i je tu o italijanskej govor, to lahko vsak sprevidi. Pa o Slovencih, ki vstvarjnjo ogromno večino v Trstu, nič! Ali niso oni omembe vredni? O enakopravnosti v Trstu, ni duha ni sluha. No, kar nočejo oni, pa Čas potegne na površje. Do meseci novembra ni d;ileČ. bomo videli, kako znajo drugim pravični biti, ko namreč prašanje o slovenskih šolah v Trstu v mestnem zboru na dnevni red pride. Ve-deretno. Će so v Trstu U Italijani, ali še drugi, to dokaže prihod njost. Kranjski deželni zbor. VIII. sej i se je zač-la zadnjo saboto ob l/t\2 uri. Više se obravnave zarad potrditve velikih posestnikov in premamite volilnega reda. Po-verilni odsek se je sešel k seji, ter sklenol priporočati potrditev poslancev velik, posestva in za poročevalca izbral gosp. Kersnika. Predsedoval je v začetku deželnega glavarja namestnik gosp. Grasselli. Potrli se zapisnik zadnje seje in razdele došle peticije, potem poroča gosp. Kersnik o volitvah v velikem posestvu, ter priporoča potrditev vseh volitev velikega posestva. Dr. Zamik oporeka poročevalcu in zahteva, nuj se prebere prvo poročilo o vo-jitvah velikega poiestva. Baron Apfaltrern izraža svoje veselje zarad novega nasveta in opravičuje ravnanje volilne komisije in omenja, da bi bili veliki posestniki, ako se volitve ne potrde, primorani zapustili zbornico, kar bi bilo pa v škodo kranjskej deželi. Dr. Vošnjak zahteva od gosp. predsednika, naj se drži opravilnega reda in da natisnoti poročilo, predno pride na dnevni red. Profesor Suklje govori za potrditev volitve. Potem gosp. predsednik Grasselli hoče dati na glasovanje, ali naj Re natisne poročilo. Dr. Zamik se sklicuje na § 24. opravilnega reda. po katerem mora vsak predlog biti naj nanj 24 ur prej v rokah poslancev. Potem se obrne proti Sukljeju, in pravi, da je to sramota, kar je govoril. (Pohvala z vsalerij.) Predsednik gosp. Grasselli pokara galerijo in tudi Zar-nika. Poslanec Kljun predlaga konec de bate, a tema oporekata dr. Zarnik in dr. Vošnjak; poslanec bvetec opomni predsednika naj se drži opravilnega reda; a baron Apfaltrern se trudi dokazati, da se je uŽe večkrat namestu tiskanega poročila ustmeno obravnavalo; — konečno dobi besedo g. Kersnik kot poročevalec in ostane pri svojem predlogu. (Da se volitev potrdi.; Potem se preide na ustmeno glasovanje, ali se obravnava o tem predlogu ali ne, in predlog se sprejme s 29 klasovi proti 7; 6 poslancev se je vzdržalo glasovanja ali pa niso bili navzoči. Na to se deželni predsednik baron Winkler v imenu vlade zahvali zbornici za glasovanje. Dr. Vošnjak pravi, da odbija od sebe vso odgovornost za ta sklep in njegove nastopke. Ostro govori zoper to potrditev dr. Zarnik. Mej drugim reče to-le: Ako bi rajnka Bieiwei* in Jurčič biia denes v tem znoru, kaj bi li rekla 1 Poslanec Svetec v prav temeljitem govoru dokazuje nepostavnost in stavi prejšnji njegov predlo«, naj slavni zbor zavrže volitev Dežmana dr. Scbreya in dr. M aura. (Pohvala mej poslanci in na ga lerijah.) Temu pritrjuje dr. Dolenc. Profesor Šuklie se jezi na dr. Dolenca in pravi, da je sit prepira mej Slovenci in Nem-Škutarji, treba seje sprijazniti, da l.o konec prepirom. (Ugovor in smeh.) Potem ugovarja nekaj poslancu Svetcu o Kopitarju i drugih. Baron Apfaltrern se obrne proti Sveten, govori ponosno in prevzetno, ter skuša ovreči njegove trditve. Poslanec dr. Poklukar naglaša potrebo pomnjenja mej strankama iti pravi, da tudi on bo glasoval za ta prvdlog, akoprav je bil prej drugačnih mislij. Poslanec Svetec še nekoliko zavrača barona Apfaltrerna. Zdaj se oglasi deželni predsednik baron Win kler in v obširnem govoru razlaga vladno stališče, ter mej drugim pravi, da pričakuje od deželnega zbora zložnega delovanja in izreče nado, na zbornica potrdi volitev velikoposestnikov, ter obeća oi tega deželi velike koristi. Na to baron Ap-faltrarn prevzetno reče, naj jih le zavržejo, če imajo pogum, na kar mu poslanec dr. Poklukar oilgovori. naj molči, saj so dosegli, kar so hoteli. Poročevalec Krsnik zopet priporoča svoj predlog. Po dr. Voš-njakovem nasvetu se potem glasuje ustmeno in predlog za potrditev volitve D ž manove, Schreyeve in Maurove se sprejme s 24 glasovi proti 6. Poslušalci na galeriji pa odi iejo nevoljni in glasnim godrnanjem. Politični pregled. Notranje dežele. Cesarsko pismo na grofa Kalnoky-a Taaffe -a in Tiszo sklicuje delegacije na 23. dan oktobra na Dunaj. Grški kralj in kraljica sta prišla 8. t. m. na Dunaj. Grof Taaffe je 5. t. m. prišel v Inomosti kder so se mu predstavili višji uradniki. Drugi dan zjutraj pa se odpeljal v Arlberg, da pregleda tamošnje predore; v nedeljo se je zopet vrnol v Inomost, potem pa odpotoval v pustersko dolino. 8. t. m. seje vogerskem državnem zboru nadalje pretresovalo hrvatsko prašanje. Polonyi je predlagal, naj se ustavi dnina hrvatskim poslancem, ker se zborovanja no vdeležujejo, Cserna-tonyi pa je pobijal ta predlog, ker je nepatrijotičen in bil je potem skoraj soglasno zavržen. — Govorilo je potem o hrvatskem prašanji več poslancev za in zoper vladin predlog, sklenolo se ni Še nič, vendar pa ni dvoma, da se naposled sprejme vladin predlog da potem hrvatski poslanci pridejo v državni zbor. Morilci najvišjega ogerskega sodnika (judex curiae) Majlatha: Spanga, Pithelg in Berecz so bili zadnjo saboto k smrti obsojeni. Vložili so priziv. 4. t. m. se je zopet vrnolo 14 rodbin, ki so iz KrivoSij pobegnole v Črnogoro, na svoj dom in se podvrglo cesarskim gosposkam. zdaj pa se moram zatajevati; svet, da, tako imenovani svet ne sme nikdar vedeti, da v mojem srcu tli ogenj, ki mi razjeda srce in dušo; da, tega ne sme vedeti nikdo, ne moj soprog, ne moj oče, nikdo na svetu, bolje je, da menijo, da imam ledeno srce, in mislijo, da sem srečna, in naj me zavidajo. Le tebi bočem biti to, kar sem, edino ti veš, kaj se godi v mojem srcu, ti veš minolost, ti veš kakšna sem nekdaj bila, vedi tudi kakšna setu sedaj, kakšna sem v resnici. Da. jaz sem nenasitljiva zabav in veselic, moje največje veselje je koketerlja, in vendar sem nekdaj take vrste žensk zaničevala in jih obžalovala,« nadaljnje Angelika tužno. Živkol jaz sem preponosna, da bi mogla prebiti, da bi me kakšna stvar na svetu obžalovala razen tebe. Kar jaz trpim, trpim v srcu, molče in skrivno, pred svetom pa sem vesela, da pa morem biti, potrebujem hrupa, da se omamim. Tako nobeden ne ve, kaj se godi tukaj notri, nobeden ne sluti, kako to grize in peče. Mej svetom veljam, kakor lj u bez njiva, vesela duhovita, —sama pred saboj pa sem največja nesparaetnica 1 Al: se pa morem ljudem pokazati v pravej obliki? Ne, Živko, ako pokažem svoj pravi obraz, ako strgam krinko raz sebe, ljudje me bodo milovali, toda milovali smeje, kazali za menoj s prstom, na skrivnem pa me zasramovali. Vsega leiia pa ne prebije moj ponos, za to nobenega premisleka, tako naj ide naprej v zatajevanju, in gorje v srcu, a veselje na obrazu,> Vnanje dežele. Papel je 7. t. m. sprejel 8000 italijanskih romarjev neduhovnikov ter je odgovoril na ogovor voditelja ro-rr.atjev, naj se bojujejo zoper prizadevanje razkatoličanja Italije, naj svojo vero očitno kažejo i m'j ljudstvom Sirijo, da papež ni svoboden, ako ni v popolnem posestvu svojih pravic. Tu rško-č r nogorska komisija za vredbo meje je svoja dela vsled veli-cih težav in zaprek popolnem ustavila. V Prizr^ndu jo bil tabor pod na-čelništvom Ali paSe iz Gusinja. Zbralo se je ljudstvo iz Prizrenda, Ileka, Gusinja in Jakova ter sklenolo z orožjem v roci ustaviti se delom, ki določajo mejo. V bolgarskem sobranji je 7. t. m. prebral Zankov program ministerstva in razložil pravice sobranja. V programu je rečeno, da si ministerstvo prizadeva, zakone z načeli obnovljene ustave zediniti in da mejnarodna pra-ganja skrbno pretrese. Bolgarija je trdno sklenola, težave zlajšati in pričakuje, da jej bodo v pomoč zunanje države. Francoski vojni minister Tki-bandin je bil primoran odstopiti, ker ni poskrbel, da vojaStvo skaže v mej-narodnem pravu določeno čast Španskemu kralju, ko jo ta bival v Parizu; vsled tega se je napetost mej Francosko in Španijo polegla. Nemški cesar je poprejšnjemu srbskemu ministerskemu načelniku Pi-rocancu podelil red rudečega orla prve vrste. Francozom v Tonkinu ne gre po volji; admiral Courbet poroča, da je vojni svčt soglasno sklenol, da je zarad slabih cest dalje vojevanje nemogoče, da pa vojska novih vojakov lahko brez nevarnosti pričakuje. V Kantonu so hvropci v nevarnosti, tako razdraženi so Kitajci na nje. Zarad njihove varnosti se je občenje mej mestom in evropsko naselbino ustavilo. Na Kitajskem se delajo velike priprave za vojno. Dopisi. Iz kontovelja, 4. oktobra. V nedeljo 30. septembra zjutraj so od Prošeka v Trst idoči ljudje srečevali ra-kev, katero so nosili nekateri kontoveljski fantje. Prenesli so namreč svojega rojaka Antona Regent-a, kateri je umrl v trža-škej bolnišnici, na Kontovelj. Dobro se ga sporni njim iz prošlih dijaških let, ko sva na Prošeku skupaj pripravnico obiskovala. Gotovo je, da smo vsi dijaki občudovali njegov talent, kateri je kazal kakor čvrst in prijeten mladenič. Šolal se je v Kopru in dovršil je uči- dokler ne poči src^. dokler ne omagam pod težo britkosti.« Ko je Angelika tako govorila počasi in tibo, brala seje njej na obrazu n< pop sljiva ž tlost in britkost, njene krasna oči pa so zrle v sol/ah uda no v me. Jaz se nisem mogel zdižati, nehote sem jo p'itisncl na svoje pisi. na katerih je An^ebka i zjokala svoje gorje. Ko je nježno glavico vzdignola. za Č^lo je uže solnce zahajati za goro, zadnji žarki so še naju obsevali, milo in ljubo, kakor d bi čutili z nama tugo. žalost in obupno britkost. • S-daj je pa čas. Živko, da ideva v salon,« r če Ang>-]ika. »tukaj naju grof ne sme videti, zdi se uže nj«-m u pa tudi lrugim čudno, kako >ia te ja/, ki nisi ari »to n rat, odlikujem mej drugimi.« »Ali sumi?« »To prav ne, a ne odgovarjam mu rada, Še manj pa se opravičujem. Zdi se mi. ljubi, da bo k malu čas, da se bova ločila.« »Angelika 1« vskliknem jaz obupno. ■ Da, kar se m<»ra zgoditi, to se zgodi, vendar upam, ne Se tako k malu, na svetu pa| tako ni dolge ločitve, in potem je združe je— večno.« reče Angebki, smehljaje se ter mi pola roko. Ja/. sem jo razumel, poslovil sem se. Od tistega časa nisem videj g« same, a v družni jo vidim večkrat, ker za njo hodim povsod, kodar koli je in kamor ide jaz s*m njena senca. Ona pi je vedno in povso I en iko Iju-beznjiva, v>elej mi poda prijazno roko, io njeno oko mi pove, kar me neizrečeno osrečuje, vidim, da me ljubi, vendar pa se moram odrekati vsemu, kar mi je ljubo, in drago na svetu. Tak človek sem toraj jaz, ki brez miru živim, ne nahajam miru po dnevu, ako je ne vidim, divjam okolo brez miru in pokoja, kakor duša, kf išČj trupla, kadar jo najdem, zopet me peče in muči zavist in misel, da j* zame zgubljena, in zgubljena sama nesrečna, zaklela človeku, kateri je ni vreden, kateri je ni osrečil, in jaz sem brez moči, da bi jo mogel oteti. Kdo se more toraj čuditi, .da mi prijatelji pravijo, da sem jako upaden, sve-tavajo mi, naj se obrnem do zdravnika, toda za mojo bolezen ni z iravila, ni zdravnika, da bi mi oz«iravil bolno srce, da IjH-bezen. nesrečna ljubezen, ta skrivna moč pije mi moč in kri iz trupla, kakor v pri -povedkan pije volkodlak kri, dokler mu je ne izpije. Vem, blaga prijateljica, da ste vznemirjeni, toda pomirite se, ko pridem k Vam, obrne se na holje, za zdaj pi še ne mo^m povedati, kako in kedaj, kakor ml nakloni osoda, saj veste, «la osodi človek ne more uteči. Sicer pa tudi ni nič, kar bi se moglo imenovati telesna hole^en, jaz potrebujem le miru in pokoja. Več n«»či je minoio, da nisem zatisnol trudnega očesa, a sedaj I ž m, upam, da zaspim in da se mi jutri povrnejo zop't moči. Spavajte tudi Vi sladko, Vam želi lehko in mirno noč, Vaš prijatelj Živko. teljske Študije, bil je pa v tem času jako ubožno podpiran, kar je morda pomoglo njegovej bolezni. Proti koncu lanskegif Šolskega leta je hudo obolel, bil je pa uža v četrtem tečaju, in namesto da se pripravlja za zrelostni izpit, moral je v bolnišnico. Po nekoliko mesecih je še precej okreval, vendar ni bil še popolnoma zdrav, ko je popustil svojo bolnišniško posteljo, ter prišel domu na Kontovelj. Doma se ni krepčal, ampak začel se je pripravljati za zrelostni izpit, ter Šel v Koper, prisilil se je in opravil z še precej dobrim vspehom zrelostne skušnje. Po dokončanej skušnji je prišel zopet domu, ter si s piščalko Čas kratil. Omeniti moram, da je tudi na gosli prav dobro svi-ral. Popadla pa ga je zopet nemila bolezen, in prav tisti dan, ko mu je pnne~ seno pismo naznanilo prihodnjo službo, bil je previden sfc sv. oljem. Drugi dan so ga nesli zopet v tržaško bolnišnico; po poti je proti nosilcem večkrat vsklikflol: »Oh, nesite me zopet domu! prišedši v bolnišnico je baje na vratih dušo vzdahnol. Ubogi mladenič, pa še bolj ubogi roditelji, po tolikih stroških in skrbeh t Upali so, da jim bode sin v veselje in korist, ali glej, splavale so jim nade po vodi, kako je to Žalostno 1 Kontoveljci na so mu skazali zadnjo čast, fantje od ene in dekleta od drug* strani. Na pokopališče je spremljala rakev velika množica ljudi, mnogo tudi iz Prošeka. Na gomili so mu zapeli pevci kontoveljski ganljivo nagrobnico »Jamica tiha«, s tem so mu skazali zadnjo čast. Kontoveljci, kakor čujem, menijo napraviti v svojej vasi bralno društvo; dobra in lepa misel je to, katera je vredna, da se podpira. Naj bi pa bili v tej zadevi previdni, naj bi ne začeli tako, d.i bi jo v nekoliko letih zopet popustili, kakor se je to, žilibog, po Slovenskem marsikde zgodilo. Naj bi segli po knjigah In Časnikih priporočenih od veščih možakov in naj bi stvar ukrenoli tako, da bi bilo vse v redu, ker red je duša debilnosti. IZ Lokve nm Urasu, 1. okt. Omeniti moram, kako sijajni dnevi so bili od 20. do 24. m. m., ko je nas romalo na božjo pot k Materi BoŽjej na Trsat 13 osob iz Lokavske občine. V velikin tropab je hodilo na to goro ljudstvo, ter je inej potjo lepo pelo. Ob poti na goro je pozidanih 14 kapelic kriievega pota. N t dan 23. m. in. popoludne smo šli iz mesta Reke po stopnicah na Trsat v prekrasno cerkev A/attre Božje, da je bila uže tema, ko smo iz cerkve prišli, prenočili smo na Trsatu v soboto. Na rano jutro pa nas prebudi bučeče zvonenje tamošnjin zvonov, odpravimo se in gremo v cerkev, in k malo se začne velika peta sv. maša. ves ganjen zagledam čudodelno podobo Marije Device na velikem altarji, lepo so za-donele cerkvene orgije, i prelepo cerkveno petje od Frančiškanov iz tamošnjega samostana. Ko se je končala cerkvena slavnost, odpravili smo se zopet domu, ganjeni od lepih naukov, ki smo jih slišali od tamošnjih pridigarjev. Omeniti moram tudi to, da so od Reke proti Bistrici ob cesti v vsakem zavinku in v križpotji postavljena sveta razpela in mnogo kapelic se vidi ob cesti. Z Sljonske gore, 1. oktobra. Zaradi našega mesta je bilo uže mnogo pisanja in govorjenja, češ, da sv. Križ ni mesto, in da Še celo ulice neinajo svojih imen, kakor je mestu spodobno. Tako govorć in se repenčijo samo nevošljivi ljudje iz kakšnega bližnjega sela ali trga. Vsaj je dandenes toliko nevošljivosli na svetu, da ne bi trebalo ni solnca ni drv za kurjavo, ako bi gorela: svitlobe in Korkote bi imela zadosti. Vendar pa bode tem zavistnežem in obrekovalcem meuda jedenkrat po volji, če ne pišemo več »mesto sv. Križ«, nego »Sijonslca gora«. Vsaj hiše so tudi lepo pozidane na prijetnem vzvišenem kraji, kakor da bi zrle v samej prijaznosti doli z Sijona. Poskusimo to i*časno, da obrekovalcem usta zatvorimo. O kaj Še/ naše mesto je mesto; zato imamo stare pravice, potrjene na n^-vlšjem mestu. Ce se ne motim, imajo naše ulice, »te večje«, tudi svoja imena. Precej ko kreneš od mestnih vrat v mestu na desno, pravi se »Na Ritflju«, zato, ker so nekdaj tukaj vrata tesno zarigljali pred sovražnikom. Brzo ko stopiš iz Brbufieve hiše, naj bi se reklo: »Pod mestno kapo«, zato, ker se meŠČanje o deževnem vremenu tukaj zbirajo na pogovore. Ulica od tukaj proti cerkvi se zove glavna ali »Bela ulica«, od belega kamnitega tlaka. Na levo, pod cerkvijo so »kapianske ulice«. Nazaj pod Mravljetovo hišo so »Ozke ulice«; a pod temi p.i »Žavelj^ke«, od koder se gleda doli v »Žavlje« (Žabjje). Naravnost doli ob trafiki so »Strme ulice«. Na druuej strani, kder se c'« skozi Goti-Čevo hišo, pravi se na »Zdrsu«, zato ker se je bil tam neko ledeno zimo marsikdo zdrsnol. Prostor doli od Grad i do »Riglja* se imenuje »Plošča«. No, toliko za danes, prihodnjih pa nekaj druzega. EDINOST. IS LJubljane & oktobra. »Gospoia, jutri ne hodite v deželni zbor, ne bo nič interesantnega, kajti točki o verifikaciji in volilnej reformi ste zopet odloženi,« s temi besedami je pozdravil nas včeraj zvečer v čitalnici poslanec Š. Skleneuo je mmreč bilo v naro inem klubu, da se to odloži, ker ni Se vsi tako v redu, kakor bi imeto biti. A danes ob 2. uri po-poludne je bila volitev v vel. posestvu potrjena, proti so glasovali le: dr. Dolenc, RobiČ, Rudež, Soetec, dr. Vošnjak, dr. Zamik. Slava jim! Glasovali so v smislu slovenskega naroda. Kako pa je to vendar mogoče, kaj smo tacega s tem pridobili? praš.ili bodo čestiti čitatelji. Pridobili nič, Čisto nič. Da, vendar, precej, da še veliko. Posmeh in roganje naših nasprotnikov. Tako zaničljivo, tako cinično se Držinan Še nikdar ni rogal na-rodnej stranki, Kakor danes, tako napih-neno dr. Schrey še nikdar ni ol st ani meril uaro min poslancev, kakor danes. Baron Apfaltrern še nikdar ni tako ostro govoril proti ievej strani zbornice, še nik lat ni toliko klofut in jako gorkih delil. Kako pa je to prišlo? Sinoči in danes je delala vlada na vse Kriplje do '/,12 ure delal je nepretrgoma vladni aparat. Obširnega poročila o tej za ni mi vej seji ne bom pisal, kajti doboste ga od drugod. Omeniti nočem le nekaterih stvari, katere se mi zde posebno zanimive. Prvikrat se je danes delila leva stran zbornice v tri dele, v odločno, v resnici narodno stranko, to je omii 6 poslancev, ki so glasovali za nevenflciranje volitve; v oni del, ki se ni vdeleŽil glasovanja, to so bili Detelja, Lavrenč č. Mohar in Pakiž, in v oni del, ki je glasoval za potrditev nemčurskih poslancev, to so dr. Bleivveis, D^v, Grasselli, Klun, Kersnik, MoŠe, Murnik, dr. Papež, Pfeifer, dr. Poklukar, dr. Sierbenec, dr. Samec, Schneid, Suklje. Gleao govornikov seje delila v dva dela; v staro gardo, to je Svetec, dr. Vošnjak in dr. Zarnik, katerim seje i ako ino-žato in neustrašeno pridružil di.Dolenec. Debata je oila uže pikra, celo osebna, dr. Vošnjak je nasprotnemu govorniku rekel besede v obraz, da je ou, dr. Vošnjak, uže delal na narodnem polji, ko njeg.* v narodnem taboru niti videti ni bilo. Kako temeljito |e dokazal g. Svetec, daje volitev nepo.stavna, pretresovaje vse glasove, o i prvega do zadnjega, ni ga poštenjaka, ki bi mu bil uiogel ugovarjati, tudi tega nikdo poskusil ni. Zastonj je prašai dr. Zarnik poslance nasprotnega mišljenja, kaj vendar je uzrok temu, da daues pravijo, da je belo, kar je bilo še pred nekoliko dnevi črno, naj inu vsaj jeden najmanjšo stvar pove, ki bi govorila za potraitev volitve. Jako pazljivo sem poslušal ves čas, kaj se vendar navede za odobrenje volitve, a niti jednega uzroka nisem čul. Govorilo se je vse drugo, le to ne, kar je občinstvo pričakovalo; kajti vsakdo je želel vedeti vzroke, ki so napotile večino leve strani zbornice, da so kar na^lo odobravali to, kar so poprej preo vsem svetom zavrgli. Le jeden poslanec, ki se je »par trenotkov« poprej premislil, rekel je, da je sodba lanko milejša, ali pa ostreja, a on da je zdaj za mitejo sodbo. Toda baron Abfaltreru dai mu |e u a to moralično zaušnico, Ua mu je kar sapo zaprla. Tu so mi šinole v misel besede znanega nemškega pisatelja : » Wu-thend zog er das Schwert, besan sich die Spitze umi steokte es ruhig wieder in die Scbeide«. O denaš jej seji gre po mestu le en glas, da je žalostno, kar se je zgodilo in da Bog nas varuj v prihodnje tacin hib. Narodu naravno najbolj dopada odločno postopanje poslancev, kateri se ne ozirajo ni ua uesuo ni na levo, trdno kakor .skala stoji za svoje narodno prepričanje, za svojo narodno zavest. Teško bode torej narod prepričati, da so poslanci, ki so glasovali za potr 11 te v D žmana in Schreya, postopali v njegovo korist.*) Kaj pa z volilno reformo, ki je bila takoj potem na dnevnem redu? Tu so bili nemčnrji v straŠauskej zadregi, kajti pokazati ni mil morali pravo barvo, zapu stili ni idli zbornico, in to bi bila krona denašnji-mu anevu. A rešil jiu je g. dr. Bieiw. is s predlogom, naj se seja za danes sklene. Vst kakor en mož so vstali nein-fiurji, u premalo bi jin bilo, in to videča većina leve strani, pribiti jim na pomoč. Kaka je pa ta volilna reforma zdaj, o tem prino injič. Stanje je zdaj tako zmedeno, da čuteč rodoljub komaj obdržuje Hladnokrvnost. 1« Ljubljane, 7. oktobra. Volitve v velikem posestvu so potrjene I »Alea jacta est,« pravi »Narod«. *) Na zamerite, zopet amo morali dosti črtati ker n« m -remo onih poslancev, ki so glasovali zm potrditev volitve v vel^pos s , vu kur naravnost obsoditi, kakor da bi ne imeli v svojem ■rcu dumo- m rodoljubja. Mnogo teh gospodov poznamo iu preveč spoštujemo, da bi o njih mogli misliti tako slabo. - Sicer pa ni nesreča, da ste «« pojavili dve narodni stranki, konservaLivnu ln odločno-narodna, to še ni nesreča, le da bi bili gospodje stvar poprej boljše premislili, prej ali sfei pa vendar pnde na Krmilo odločna stranka, ki ima uže zdaj v narodu veće simpatije. Hladnokrvnosti je treba v politiki. JUr d> S temi besedami je označil slaven Rimljan začetek vojskovanja. Bojimo se, da ta sklep delilnega kranjskega zbora ima enak pomen. Hiba slovenskemu narodu je gotovo in vsak njegov veren ud jo čuti. Kako naše občinstvo misli o tej komediji, prepričali so se nekoliko lahko uže v zbornici. Vaš drugi dopisnik iz Ljubljane je slutil davno uže nekaj tacega, ali imeli sino njegovo sarkastično ptorokovanje le za izvor pesimističnega mišljenja in verovali nismo, da tako pride. Kaj pak: brez Dežmana, Schrey-a ne sme biti deželnega zbora! Kdo bi potem obiral naše zaslužene može, kdo bi pso-val slovenski narod ? Gosp. poročevalec je tidil, da so bile te nepostavnosti samo »formalne napake«, ter volitev v potrjenje priporočal. Da so volili uže davno umrli volilci in nevolilci, da so se narodni glasovi odbacivali, to je samo »formalna napaka«! Čudno I 4 mesece je bila narodna večina deželnega zbora. s poročevalcem vred, popolnoma prepričana, da se je volitev vršila nepo-stavno in da se mora ovreči, celo iz nem Škutarskih izjav je govorila slaba vest. kar naglo pa so našli, da je volitev priporočila vredna! Da so prepustili vsaj nemškutarskej manjšini zagovarjati tak predlog 1 Pomilovanja vredno je to prepričanje. O obravnavah za kulisami se čujejo skoraj neverjetue reči. Volilno reformo, kolikor se tiče veleposestva, zavrgli so nem-škutarji odločno; ta kurija ostane nespremenjena, večna, privilegirana trdnjava narodnih nasprotnikov. Da v njej na nikak način ne dobe narodu prijazni glasovi večine, zuto bodo uže skrbeli Apfaltrern et consortes pri vsakej volitvi posebe, ka kor zadnjič. V drugih nevažnih delih volilne reforme pa so zagotovili nemSkutarji dopustiti nekoliko sprememb. Ali niso milostni ? Za narodno stranko torej ostane vse pri starem. Poleg Bpremembe volilnega reda so bila baje tudi dogovarjanja za posebne slučaje; v teh so si baje zagotovili nekateri naših poslancev neko dvomljivo pomoč. Kakor vidite, preti nam Še narodni razpor. Jacta est aiea? Ali gospoda niso pozabili nekaj, kar je, hvala Bogu, uže davno minolo ? ali se niso zmotili v času in političnej zrelosti naroda? *) Č. Domače in razne vesti. lesarjevi darovi. Presvitli cesar je podaril 500 gld. za pngorelce v Korit-nici na Tolminskem; 200 gld. občini Lo-kavec za zgradbo farovža; 200 gld. za zgradbo nove cerkve v Levpi na Goriškem; 250 gld. za Šolo pri sv. Miklavžu nad Laškim in 80 gld. ognjegasnej družbi v Radovljici. Odlikovanje. Svetovalcu pri c. k. namestništvu v Trstu, Fr. Schtoarzu, je cesar vsled dolgoletne izvrstne službe podelil red železne krone tretje vrste. Imenovanja. Pravosodnje mini-sterstvo je imenovalo pristava v Novem mestu, g. Gustava Stuheca za sodnika v Kočevji, pristava v Skofejiloki g. Leopolda Žužka za sodnika v Metliki, in pristava v Rudolfovem, dr. Fran Skofica, sodnikom v Mokronogu. Tržaške novosti. PrimoraU namestnik de Pretiš se je vrnol od svojega potovanja v Trst Dopolnilne volite* v mestni zbor. Dopolnilna volitev jednega poslanca za mestni zbor v IV. volilnem razredu je izvolila dr. Jerneja De Rin (kandidat Pro-gressove stranke) b 425 glasovi od 434 oddanih glasovnic. — Pri dopolnitnej volitvi v tretjem razredu, ki se je vršila včeraj, oddalo se je 1323 glasovnic in izvoljen je bil kandidat »patriotike«, Jožef vitez Bordini z 738 glasovi. C. k. mornarica. V saboto opoludne je priplula iz Pulja v našo luko c. k. torpedna ladija št. 14, poveljnik Ripper s 15 mornarjev posa ike. V petek popoludne je odplul na c. k. vojnem parobrodu dalmatinski namestnik biron Jovanovii z obiteljo v Zadar. Armenski Uudentje. Na parobrodu iz Levunte je prišel v saboto v Trst P Getal, mekhitarist in ž njim dvanajst mladih dijakov, ki so se dalje odpeljali v Benetke, kler imajo očetje Mekhitaristije svoj samostan. Cremaschija, iz Milana doma, ki se je u leležil pretep i «. a. Brehmer-ja »Tag-bl.ittoveg.i• sodelalca (kakor je »E linost« už" poročala) je policija proti kavciji iz zapora izpustila. Rus, katerega so v Trstu tako slovesno pokopali, spadal je k »Gardejskemu Jekipažu« »Stneloku«, imenoval seje »Andrej Sjemenov, 23 leten, doma iz Astra-bana na Volgi. Požar. V ponedeljek ponoči je popolnem zgorela jedna hiša v Bazovici. De- *) Ne zaraarite, da «mo tudi VaSemu dopisu odstrigli nekatere ostrosti. Da bi imeli n«:kateri naši slovenski poslanci le sebične namene, tega ne verujemo; v sodbi se ne Btnemo prenagliti. Položaj je jako zmeden, ln patrijotov dolžnost je, da gase, a ne netijo. Uredništvo. setletna deklica je zgorela mej plame-nooi. Nesreča je nepopisljiva. Podvtetnikcm. V soboto 43. t. m. se otda pri tukajšnjem magistratu na javnej dražbi delo za napravo dveh galerij pri šentivanskem vodovodu pod ce6to v »Bo-schettu«. Pisane ponudbe morajo se oddati do one ure, ko se prične javna dražba, pri mapistratnem tehničnem oddelku. Nesreče. Moral je iti v bolnišnico angleški mornar John Robertson, ker se je pri delu na parnlku »Alsatianu levo roko zlomil. — Imenitna ekvilibristinja Miss Zaeo, krasna ženska postava, ponesrečila se je v nedeljo pri predstavi v gledišču »Politeama Kossetti«. Telovadila je na takozvanem »trapecu«, zgubila ravnotežja, in paula na tla tako nesrečno, da si je nosno kost razbila, prebila kožo na čelu in opraskala lice in se jako nevarno pobila. Kakor čujemo, ni se pobila smrtno, in lepa Miss utegne k malu ozdraveti, — Do kedaj bode še moderna civilizacija mej soboj trpela tako vratolomnih iger in $eumno ploskala onim. ki se smrti razpostavljajo ? — Tridesetletni težak Jožef Piccoli, doma v Miniagu na Videm-skein, bivajoč v ulici »Commerciale«, št. 20, delal je v soboto na angleškem par-niku v novej luki. Uprav so ulekli vreče s pokielačo na paro, ko se vrv pretrga, in jedna polnih vreč mu pade na levo ramo. Silni udarec vrže moža v stran in tako nesrečno pade, da zadene z glavo ob rob neke mere za žito. Zelo poškodovanega, osobito na desno lice, prenesejo v mestno bolnišnico. — Štiridesetletna Kranjica Neža Krameišič, bivajoča v llo-colju, pala je pod bremenom sena, na takozvanem »Pra del Sin ter«, ter si zlomila desno nogo. — Neprostovoljna kopelj. Edeninpetdesetletni mizar Ivan P. iz Trsta, se je tako napil božje kapljice, da ni vedel ni domu. Kolovrati in kolovrati sem ter tja po mestu, konečno dospe do morja, na rivo Pescatori — tu pa možu tal pod nogami zmanjka in pade v morje. Ali, kakor pravi tržaški pregovor, pijanci imajo posebnega angelja varuha, kar se je vres-ničilo, — pričujoči morski lukarji (pilotje) ga koj izvlečejo in izroče javnej straži, ki ga potem spremi na dom. — Moč vina. Tridesetletni T'Jačan Orlando Anton je tako močno v bokal pogledal, da so mu noge odreklo službo. Zgrudi se na tlak in se na glavi poškodva, vsled tega zdaj mora čuvati postelj v bolnišnici. Surovost, nož, pretep. Straža ustavi in odpelje v zapor težaka Ivana G. iz Vi-demskega, ker je v nekej krčmi v ulici »Riborgo« razsajal in razbijal steklenice, kupice, in tako pouzročil Škode za 1 gld. 68 kr., in ker m imel s čem plačati 1 gld. 20 kr., koje je zapil. —■ Grški mornar Nikola B., preopivŠi se, pričel je razbijati stekla na oknih in čašice v nekej luknji v ulici »Grosada«. Pride straža in moža odpelie v senco. — V nekej žganjariji v ulici »Torrente« se v nedeljo zjutraj spr6 in step6 trije »šnopsarji«. Jeden od treh borilcev, ki je menda pri tepežnej partiji podlegel, srdit skoči v bližnjo mesarnico, zgrabi na stolu ležeč dolg mesarski nož in se spusti za nasprotnikoma, ki sta se mej tem oddaljevala. K sreči so to opazile straže, ki srditega moža ustavijo, razorožijo in odpeljejo v ulico Tigor, kder so mu dokazali, da mesarski nož je za vse drugo, nego za paranje ljudi. Srečni roditelji! smo vsklik-noli, ko nam je došlo poročilo, da je 21-letni gosp. Jožef Smrdu po ahsolviranju trgovinske visoke šole dobil Štipendij 3200 gld. v namen, da gre za 3 leta na Špansko v Barcelono, da tam nadaljuje svoje trgovske vede in posveti svojo deialnost trgovinskemu razvitju mesta Trsta. Mladenič je sin ubogih slovenskih roditeljev, oče mu je težak pri rodoljubu, g. Man-koču; a sin je tako pridno učil se k ljubu vsemu pomanjkanju, da je ubogemu težaku pač marsikateri milijonar zaviden za tacega sina. — Mladi Smrdu pa ni pozabil svoje materinščine, temveč govori in piše tudi dobro slovensko. — Naj ne pozabi tudi na tujem svojega naroda, in sreča naj mu hode vsigdar mila I Sprejem pokneženega vrhovnega škofa dr. Zorna v Gorici. Dne 6. oktobra ob tri Četrt na 12. uri, kakor so naznanjali plakati po mestu, pričakovala je ogromna množica ljudstva iz mesta in okolice prihod novoimenovanoga pokneŽenega vrhovnega škofa A loj zija M. dr. Zorna. Ulice, kodar je imel iti sprevod, bile so sijajno odičene, skoraj na vsakej hiši so plapolale zastave v raznih birvah. največ t>e je s tem ponašala palača Ritterjfv v ulici »del Teatro«. Tudi metropolitanska cerkev je bila bogato opravljena, kder se je imel vzvišeni škof nekoliko časa ponu liti. Cerkev je bila natlačena ljudstva in mej drugimi se je tu nahajala vrsta belo oblečenih deklic z jerbaščki polnimi cvetic. Mestni župan z občinskim svetovalstvom v imenu prebivalstva po/.dravi cerkvenega kneza in pričujoče oblastnije se postavijo v red v sprevodu, ki se prične pomikati. Naj prei se je peljal mestni župan v kočiji' zatem kočija z škofom, Monsignorjem dr. Valussijem in tajnikom Jordanom, za temi deželni glavar grof Coronini z dr. Pajerjem, z udi deželnega odbora in je sklepalo sprevod do 30 privatnih kočij. Koder se je peljal novi škof, povsod ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. V svojo rezidenco je dospel ob 121/«, in tu je sprejemal civilne in vojaške oblasti. »L'Eco del Litorale« je prigodom te slav-nosti prišel v prazničnej obleki na svitlo. Dnbovske spremembe v ffo rlgkej nadškodjl. Č. g. Ivan Kra-gel|, vikar v pokoju, umrl je 24. septembra v Kanalu. R. I. P. — <1 Franc Rožič, kaplan v Kanalu, šel je začasno v pokoj. C. g. Miha Pirih, župnik pod Melcami, šel je v stalni pokoj. Ć. g. Anton Brtina. ka- Elan pod Melcami. Imenovan je oskrbnl-om ondašnje župnije. Č. g. Bilarij Zorn je postal namestni učitelj veronauka na c. k. realki v Gorici. Ć. g. Andrej Ontazzo, kaplan pri fari sv. Vida na Placuti, pod-učuje začasno vero nauk na c. k. deŠkej vadnici v Gorici. Ć. g. Ivan Grbec, kaplan v Ločniku, postal je poknež. vrhovnega škofa domači kaplan. Razpisani ste Župniji v Bra-čanu in pod Melcami do 12. t. m. Giorlške srednje dole. Na c. k. realko se je vpisalo 200 dijakov, od teh je bilo sprejetih 184; v prvi razred 73, od teh je bdo sprejetih 57; namreč: 28 Lahov. 23 Slovencev, 5 Nemcev in 1 Francoz. — Na c. k. gimnaziji pa je bilo vpisanih 364 dijakov. V prvi razred se je \ pisalo 50 Lahov in 46 Slovencev, a sprejetih je bilo po izpitu 40 Slovencev in 33 Lahov. — Na c. k. izobraževališči za učiteljice je bilo sprejetih le 24 kandidatinj. Podgradsko bralno drugivo bode imelo dne 18. t. m. izvenreden občni zbor z važnim dnevnim redom. Oni gospodje, ki še nameravajo pristopiti, blagovolijo naj se prijaviti za časa, da se jim dopošlje dnevni red. Odbor. Podgradska posojilnica. Na- slanjaje se na svojo razpravo na Brezovi-škem taboru, uljudno vabim rodoljube k posvetovanju, katero bode dne 18. t. m. po zboru »bralnega društva« v Podgradu v sobi omenjenega društva. Slavoljub Jenko. Nezaslišano. »Narodnemu listu« pišejo, da v občinskih uradih »Velosela in Malosela« v okrajnem glavarstvu Malega Lošinja, vise po stenah zemljevidi, na katerih «o Trentino, Trst in na levem bregu ležeči del grofije Goriške, zabilježeni kot deli spadajoči k Italiji. Je-li ne vedo tega deželni poslanci in okrajni glavar Eluschegg? Ljudje pravijo, da to oni dobro vedo, pa da nečejo odstraniti. Obsodba. Gosp. A. Brože, urednik »Slovenskega gospodarja«, bil je v saboto pred porotniki v Celji krivim spoznan in obsojen na jeden mesec zapora, 100 gld. izgube na kavciji in na to, da mora priobčiti sodbo na prvej strani lista. Slev. e gorlikef« „Gospodarskega lista4* obravnava to-le: 1. Nova bolezen na črešnjevem drevju. — 2. Gozdarska naredba. — 3. Poročilo vodstva slovenskega oddelka kmetijske šole o delovanji zavoda v dobi od jnnija meseca 1882. do 12. aprila t. 1. — 4. Društveni novičar. — 5. Kako stojimo zdaj s trtno ušjo (filoksero) ? — 6. Razglas. Tatvine In pollcU»ko, četa tatov. V petek po noči so tatovi prodrli v štacuno trgovca Alojzija D. v ulici »Cam-panile« št. 5 in odnesli 48 prtov v vrednosti 50 gld. — Nekoliko potem javna straža zazre tri posebneže, ki prekoračujejo železno ograjo okoli pravoslavne cerkve. koji, zazrši za petami stražo, spinte se v beg. Dva odneseta pete, jednega pa straža ulovi v osobi Antona R., Užaka, policiji dobro poznatega ptiča, i pri njem najde Še 8 prtov, ukradenih trgovcu A. D. Straže preiščejo prostor okoli cerkve, ter v jednem kotu opredele še drugih 15 lumpov, ki so se tam tiščali. Se niso vsi, ki k tej četi spadajo. Straže, kakor se sliši, na sledu so Še drugim tatovom. Trst je v tem obziru tako imeniten postal, kakor Pariz, tudi tam se tatovi in drugi »nebodijihtreba« kar v kompanije zbirajo, — Žalostno. V četrtek je neka deklica šla mimo bolnišnice in v roki je nesla kositren vrč. K njej se približa nek lump, ki jej hoče posodo odnesti. Deklica na to jame kričati, kar vzbudi pozornost neke ženske, katera jame lumpa zmerjati. Zdaj se lopov proti tej obrne, ter jo hudo s pestmi obdela, dokler ne pnski či stražar in lumpa v zapor odvede. — V nedeljo po noči zlezejo nekoji »pošteno-viči« v hišo št. 4 v uliH »Fontana« in iz Sisarnice sodarskega mojstra G. odneso SI gld. in nabit revolver. — V ponedeljek so straže spravile v luknjo dninarja Antona J., ker je nekemu trgovcu z sirom v ulici »Torrente« ukradel dolg nož in potem se spustil v beg. — Važen lov. V nedeljo v jutro je nek policijski auent na stanovanju aretiral mladeniča iz Padove, ki je tu živel pol tujim imenom, in se neki trudil, da tu ustanovi trgovsko nišo, po zgledu menda hiše »Gorlero e C.« nesrečnega spomina. Mladenič je uže vohal zrak one hiše, kder se »poštenovičiu spravljajo — a poboijŠal se ni! Kraljevi tribu-nai v Rovigu na Laškem ga išče (zdaj je najden), da se mu opraviči radi sleparij in tatvin, katerih je ebdolien. Babe po EDINOST. Trstu govor«, da ta cvet mlideničev je bil i ud tri. »Unione ginnastica« — nemogoče ni! — pa vendar ne verjamemo, kar klepetulje klepetijo. Podpisani naznaouje vsem gg. Ćlanom, da so s* redne vaje v telovadbi pričele in so v tore k in Četrtek zvečer o i 8—10 ure in v nedeljo popoludne o i 4—6 i ure, in se nadeja, da bodo gg. 'člani v obilnem številu zahajali k vajam. ODBOR. Električna razstava na Dunaju se menda sklene31.oktobra. Vsak dan privabi vzlasti zvečer 10—12.0(M) obiskovalcev, ne. samo Dunajčanov, temuč tudi mnogo tujcev Čujemo, da je bilo min. m*sec tudi dokaj Slovencev na Dunaju. Kdor ima čas in denar, naj ne zamudi ugodne prilike. ^ Ptiča iščejo. 45 letnega blagajničarja Jožefa Domitzer iz Frankobroda na M. ondtna policija išče; ta ptiček je pete odnesel čez mejo, potem ko je ondotnej k isi, kder je služboval, izneveril 70.00(1 rn^k. Mejnarodna konferenca za določita v meridijanov in določitev mejnaro iuega časa pri železničnein, brzojavnem in pošt-nem prometu, zborovala bode v Rimu 15. oktobra t. 1. in bodo v njej menda vsi naroii zastopani. Do sedaj imamo razne prve meridijane. Mi n. pr. računamo od meridijana, pod katerim otok Ferro leži, Angležem pa je Greenvi$ki prvi meridijan. To se Ima sedaj odpraviti in za ves svet en aam meridijan kot prvi določiti. Angleška vlada se je zaradi t,jga osobno povabila, da se konference udeleži. Grozen vihar je brni 26. t. m. na Irskem. V Dublinu je porušil 20 hiš in mnogo osob hudo poškodoval, v Limeriku je borso, v Faynsu pa kolodvor popolnoma podrl. Velik požar. V Pittsburgu v Pensil-vaniji je 3. t. m. pogorelo razstavno poslopje. Skoda se ceni na 2,500.000 dolarje?. Dohodki londonskih iruitev za pod poro ubogih so znašali lansko leto 4 452.902 lir štrl inov (okoli 5'J milijonov goldinarjev) in vendar ni v nobenem mestu tacega uboštva, kakor v Londonu. Zakaj je v Egiptu vstala kolera? V Kahiri gre od ust do ust ti le pripovedka: Več Arabcev je prišlo k svojemu muftiju ter ga vprašalo, od kod je to, da za kolero umira mnogo več mnzelmanov, nego kristijanov, ker bi vendar moral Bog svoje bolj varovati, nego nevernike. Mufti je zahteval en dan pomislika. Ko so pru-Šalci zopet prišli, rekel jim je, da mu je Bog poslal vrhovnega angela GabrijelV in ta mu je razodel, da se je v nebesih podrl velik zid, in da Je Bog poklical naj-zvestejše pravoverce, da zid zopet postavijo, Zadovoljni so o išli prašalci, nekateri pa se vendar niso mogli potolažiti, ker niso bili poklicani k omenjenemu delu. Celo izobraženi Arabci trdno veru jejo, da je mufti resnico govoril. Slovansko pevsko društvo na Dunaji. P n. gg. pevcem na Dunaji in prijateljem slovanskega petja v obče! Zpčv a k vlasti l&aka, všech Slovanftv p&ska! Slovansko pevsko društvo na Dunaji pričelo je s 1. oktobrom t. 1. svojega obstanka tri in dvajseto leto! Svojej zadači, namreč: skrbno gojiti slovansko petje, v javnosti dostojno zastopati veliki in mogočni živelj slovanski, podpirati in Širiti vzvišeno misel slovanske vzajemnosti v središči državo avstrijske — zadostovao je naše društvo vedno popolnoma. Koj pričetkom svojega marljivega, neumornega, tia vse strani Telegram. Metlika, 9. oktobra. Čast Zamiku,Voš-njaku, Svetcu 1 Več volilcev. GosgiM in trgovinska stvari. Odprava svobodne luke v Trstu. Trgovinski minister je po dogovoru s finančnim ministrom, glede odprave proste luke v Trstu, ukaza), da se napravi podroben načrt z natančnim proračunom, pri katerem 39 glede troškov ne sme preseči določeni znesek. Na podlagi tega načrta se potem predloži državnemu zboru dotični zakonski načrt uze v začetku prihodnjega zaseda tja. C. k. poStne hranilnice. V septembru so Sf odprle te nabiral niče za poŠine hranilnice na Primorskem: v Dutovljali, Ločuiku, Matavunu (v Istri), St. Vnic^nti, Vrani, Ribariču in Trstaniku. — V septembru so vložile stranke v vseh avstrijskih deželah 523.812 gld. 75 kr. Od začetka delovanja hranilnic do konca septembra so znaŠile vloge 5,907.555 gold. o9 kr.; vrnolo se je strankam kapitala v tem času 1,701.398 gld. 34 kr. Vloženi kapital je kranilnica nalož la v državnih papirjih, ter kupila razmh državuiu papirjev za 4,448.050 gld. Za račun vloži-teljev je kupila in na njih ime depositirala poštna hranilnica .irživnin papirjev v vrednosti 607.200 gll. Ni račun vložiteijev je kupila in jim o iposlala hranilnica državo in papirjev za 240.000 gld. To vse od 12. januvarja pa do konca septeinuru 1883. — Poštna hranilnica v Avstriji nepričakovano napreduje. Uže v 9 mesecih so v Avstriji ljudje primeroma trikrat več vložili, nego na priliko v Italiji vse prvo leto onstoja tamošnjih hranilnic. — Ce bo si var v tej meri napredovali, Avstrija v malo letih velik del državnega dol-ia lehko pokrije z vlogami lastnih državljanov in njen kredit na zunaj vebkansko zraste. Vsakdo mora torej priznati, da je bila osnova poštnih hranilnic srečna misel sedanjega trgovinskega ministra, barona Pino-a. svoj i h produkcij pridobilo si je naše društvo najboljše ime, ki si ga je tudi ohranilo do danes. ga j Najboljši dokaz t^mu so: mnogoštevilne koncertne besedo, ki jih je društvo priredilo i ki so se v obče priljubile, tako, da so »imetniki svetovne slave kakor n. pr. Brodsky, 0a-vlson, Dreljchock, Laub, Leietloky, Ondrlček, Rublnsteln i dr. o raznih prilikah radi sodelovali. Priča temu so tudi mnogoštevilne slav-nosti druzih društev, pri katerih je naše društvo sodelovalo. Govor6 pa tudi glasno za slavo našega društva nepopisljivi triumfi, ki so se njemu priredili o raznih prilikah, tako n pr pri zborih slovanskih pevskih društev v Pragi, Brnu, Prerovi itd. Naše društvo slovi v Širnej Avstriji, a tudi izven njenih mej. Za dobro ime našega društva priča celo nasprotna kritika, ki je, nkoravna Često pristranska, vendar priznala umetniško vrednost javnih naših produkcij, kazala na vrlino slovanskih pesriij ter umetniških genijev slovanskih. Narodno petju bi'o je od nekdaj najjače sredstvo za probujenje, razširjenj' in ukrep-ljenje narodnega mišljenja in Živenja : tiin juči naj torej doni slovansko petje ob Donavi in budi srca vseh v metropoli avstrijskej in drugod živečih Slovanov k novim, vzvišenim domo-rodnim činom! Podpisani odbor dovoljuje si nujno prositi vse na Dunaji bivajoče pevce raznih slovanskih narodnostij, k:ikor tudi prijatelje slovanskemu petju in napredku tudi drupod, da se prav mnogoštevilno vpisujejo v naše društvo za sodelujoča članove, za podpornike in ust.a-novnike. Vsak, ki Čuti in biva na Dunaji kot Slovan, naj smatra za sveto domorodno dolžnost, pristopiti k našemu društvu, da more ono i nadalje razvija'1 so ter izvrševati v vsakem obziru važne in težavne zadač*. 1 zaori naj vnovič in mogočno iz stotine navdušenih grl slovanska pesen ob Donavi. Starodavno naše društvo naj pomlajeno pribori si zopet s združenimi močmi novih lavorov! Na zdar 1 Odbor slovanskega pevskega druitva na Dunaji. Opomba. Društvene vaje so vsak petek zvečer ob 7. uri I Salvatorgasse 12, kder se sprejemljejo tudi novi sodelujoči udje. Podporniki in ustanovniki naj se blagovole oglašati ustmeno ali pismeno pri predsedniku r dr. J. Lenoohu, I Britunerstrasse 6, M. nadstropje. Tatn mog6 izvedeti razne natančnosti; a tudi pismeno se dajd razjasnila. Slavna uredništva slovenskih listov so uljudno naprošena, da blagovole prijazno ta poziv ponatisnoti. Listnica opravnlitva V. č. gospode, katerim smo poslali knjigo ■Trst in okolloa« za razprodajo, prosimo, naj do konoa tega meseca kolikor moč iztiskov razpečajo, potem pa nam denarje in — ostala iztiske pošljejo. O. J. V. v Bistri. Vi ste plutill naročnino uže za vse leto 1883. IVeprovarlJlvo. Pod tem povdarkom naznanja se v našem listu po imenitnemu dr. Pinuaa-u iznajdeno sredstvo Roborantlum, (La-sotvorna esenca) katero je delalo dosedaj neverjetno proti Izpadanju las, plešlvosti, brez-bradnosti in osivelosti. in katero je nepre-varljivo gled6 uspeha. Ne treba, da kedo posebno opozoruje na to iznajdbo, če tudi bi zaslužilo, ampak čitatelji naj bero naznanilo in naj poskusijo ta lek. Pri neuspehu se dotični zaveze, da povrne brez ugovora denar. Splošne tožbe. Navadno ljudje tožijo: ,,jaz se ne počutim dobro, ne morem uživati, kaj čem storiti t" Nuj se vzame nekoliko „ivioarakih kroglic lekarja R. Brandt-a in odpravi se nemožuost prebavnih organov. Skatuljica stane70. sld. po lekarnicah. Tržno porodilo. Kava — vedno v najboljšem obrajtu. Prodalo se je te dni 1000 vreč Rio po 52 do 60 cM. v Sladkor. — Milo kupčije. Sladkor v vrečah do 29'/, yld. Sadje. — Močna kupčija po nespremenjenih cenah. Olje. — Malo blaga; trgovina zarad tega pičla, cene trdne in vedno visoke. Petrolie — nespremenjena cena, tendenci dobra. Domači pridelki. — Mlabova kupčija; fižol malo iskan, cene Šibke; maslo nrav tako Žito — vedno ceneje, tendenca slaba. Les — v dobrem obrajtu. Seno — dobro konjsko 1 gld. 20 kr. lo 1 gld. 50 kr. Borsno porodilo. Borsa mlabova, kurzi ouerske rente slabši; avstrijska renta pa iskana po viših kurzih. Dunajske herea dne 9. oktobra. žnotnl drž. dolg v bankovcih 78 gld. 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru '8 » 85 » Zlata renta......99 » 45 • 5°/0 avst. renta .... 92 • 45 • Delnice narodne banke . P39 » — « Kreditne delnice .... 288 • 10 • London 10 lir sterlin . .119 » 95 » Napoleon.......9 » 51'/,« The Singer Manufacturing& C. New-York. Ako se plati vsak teden samo eden goldinar dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Porodivo ne daje za pet le«, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Copso, palača Modello Sivanke ta Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13-5) Čudovite kapljice Sv. Antona ft. 'J priprosto in naravno zdravilo je pravu dobrodejna pnmc.c in ni tr b» innor:h besedi, da se do-kaie njihov« čudovita ni'8. Cea« le rabijo nekoliko dni, olHj*aj» in preženejo prav v mulu najtrdovrat-mle itdodene bolesti. Prav izvrstno vstrezajo «' rer hemorojde, prrtl boleznim na jetrih in Da »ranici, proti fiievesiiim boleznim in proti plistam pri «ent»kih mleCnih nadlelnostih, zoper bali tok- boljast, zoper sroopok ter Biatijo pokvarjene kri. One ne preganjajo sam om. njenih bolezni, au pak nas obvarujejo mdi pred vsako boleznijo. 10-9 Prodajejo t vseh glavnin lekarnicah na svetu: «b »arofit.o in jiofiilja ve pa edino v ltkarnlei CrittofoUtti v Gorici, v Trt tu v lekarni C. /on tili i O. B. Ko vit in O. B. Farabotchi. Ena steklenica atane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih potnUkov, s katerimi se za-volj lelje po 4nbiC*u tu pa ttun ljudstvo goljufa, dasi nimajo iionei.e moSi in vrednosti. Nepreverljivo ! U«prh Rarantlran ! Znesek dobi vsak precej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoč Roborantlum (sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno dela proti pleševosti in izpadanju las. Uspeh garantiran. ako se večkrat rabi. Odpošilja se v originalnih steklenicah mter ■■peh i po gld. 1.50 in stekle-nieaii za posku šnjo po gld. 1. Dobiva se : J. Brolioh v Brnu (Briinn). - V Trstu pri Pavlu Roooa. - V Gorici pri fi Cristofo-letti. - V Zadru pri K. Androvloh. -Nobena prevara! 10-1 Tam se tudi dobiva pristna firollohova karpatska ustna voda, zanesljivo sredstvo za ohranjene z obov, zobnega mesa in ust, narejena i?, zd ravilnih korenin in rastlin moravskih K arpatov, strklenioa po 60 kr. Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, ie odločno najboljše zdravilo zoper prolili ter revmatizem, trganje po vdih, bole&ine v križi ter 2 ivcih, oteklino, otrpnete vde in kite itd , malo ča*a Se se rabi, pa mine popolnem trganie, kar dokazuje obilno zanval. Zahteva naj se samo uctetn zoper I (Varatv. znamka; trganje po dr. M ali i v » s zraven 1 stoječim znamenjeneni; 1 steklenica 50 kr. Planinski želiščni sirop kranjski, Izboren zop^r kašidj, hripavost vratobol, prsne in pljuSne bolečine; l stekl. 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. 20—5 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, Izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke iti bezgavne otekline 1 stekl 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjetije zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 10 k r Kričistilne Krogljice, c. kr. priv., ne smele bi k« v riijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uŽe tisočkrat sijajno osve-aočile pri zubasanji človeškeca telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skažen^m želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr.; jedmt zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj Naročila iz dežele izvrše *e takoj v lekarni pri „samorogu." Jul. pl. Trnk6czy-ja na moMlnnni irgu v Ljubljani. LA FILIALE IN TRIESTE tfsll'1. r.prfr. Stabilimento Austr. di Credito per commercio ed Industria VERSAMENlTlN CON ANTI Banconote: 3' t°/n annuo interes«« verso preavvlso di 4 giornl 3'/> • » » • ■ «8» 31/« •• » » n »30« Per le lettere di versamento attualmente in clreolazione, il nuovo tasso d* int^resse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente, 31 eor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispeitivo preavviso Napoleoni: 3 annuo interosse verso praavvlso dl 30 glorsl 3 /«» ■ » » n »» 3 neti 31/, »» » n » »6» Banco Giro: Banconote 2'/»°/o »opra qualunque somma Napoleoni senza interesni Assegni sopra Vierna, Prapa, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannntadt, Inns-bruck, Graz, Sallshurgo. Klagenfurt, Fiume A gram, franco spesn. Acquisti e Vendite dl Valori, divine e Incasso coupons '/g0/, provvigione. Antecipazioni sopra Warrants in contantl r>°/c interesse annuo franco di provvigione. Medlante apertura di credito a Londra provvigione per 3 m^si. » effettl 6% interesne annuo sino 1' importo di 2000 per importi superiori rasso da convenlrsl. Trleste, 1. Maržo 1883. {46} Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvlnna zgolt od ohranitve in pospsinva* nja dobrega proba vijanja, ker ta jh glavni pogoj zdravja in telesnega in duStiega dobrega čutenja Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vred iti, doseči primerno meianje krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvno dele. to je uže več let sploh znani In priljubljeni dr. ROSA ?ivljenski balsam. Napravljen iz aajboljilh. zdrsvniiko na]krep-kejilh zdravilsklh zelišč, potrjen je posebno kakor potova pomoč pri vseh slabostih pro-bavljanja, posebno pri presedanju, po kislem diieČim riganju, napenjanju, bluvanju, pri boleSInah v telesu in želodcu Želodčnem krču, prenabasanju žalodea z Jedrni, iaall2en]u, kr* vnem navalu, hemeroidah ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hipohondrljl In melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo In čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejino moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potijeno ljudsko domače zdravila ter en sploh razširil. I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gl Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetju zneska na vse strani, fiospod Fragner! Jaz Vas prosim, da ml pošljete s pošto 10 steklenic dr. Bosa-vtga življenjskega balsama. Pri teji prilik Vam naznanjem, da je ta lek izvrsten, kajti nže 3 mesec od kar ea rabim, pa ne čutim več nobenih bolečin v želodcu, kateri me je bolel 10 let Ozdravil je daije ta lek mojo soprogo, katera 1« bila bolan a čez 10 let na letrah Iti vzdržuje zdaj tudi moje otroke pri najboljšem zdravju In jih vanije posebno mrzlice, ki je tukaj tako domača — Sprejmite, gospodine zagotovilo mojega vlsocega spoštovanja, s katerim znamnjam Kazlml Masalskl. nadzornik železnlčneua podjetja vAleksinacu n Srbiji. ■■ Svarjenje! H Da bo izogne neljubim napuklim, ntfo prnsi m vs p. n. kr. naroBniVe, nuj povsodi izreftno dr. Kotov livljtntki-baham iz lek ur ne B. Frupner-jfi v Pragi zahtevajo, kujti opazil sem, da bo na oSniki na vcB krajih dobili neuripuHno zmes, ako ao zahtevali samo livljungki balzam, in ne izrefino dr. Ronovtga llvljenskega balzama. Pravi dr. Bdsot M\mt\ balzam dobi se sanio v glavnoj zalogi izdelalcavo II. Frapntr-ja, lekarna >W Črnemu orlu« v Pragi, Kcko der Spornor-gtw-e Nr. 205—3. V Trstu : P, Prendini, Q. Vorahotchi, Juh. Serra-vallo in Ed. von r.tittnhurp, lokarničarji. V Gorici: O. Criito/otttli. lekarnifa' : O. H. Pontoni, lekarniC.tr K. Kilrner, lekarn Bar; V Ogeljl: /Jama to d'Elia V Zagrebu: C. kratim, lekarniflar. Vte lekarne »n vetje trgovine z materijalnim blaqotn v Avttro-Ogtrtke iviajo zalogo tega iivljentkega balzama. Tam se tudi dobi: Praži o domaČe mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako so *enam prsa vnauiejn, ali strdijo, pri bulah vsako vrste, pri turih, gn mufotoklh, pri Crvu v prstu In pri nohtanjl, pri /ležali, oteklinah, pri izinaflPenji, pri morski imrtvi) kosti zoper revmatično otekline ta, putiko, zoj>er kioniSno vnetje v kolenih, roknli, v ledji te si kdo n' g" apabne, zoper kurja o6esa in potne nog«, pri razkoptinih rokah, zoper liSaje, zoper oteklin« po piku mrCfisov, zoper tekoCe rane, odprta noge, "oper raka in vneto kol., ni boljSega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bulo in otekline se liitro ozdravijo; Vi-r pa ven toCe, poteg ne mazilo kratkevt vtu gnojieo ua-ao, in rano ozdravi. — To mazil" je zato tako dobro, ker hitr ponu ga in kor sc po njem rana p-tj ne tace« dokler tii vta bo/na gnojica ven potegnena. Tudi zabrani ras divje a mesa in obvaruje pre