289 itevnuo.
V UdHjanl. v petek, 11. decembra 1908.
tekaj« vsak dan zvečer izvzemal nedelje m praznike ter velja po poeti prejeman aa avatro ograka deieie za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vsa Isto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, sa en mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za po ftfa 11 K, za četrt letaC5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vso drago detele in Ameriko •cio leto 30 K - Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za osamaila se plačuje od peterostopne peHt-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat injpo 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatL — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo km upravniatvo Je v Knaflovib ulicah št 5. - Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. J. administrativne stvari.
Upravništva telefon it 85.
Uredništva telefon ftt 34.
Ponnuia številke po 10 h.
m
tlarodno naprednim volta!
Na ponedeljek, dne 14. t. m., so razpisane volitve za deželni zbor v splošni kuriji.
V volilnem okraju splošne kurije za mesto Ljubljano je narodno napredna stranka postavila za kandidata gospoda
Josipa Turka
posestnika in občinskega svetnika v Ljubljani.
Pozivamo svoje somišljenike, naj se v Čim naivečjem številu ■deleže volitve in enodušno oddadu svoj glas kandidatu, ki ga jim priporoča stranka.
To je tembolj potrebno, ker bo socialnodemokratska stranka, ki je v tem okraju tudi postavila svojega kandidata, skušala izrabiti položaj in izkoristiti v naših vrstah momentano nastalo nesoglasje v »voje svrhe.
Narodno-napredni volilci, vaša strankarska dolžnost vas torej veže, da prihitite v ponedeljek vsi na volišče in glasujete kot en mož za priporočanega Vam kandidata |H Mft
V splošni kuriji po deželi narodno-napredna stranka] t o pot ni postavila kandidatov.
Zato pozivamo svoje somišljenike po deželi, naj se to pot vzdrže volitev.
V Ljubljani, 9. grudna 1908.
izvrJeualni odbor narodno-napredne stranbe.
Pravi mož.
Pri razpravi o nujnosti proračunskega provizorija je prišel do be* sede tudi celjski poslanec Markhl in je v dolgoveznem govoru rekapituli-ral in prežvekoval modrovanja, denuncijacije in obrekovanja »Deutsche Wacht«, »Grazer Tagblatta« in »Tagespošte«.
Moralo je napraviti velekomi-čen vtisk, ko je ta Markhl Cehe, Slovence in Hrvate proglašal za veleiz-dajalce, ko je slikal na steno parklja panslavizma in klical vlado na boj zoper slovanstvo.
Markhl je mož, ki se odlikuje po posebni nenadarjenosti. Grmel je že opetovano zoper Slovence, a zaman je iskati v njegovih govorih le sled kake originalne misli ali količkaj globljega pojmovanja političnih in narodnostnih vprašanj. S patetiko knajpujočega burša stresa mož banalnosti najnavadnejše vrste in se nikdar ne povzpne niti za las nad duševni nivo razupite celjske »Deu-
tsche Wacht«. Tako plitvih in obenem borniranih govorov, s kakršnimi nastopa Markhl, je celo v avstrijskem parlamentu le bolj poredkoma slišati, čeprav je v tem parlamentu resnična politična inteligenca le slabo zastopana.
Izkazali bi Markhlu preveč časti, će bi hoteli ž njim polemizirati. Rečeno je dovolj, če povemo, da je mož Cehe in Slovane proglašal za veleizdajalce in panslaviste, zahtevajoč, naj vlada s silo zatre narodnostno gibanje med njimi. S kakšnimi dokazili je poštenjak Markhl podprl svoje bombastične tirade, ilu-struje sledeče dejstvo: Markhl je z ogorčenjem pripovedoval, da je bila 2. decembra za cesarjev jubilej pri Šešarku razstavljena slika srbskega prestolonaslednika in da je bila sijajno razsvetljena. To je Markhl vzel iz vira vseh svojih modrosti, iz celjske »Deutsche Wacht«. Resnica je, da vi*i tista sličica že dva mese<a v onem oknu in da ni bila 2. decembra prav nič drugače razsvetljena, kakor
je vsak večer. B^takimi idijotstvi, kakor Markhl, se upa samo dejanj -sko inferijoren človek nastopiti.
Ce kdo, je bil ravno celjski poslanec poklican ogrniti togo avstrijskega patrijotizma in nastopiti v parlamentu proti slovenskim »vele-izdajaleem«. Markhl je pravi mož za to, kajti Celje, to je zavetišče avstrijskega patrijotizma in negovalisce avstrijske misli in celjska nernčur-ska klika je tisti steber, na katerem varno sloni habsburška država. Celjski nemčurji, ti dajo zgled vsem dobrim Avstrijcem in so najbolj poklicani nastopati kot tožniki. Sicer je močno razširjeno mnenje, da je celjsko nemčurstvo največja pakaža pod solncem in da bi že nobenega celjskega nemškutarja ne bilo na svetu, ko bi se žaljenje Veličanstva in vele-izdajstvo kaznovalo s smrtjo, ali to je brez dvoma napačna misel. Kako bi se sicer zaupnik in pooblaščenec te celjska pakaže, poslanec Markhl, s tako vnemo zavzel za avstrijsko državo in klical biriče in hudiče zoper slovenske in češke veleizdajalce.
V ostalem naj si pa Markhl nikar ne domišlja, da nas njegova go-voranca kaj ženira. Nasprotno. Prav všeč nam je — se nas bodo vsaj bali in to ne bo slabo za nas.
Interpelacija
poslanca Ivana Hribarja in tovarišev do Njegove Ekscelence gospoda ministra notranjih zadev glede publikacij c. kr. statistične osrednje komisije na Dunaju o predstojećem ljudskem štetju.
Pri vsakem ljudskem štetju izda c. kr. osrednja statistična komisija na Dunaju uradni krajevni reperto-rij (Allgemeines Ortsverzeichnis der im Reichsrate vertretenen K6-nigreiche und Lander nach den Er-gebnissen der Volkszahlung vom .. ., Wien, Verlag der k. k. Hof- und Staatsdruckerei). Ta knjiga služi vsem uradom v Avstriji pri dopisovanju za neizogibno potrebni pripomoček, da spoznajo, v katerem sodnem in političnem okraju leži kako občina, pod katero občino spadajo te in one vasi itd.
V krajih, kjer stanujejo Nenem-ci, je poleg nemškega krajevnega imena (če sploh eksistuje; v Galiciji n. pr. so le poljska in ruska imena) pripisano še dotično nenemško ime. Pri tem se pa uradoma na nečuven način   prezirajo   slovenska krajevna
imena izven Kranjske; da, celo na Kranjskem samem, namreč na Kočevskem, se slovenskega krajevnega imena, ki je splošno v uporabi, ne pristavlja nemškemu imenovanju kraja. Na Koroškem je pri nekaterih vaseh in občinah pač pripisano tudi slovensko ime; a pri mnogih so slovenska imena izpuščena. Statistična centralna komisija pozna v zadnjem repertoriju na priliko za »Radgono«, ki je staro slovensko nazivanje in po vsem Slovenskem splošno znano, le nemško spako »Radkersburg«. Ravno tako ne pozna znanega prvotnega slovenskega imena »Kočevje«, iz katerega je nastalo »Gottschee«, katero edino se nahaja v krajevnem repertoriju. Za vasi »Mitterdorf« in »Mosel« ne pozna slovenskih imen, dasi sta »Srednja vas« in »Mozelj« splošno v porabi. Znana slovenska imena »Beljak« za »Villach«, »Celovec« za »Klagenfurt«, »Šmohor« za »Hermagor«, »Maribor« za »Mar-burg«, »Ptuj« za »Pettau«, »Pli-berk« za »Bleiburg«, »Breze« za »Friesach« so c. kr. osrednji statistični komisiji neznana.
Poleg tega je treba pripomniti, da na Kranjskem in Štajerskem, da že ne govorim o Koroški, katero menda c. kr. avstrijski državni uradi smatrajo za nekako nemško domeno, dasi v tej deželi stanuje tretjina slovenskega prebivalstva, c. kr. osrednja statistična komisija slovenskim imenom krajev prav po nepotrebnem pristavlja spakedranke, ki so jih v pretekli dobi skovali c. kr. uradniki takrat, kadar niso imeli resnega dela. Tako na priliko se za krasna prvotna slovenska imena »Sinja gorica« rabi »Schweinsbuchel«, »Sinji vrh« »Schweinsberg«, »Družinsko vas« »Gesindeldorf«, »Račje selo« »Rapelgeschiess«, »Luše« »Lausach«, »Visoko« »Hiilben«. Navesti bi se moglo še stotine takih primer, a to samo na sebi že zadostuje.
Nič bolje v tem oziru pa ni na Primorskem, kjer se naklonjenost c. kr. osrednje statistične komisije nagiba k italijanščini. Tam na priliko se nahajajo v zadnjem krajevnem repertoriju samo italijanska imena »Capodistria«, »Cormons«, dasi sta splošno v porabi slovenski imeni »Koper« in »Krmin«. Celo za »Gorico« se slovensko ime ni vpisalo, dasi izvira nemško »G6rz« in italijansko »Gorizia«, kar se oboje nahaja v zadnjem repertoriju, iz tega prvotnega slovenskega imena. Istotako ni našlo milosti v očeh c. kr. osrednje statisti-
LISTEK.
Hn rodnih tleh.
Povest; spisal Fr. Ran t
(Dalje.)
Marko se ni čudil, da Pavli ni ugajala tista družba, ki se je zbirala okrog dr. Brnota. Izvedel je bil na Dunaju dovolj o tistih krogih, v katerih se je gibal dr. Brnot. Ti krogi mu niso bili simpatični in to je bil pravi vzrok, da ni obiskal Anice, ko se je mudil na Dunaju.
Spremil je Pavlo do Vrhovčeve-ga gradiča in se je tam poslovil od nje. Hotel je biti sam, kajti to, kar mu je bila Pavla povedala o Aniči-nem življenju, ga je žalostilo. Slutil je, da se Anici bliža hitreje, kakor je misel, trenotek razočaranja in to ga je bolelo zlasti še, ker je vedel, da ji ne more čisto nič pomagati.
Misel na Anico ga je morila tudi naslednje dni. Motil se je s tem, da je delal kolikor je največ mogel. Bavil se je s svojim gospodarstvom in posvečeval občinskim zadevam toliko časa in truda, da so ga hvaležni občani kar občudovali. Uredil jim je prav vse zadeve, jim izposlo-val vsakovrstnih podpor in novih pridobitev ter upeljal najnatančnejši red, kakršnega doslej niso nikdar imeli.
Tekom nekaj mesecev si je Marko z delom pridobil tako veljavo pri ljudeh, da je začel postajati dr. Brnot nanj ljubosumen. Čutil je, da čim bolj se dvigži ugled Markov, toliko bolj temni njegov ugled.
Odkar je bil Brnot izvoljen za državnega poslanca, se ni dosti menil za svoj volilni okraj. Prihajal je sicer vsakih štirinajst dni v Topol-no, a ostal je vselej le malo časa doma in je ta čas posvečal svoji pisarni. Volile i so na svoja pisma pač dobivali jako prijazne in dolgovezne odgovore, a njihove želje se niso izpolnile nikdar. Nekaj časa so se zadovoljevali z odgovori, a ko so enkrat spoznali, da jim Marko zastonj to izposluje, za kar bi bil notar napravil lep račun in česar jim dr. Brnot sploh ni mogel doseči, so se zatekali vse bolj k Marku in puščali Brnota v miru.
Pravičnost je velevala Marku, da je Brnota branil, češ, tudi poslanec ne more vsega doseči, najmanj slovenski poslanec, ki ga vlada itak pisano gleda in mu le jako nerada izpolni kako željo. Od tega spoznanja Marka ni odvrnila niti govorica, da se Brnot sploh neče zavzeti za koristi svojih volilcev, ker meni, da izgubi poslanec ugled in vpliv pri vladi, če prosjači za malenkostne usluge svojim volilcem.
Na spomlad je izvedel Marko, da je prišla Anica k svojim staršem na obisk. Ta vest je novic odprla rano
njegovega srca. Rad bi bil takoj pohitel na Vrhovčev grad, da pozdravi prijateljico svojih mladih dni, toda opustil je ta namen, ker se mu je zdelo, da si imajo Vrhoveevi in Anica marsikaj povedati in bi jim bil njegov obisk ko j prvi dan morda neprijeten.
Aničin prihod pcr ni Vzbudil neskaljenega veselja #v Vrhoveevi hiši. Kakor so bili vsi srečni, da imajo zopet Anico med seboj, tako mučno jim je bilo, ko so videli, da izgleda slabo in da tudi v njenem srcu ni veselja.
»Kaj je s teboj, moj ljubi otrok,« je zavzdihnil Vrhovec, ko je Anico potegnil k oknu in ji pogledal v obraz. »Cvetočo sem te izročil tvojemu možu in vračaš se mi bleda, upadla in potrta. Tega ni bolezen storila, to so storile dušne muke.«
Gospa Vrhovčeva si je štela v dolžnost, zagovarjati svojega zeta. v katerega je bila kar zaljubljena, posebno odkar je obiskala Anico na Dunaju.
»Ti pretiravaš*« je z odločnim poudarkom rekla svojemu možn. »Anica pač še ni vajena velikomest-nega življenja. Socialno stališče Stankovo ji nalaga dolžnosti, ki se jim ne more odtegovati, ki pa ji delajo mnogo skrbi in provzročajo dosti truda. Sčasoma se bo že navadila. No, in prememba zraka je pač tudi imela svoj vpliv. Anica je vzrasla na deželi v svežem zraku, na Duna-
ju je zrak pač slabši, in to ji je škodilo. Pri nas se že popravi. V štirinajstih dneh bo zopet cvetela kakor mlada roža.«
Vrhovec pač ni bil prepričan, da je vse tako, kakor mu je dopovedovala žena, a ugovarjal ni, ker se ni hotel prerekati, najmanj v navzočnosti svojih hčera. Toda sklenil je, da spregovori z Anico na samem resno besedo, kajti hotel je zanesljivo vedeti ,kaj da je z njegovo hčerjo.
Našel je še ta dan tako priliko. Pred večerjo je Anico odpeljal v svojo sobo. Držeč jo za roko jo je vprašal :
»Anica — ali mi zaupaš, popolnoma in brez zadržka t«
»Da, papa,« je kratko, a odločno izjavila Anica.
»Potem mi povej, kaj ti je. Slabo izgledaš. No, dobri zrak ti popravi zdravje v kratkem. Toda v tvojih očeh vidim toliko žalost, da mi krvavi srce. Povej mi, Anica, si-li srečna in zadovoljna in je li Stanko tako dober mož, kakor bi moral biti?«
Silno in nujno je bilo to vprašanje in razodevalo je vso skrb, ki je ležala Vrhovcu na srcu. Anico je to vprašanje tako presenetilo, da ni bila več v stanu prikrivati, kar jo je bolelo. Zaihtela je in se razjokala in že te solze so pričale Vrhovcu dovolj. Žal mu je bilo skoro, da je tako ma-loobzirno nastopil. Objel je Anico in jo stisnil k sebi.
čne komisije prvotno slovensko ime »Trst« in se nahaja v zadnjem repertoriju samo »Triest Stadt« —-»Trieste citta«, »Triest Gebiet« — »Trieste altipiano«.
Nasproti pa se pri nekaterih imenih slovenskih občin, katera so skrajno nerodno popačena bila, nahajajo poleg nemških, tudi laške spakedranke. Tako n. pr. pri »Ajdovščini«, »Haidenschaft« in »Aidussi-na«, pri »Opatjem selu«, kjer ni nikdar stalno prebival kak Italijan, gnjusna  skovanka »Oppacchiasella«.
Dasi bi se dalo navesti še sto in sto primer, vendar naj zadostujejo le-te, da se izprevidi, ne le kako velika krivica se tukaj godi slovenskim imenom, temveč tudi s kako neod-pustljivo pristranostjo postopa c. kr. osrednja statistična komisija.
Ker se ima čez dobro leto zopet vršiti ljudsko štetje in se izda nov krajevni repertorij že leta 1910. ali 1911., zato se zdi podpisanim neobhodno potrebno pravočasno opozoriti na te okolnosti, in vprašajo Njegovo Ekscelenco:
»Ali je voljna ukazati, da se pri novi izdaji krajevnega repertorij a po c. kr. osrednji statistični komisiji odpravijo omenjeni nedostatki ter zlasti slovenskim imenom krajev v tem repertoriju da ona veljava, katera jim pristojas«
Na Dunaju, 26. nov. 1908.
Iv. Hribar, -Spinčić, dr. Rybaf, dr. Tresič, J. Biankini, dr. Ploj, Diirich, Mazanec, Chaloupka, Rvchtera, Peric, Vukovič, Ivčevič, Pillich, H. Sr-dinko, dr. Zahradnik, František Sta-nek, Pad'our, Prodan Antonin Za-zvorka, Oklek, Ježovnik, F. Roblek.
Državni zbor.
Dunaj, 10. decembra. Vodja finančnega ministrstva baron J o r -kasch-Koch je obširno utemeljeval predloženi proračun za leto 1909. Proračun izkazuje 2.303,596.103 krone izdatkov in 2.303,657.294 K dohodkov, potemtakem prebitka 61.191 K. Minister pa je tudi povedal, da se bo ta prebitek še znatno skrčil. Ako primerjamo letošnji proračun z lanskim, vidimo, da so izdatki narasli za 154,7 mil., dohodki pa za 154,6 milijonov K. Minister baron Jorkasch-Koch je podal najprej kratek pregled o splošnem gospodarskem položaju in o vplivu tega položaja na Avstrijo. Kmetijstvo je vkljub temu, da ni bila žetev povsod
»Anica — dete moje — nikar ne jokaj,« je ječal in imel sam vse rosne oči.
Anico pa je bolest tako prevzela, da je brezvoljno ležala na očetovih prsih.
»Papa, papa — jaz sem tako nesrečna, da bolj ne morem biti.«
Se nikdar v svojem življenju ni Vrhovec toliko trpel, kakor v tem trenotku. Molče je stiskal Anico k sebi in si otiral solze. Hotel je počakati, da se pomiri in da bo mogla ž njim jasno in resno govoriti.
Končno so Anici usahnile solze in izvila se je očetu iz rok.
»Pozabiva to uro, dragi papa,« je rekla Anica. »Nič me ne izpra-šujte, vas prosim. Cemu naj bi vam tožila svoje gorje? Vas bi to samo razburjalo — saj že jaz dovolj trpim.«
Toda Vrhovec se ni dal kar tako odpraviti.
»Ne, Anica, jaz moram vse vedeti,« je rekel odločno in potegnil Anico na sedež kraj sebe. Dal sem te Brnotu, upajoč, da te bo ljubil kakor zaslužiš in da ti bo resnično dober mož. Rekla si prej, da mi zaupaš popolnoma in neomejeno in mislim, da sem ti oče, ki tako zaupanje zasluži. Saj ves, da bi storil vse in dal tudi življenje, samo da bi te videl srečno. Zato te prosim, povej mi vse.«
(Dalje prihodnjič.)
ugodna, vendar napredovalo. Industrija je deloma nazadovala, posebno izdelovanje platna, sukna in usnja. Vse to vpliva na denarni trg, v drugi vrsti pa tudi na državni proračun. Govoreč o proračunu samem je povedal minister, da bi bili višji izdatki le 140 milijonov K, ako se odšteje izdatek 14,2 milijona K za podržavljenje Severne železnice. Za podpore rodbinam rezervistov, za izboljšanje plač pri deželni brambi in orožni-štvu iri za izboljšanje hrane vojakom, so v proračunu 3 milijoni. Za zvišanje plač duhovnikom (kon-grua) so istotako določeni 3 milijoni. Zelo so se zvišali izdatki naučne-ga ministrstva. V letu 1909. se namreč namerava ustanoviti 18 novih srednjih šol. Tudi ministrstvo za javna dela zahteva izredno povišane izdatke, med temi 4 milijone za obrtno šolstvo. Finančno ministrstvo izkazuje 40 milijonov več izdatkov, od teh je 23 milijonov določenih za izboljšanje plač nižjim uradnikom in slugam. — Najhujše breme je seveda državni dolg, ki že presega 1 0 milijard, tako da treba za same obresti 3 4 8 m i 1 i j o n o v , za amortizacijo pa je treba še nadaljnih 57 milijonov. — Ministrovo utemeljevanje je bilo sprejeto z odobravanjem. — Potem se je nadaljevala debata o nujnem proračunu glede proračunskega provizorija. — Poslanec B a e c h 1 e je govoril o italijanskem vseučiliščnem vprašanju ter izjavil, da bi bila najboljša rešitev, ako se premesti italijansko vseučilišče v Trident, ker ima Trst močno slovansko obiležje. — Pred koncem seje so se došle vloge dobesedno prečitale. — Prihodnja seja bo jutri.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 10. decembra. Danes popoldne so imeli načelniki svobodnih agrarnih združitev razgovor o trgovinskih pogodbah in o podaljšanju pooblastilnega zakona v ta namen. Sekcijski načelnik Roessler je izjavil, da polaga minister baron Aehrenthal z ozirom na pogajanja s Turčijo veliko važnost na to, da dobi čimpreje tako pooblastilo parlamenta.
V krščansko - socialni zvezi, je nastala zaradi pooblastilnega zakona nesloga. Agrarni člani zveze so proti pooblastilnenm zakonu, dočim mestni zastopniki in industrijci želijo, da parlament zakon  čimpreje sprejme.
Zvišani dohodki davkov in carin.
Dunaj, 10. decembra. Ravnokar je izšla statistika o dohodkih carin in davkov za dobo od 1. januarja do 1. novembra t. 1. Direktni davki so dali čistih dohodkov 268,762.097 kron, to je za 10,830.096 K več kot v isti dobi lani. Indirektni davki izkazujejo 646,024.658 K čistili dohodkov, to je za 25,075.904 K več kot lani. Carina je dala čistih dohodkov 131,286.472 K, to je za 7,196.897 K več kot v isti dobi lani.
Nagla sodba v Pragi.
Dunaj, 10. decembra. Ministrski svet se bo bavil jutri s praškimi dogodki. Pri tem pa se ne bo ničesar sklepalo o nagli sodbi, ker je naglo sodbo razglasilo namestništvo, ki jo mora tudi preklicati. Baron Bienerth je priporočal namestniku grofu Coudenhovu, naj se nagla sodba čimpreje prekliče. Ker se je raznesla vest, da se nagla sodba sicer prekliče, a noša nemških barv ostane še nadalje prepovedana, so nemški poslanci hiteli v ministrstvo, kjer so baje dobili zagotovilo, da se ta prepoved prekliče obenem z naglo sodbo.
Dogodki na Balkanu.
Srbsko - črnogorska zveza.
Berolin, 10. decembra. Iz Belgrada se poroča, da se je med Srbijo in Crno goro sklenila pogodba za medsebojno pomoč in dedščino. V pogodbi sta se obe državi sporazumeli o delokrogu v srbskih deželah, ki so še vedno pod tujo vlado. Črni gori se odkažejo Hercegovina, deli sandžaka Novi pazar in deli Albanije. Končno se črnogorsko nabrežje poveča z Boko Kotorsko. Srbija dobi Bosno, ostale dele Sandžaka in vilajet Skoplje. Obe državi sta se zavezali, priskočiti druga drugi na pomoč z oboroženo silo, ako bi katero izzvala Avstro-Ogrska k silobranu. Nobena teh dežel ne bo sklenila miru brez privoljenja svoje zaveznice. Srbija bo od časa do časa plačevala določene vsote za zdrževanje črnogorske armade. Obe dinastiji si medsebojno zagotovite dedščino, ako iz-umrje moško potomstvo. Seveda morete k temu pritrditi obe skupščini. Bolgarija se pripravlja.
Sofija, 10. decembra. Za 14. t. m. so sklicani rekrutje vseh čet, ki bi bili sicer sklicani šele spomladi. Evropejska konferenca.
Petrograd, 10. decembra. Danes je prispel odgovor avstro-ogr-ske vlade na rusko noto glede evro-
pejske konference. Odgovor se je izročil ministru Izvoljskemu.
Tudi Turčija se pripravlja za vojno.
Carigrad, 10. decembra. Turčija je naročila v Essenu za 8V2 milijona mark pušk in za 3 milijone artilerijske municije. V Macedoniji se vrše veliki manevri proti sovražniku, ki bi naj prišel od Črnega morja. Manevre vodi vojni poveljnik Nazim paša.
Aretirani avstrijski agent je v Albaniji.
Rim, 10. decembra. Iz Soluna je došla vest, da je mladoturški odbor dal v Bitolju aretirati več avstrijskih agentov, ki so delili med Albanci proklamacije, v katerih se obeta Albancem podpora Avstro-Ogrske v boju za avtonomijo in narodna prava.
Jejo trgovske in obrtnBke zbornice za Kranjsko.
V Ljubljani, 10. dec.
Predsedoval je predsednik gosp. J os. Lenarčič.
Čestitanje na odlikovanju.
Podpredsednik g. Ivan M e j a č je govoril predsedniku prisrčno čestitko za najvišje odlikovanje, s katerim se je dalo priznanje za neumorno in požrtvovalno delovanje. Predsednik je v svoji zahvali nagla-šal ,da se mora za svoje odlikovanje zahvaliti vsem članom zbornice, češ, da odlikovanje ni veljalo toliko njemu kot osebi, temuČ zbornici, posebno pa še sistemu, ki ga zasleduje zbornica s tem, da napenja vse sile v prospeh zastopanim slojem. Obenem pa je predsednik iskreno čestital zborničnemu svetniku g. V. M a j -d i č u na odlikovanju, v katerem se je dalo na najvišjem mestu priznanje za njegovo delo na narodno-go-spodarskem polju.
Za čast in pravico zbornice in deželnega odbora.
Zbornični predsednik je poročal nato, da je v zadnjem zasedanju državnega železničnega sveta stavil predlog, naj da železnično ministrstvo deželnim vladam navodilo, ki meri na to, da so zastopniki trgovskih zbornic in deželnih odborov pri komisijah za revizijo tras polnovredni člani komisije in ne samo zastopniki strank. Ta predlog je bil potreben zategadelj, ker sta pri komisiji za revizijo trase belokranjske železnice dne 26. oktobra t. 1. predsednik komisije in zastopnik žel. min., odločila tako, da zastopnika zbornice gg. Filip Supančič in dr. Fran Win-diseher in zastopnika deželnega odbora kranjskega, nimajo pravice sodelovati pri komisijskem poročilu. Zastopnik železniškega ministrstva je izjavil, da je zbornica imela prav, in da so navedeni zastopniki polno-upravičeni. Izšla bo tozadevna naredba, odločitev ministrstva je jako velike gospodarske in principialne važnosti.
Naznanila tajništva.
Zbornični tajnik gospod dr. V. M u r n i k je poročal o tekočih zadevah, med temi je povedal, da se je dovoljeni kredit v znesku 600 K za obisk kranjskih obrtnikov na praško razstavo prekoračil za 74 K. Izdatek se je odobril. — Nadalje je poročal o pritožbi »Zadružne zveze« proti odmeri zborničnih doklad. Storil se je sklep, da je pritožbo zavrniti.
Zbornični proračun za leto 1909.
Poročal je zbornični podpredsednik g. Iv. M e j a č. Iz njegovega obširnega jioročila povzamemo sledeče glavne točke: Potrebščina za leto 1909. znaša 59.924 K. Nove postavke so med drugim 1000 K za dvo-razredno trgovsko šolo v Ljubljani, 2000 K zavodu za pospeševanje obrta na Kranjskem, o katerem se je nadejati, da se drugo leto ustanovi, 1400 K za stroške zborničnih volitev, ki se imajo vršiti v začetku leta 1909. Med ostalimi postavkami so za višjo trgovsko šolo v Ljubljani 2000 kron, za obrtno šolstvo 3800 K, za ustanove učencem na obrtnih šolah 2300 K, za razne izdatke, med njimi predvsem za razne enkratne subvencije v obrtne in trgovske namene 2500 K, za kmetijsko kemično pre-skuševališče v Ljubljani 500 K, za ustanove onemoglim trgovcem in obrtnikom 500 K i. dr. V pokritje predlaga poročevalec v imenu stalnega odseka pobiranje 5% zbornične doklade in porabo letošnjega bla-gajničnega ostanka ter pristojbin za znamke, vzorce in za pomočniške izkušnje.
Proračun se je odobril brez debate.
Volitev zborničnih zastopnikov v odbore obrtnih nadaljevalnih šol.
Poročevalec zbornični tajnik g. dr. M u r n i k. Izvoljeni so bili sledeči gospodje: Ljubljana: Fran-c h e 11 i Eng., brivski mojster, Vidmar Josip,   izdelovalec dežni-
£oy, oba v Ljubljani. £ranj: Fran O m e r s a , veletrzec v Kranju. Škofja Loka: Sušnik Lovro, pekovski mojster v Škof ji Loki. Tržič: D e u fVanc, strojar v Tržiču. Radovljica: Fii rsager Leopold, trgovec v Radovljici. Bled: Rus Iv., trgovec na Bledu. Postojna: Šeber Maks, knjigovez in fotograf v Postojni. Kamnik: G rase k Janko, trgovec v Kamniku. Ribnica: P i -c e k Franc, trgovec v Ribnici. Mengeš: Stare Feliks, tovarnar na Ko-lovcu. Št. Vid nad Ljubljano: Jovan Simon, krojaški mojster v Š^. Vidu. Novo mesto: P a v s e r Adolf ml., zasebnik (bivši trgovec) v Novem mestu. Krško: Jugov ie Anton, pekovski mojster in posestnik na Krškem.
Volitev člana v industrijski svet.
Izvoljen je bil zopet soglasno zbornični predsednik gosp. Jos Lenarčič.
Volitev zastopnika v  odbor deželne zveze  za  pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem.
Na predlog g. podpredsednika g. Iv. M e j a č a je bil izvoljen v omenjeni odbor tajnik gosp. dr. V. M u r n i k.
Volitev delegata v kolegij za podelitev Ivana Mlakarja ustanove.
Na predlog zborničnega tajnika g. dr. Murnika je bil izvoljen namesto umrlega g. Kollmanna zbornični podpredsednik g. Iv. M e j a č.
Imenovanje    novih    cenzorjev pri ljubljanskem zavodu avstro - ogrske banke.
Na predlog zborničnega svetnika g. R o h r m a n n a se je zbornica izjavila za sledeče gg.: Bamberga Otmarja, Iv. Baumgartnerja, Mathiana ml. in Kollmanna Roberta.
Prošnje za podpore.
Poročevalec zbornični tajnik g. dr. Murni k. Trgovskemu društvu »M e r k u r j u« se je zopet dovolila podpora 500 K. Daljša debata se je vnela o prošnji Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem za gostilničarski tečaj. V imenu odseka je predlagal poročevalec, naj se dovoli 600 K podpore in 200 K za nabavo inventarja, zadnje s pogojem, da zveza inventar shrani ter ga eventualno izroči nanovo snu-jočeniu se uradu za pospeševanje malega obrta. Poročevalec je povedal, da so stroški za tečaj proraču-njeni na 4000 K; k temu prispeva ministrstvo 1500 K. Radi velikega števila priglašencev pa bo treba prirediti dva tečaja. — Zbornični svetnik K r e g a r je naglašal veliki pomen »Zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem«, posebno pa gostilničarskega tečaja in predlagal, naj se takoj za o b a tečaja dovoli podpora in sicer 1000 K podpore in 500 K za inventar. Sklene se za drugi tečaj načeloma dovoliti podporo, o višini podpore pa si sklepanje pridržati, ko bodo znani stroški, za prvi tečaj pa dovoliti 600 K podpore in 200 K za inventar s pogojem, da se svoj čas odda zavodu za pospeševanje obrta.
Za krojaški in čevljarski tečaj v Ž i r e h se je dovolila podpora 220 K.
O prošnji »N a r o d n e knjigarn e« za nakup primernega števila Ž u nove knjige »O snovni nauki o narodnem gospodarstvu« je poročal zbornični svetnik C. Pire. Knjiga je velike važnosti za razvoj narodnega gospodarstva ter pisana v lepi slovenščini. Sklenilo se je, da se kupi 30 izvodov za obrtne nadaljevalne šole.
Ostale točke dnevnega reda so se rešile v tajni seji in sicer so se podelile:
I. Cesarja Franc Jožefa jubilejne ustanove po £0 K naslednjim prosilcem: 1. Koprive Jernej, čevljar v Ljubljani. 2. Urbančič Ivan, kovač v Ljubljani. 3. Ravnihar Josip, čevljar v Ljubljani. 4. Rakoš Andrej, mizar v Ljubljani. 5. Novak Josip, knjigovez v Ljubljani. 6. Smolnikar Andrej, krojač v Ljubljani. 7. Kos Fr., vrtnar v Komendi. 8. Sever Primož, mizar na Glincah.
II. Cesarja Franc Jožefa jubilejne ustanove po 20 K prosilcem: 1. Sedlar Fran, čevljar v Ljubljani. 2. Burger Ferdinand, čevljar v Ljubljani. 3. Škrabar Gašper, sobni slikar v Kamniku. 4. Boncelj Janez, mesar v Železnikih. 5. Pajk Peter, pek v Zatičini. 6. Jazbec Janez, čevljar v Novem mestu. 7. Jazbec Miha, krojač v Novem mestu. 8. Puh Ludovik, krojač v Mal. Lipljenah. 9. Kostner Josip, čevljar na Vrhniki. 10. Kovač Janez, gostilničar na Črnučah.
III. Cesarice Elizabete ustanove po 40 K prosilkam: 1. Mazek Katarina, čevljarja vdova v Ljubljani. 2. Mihelič Ivana, tesarja vdova v Kranju. 3. Šoberl Marija, slaščičarja vdova v Ljubljani. 4. Počivavšek Ro-zalija, mizarja vdova na Krškem. 5. Jankovič Marijana, kovača vdova v Dol. Košani. Razen tega se je podeli-
la podpora 40 K Mariji Vernig. — Ustanove po 200 K so se podelile slušateljema eksportne akademije Marku Tcrčaku in Franu Jenkotu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. decembrs.
— Pozor! Eksekutivni odbor narodno - napredne stranke je ime noval g. Josipa Turka kandidata v splošni kuriji ljubljanski. S tem je za naš list, ako tudi ni oficijalno glasilo slovenske napredne stranke, dotično osebno vprašanje rešeno. Gospod Josip Tur k je kandidat, katerega hočemo in moramo z vso silo podpirati. Tembolj, ker se poprej, ko je vsak lahko priglasil kandidaturo, niti od uradniške, niti od obrtniške strani ni oglasil kak kandidat. Da so pa ljubljanski volilci kandidaturo g. Jelenca končno odklonili, temu so krivi gospodje učitelji sami, ker so morali vedeti naprej, da si ljubljansko volilstvo ne bo dalo zapovedovati od idrijskih socijalnih demokratov. Sedaj se skuša od različnih strani, katere so pa poprej molčale, ustvarjati zmešnjave, ter begati vo-lilce v splošni kuriji. Vse to je obžalovanja in obsodbe vredno. Disciplina mora biti v vsaki stranki, in nemogoče je, da bi vsaka gospodarska organizacija, ki sicer pripada k slovenski napredni stranki, ob času volitev kovala politiko na svojo lastno pest. Naš kandidat je torej g. Josip T u r k , ki je izšel iz obrtniškega stanu, ter se že dolgo % vrsto let peha in trudi v mestnem svetu ljubljanskem. Kdor sedaj bega volilce, ta se poti za socijalno demokratično stranko, ki je nasprotna slovenskemu vseučilišču, ter se za slovensko narodnost toliko briga, kot dr. Adler na Dunaju. Gre se torej za Turka, ali pa za socijalnega demokrata! Tako daleč so že pritirali tisti, ki delajo sedaj neslogo v naši stranki! Kdor torej v resnici ljubi Ljubljano, glasoval bode za g. Turka. Bilo bi žalostno in sramotno, če bi se ob naši kla-verni neslogi obdebelila Kristanova socijalna demokracija! Vsi na delo za g. Josipa Turka! —r.
— Shod narodno - naprednih volilce v bo danes zvečer ob 8. v gostilni Zupančič na Martinovi cesti. Na ta shod se vabijo volilci iz Št. Peterskegu in Vodmatskega okraja.
— Finančni zakon. V včerajšnji seji državnega zbora je predložil vodja finančnega ministrstva Jor kasch-Koch proračun za leto 1909. Proračun izkazuje 2.303,596.103 K izdatkov in 2.303,657.294 K prejemkov, torej 61.191 K prebitka. V proračunu so tele postavke za slovenske dežele: Za nakup poslopja za državne urade v Tolminu 13.604 K, za nakup poslopja za državne urade v Vo-loskem 19.405 K, za nove zgradbe in prezidave poslopij verskega zaklada na Kranjskem skupaj 31.439 K, na Goriškem 8500 K, za napravo potov na Opatovi gori 1000 K, za zgradbo nove župne cerkve pri Sv. Križu poleg Kostanjevice 3500 K, za prezidavo turbinskega poslopja v Bohinjski Bistrici 25.000 K, za popravo ceste v gozdu Mežakla 6000 K, za zgradbo pota v gozdu Belca 9000 K, za zgradbe, zemljiške nakupe, oziroma stavbne režije pri srednjih šolah na Kranjskem 2000 K, za adaptacije in šolske potrebščine 15.400 K, za anuiteti* 30.000 K, za adapcije in šolske potrebščine ljudskih šol na Kranjskem 3266 K, za popravo pomola v Opatiji 60.000 K, prispevek za zgradbo poštnega poslopja v Idriji 20.000 kron, v Opatiji 40.000 K, za geometrijsko osobje za agrarne operacije na Kranjskem 50.000 K, izreden kredit justične uprave za Kranjsko 12.000 K, za nakup poslopja za državne urade v Tolminu 3190 K, državni prispevek za dravski most med Marenbergom in Vuhredom 10.000 kron, prispevek za savski most pri Brežicah 18.808 K, za preložitev ceste na Jezerskem Vrhu 50.000 K, za nov Št. Jakobski most v Ljubljani I. obrok 30.000 K, za razširjenje zagrebške ceste v Rožnih ulicah v Ljubljani II. obrok 30.000 K, prispevek za savski most v Kranju 6. obrok 60.000 K, za popravo ceste med Ju-gorjem in Metliko 7. obrok 20.000 K, za tlakovanje Dunajske ceste v Ljubljani 8. obrok 20.000 K, za zgradbo ceste iz Cepovana k Sv. Luciji 128.500 K, prispevek za cesto iz Ajbe v Močilo 3500 K, prispevek za cesto v Avče I. obrok 25.000 K, za popravo ceste iz Bazovice v Obrod 2. obrok 20.000 K, preložitev ceste iz Trnovega v Srpenico 4. obrok 60.000 K, prispevek za cesto v braniški dolini 9. obrok 1000 K, za zgradbo cest med Sočo in Idrijco 11. obrok 100.000 K, za popravo ceste iz Ušnika do Zgornje Idrije 16. obrok 17.800 K, za regulacijo Save 91.000 K in za regulacijo Save od Brežic do Jesenic 2. obrok 81.525 K.
— Pri nemškem gledališču v Ljubljani morajo vladati že skrajno obupne razmere, kajti zgode se stvari, ki kar kriče. Značilno na primer
je, da obolel igralec ne dobi bolniške podpore, ki mu jo daje okrajna bolniška blagajna, marveč da te podpore pohaše ravnatelj v žep. Igralec mora pač plačevati prispevke za bolniško blagajno, če je pa bolan, pa mu sne ravnatelj podporo. In to ljudem, ki so tako slabo plačani, da si še prave zimske suknje ne morejo kupiti. Kaznovanje z globami pri zamudah se seveda najstrožje izvaja. Da smatra ravnatelj svoje pevce in igralce, pevke in igralke za prave sužnje, kaže že to, kako o njih govori. Najljubša beseda mu je »Gesin-del« in venomer obžaluje, da ne sme uporabljati pasjega biča. Menda mu zdaj že teče voda v grlo, ker je začel odpuščati ljudi pod najbolj ni-čevno pretvezo. Pevec Rihard Sti-assny je obolel in zdravnik okrajne bolniške blagajne dr. Zaje mu je napravil izpričevalo, da ne sme peti. Ko ga ni bilo na skušnjo, se je ravnatelj človekoljubno izrazil: »No, krepiert ist er noch nicht,« včeraj pa ga je vzlic zdravniškemu izpriče-valu takoj odpustil brez odpovedi, češ, da mu nič ni. To so res lepe razmere!
— »Kranjska hranilnica« in volišča. Za deželno in državnozborske volitve je dala dozdaj »Kranjska hranilnica« vedno na razpolago telovadnico tukajšnje realke za volišče. Letos je pa hranilnica odrekla občini ta prostor. Smešno maščevanje!
— Varuhi in sodišča. Varuh dveh mladoletnih otrok nam piše: Jaz sem varuh dveh mladoletnih otrok z malim premoženjem. Će vzamem zdaj za moje varovance v »Kranjski hranilnici« naloženi denar ven, mi nima tu nobeno sodišče nič ukazovati. Jaz sem odgovoren za otrokovo premoženje in skrbeti moram, da je premoženje varno naloženo. Sodišče mora z varuhom sporazumno delovati, ne pa saniooblastno, ker varuh ni marijo-neta kakega sodišča.
— Vprašanje slavnemu mestnemu magistratu. Na Glavnem trgu, naravnost nasproti mestnemu magistratu je nameščena strogo nemška manufakturna trgovina O e h 1 e r & C o m p. Ne vemo, ali je ta nemška trgovina gmotno na tako slabem, da si ne more nabaviti izložnega okna, katero je. bilo razbito v septembrskih dneh, ali- pa pušča izložbo brez stekla iz — reklamnih vzrokov. Bodisi že tako ali tako, preiskavati to, ni naša stvar, pač pa nas zanima nekaj drugega, vsled česar vprašamo slavni magistrat: Ali ima nemška tvrd-ka Oehler & Comp. morda zato, ker je nemška, posebno pravico, izlagati blago v nezaprtem izložnem oknu samo zato, da cel kup kupovaleev ali tudi samo ogledovaleev vleče blago iz okna ter zapira promet na trotoar-ju, ki je že takointako vsled tamkaj stoječili izvoščkov na eni strani zastavljen? Vprašamo pa tudi, če to ni dovolj, ali ima ta tvrdka tudi posebno pravico na stolih, postavljenih na trotoar, izlagati svoje blago? V korist prostosti javnega prometa zahtevamo, da se takoj odpravi ta zloraba!
— Kazi uska veranda. V znani pravdi mestne občine z ljubljansko kazino je bilo odločeno, da mora kazina odstraniti čez zimo kavarniško verando. Ta veranda — prava podrtija — stoji letos še vedno, bodisi da kazinotje nimajo denarja, da bi jo odstranili, ali bi pa radi nagajali občini in občinstvu, kateremu se s to verando dela napota. Priporočamo mestnemu magistratu, naj poskrbi, da izgine ta umazana veranda kar najhitreje.
— Nemške impertinence. Pisma s slovenskimi naslovi so poštnim uradnikom in uslužbencem v Celovcu zelo na poti. Zgodi se prav pogo-stoma, da si dovoljujejo ti ljudje na adreso zapisovati vsakovrstne opazke, žaljive za Slovence. Posebno po-gostoma se to zgodi pri pismih, na katerih je narodni kolek. Se li poštnina zato plačuje, da haj lovski za-grizenci na listih našo narodnost žalijo. Lep red mora vladati na celovški pošti.
— Ali je res? Od prijateljska strani se nam poroča, da izdaja državna vzorna klet v Novem mestu reklamne table za gostilne. Na teh tablah je napis najprej v zveličala i nemščini in šele potem v slovenščini. Če je to res, naj gostilničarji take table kar ven pomečejo, sicer pa se bomo že še pobavili s to zadevo.
— Kaj si vse dovolijo. Minoli-teden je hodil potnik manufakturne firme Mocher (Moker!!) iz Trsta okoli trgovcev v Ilirski Bistrici in v Trnovem. Mož, po imenu Krištof, je doma iz Logatca, a vzlic temu je hotel pri slovenskih trgovcih dobiti prispevkov za — »Lego nazionale«. Seveda je bil povsod ven vržen. Trgovci naj si firmo Mocher dobro zapomnijo.
— Vsi drugi delavci so za nič! »Samo delavci, organizirani v socijalno - demokratični stranki, so za nekaj v politiki in pri delu, vsi drugi niso za nič, niti za politiko niti za
clelo"!« tako je rekel v »Mestnem do-jjui« na svojem volilnem shodu kon-^idat Kristan. Narodni in neorganizirani delavci, ste slišali, kako Vas -plati Kristau! In temu možakarju jjaj daste Vi svoje glasove?!
— Narodno izdajstvo Etbina pristana. Govorimo čisto mirno! V torek dopoldne je bil v »Mestnem domu« volilni shod, ki so ga sklicali vinijalni demokratje in na katerem je govoril Etbin Kristan, ki kandidira v Ljubljani v splošni kuriji ja deželni zbor. Kristan je v tisti besnosti, s katero nastopa na volilnih shodih, psoval na vse strani, kričal, tla je bil ves poten in skakal, da so mu dolgi lasje vedno uhajali na čelo ju oči. Mož je zinil marsikaj, kar je bilo resnici v obraz, kazal pa pri tem tudi svoj internacijonalizem, dasi je poudarjal, kak narodnjak da je. Pri govoru o narodnjaštvu je dejal: Naši liberalci in klerikalci so se združili zoper socijalno demokracijo, ho-teč jo uničiti. Isti ljudje, ki delajo na Slovenskem za naš pogin, pa letajo na Dunaju okrog socijalno - demokratičnih državnozborskih poslancev in beračijo za podpise za slovensko vseučilišče. Poskrbeli pa bomo, da bodo socijalnodemokratični poslanci zvedeli za to hinavščino, ki jo uganjajo liberalni in klerikalni poslanci na Dunaju in da jim ne bodo več dajali svojih glasov.« Tako je govoril Kristan in na podlagi teh besedi smo napisali v sredo notico o značilni izjavi Kristanovi ter dodali primerno kritiko. Vsak razsoden človek mom priti do zaključka po teh Kristanovih besedah, da bo ta človek nahujskal socijalnodemokratič-ne državnozborske poslance, da ne bodo več podpirali teženj Slovencev po njih vseučilišču, ampak jim nasprotovali. Kristan pa zdaj taji, da l>i bil izrekel gori navedene besede. Vedoe, kolik vtis je napravila naša notica — tudi »Slovenec« je poročal isto! — izdal je Kristan posebno iz-dajo »Rdečega Praporja«, kjer si upa trditi, da smo lagali pišoč o tor-k vem soc. demokratičnem shodu. Pribijemo danes še enkrat, da je Kristan govoril omenjene besede v celoti, kakor so navedene in nič drugače. Izrecno je omenil slovensko vseučilišče, za katero se pehajo naši poslanci ter obljubil, da bo poskrbel, <la socijalno demokratični poslanci ne bodo več dajali podpisov slovenskim poslancem. Naj se Kristan zvija, kakor se hoče, dejstvo je, da je izgovoril besede v tem smislu. Da mu je zdaj nepriličnoj verjamemo: ker je najbrž mislil, da ni našega in : Slovenčevega« poročevalca na shodu, ker ju ni videl, zato se je nekoliko preodkritosrčno izrazil. Če se Kristan zdaj sklicuje na razne prejšnje dokaze, kako je vnet za slovensko vseučilišče, to na stvari prav nič ne prenaredi. Če je kdo še tak poštenjak bil, ko napravi lumparijo, ga vsak sodi po njej. Zato ne vemo, s kakim srcem naj bi slovenski volilce v Ljubljani oddal svoj glas človeku, ki v tako resnih časih nastopa na javnem shodu s takimi besedami. — Končno imamo izpregovoriti še eno besedo. Včeraj se je našemu poročevalcu, ki je bil na soc. demokratskem shodu v torek, zagrozilo, da jo bo zaradi dotične notice o Kristanovi izjavi »skupil«. Kako se to sklada s socijalno - demokratično svobodo, naj sodi javnost, opozarjamo pa, da je poročevalec oseba, ki s tem, da je prišel na soc. demokratski shod, še ni prisegel na Kristanovo zastavo, ampak da ima pravico in tudi dolžnost, kritizirati, kar se mora ožigosati. To je povsod v navadi. To bi bila lepa, da bi kaki nahujskanci napadli poročevalca zato, ker je zapisal resnico, ki bode v oči ter peče in skeli.
— Hudo je spekla vodstvo socijalne demokracije notica: Nekaj »naši« socijalni demokraciji v sobotni naši številki, kajti na svojem volilnem shodu je Kristan »pral zamorca« prav na dolgo in široko, toda zamorec je ostal zamorce! Kristan ni ovrgel niti ene same tamošnje trditve, da jugoslov. socijalna demokracija ne zasluži imena »jugoslovanska« in da ne vrši niti socijalno-de-mokratičnega programa, ampak pripušča raznarodenje na vseh koncih in krajih s tem, da pušča neopravičeno in brez vse potrebe tla nemškim in laškim sod rugom.
— S češko socijalno - demokracijo hoče Kristan primerjati svojo stranko! Kako grozna naivnost, da ne rečemo: nesramnost! češka socijalna demokracija je prvoboriteljica na narodnem polju, ona vzgojuje narodnjake, naša pa — nemškutarje.
— »Smrdeče morje« je imenoval Kristan sporazumljenje obeh slovenskih strank. Za človeka, ki ima eno samo iskro pravega rodoljubja ter pozna le malo naš narodni položaj, je vsaka pripomba k temu odveč!
— Legitimacije sa volitve. Volilci so dobili po pošti poslane bele in rumene legitimacije. Bele legitimacije veljajo za volitve v splošni kuriji,  ki se vrše  14.  t. m.,
rumene legitimacije pa aa volitve v mestni kuriji dae 22 t m. Opozarjamo voliloe, da so aa volitve v ponedeljek 14   t. m. veljavne samo
bele legitimacije.
— Volitev v pred stojal* t vo delavske zavarovalnice M*" gode ¥ Trsta« Dae 16. de o. t. 1 se
vrše dopolnilne volitve v predstojni-itvo delavske zavarovalnice soper nezgode v Trstu, v kateri imajo doslej Slovenci in Hrvatje le enega zastopnika. Pri predstojećih volitvah nam je Slovenoem in Hrvatom vse storiti, da si pridobimo v vodstvu tega silno važnega zavoda primerno zastopstvo. V Ljubljani se je osnoval za te volitve odbor, obstoječ ia za stopnikov obeh strank. Obe stranki sta mnenja, da gre ta za pravično, gospodarsko stvar, kateri je pomoči do zmage le ob složnem postopanju.
V imenu tega odbora se obračava do naših županstev, do župnijskih uradov, do obrtnikov in do zavednih Slovencev sploh z nujno prošnjo, da v svojih krajih pri obrtnikih, ki imajo svoje delavce zavarovane zoper ne* zgode, zberejo glasovnice, ki 80 jim bile nedavno poslane. Glasov ni oe naj vsak delod ajaleo pod piše, v'skupini delojemaloee v treba tudi podpisa zaupnika delavcev. Imen kandidatov pa ni treba vpisati. SledeČin vrat podjetniki volijo pri sedanjih volitvah: kategorija L: železnice, podjetništva za prevažanje blaga, blagoVDa skladišča, na* kladiŠČa; kategorije II : rudarstvo in plavžarstvo, obdelavanje kovin, izdelovanje strojev in orodja; kategorija
VI : industrija za papir in usnje, za lesne snovi, kmetijski in gospodarski obrati, mlini, žage. Zorane glasovnice naj se pošiljajo na naslov: Josip Lenarčič, v Ljubljani, pisarna trgovske zbornioe. — Za odbor: Josip Lenarčič, z*)orn. predsedaik 1. r., Karel Pollak, tovarnar 1. r
— fiossuth se brani« Na shodu minole nedelje je dr. Žerjav med dru g*m povedal, da je sedanji minister K08SUth 1. 1906 poslal svoje emisarje tudi v Ljubljano, da bi pridobili Slovence za takratni boj Madžarov zoper Dunaj. Minister Kossuth je na to hitro odgovoril, češ, da ni nobenih emisar jev poslal v Ljubljano, a če so bdi tu, da so zlorabili njegovo ime. Ta Kossuthov dementi šepa na obeh nogah. Kakor oelo v Belgrad in v druge slovanske kraje, tako je sedanji mi nister Kossuth 1. 1906. resnično poslal svoje emisarje tudi v Ljubljano. Kar so ti ljudje poskušali doseči, to se je popolnoma ujemalo s Kossuthovimi težnjami in zato ni prav nobenega dvoma, da so bili poslani od Kossuth a in od njega pooblaščeni. O kaki -zlorabi" Kossuthovega imena torej ne more btti govora, Kossuth se le iz govarja s to .zlorabo", da bi stvar utajil, ker mu sedaj kot ministru ni več po volji, fc
— Združeni narodni odbor prejel je snoči od univerzitetske omladine v Belgradu obširno in na septembrske ljubljanske dogodke se nanašajočo brzojavko. (Original brzojavke se nam ni dal na razpolago. Opombra uredništva) „Združeni narodni odbor" je univerzitetski omladini v Belgradu brzojavno odgovoril takole: „Bratska zahvala bratom Sr bcm za iskreno sočustvovanje, izkazano našim padlim žrtvam. Vaše prisrčne besede dokazujejo, da celokupni slovanski svet obsoja ljubljanske septembrske dogodke. Vabimo Vas k odkritju spomenika dvajsetega septembra 1909
— Svarilo Ker se dan na dan prizadevajo nove krivice, je razpoloženje pri nas in drugih slovanskih bratih tako, da se je resno bati kakih nepremišljenih pojavov. Mej take nepremišljene pojave štejemo v sedanjih resnih časih tadi klioe rX vela Srbija". Vsled tega resno svarimo vsakega Slovenca in posebno našo slovensko mladino, da naj se ne da zavesti h kakim nepremišljenim klicem, ki imajo lahko, kakor kažejo praški dogodki, najbolj Dsodepolne posledice.
— Združeni narodni odbor storil je uvažuje vse dejanske razmere in potrebe na Slovenskem soglasno sklep, da ostane v per-manenoi.
— Neb vale ino „Filharmonično društvo1 . Pred par dnevi je imelo „Filharmonično društvo" svoj občni zbor in o njem poslalo v uradni časnik bombastično poročilo. V tem obširnem poročilu se pa niti z besedioo ne omenja največje dobrotnioe kranjskega maloštevilnega nemštva, dasi je javna tajnost, da se ima „FilharmoniČno društvo" zahvaliti v prvi vrsti in edino le „Kranjski hranil nioi", da se umetno vzdržuje. Radovedni smo, kaj je vzrok ti „črni ne-hvaležnosti" 1
— Lovsko zadevo. Širom naše Kranjske se je začelo veselo gibanje za osamosvojitev naftih lovov. To gibanje je iskreno pozdravljati, ker veleva narodna dolžnost, da sme tuji živelj na Slovenskem imeti le toliko pozicije, kolikor mu je gre po številu in niti trohico več! Ker smatra
„Združeni narodni odbor" lovske zadeve za skupne aadeve obeh slovenskih strank, je v svrho enotnosti drage volje pripravljen posredovati v lovskih zadevah. Slovenska občine in lovoi se torej lahko v vseh takih vprašanjih obračajo zaupno na „Združeni naredni odbor".
— Nemškatarska vzgoja se
je danes opoldne pokazala. Sin L Zeschkota na Erjavčevi cesti in njegova dva tovariša so se danes opoldne zaletavali v gojen k e dekliške šole s tem, da se niso hoteli nalašč umikati, temveč, da so morale gospodične v sneg. He-il svetovaleo „Kranj -ske hranilnioeu g. Zeschko !
Sako bo a filharmo ničnim koncertom? Tako se vpračujejo posamezniki, ko čitajo lepake in vabila na popoldauski filharmoničen konoert v nedeljo v hotelu „Union". Kako bo!
— Vsak posameznik, komur je le količkaj na tem ležeče, da se prepriča, na kako nepričakovano višino smo Slo venol na glasbenem polja v nekaj meseoih dospeli, pridi h koncertu in
— vprašanje bo rešeno. Za ngodno rešitev se nudi slovenskemu občinstvu na deždli posebna ugodna prilika; posebno pa za Dolenjce, ki sioer večernih koncertov ne morejo obiskovati. Torej kako bo! če jih pride malo, bodo pač pokazali, da imajo malo »misla za pravi umetniški užitek, kakor slovenski Ljubljani ob priliki prvega simfoničnega koncerta, če pa jih pride mnogo, no pa pore-čemo: vso čast našim zavednim rodoljubom! . . . Ljubljana, namreč tista Ljubljana, ki je pri prvem takem koncertu ni bilo, peglej jih ter ravnaj se po njih! Sioer pa, kakor čujemo, to pot tudi Ljubljana hoče pokazati, da se vsaj svoje narodne dolžnosti zaveda napram „Slovanski Filharmoniji^ In tako bi bilo vprašanje: rKaj bo v nedeljo s fil harmonični m koncertom" aa nas Slovence častno rešeno.
Posnemanja vredno. Za bedno rodbino inženerja Kisele je nabrala V Prešernovi sobi pri „RoŽiu V Ljubljani gdč. Irena Bužičkova 22 K in je to svoto rodbini osebno izročila. Pri isti priliki je obljubil gosp. Ivan MejaČ tej rodbini darovati iz svoje konfekoijske zaloge razno obleko.
Dezertiral je iz Li ubijane pešec 27. polka L Puschenjak.
Pasji kontumac je razglašen tudi za Ljubljano, in sioer za nedoločen Čas. Razglas pa ni zadostno objavljen kar pričajo — psi, ki jih Še mnogo hodi brez torb okrog!
Ubil je v nedeljo čevljar Suri ca v Lipi svojo ženo, ki ga je prišla klicat v gostilno. Surina je ženo podrl na tla in je toliko časa bil po nji, da je bila mrtva. Ubijalca so orežoiki izročili sodišču.
Dolenjska podružnica „Pro-svete1 priredi v nedeljo 13. t. m. v Metliki v prostorih „Narodne Čitalnice" javno ljudsko predavanje „0 Siovenoi h".
Narodne čitalnice v Krškem občni zbor je bil 7. t. m. ^italnioa ima 70 članov. DruUvena knjižnica št<*je 303 kijige —izposojevalo si j h je 27 oseb. Dohodkov je bilo 1117 K, izdatkov pa 920 K. Premoženje znaša 558 K.
Sodnik Je izginil. Iz Trbiža je izginil sodni pristav dr. K as p ar, rodom Pliberčan. Najbrže si je končal življenje.
Celjski nemikl gimnazijci postajajo, kakor se nam poroča, od dne do dne bolj predrzni. Kar javno pri belem dnevu demonstrirajo s svojim vsenemšbvom — in to v pričo svojih profesorjev — ter na ulicah oelo napadajo slovenska naša dekleta. Vse počenjanje teh fantalinov pa propa gira znan oeljski listič „Deutsche Waoht", a o vsem tem noče nič vedeti direktor — Profc. . . Potem naj pa kdo reče, da to ni krasno vzgoje vanje! Smo pač v Avstriji.
Imenovanji Praktični zdravnik g dr. Branko Žižek v Vojniku pri Celju je imenovan za občinskega zdravnika v Hrastniku ob Južai železnici. — Trboveljski občini Čestitamo na tej akvizaoiji.
Zmrznil Je pri Rogatcu delaveo Juri G r a b I a r. Preveč se ga je napil in v pijanosti padel ter ni mog°l več vstati.
Živ p "»kopan. V državni vinar skd šoli v Šmariu pri Jelšah je padlo na Antona Tačka   kakih pet kubičnih metrov zemlje in kamenja. Ko so ga izkopali, je bil že mrtev.
Nesreča Te dni je Šel na Pra-pretnem pri Št. Viški gori na Goriškem 341etni Peter Biček po vodo k bližnji jami. Ker ga preoej Časa ni bilo nazaj, ga je Šel iskat njegov oče in ga našel mrtvega s polno brento vode na hrbtu. Spodrsnilo se mu je bilo in je padel na trebuh v vodo.
Trubarleva s'avnost v Trata-V soboto, dne 12. t. m. bo v veliki dvorani ^Narodnega doma" v Trstu ob 8. zvečer velika Trubarjeva slav-nost, ki jo priredita „Učiteljsko društvo za Trst in okolico* in akade-mično   ferijalno   društvo „Balkan".
Pevske točke bodeta izvajala zdru žena pevska zbora rečenih društev. Slavnostni govor o Trubarju bo govoril g. Ferdo Plemič. Cisti dobiček je namenjen slov. visokošoloem v Pragi, v Gradca in na Dunaju.
Bralno ln pevsko dru liro „Ladlja" v Devinu ima svoj občni zbor v nedeljo 20. t. m. v dvorani g M Plesa ob 3 pop.
V trebuh Je zabodel v Zagrebu Antona B u m o a Tomaž P e t k o -v i č. Nesrečnež je umrl sa rano.
Zaklalo se je v mestni klavnioi ljubljanski od 22. novembra do vštevši 29. novembra 78 volov, 10 krav, 2 bika, 308 prašičev, 124 telet, 15 koštrunov in kozlov, 9 koz ičkov; zaklane živine se je vpeljalo 28 prašičev, 31 telet in 589 kg mesa.
Paasiirja V blevu. Danes zjutraj sta jo po Prešernovih ulicah prisekala dva ponočnjaka, ki nista delala prav nobenega nemira. Šla sta mirno drag poleg dcugega, a vendar je čutil policijski stražnik potrebo se vtakniti v mirna pasanta. Ko je postal vsled tega eden nekoliko okoren, potegne stražnik sabljo in ga z njo nabriše po stegnih. Ker se je zdelo pasantoma proti oboroženi moči nevarno upirati se, sta mirno sledila povelju varnostnega organa. In kam ju je odvedel? čaj te in strmite! Mesto v mestno „Spehovko", k „Slonu" v — hlev, ČeŠ, ne bosta jedla ričeta, rajši glodaj ta kosti in t eri ta oves. In še „Slonovi" konji bi bili kmalu poskakali v jasli, ko so zagledali svoja nova sostanovalca. Ker so bili pa privezani, se niso mogli z njima spoprijeti in radi ali neradi ju morajo trpeti v svoji družbi. Nepoklicana sta bila namreč neka — oslica in psi ca. Oslica tare oves, psioa pa gloda kosti. Kdor ti ljubki živalici pogreša, jih dobi nazaj pri „Slona", odnosno pri policiji.
Novo Odejo je dobila mati zemlja danes čez noč. Nebo je bilo sioer deloma že par dni zatemneno in tudi glavni oznanjevaleo snega, mali str-žek, je skakljajo s svojim „strg, strg, strg" napovedoval belega moža, toda kljub temu se ni pričakovalo hipnega iznenađenja. Beli mož je napravil v prometu precej težkoč. Že zgodaj zjutraj so orali sneg b sneženim plu gom, električna železnica stoji, vozna živina ječi, po oestah mrgole trope delavoev, hišniki mrmrajo in si „slu-žijo" stanovanja, splošno, cel promet je otežkočen in nekateri isvoščki so vpregli sani. Vremenski proroki pro-rokujejo. da bodo božični prazniki mokri. Vsled pomanjkanja vode je bilo tega želeti, in videti hočemo, Če so jo pogodili.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odeljalo v Ameriko 35 Sovenoev, nazaj je pa prišlo 86 Hrvatov. 26 Lahov se je povrnilo iz Bosne domov, 28 Hrvatov se je odpeljalo pa iz Beljaka v Zagreb.
Izgubila le služkinja Uršula Kokaljeva v robcu zavezanih 8 K.
Koncert seksteta na lok bo danes ob 9 zvečer v kavarni „Lirija". Vstop prost.
Priloga. Današnjemu listu je priložen letak firme O BernatoviČ, Angleško skladišče oblek o prodaji oblek po ZDižanih cenah.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Dve t»Jni razpravi. 42 letni France Rapar, vdovec in delaveo v Žiloah, je dne 5 septembra t 1. v bližini vasi Beč ustavil neko 30letno glnhonemo delavko, ki se je vračala z dnine domu. Podrl jo je na tla, tolkel s pestjo po glavi, tiščal za vrat in skušal šiloma doseči svoj namen, kar bi se mu bilo gotovo posrečilo, da nista prišla Franoe Zalar in Jožef Korošec na kraj dejanja, opozorjena po ženski n eni upitju, da se mora tukaj kaj posebnega vršiti. Rupar je takoj, ko je Čul korake zbežal. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe. — Janez Debeljak, 17 let stari delavec iz Predtrga e bil zaradi ne nravnega Čina tožen, a le zaradi prestopka po § 501 k. z. na 6 tednov strogega zapora obsojen.
Telefonska in Brzojavnu porotno.
Poslanska zbornioe. Dunaj 11 decembra. Danes je govoril v zbornici poslanec Ivan Hr i b ar. Njegov govor je trajal polne tri ure. Nemoem je povedal toliko bridkih, da so kar pihali od jeze in gneva ter ga neprestano motili z medklici. V tem oziru so se posebno odlikovali dr. H ffjaann - Wellenhof, Markhl, Malik, Nagele, Doberuig, Ein-spinner in dr. Edvard Stranskv. Za* Četkom svojega govora je Hribar branil gospo dr. Tavčarjevo, ki jo je nesramno in skrajno podlo napadel vsenemški poslanec Malik, Govornik je naglašal, da je gospa dr. Tavčarjeva kot mati, kot soproga in rodo-
ljubkinja tako zvišana nad vsakimi napadi, da je podlosti in nesramnosti, ki jih je proti nji nagomilil Malik, niti od daleč ne morejo doseči. Ko j a Hribar jel govoriti o septembrskih dogodkih v Ljubljani ter jih obsojati, je Malik neprestano delal najaeum-nejše medklice. Hribar: „Molčite vendar, ko niste čisto nič poučeni o dogodkih." Malik: „Saj sem bil sam v Ljubljani in sem se dal informirati od tamkajŠnih vojakov." Hribar: „AH so vam Siovenoi kaj storili?" Malik: „Ne, ker bi bil takoj streljal, za to so se [me bali!" Ta odgovor je povzročil po vsi zbornici bučen smeh. Nato je govornik kon-statiral, da so uradne poizvedbe dognale, da ni resnična vest, kakor da bi bilo ljudstvo v Ljubljani dne 2. t. m. klicalo „Živela Srbija!" dalje je pojasnil, da visi v izložbenem oknu „Slov. Naroda" pri ĆeŠarku slika srbskega prestolonaslednika, ker se v tem oknu rezstavljajo običajno slike oseb in dogodkov, ki igrajo kakšno koli važno vlogo v javnem življenja. Velik vihar je nastal v zbornici, ko je jel govoriti o slovenskem vseučiliškem vprašanju. Baron Bienerth je rekel govornik, je tu pač govoril o laškem vseučilišču, ni pa se niti s besedioo dotaknil slovenske univerze. Nam je to prav, saj bo Bienerth prav kmalu pri nas beračil sa glasove. Sicer pa naj Bienerth dela kar hoče, to je gotovo, da bo se Slovenoem moralo dati slovensko vseučilišče. Dr. Sommer in dr. Stranskv: „Da bodo v Ljubljani še več Nemcev pobili." Klici med Cehi: nAli je bil v Ljubljani kak Nemec umorjen? fNam je samo znano, da sta bila tam ustreljena dva Slovenca!" Nemci so na te medklice osramočeni molčali. Koncem svojega govora je Hribar razpravljal o bosanskem vprašanju. Ko je končal svoj govor, su mu navdušeno čestitali vsi slovanski poslanci vseh s rank.
Preki sod v Pragi
Dunaj 11. decembra. Vlada razglaša, da bo v najkrajšem Času odpravila preki sod v Pragi. Če bi pa se še kasneje ponovili^kaki nemiri, bo takoj uvedla ne samo preki sod marveč izjemno stanje za Prago in okolico.
Odsek za reformo poslovnika.
Dunaj i 11 decembra. Odsek za reformo poslovnika je izvolil za svojega poročevaloa dr. Steinwenderja in ga obenem pooblastil, da predlaga v zbornici, naj se število podpredsednikov znova zviša.
Belgrad za Ljubljano in Prago.
Belgrad! 11- decembra. (Poseb. brz. „Si. Nar.") Včerajšnji rekvijem za žrt-e z dne 20. septembra v Ljubljani in molitev za Češke ranjence v Pragi je bila krasna manifestaoija slovanske misli. Mesto je bilo v črnih zastavah; vse trgovine so bile zaprte. Vsenčiliščna omladina in korporacije z zastavami, ovitimi s črnimi flori, so se zbrali pred univerzo, odkoder so odšli v saborno cerkev. Slovensko kolonijo je vodil podpolkovnik Vu-kaso vi ć - Stibil v paradni uniformi. Cerkev e bila natlačeno polna. Navzoči so bih: vseuČiliŠčna omladina, vseučilišč ni profesorji, predsedaik narodne skupščine Ljuba Jovanović, večje število poslancev, mestni župan, občinski svetniki, uradniki, veliko število častnikov, mnogo ženstva in drugega meščanstva. Pred cerkvijo je stala masa ljudi, ki niso mogli v cerkev. Pri p ar a st osu je sodelovalo 25 duhovnikov. Na koru sta pela akademsko pevsko društvo „ O biLe* in pevski zbor bogoslovcsv. Vse je bilo ginjeno, ko so duhovniki zapeli „Da protjanet gospod bog v carstvo svoj e pogibših Slavj an o v Rudolfa Lundra i Ivana Adamiča" in ko so pevci zapeli veličanstveno, vedno krasno staroslovansko cerkveno pesem „VjeČnaja pamjat", ki človeka pretresa do kosti. Slušatelj filozofije Grjaja je govoril o težki borbi S.ovenoev in cehov in o tragični smrti nedolžnih žrtev 20. septembra. Po končani cerkveni ceremoniji je pred katedralo zadjnela iz več tisoč grl vseslovanska himna „Hej Slovani*4. Okoli petnajst tisoč ljudi je nato šlo s zastavami po mestu kličoč: „Živeli Slovenci, živeli Čehi, slava žrtvam Lundru in Adamiču." Posebno navdušenje je vladalo za S lov en oe, odkar so znani sklepi ljubljanskega nedeljskega shoda in za to se je klicalo tudi „Slovenci so z nami, mi z njimi.u Masa se je razšla pred univerzo. Ljubljanskemu županu in Češkemu dijaštvu so bili poslani posebni brzojavni pozdravi. Orof Lev Tolstoj o aneksiji Bosne.
Belgrad, 11. decembra. (Poseb. brz. „Slov. Naroda".) Gospića A. Pe* trovičeva se je obrnila s posebnim pismom na grofa Leva Nikolajeviča Tolstega v Jasno poljano, proseč ga, naj bi izrazil svoje mnenje o aneksiji Bosne in Hercegovine. Te dni je debila gdč. Petrovičeva od grofa Tol stega odgovor, v katerem se veliki pisatelj in filozof a vso odločnostjo izreka proti Avstriji in proti aneksiji.
žitne ceno v Budlmpeiti
Dna H. decembra 1908. Ti a Al Hi
Pšenica za april 1909   .  za 50 kg K i? 69
Pšenica za oktober 1909 za 50 kg K 1 09
Rž       za april       ,     za 50 kg K 10 57
Koruza za maj         „     za 5C kg K 7 46
Oves     za april        „      za 50 kg K 872
Efektiv.
Vzdržljivo.
neieoroiosicno porotno,
t Hna nad morjem 909. Bradlji «m*al U*k 71« » «m
E
o
o "O
10. li.
Cas »paro MoJa	Stanje barometra T VMM	15 a S H s	Vetrovi	Nmbm
9. zv	730-8	> —1*4 sr.svzhod		oblačno
7. zj.	720*9	1 —1 6 si jivzhod		sneg
2. pop.	716-4	1-2 j	brezvetr.	dež
Srednta  včerajšnja temperatura  —2 0% norm. —1 0*. Padavina v 24 urah 12*4 mm
Zahvala«
4578
•  -v, $
Ob bridki izgubi moje iskreno ljubljene soproge, oziroma tete, sestre, svakinje in nečakinje, gospe
Marije Honigmann
roj. Blanč
izrekam vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku, vsem darovalcem krasnih vencev svojo najtoplejšo zahvalo.
Žalujoči soprog.
Zahvala«
4603
Za izkazane Izraze sožalja povodom*| smrti ljubljenega nam gospodaJg
Karla Stupica
se zahvaljojemo naj topleje vsom prija-fj teljem in znancem, posebno pa preča- I stiti duhovič ni v Šenčurju in Doba ^.j osobja tvrdke Fr. Stupiea darovalcem*f krasnih vencev in sploh vsem, ki so spremljali nepozabnega na zadnji poti.;
3   Na Viro,11. decembra 1908.Z?
^~~*S/[Rodbina Stupica.
_Izvežbane&a in zanesljivega
lajiaovezj
sprejme Jos. Petrič, tovarnar na Vira pri Domžalah. 4595 i
^*kJtfc      it*r iar idu wtn «u      a^- rfir ur* «*■ it
Pozor! Pozor!
T hmu „ILIRIJA"
Kolodvorskelnlice 11
Danes, v peteh, 11. tfec.
KOHCCRT
seksteta na lok.
f stop prost       Začetek ob 9 url.
K A VAR N A
le »sok dan vso noč odprto
Za obilen obisk se priporoča 4599-1 Štefan Miholič.
Slovenci!
Kupujte
božična in novoletna darila
le v
prvi slovenski moBni trgovini za gospode 12
Engelbert Skušek
tjnbljana, Jtfestni trg št. 19.
Blago in cene so brez konkurence.
Učenk,.
sa trgovino a narejeno obleko m drugim -blagom se sprejme takoj
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda4. 4580 -i
liče ao izobražena
gospodična
ali vdova, ki je zmožna v šivanju in da bi imela veselje do vzgoje otrok.
Naslov pove upravništvo „Sloven* bkega Naroda". p 4579—1
•OtJ
ItOt
Ura z verižico
Zaradi nakupa velikih množin ur, razpošilja šleska eksportna trvdka prekrasno pozlačeno 36 urno premijsko uro na sidro z lepo verižico za samo 2 K kakor tudi 3letno pismeno jamstvo. Po povzetju razpošilja prusko šleska razpošiljalnica 4£82
CH JUNGWIRTH. Krakov 32
Za neugajajoče denar nazaj.
ostiltia
„Fii Bobenčku" na ftHaoak
a novo urejenimi prostori, acetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo  vred oo   Odda zaradi bolezni
takoj ali pozneje v najean. '       i s to ta m ao odda tudi =
prodaj&Ifiiea, nt i\mm\ in ikm.
VeS se izve na Olincah št. 37 pri LJnblJmnL 40 8-24
10a000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo K 6 5 0.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa ae odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, Črnih ali rjavih na trakove i močno zbitimi -podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Vsi a puri samo M SftO.
Za naročite v zadostuje dolgost
459 i Razpošiljanje po povzetju.
Izvez čevljev KOHANE, Krakov it. 31.
Neneajajoce rad zameniam
O. kr. avstrijsko državno ioloznloe.
Izvleček iz voznega reda.
Valjavtn od 1. oktobra 1908' leta.
Odtod ta LtvelfaM In*. iaLi
r*O0 ijutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
1 % žčiTrst, car. drž. žet, Beljak čez Po-drozjco, Celovec, Prago. 7 o? utraj.  Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
»■26   »redp*ldne.  Osebni vlak v smeri t
K- »enice, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, ago*
•3S oreapoidno. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žcL, Gorico dri. žel., Trs drž. šel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
•05 po po Id no. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
J 45 *f»p«idne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel, Trst drž. žeL, Beljak, (čez Pod/ožčico) Celovec, Praga.
r*io i večer Osebni vlak v smeri: Grosuplje, ttudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
'•35 zveoor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec Praga.
o-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel, Gorica drž. ieL, Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odbod is L jubilant ara. kolodvori
7 2S zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, t-oo *••*•!đne. Osebni vlak v Kamnik r-io -veoer. Osebni vlak v Kamnik o-ttO mmnm&l. Osebni vlak v Kamnik.
•c nedeljah in priznikih do 31. oktobra.)
Mtod v Lfakltano |ni. ieLi
o*50 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka lui
žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straše
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. ii*22 pred p« id ne. Osebni vlak  iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčle
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča 2 32 popoldne.  Osebni vlak iz Kočevja,
Straže Toplic Rudolfovega, Grosuplja. 4-13 popoldne.  Osebni vlak iz Beljaki
luž. žel.. Trbiž*. Celovca, Beljaka (čet
Podrožčico) Gorice drž. žel. Trsta dri
žel. Jesenic, Tržiča.
0*50 zvečer. Oseb. vlak Iz P*-age, Celo vet Beljaka (čez Podrožčico) jesente
8 37 zveoor. Osebni vlak Iz Kočevja, Straža Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
8-45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jul žel., Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. 6*1 Jesenic, Tržiča.
ii-eo ponoei. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trst drž, žel. Gorice drž. žeL, Jesenic
Prihod v Lfn»!]ano dri. kolodvori 0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10-09 predpoidno. Osebni vlak le Kamnik* O »O zveoor. Osebni vlak iz Kamnika. 0-09 ponoči. Otebni vlak ia Kamnika   % a,
ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.)
(Odhodi hi  prihodi so oanačenl v srodni« tvropejsktm Času.)
C. kr. ravnateljstvo oiiavnih železnic v Trsta,
Velika božična prodaja!
Priporočam veliko zalogo oblek
sa dame, gospode, deklice, dečke in otroke IV po jako znižani ceni. n
,Angleško skladišče oblek' 0. Bernatovič
Udj-o-Toljar^a-. cestni tzgr 5.
z
S
SPrahtična darila %a $o%ič in 0lovo leto
4 v 4
priporočata
<0ričar <§ 9tle[ač
Ljubljana, JPreseraotre ulice štet. 9.
4400-4
3=
Salmijakove
prtlatkttirat
oUjžujejo hrlpavost in kaeelj, raz-kvafafo aliz.     4.06 4
1 Skatljica stane 2o b, li škatljlc 2 K.
Naročila izvršuje po povzetja lekarnar
& PICCOII v LiuftliBni.
e. kr. dvorni založnik smem »emnajalasiaa t-eMtl.
tuuiiitt^ztzts
Kauarm
?Leon^
u Staran tras it. 30.
je vsaki dan
oso noč odprto.
89i 4 -~»-*~-
w*r Vsak torek -mm
seksteta na lok.
Začetek ob poln 10. Vstop prost
Z odličnim spoštovanjem
Leo In Fanl Pogačnik.
KONCERT
Sprejme sa spreten
»ti iiuiiit
v trajno službo pri Ernatn Hamrn, mesarju v/ Litiji 4575-2
za domačo n61 telile o, komptoart-stinjo, ptaerico, veziljo, ali pod-poro gospodinji isco za takoj ali po Božiču gospodična z dobrimi is. pričevali, ki je službovala kot učite ljica na ljudski Šoli. 4 31 a
Ponudbe pod nučiteljlenkl na uprav. „Slov. Narodau.
Perilo
za
4197-7
»s i
gospode
nojflneje Izdelano In no jako nizki ceni, priporoča nojtapleje
Alešouec.
\ VtlfVV
rvo ucihsce
za izdelovanje perila
Elizotetnn cesta E.
ZfZCSE t -mrm v zrzznr z it a z * z: z x *:
Nizko pod ceno
prodajam racll pomanjkanja prostora
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
387i 39 za gespede in. deilse
kakor najmodernejšo konfekcijo za dame is deklice.
Konfekcijska trgovina A. Luklč.
OdZ5.nouembrado25.tabro
prodajam na svojih prostorili
diovoredu polog- ^-u."toil©3
Prima slanino
brex kože od prašičev iz lastnih pitaliftč
I. vrste......ki kron 150
H« m    ••••••   tf   ii  130
= Meso istih prašičev: e
I. vrste ...... H kron 140
H. h   ...... h „ 120
Elija predović
4291-15
razstava
nedeljo
bode
4581—1
decembri
odprti trgovini
ii
Angleškega skladišča
o.
rnatovič y LjuMjanl, Mestni trg štev. 5.
podružnico v spiietn. Ljutljanska kreditna "banka v Ljubljani  podružnico o ceiooco
ezizs-orzoe-zsa* aw &9mmm*mmm* Stritarjeve ailoo itev. S. zW*zomenu-vzmi m
~ sprejema vlog« m talliict in sa takoči raju a ter jih obrestuje od dno vloga po čistih =
4
ii o
J(«P«J« Ia praiaia srčik« la w*a»tta« p»p\rj* »tth **rst po **artotia kmrzn.
m
Izdajatelj in odgovorni urednik Ba.to En.to.lemiek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«!
71