117 Zabavno berilo. Koledarji Slovencev. Pod naslovom „Die Kalender der Slovenen" je v dunajskem časniku „Der Osten' neumorni historijograf Peter pi. Kadics priobčil zanimiv članek o zgodovini koledarjev na slovenskem. Čeravno ni v vseh oddelkih popoln, donaša vendar mnogo dozdaj še maloznanega gradiva v tej stroki. Njegov sestavek se tako-le glasi: ,,Slovenci, kateri vselej lahko znajo, „od kod \>eter vleče", kajti „burja" (boreas) in „jug" se na Krasu in še dlje gori stanovitno vrstita drug z drugim, Slovenci so v svojem ožjem krogu uže od nekedaj znani, da, celo nekako sloveči vremenski proroki in pratikarji. Kedor je na Kranjskem in v sosednjih slovenskih deželah si pridobil ali želel pridobiti popularnost, če je bil pisatelj, bavil se je s pisanjem koledarjev, kakor na priliko „kranjski Luter" Primož Trubar uže v 16. veku, pozneje prvi kranjski zgodovinar J. L. Schon-leben, za njim slavni narodni pesnik Val. Vodnik in v novejšem času narodni voditelj dr. J. Bleiweis. **) Prav letos smo se spominjali tega narodnega svojstva, čitajoči ljubljansko „stoletno pratiko", natisnjeno leta 1787., katera je poleg živinske kuge lanske jeseni tudi natanko ugenila vreme minole zime in letošnje spomladi. Pratikarji, kateri vsaj enkrat v sto letih vreme tako do pike pogodijo, menimo, da zaslužujejo s svojim mnogostoietnim tihim delom naše pozornosti, kajti opisovanje različnih stopenj in navzlic vsem tekmecem še vedno gospodujočega „kmetskega koledarja" ali „pra-tike" nam podaja marsikak zanimiv opor o spisovanji koledarjev in o kulturni zgodovini. Prvi koledar na Kranjskem ima svoj dom v samostanski celici. Eden tistih belih, molčečih menihov v nekdanjem samostanu v Bistri (poleg današnje postaje borovniške na južni železnici od Ljubljane do Trsta, sedaj grajšina Galletova), naslikal in spisal je 1. 1415. koledar, kateri se ne odlikuje samo po svoji umeteljnostni izdelavi, nego še zvlasti po posebni natančnosti in izvanredni obi-losti gradiva. ***j Koledarje sestavljen na pergamentnem pasi in ima z bojami slikane ter pozlačene podobe svetnikov, znamenja za dneve, podobe opravil za posamezne mesece, zvernika podobe itd. in je 18krat zganen. Vi- **) Dodati je tu dobro znani naš pesnik Blaž Potočnik, ki je astronomični del izdelaval, to je, pravi pravcati del „velike pratike", ki jo je družba kmetijska začela izdajati 1844 leta, — dodati tu je tudi iskreni rodoljub Juri Vole, ki je menda kot spiritual ljubljanskega semenišča spisal „stoletno pratiko", ki je leta 1847. prišla v Ljubljani na svitlo pod naslovom: „Stoletna Pratika devetnajftiga ftoletja od 1801. do 1901. Poleg nemfhkiga spisal Juri Vole. Vred. ***) Ta koledar hrani licejalna biblijoteka v Ljubljani. Pis. 118 sočine ima 27a" ia širine 2", raztegnen meri v dolžiai 3' 4". Listov ima 9x/4, in vsak posamezen list je zga-nen navpično in ravnoležno, zatorai na štiri dele, ime-joče 4y3" visočine in 3" širine. Enakost svetnikov in njih posebnih znamenj (da navajamo le en sam izgled: sv. Jedert z mišjo) s podobami „pratike", o kateri govorimo pozneje, in s kranjsko pravljico (katera združuje praznik sv. Jederti s predivom in z mišimi) , povsem jugoslovanska nošnja podob pri mesečnih opravilih, celo poslednja taka podobica za mesec gruden v „karakteristikon" kažoča, kako se pri nas usajajo „povitice" — vse nam svedoČi, da je ta v paleograf-skem oziru jako zanimivi in dosle ne še raztoimačeni stari koledar proizvod „umeteljnosti v samostanski celici" na Kranjskem. A še drug rokopis koledarjev iz 15.v veka imamo pred saboj. Neki b r i z i n s k i oskrbnik v Skofji Loki ga je najbrž napravil za se. Ostanke tega koledarja hrani dunajska dvorna biblijoteka in v njih nahajajo se slovenska poznamenovanja mesecev z dostavljenimi nemškimi prerokbami o svojstvini otrćk, rodečih se v tem ali onem meseci. O majniku beremo na pr. opom-njo: „Mayus (weliky trawen) das (chind) wirtt gewaltig vnd chumbt zw grossen Eren"; o septembru (poberuch) „das wirtt an alien diDgen pehend vnd massig (zmerno) in alien dingen" itd.! Prvi tiskani koledar, katerega je spisal Kranjec svojim rojakom in drugim Slovenom, imamo iz 16. veka, in sicer iz dobe reformacije. Kranjski reformator ali kakor ga imenuje naša narodna pesem, „kranjski Martin Luter", bivši ljubljanski kanonik Primož Trubar, kateri je sklenil v Deren-dingnu na Virtembergskem svoje dni v prognan-stvu, spisal je raz ven svojih prevodov sv. pisma, psal-terjev itd., kateri so položili temelj novoslovenskemu slovstvu, tudi slovensk koledar za leto 1557., ki ima dodan letni obrazec, kako je rabiti ta koledar do leta 1630., prav kakor tisti, katerega je izdal M. Janez Hildebrand, profesor v Tubingi. Uvod temu koledarju imenovati sme se res jako preprostim. Bere se namreč tu poleg druzega: „Danes je človek mlad, lep, zdrav, vesel, močan, srečen, bogat, visoko češčen in brdak, jutri star, spremenjen, bolan, otožen, ubog, k tlam pribit, pogori, zamečejo ga, zaničujejo, umre in zakopljejo ga, kakor to skušamo vsak dan sami s saboj in z druzimi ljudmi." Tako prosto drastično v duhu in jezici narodovem kaže se njemu begoenost in ničnost vsega, kar je pod solncem, in ta uvod ima koledar priporočati. Trubarjev slovenski koledar, kateri se je 1. 1582. znova natisnil in zopet pridel novemu zakonu, tiskal se je v Reutlingnu in pozneje v Tubingi. Razven tega ima ta koledar še „rime" o letnih dobah, zaznamke o najdaljših in najkrajših nočćb, pregled najvažnejših dob od i. 1557. (1582.), zapisnik bukev starega in novega zakona, prost prevod Melanchtono-vega „Loci communes" v 62 poglavjih, in naposled „postilo", to je, razlaganje evangelij. Ko so „kranjski stanovi" (za dobe reformacije in še dolgo potem najgorečnejši pokrovitelji umeteljnosti in znanosti) v deželnem glavnem mestu Ljubljani dovolili Janezu Man lij u napraviti svojo tiskarno (leta 1575.), takoj je prišlo izvedenemu možu na um, izdati koledar za leto 1576., vendar ta koledar se je tiskal v latinskem jezici in je bil zatorej namenjen le imenitni-kom, umejočim latinščino. Posvetil je Man lij svoj koledar „stanovom kranjskim" in v zapisniku deželnega zbora dne 2. februarija 1. 1576. beremo „sklep": „Jeder Herr Verordnete solle ihme Purchtrukehr aus seinem selbs sakhl einen Thaler verehren". Ker Mani i j ni dolgo ostal v deželi, je potem za precej časa prestalo tiskanje koledarja in druzih do3ta znamenitih del, ka-koršna so prej se stavila v njega tiskarni. Koledarji so potem na Kranjsko prihajali iz Gradca, kjer je bil ravno tedaj Keppler deželni astronom, in tudi slovečemu ljubljanskemu škofu Tomažu Ghronu so poklanjali Widmannstetterjevi dediči (sedaj tovarna in tiskarna Leykam- Josefsthal) te koledarje krasno vezane. Ako so na konci 17. veka kranjski stanovi zopet pomogli, da se je napravila nova tiskarna in se je priselil v Ljubljano Solnogradec J. B. Mayer, začeli so z nova prihajati na dan koledarji za Kranjsko in Slovene, Mayerjevi koledarji tiskali so se v nemškem jeziku ter so bili urejeni prav kakor vsa obilica tedanjih nemških koledarjev in „pravila za življenje" v verzih in v prozi, „popis mesečnih opravil", „svete gospodarjem" itd. imeli so v dodatek. Koledar za leto 1681. na priliko ima o mesecu januar iju naslednje granese; „Jenner halt Decembers Weise Guter Wein und warme Speise Jetzund dein Artzney sein soil Ader Lassen Schrepfen taugt nicht wohl." V prozajičnem dostavku beremo poleg druzega: „Zur Gesundheit ist sehr dieniich alle Wochen einer oder zwei Mahlzeiten sich enthalten; also habe ich viele gekennt, die alle Freitag Abends entweder vmb der Religion oder wegen der Gesundheit mit einem Bissen Brods und einem Trunklein Wein sind zufrieden gewesen und zu hohem Alter kommen" . . . „Zur Mas-sigkeit gehoret aber auch die simplicitaa ciborum, dass man sich befleissige der Einfaltigkeit und der vilerley Speisen enthalten, denn dem Menschen ist die einfache Speise am niitzlichsten und die Haufung derseiben schadlich". (Moder svet!) Poleg tega navadnega koledarja tiskal je Mayer v Ljubljani še drug zgodovinak koledar tudi v nemškem jeziku z naslovom: „Hungarischen Konigreichs Historien-, Kriegs-, Siegs- und Niederlags-Kalender", v katerem se hvali in slavi Ogerska kot bramba kristjanstvu; koledar za 1.1893. ima v nameček še „a lerhand Tiirkisch - Polnisch-Siebenbur-gisch-Wallaeh- und Moldauische Geschiehten". (Konec prihodnjič.) 125 Zabavno berilo. Koledarji Slovencev. (Konec.) Za duhovščino kranjsko posebe izdajal je trudo-ljubivi Mayer latinsk „cerkven koledar" ter mu pri-deval mnogo gospodarskih poukov in svćtov. Mayerjeva tiskarna je slula kakor tudi njega knjigotržtvo v Ljubljani, o čemer svedoči neki zapisnik leta 1678.; v katerem so imenovana vsa dela? ki jih je založil sam ali dobil v prodajo. Zdaj se vzbudi zopet želja Kranjcev po slovenskem jeziku in J. G. Mayer, sin prej imenovanemu tiskarju, da v Augsburgu L 1726. po vzgledu nemških kmetskih koledarjev tiskati prvo kranjsko „pratiko" na svoje stroške, katera nosi v naslovi nje?a ime s pristavkom „Einer Lobl. Landschaft in Kram Buch-drucker und Handler". Beseda „pratika", katera je obična po Kranjskem za koledarje (in v tem smisli tudi v Slovakih in v Lužici), ima svoj koren v italijanščini (Pratti) ter znači: dogodbe, prepire, sploh vse, kar se dogaja, zatorej je „pratika" pojem vsega, kar se dogaja, kar se tekom leta pripeti v prirodi. Prati k ar naziva se pri JSlovenih tak človek, ki je posebno „navihan**, a tudi v ožjem pomeni, kedor prorokuje vreme, bodi si ustno ali pismeno , in to ime se nahaja kot priimek v mnogih slovenskih rodbinah. Slovenska „pratika", mnogo različna od nemške, ima zvlasti obilo znamenj za vreme, a tekom časa se je jako premenila in vzbližala kulturi drugih koledarjev. Tako na priliko zaznamoval je doJgo slamnik vroče dneve, v tem, ko imajo današnje ,,pratike" zato znamenje ^. Ostala so še znamenja rokovice za mraz, pihajočih ust za veter, pusice za grom in blisk, znamenje šestih v trikot sestavljenih krogi j ic za točo itd. Peščena ura z rimsko številko znači dolgost dnevno, rdeča riba kvaterni post itd. Narod zna vrhu tega še za vsak posamezen dan in za vsakega svetnika posebne reke v verzih. Prve „pratike" niso imele kazala dni, nego samo znamenja za nedelje in praznike, za odpravljene praznike, delovnike in postne dni 5 še le leta 1788. so jim začeli dostavljati številke. Za cesarja Jožefa II. praznovalo se je po slovenskih deželah razven 16 velikih Še 30 sopraznikov. Tako zvana „mala pratika" se je koncem 18. veka po našem nesmrtnem pesniku Vodniku prestvarila v „veliko pratiko", kateri so se prikladale tudi razsež-nejše opomnje gospodarske in ker je bil Vodnik, kakor znamo, zgodovinar, prišel je va-njo celo „popis kranjske dežele". Štajerski Sloven Breznik izdal je ob enem z Vodnikom tudi „večno" in v početku tega sestavka omenjano „stoletno pratiko". Ko so vladali leta 1809—1813. po Iliriji Francozi, izhajal je v Ljubljani francosk koledar, a z njim vred izšel je 1. 1812. v Ljubljani tudi nemšk koledar, tako rekoč v znamenje narodne demonstracije proti tujcu in v znak ljubezni nemškemu vladarju cesarju Francu. „Mala" in „večja pratika" se od leta 1820-1830. niste premenili, to pak se je zgodilo od leta 1844. naprej , ko je prevzel uredništvo tega sedaj v tisoč ia tisoč iztisih razširjenega narodnega koledarja profesor dr. Jan. Bleiweis (Blaznikova tiskarna). Tiskarna Kleinmayr-Bambergova, kije uže koncem prejšnjega veka izdajala neko „pratiko", začela 126 je pred nekoliko leti zopet izdajati svojo „Slovensko 'Pratiko". „Sv. Mohorja družba" v Celovci, toliko koristna za narodno prosveto, izdaja tudi svoj „Koledar", ki donaša poučne gospodarske in zgodovinske sestavke. Vendar sklenimo svoj le po velikem nacrtani spis z nadejo, da se v bodoče ne bode samo naš stoletni prorok se zanesljivim pokazal, nego da bodo tudi še naših vnukov vnuki vedno stali v prvi vrsti med — pratikarji!