Naši dopisi. Z Bleda. (Konferenoija). Konferencija za radovljiški okraj se je vršila dne 22. mal. srpana na Bledu pod vodstvom okrajnega šolskega nadzornika č. g. župnika Jakoba Aljaža. Navzočni so bili vsi učitelji razven g. Kavalarja iz Rateč. Prisotna sta bila tudi č. g. Tavčar, župnik iz Leš in g. Kačar, kaplan iz Radovljice. G. nadzornik imenuje svojim namestnikorn g. nadučitelja M. Kovšco iz Krope. Zapisnikarjema pa sta bila voljena z vsklikom g. Piš iz Bele Peči in gdč. Strle iz Gorjan. Prvi je poročal g. nadzornik o stanji šolstva. Omenjal je najprvo, da je zadnjiki-at kot nadzornik raed naini (žal!). Radi bolehnosti, druzili opravil itd. odložil je nadzorstvo. O stanji šolstva se je povoljno izrazil in pohvalil gg. učitelje, da so povsem svojo dolžnost izpolnjevali. Poudarja posebno važnost vzgoje. Pouk naj le bode kot sredstvo. Seni ter tja je našel nekatere napake, katere se bodo gotovo s časom odpravile. Posebno ga pa veseli, da je njegova razprava pri lanski konferenciji »o ljudskem in cerkve- nem petji« našla prijeten odmev v srcili gg. učiteljev. V dokaz temu je ustanovitev okrajnega ui-iteljskega dmštva z lastnim pevskim zborom, katero je napravilo že dva izvrstna koneerta. — Glede razširjenja šol je povedal, da se letos jeseni v Begunjah odpre 2. razred, v Breznici in v Mošnjah pa drugo leto. Novi šolski poslopji se bodeta zidali v Ratef-ah in v Zasipu. Referati — Žirovnikov »o slogi in kolegijalnosti ined učiteljstvom«. Rihtaršičev in gdč. Kat. Drollove »kako more šola v otrocib čute doniovin?ke, ljuliezni in zvestobe do presvetlega vladarja buditi in oživljati« — sprejeli so se pohvalno in z odobravanjem brez debate. Knjige in berila za prihodnje šolsko leto ostanejo po nasvetu g. Podkrajšeka ista kakor letos. — Gosp. Rozman je poročal v iineni knjižničnega odbora o stanji, o vporabi in o računu okrajne učiteljske knjižnice (dohodkov 149 12 gld., stroškov 102-81 gkl). Pri tem g. Bregar nasvetuje, naj v prihodnje književni odbor sam nasvetuje, kako naj bi se porabili dohodki. — V književni odbor se volijo: Pianecki, Podkrajšek, Rozman, Simon, Turk. — V stalni odbor: Kovšca, Podkrajšek, Rozman, Turk. Volitev dveb zastopnikov v dežetno učiteljsko konferencijo vzbudila je veliko pozornosti. Čulo se je od več strani, naj gresta oba gg. zastopnika, katera sta v okrajnein šolskem svetu, tudi v Ljubljano. In zgodilo se je tako. Izvoljena sta bila g. Bernard z Jesenic in g. Kovšca iz Krope. G. Podkrajšek je sicer predlagal, naj se volita gg. K o v š c a in M e d i č z Bistrice, a temu so posebno ugovarjale gdč. učiteljice. Piišlo je torej do volitve. Pri prvi volitvi je dobil g. Kovšca 20 glasov od 2G volilcev, kateri je bil torej izvoljen. Drugi glasovi so se razcepili. Največ sta jih dobila g. Medic (12 glasov) in g. Bernard (ti glasov). Ker nobeden ni imel nadpolovične večine. prišlo je do ožje volitve. Prodrl je g. Bernard z 13 glasovi. S »cesarsko pesmijo« je bil dnevni i-ed končan. —k. Iz litljskega okraja. (K o n i'e r e n c ij a). V sredo dne 8. mal. srpana ob 9. uri dopoludne je otvoril naš nadzornik g. Josip Bezlaj konferencijo, srčno pozdravljajoč vse navzočne učitelje in uoiteljice, kateii so se razven gdč. Malec — po bolezni zadržane — v polnem številu zbrali. Svojim namestnikom si je izvolil nadučitelja iz Šmartina pri Litiji g. Adleš i č a. Na to predlaga g. učitelj Razpotnik gospodičino Demšar in g. Bartelja zapisnikarjema, ker je pa zadnji omenil, da sta imela oba že večkrat izvrševati to častno nalogo, uinaknil je g. Razpotnik svoj predlog, g. Bartel pa ob jednem nasvetuje gg. Č, a m p o in Mežana, katera sta bila tudi potrjena. Sedaj pričel je g. nadzornik s svojim poučljivim in strokovnjaškim poročilom. Za šolo godnih otrok je bilo v okraji 6721; šolo jili je obi.skovalo 5817; izmed neubiskujočih je biln (i(i2 Gietnili nedoraslib, 31 pa pobabljenib. Obisvanje ni bi bilo ravno ugodno, zato s<> dobili nekateri krajni šolski sveti jedenkrat, drugi dvakrat in še drugi trikrat naročilo, da v zamudah strogo in postavno postopajo. Končujnč še nekatere statistične pndatke n obiskovanji šole, prešel je g. na;lzornik na pouk v obče. Uspeb v učnem jeziku je povoljen, Paziti je posebno na slovnico in zaradi vsprejemnega izpita na srednje šole tudi na analiziranje stavkov. Na jedno- in dvorazrednicah naj se obravnava osobito samostalnik, pridevnik, zaimek in glagol. D r u g i (nemški) jezik naj se poučuje na podlagi slovnic. Slnvnica se nikakor ne sme zaneraarjati. Potrebne so tudi prestave iz neinščine v slovenščino, v višjih razredih tudi obratno. V računstvu bil je uspeh v obče dober. V nižjih oddelkib se preinalokrat rabi računski stroj. Na jednorazrednicah naj se obravnavajo desetinska števila, kar ni težko, ako se prej otroci dobro priuče računanju z navadnimi števili. Pismena delitev, oziroma meritev napravlja otrokom po nekod težavo, ker se meritev v nižjih oddelkih ni dovolj temeljito priučila. Oblikoslovje je zlasti za dečke važen predmet. Realije imajo se seveda na podlagi beril obravnavati. Šola, katera nima aparatuv, ne more imeti v naravoslovji povoljnega uspeha. V pisanji so se dosegli v obče dobrt, po nekaterib šolah prav dobri uspehi. Petje naj se povsod poučuje, le na šolah, kjer ni nobene zato sposobne moči, se inora seveda to opustiti. Ravno tako se ne sme zanemarjati telovadba. Kjer ni zato sposobnega prustora in orodja, naj se otroci uce vsaj korakati in pravilno sukati se. Po zimi pa naj se vadijo proste vaje v šolski sobi. Sploh se ne sme zanemarjati nobeden predmet; poučuje naj se po urniku, kateri bodi obešen na steni. Ženska ročna dela so se poučevala razven šestih šol na vseh drugih šolah. (Dalje prib.) Janko Likar. Iz Idrije. Zopet je posegla bela žena ined učiteljstvo, in sicer je zdaj stegnila svojo koščeno roko po starosti ženskega kranjskega učiteljstva; dne 10. t. m. ob '/al^. uri po noči je pretrgala nit življenja c. kr. učiteljici v Idriji, preblagi Mariji Krašner. Predraga pnkojnica se je porodila dne 25. rožnika 1817. 1. v Idriji od priprostib rudarskih roditeljev. Nje oče se je bavil poleg rudarstva tudi z glasbo in je pozneje svoji hčeri naredil kot samouk prvi glasovir. Leta 1823. dne 4. listopada je zaTčela pokojnica tukajšnjo šolo obiskovati, ktero je 1. 1827. z odliko dovršila. Po dovršeni domači šoli je ostala doina pri svojih roditeljib, kjer se je z izdelovanjem čipek in pa z glasbo peeala. V glasbi se je tako izurila, da so jo 1. 184G. uršulinke v Škofji Loki za učiteljico glasbe pozvale, katero službo je nekaj let marljivo opravljala. Ko je pa obolela, prišla je zopet v svoj rojstni kraj. Po doseglem.zdravji pa je prišla v ljubljanski uršulinski samostan kot učiteljiea glasbe, in tukaj se je tudi sploli za utiteljski stan piijiravljala in je dne 21. prosinca 1851. 1. tudi preskušnjo naredila ter je rnislila za vselej v saniostan stopiti. Pa človek obrača, Bog pa obrne. Ko je kot sainostanska nevesta prišla še jedenkrat domov, premislila se je in ostala je dorna, kjer je bila meseca vinotoka 1853. 1. kot začasna učiteljica deklic imenovana. Leta 1874. dne 15. kiniovca pa je bila imenovana stalno učiteIjico na c. kr. rudniški ljudski šoli. To službo je z izredno marljivostjo in zvestobo opravljala in je bila tako rekoč vzor učiteljice. Marsikateri učitelj, ki je v letih 1853—1865 idrijsko pripravnico obiskoval, inia jo še gotovo v sponiinu. Dne 22. prosinca t. 1. pa je zaradi obslabljenega vida zaprosila dopusta in se je nadejala, da bode s priliodnjim šolskim letom zopet svojo službo nastopila; pa pre.selila se je dne 10. t. m. po kratki plučni bolezni na oni boljši svet. Naj v rairu počiva! Blag ji spomin! Kako je bila pokojnica od vseh stanov eislana, kazal je krasen sprevod, kakeršnih je Idrija še malo videla. Sklepaje te vrstice si usojam v imeni tukajšnjega učiteljslva vsem gospodom učiteljem in gospodičinam učiteljicam logaškega okraja, ki so se sprevoda udeležiti blagoizvolili, najprisrčnejšo zahvalo izreči. J. Inglii — Idrija. 1/ Čeinšenikn. (Mihael Lazar f)*) Dne 7. velikega travna t. 1. je proininul tu po daljšem bolehanji č. g. Mihael Lazar, c. kr. profesor v pokoji. Porojen 1835. 1. v Dobrlevem, vasi ljt ure od Oemšenika oddaljeni, bodil je k prvemu pouku v tukajšnjo kaplanijo, ker v onem času tu še ni bilo redne ljudske šole. Takratni duhovni pomočnik je izbral nekaj nadaijenih dečkov, katere je z izrednim zanimanjem poučeval v branji, pisanji in računsUvu. Kakor sem omenil, bil je med njimi tudi pokojni profesor Lazar, ki se je svojega prvega učitelja vedno hvaležno spominjal. Na prigovarjanje kapelanovo so poslali roditelji dečka v Ljubljano, kjer je po dovršenib gimnazijskih naukih 1858. 1. stopil v semenišče. Dasiravno že takrat ne baš trdnega zdravja, bil je vender 1861. 1. posvečen v mašnika, prihodnje leto pa ga je vladika poslal v Kranj, kjer je bil po takratnih zakonih katehet in ob jednem začasni voditelj ondotni štirirazrednici. Pnzneje je postal glavni ueitelj na c. kr. uriteljišči za učiteljice v Ljubljani; izza bivanja njegovega na tein zavodu spominjajo se ga gotovo še mnogobrojni gojenci in gojenke, ki sedaj že delujejo na polji slovenskega šolstva. Pritrdili mi bodo gotovo, da je bil pokojni Lazar prijazen učitelj in v vsem svojem delovanji blag človek. Iz Ljubljane je prišel zopet v Kranj, kjer je na nižji giranaziji poučeval razven veronauka tudi v nekaterih drugih predmetih; dagi ravno je silno rad bival v prijaznem Kranji, kjer se je nadejal v zdravem gorenjskem *) Zaradi pomanjkanja prostora zakasneno. — Ured. ziaku zopet dobiti toli zaželjenega zdravja, bil je slednjič vendeile prisiljen popustiti tcžavno poučevanje. Prosil je umirovljenja ter se vrnil v svoj rojstveni kraj; od tu se je podal vsako poletjo v krapinske toplice, jeseni pa se pokrepčan vračal doinov. Minolo jesen pa je šel v lko pri Reki, da bi v uiilejšem podncbji preživel zimo. Na poti tje se je inočno prehladil ter se po na^vetu zdravnikovem vrnil v Čemšenik ; bil je toli oslabel, da ni vso zimo mogel več v cerkev, temveč maševal vsak dan v sobi. V praznik vnebohoda je liotel po opravljeni maši zajuterkovati, a na stolu sedečega je zadela srena kap in v malo minutah je bil niitev. Pogreba njegovega se je udeležilo razven 11 njegovih duhovnih sobratnv rnnogo naroda, kateremu je bil pokojni vsled svoje prijaznosti izredno priljubljen. Učiteljsko osobje c. kr. pripravnice v Ljubljani inu je položilo na rakev krasen venec, pred župnim dvorcem in na pokopališči pa so mu učilelji in nekateri drugi pevci pod vodstvom c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. Lovro Letnarja zapeli po jedno žalostinko. Dasiravno .je bil pokojnik zadnja leta vsled noprestane bolezni močno oslabel, vender se je vedno živo zanimal za šolo, v kateri je večino svojega življenja prebil. To priča tudi njegova oporoka, kajti volil je 2000 gld. za ustanovo, katero naj uživajo dijaki iz čemjeniške župnije. Najdražje mu je bilo, ako se je v prijateljpki družbi jelo govoriti o šolstvu in njega napredku. Zato bodi pokojniku s temi vrsticami postavljen v Vašem cenjenem listu skromen spoinenik. Počivaj mirno, blagi mož, po trudapolnem delo- vanji, zemlja duinača bodi ti labka! T. Petroeec. Z Dimnja. Dne 20. inal. srpana smo se zbrali zopet v tečaji za deška ročna dela v I. dunajski šolski delarni na Neubau-u. Vseb učiteljev nas je 43 in sicer 12 Kranjcev, 9 Cehov, 6 Štircev, 4 Korošci, 5 Galičanov, 3 Spodnje-Avstrijci, 2 Moravca, 1 GoienjeAvstrijec in 1 Šlezijanec. Po narodnosti je 24 Slovanov, a drugi so Nemci. Predsednik društva za deška ročna dela g. Aleks R i s s, nas je z drugimi odborniki prijazno nagovoril in pozdravil, kakor tudi vodja g. Alojzij Bruhns. Takoj po pozdravu srao začeli delati, in sicer je: 23 mizarjev (učitelj g. Teodor Kreuz); 23 rezbarjev (učitelj g. vodja A. Bruhns); 29 lepenkaijev (učitelj g. Fr. Richter) in 11 modelerjev (učitelj g. Frid. Afh). Delo gre jako ročno izpod rok in tudi kolegijalnost med učitelji je popolnoma lepa. Ako bode kaj grošev se prihranilo, gremo 15. vel. srpana v Prago. Stanujemo večinoma v »Adlerbofu«, katera stanovanja sta nam preskrbela g. vodja Brulins in g. Richter. Ksacerij.