E o p i 8 i. Iz Gorice, meseca avgusta. (Naša šolska letina.) Sklep šolskega leta na tukajšnjih šolah je bil letos bolj raztrgan nego navadno. Vsled znanega ukaza sedanjega naučnega ministra, da se ima šolsko leto na srednjih šolah sklenoti, preden se zrelostni izpit prične, zaključil je gimnazij 22., realka 27. in ostale šole 30. in 31. julija. Na c. kr. učiteljišči za učiteljice je delovalo polog ravnatelja 6 glavnih učiteljev, 1 učitelj (telovadbe), 1 učiteljica (ročnih del) in 1 podučitelj. Razen teh sta še poučevala 2 učitelja, 1 podučitelj in 1 pomožni učitelj z deške vadnice, dalje 3 učiteljice z dekliške vadnice. Gojenk je bilo v začetku leta (na obeh oddelkih: slovenskem in italijanskem) 102 (38 Slovenk in sicer: v I. tečaji 17, v II. tečaji 7, v III. tečaji 9 in IV. tečaji 5). Mej letom je izstopila 1 Slovenka, 5 Italijank, in 1 Slovenka je umrla. Od ostalih 95 gojenk je dovršilo leto 78 (26 Slovenk), 4 gojenke (l Slovenka) morajo ponavljati, in 14 (9 Slovenkam) je dovoljen ponavljalni izpit. Eazven 3 židinj so bile vse katoličanke. Najmlajša gojenka je bila stara 16, najstarša 27 let. 11 gojenk (6 Slovenk) je uživalo državni, 4 gojenke (2 Slovenki) so ime!e privaten štipendij. Zrelostni izpit je delalo 20 domačih gojenk (5 Slovenk) in 4 zunanje (s Kranjskega). Dostale so izpit vse: 5 domačih (l Slovenka, gospdč. Marija Nadliškova od sv. Ivana pri Trstu) z odliko. — Hvale vredno je za slovenske gojenke (IV. tečaja), da so obiskovale tudi tukajšnji slovenski otroški vrt*) ter so tudi izpitane kot slovenske otroške vrtnarice. Iz »letnega poročila« gimnazijskega posnemljem, da je imel letos ta uže 370 let obstoječ šolski zavod razven ravnatelja 12 profesorjev, 5 suplentov 1 (pomožnega) učitelja. Učencev je bilo vzprejetih 406, 31 jih mej letom izstopilo, ostalo jih je konec leta 374 in 1 privatist. Od teli je bilo 173 Slovencev, 150 Lahov, 47 Nemcev, 2 Čeha in 2 Francoza. Eazun 12 so bili vsi katoliške vere. 25 učencev je dovršilo leto s prav dobrim, 257 z dobrim oziroma povoljnim vspehom; ostali morajo leto ponavljati ali jitn je pa dovoljen ponavljalni izpit. — Od 25 osmošolcev se jih je oglasilo 22 k izpitu zrelosti. Izmej teh sta se dva odtegnola mej izpitom, 3 so padli za dva meseca in 3 za eno leto. Ostalih 14 je dostalo izpit, a nikedo z odliko. C. kr. realka je imela poleg ravnatelja 13 profesorjev, enega učitelja (na pripravljalnici) in dva pomožna uCitelja. Učencev je bilo 199: 27 Slovencev, 125 Lahoy, 46 Nemcev; eden je bil druge narodnosti. 141 učencev je leto dovršilo, mej temi 14 pray dobrim vspehom. Slabo je napredovalo 42 učencev, 14 je dovoljen ponavljalni izpit, 2 nista bila izprašana. — Od 13 sedmošolcev jih je delalo zrelostni izpit, koji so 4 dostali, a 3 ne. Ako torej primerjamo vspelie letošnjih zrelostnih izpitov na tukajšnjih srednjih šolah, moramo pripoznati prednost c. kr. učiteljišču, kar je gotovo temu zavodu na čast. Z učiteljiščem ste zvezani tudi dve vadnio;: dekliška (v istem poslopji) in deška (v gimnazijskem poslopji). Zarad tega ima zadnja posebnega voditelja, ki je odvisen od učiteljiščnega ravnatelja. Na deškej vadnici, razdeljenej v dva oddelka (slov. in ital.), vsak s 4 razredi, poučevali so 4 učitelji, 2 podnčitelja, 2 pomožna učitelja in 1 katehet. Vseh učencev je bilo v začetku leta 608, 84 jih je izstopilo, 14 vstopilo, 3 so umrli, torej jih je ostalo konec leta 535. Od teh je bilo Slovencev 265, Lahov 259 in Nemcev 8. Kazven 9 židov so bili vsi katoličanje. Za prvoviši razred jih je sposobnih 431, nesposobnih 100. Na 5-razrednej dekliškej vadnici so poučevale 3 učiteljice in 2 podučiteljici. V začetku leta je bilo vseh učenk 217, konec leta 207. Od teh je 71 Slovenk, 111 Italijank in 37 Nemk. 4 učenke so bile evang., 3 židov. in ostale katoliške vere. Za viši razred je sposobnih 156, nesposobnih 41. Slovensko politično društvo »Sloga« je preskrbovalo letos slov. otroški vrt in slov. 1-razredno dekliško šolo**), ki se s prihodnjim letom razširi v dva razreda. V otroški vrt je bilo vpisanih 70 otrok, 17 jih je izostalo, 2 sta umrla, konec leta jih je ostalo 51. Dekliška šola je imela 39 deklic, 31 v I. in 8 v II. oddelku, 28 jih je napredovalo, 11 zaostalo. Mesto preskrbuje 5-razredno deško (340 učencev — 182 sposobnih), 7-razredno dekliško (432 učenk — 293 sposobnih), 2-razredno mešano šolo in 5 otroških vrtov. Poučni jezik je bil povsod izključljivo laški, če tudi je morda tretjina otrok slovenskih starišev. *) V ta namen mu dovoljuje vlada 200 gl. podpore na leto. Dopisnik. **) Učiteljica te šole je bila gospdč. Viljelmina Franko, o katerej je zadnji „11 č i t. Tov". po pomoti poročal kot učiteljici društva BSokola", kojega v Gorici nimamo. Dopisnik, Eazven tega imamo v mestu še 3-razredno evang. nemško ljudsko šolo in 7-razredno dekliško šolo(z otioškim vrtom) v zavodu »šolskih sester«. Prvo oskrbuje merodajna bogata družina Ritter-jeva, drugo pa »šolske sestre«. Tudi v te šoli nima slovenščina vstopa. Iz vsega sklepamo, da je bilo letos mej šolsko mladino v mestu 683 učencev in učenk slovenske narodnosti. Ti so bili očiti. Bog ve, koliko jih je pa bilo skritih v laških mestnih šolah! — 0(1 priniorsko-kranjske meje. Dne 6. in 7. septembra se snido na Dunaji društveniki nemško učiteljske zveze »Deutscli-osteneichischer Lehrerbund«. Vabila k temu shodu so razposlali povsod, »wo die deutsehe Zunge klingt«. Jaz sem je čital v nekem nemškem liberalnem šolskem listu. Oklic je bil tiskan na eni strani tega v 8° izhajajočega lista, in naštel sem v njem nič manj nego 14 »deutsch«. A pod tem »deutsch« - oklicem je bilo mej 13 podpisi 6 (reci: šest!) čisto slovanskih imen in eno popačeno, teže zasledljivo. Ako torej pomislimo, da so lastniki teh podpisov gotovo korifeji te učiteljske zveze, torej cvet nemškega učiteljstva v Avstriji, potem si pač lehko mislimo, odkod da se rekrutirajo nemški učiteljski kričači, katerim bode »deutsch« - vpitje več nego vzgoja. Vidi se jim, da pazljivo prebirajo nemške židovske časnike. Mi jih ne zavidamo; obžalujemo pa, da so svojemu »deutsch«-oklicu pozabili še dostaviti ,,ben beutfdjen ©rufš auf beutfd)em ^apier!" Iz Rrškfiiil. Na poziv začasnega odbora na slovenskej zemlji na novo ustanovljenega društva »Pedagogiškega društva« za učitelje in šolske prijatelje se sedežem v Krškem se je v 2. dan avgusta t. 1. popoludne na vrtu g. gostilničarja Janeža sešlo 39 pravih, 6 podpornih udov in dokaj druzega občinstva iz Krškega. Kot vladni komisar je bil ves čas zborovanja prisoten sam okrajni glavar gosp. H. Veiglein, ki je k novemu društvu pristopil kot podpornik. Začasni predsednik gosp. Gabršek v svojem navdušenem nagovoru najprvo vse došle ude in goste prav lepo pozdravi in jim zakliče: »Dobro došli!« Omenja tudi, kako je društvo nastalo in kakšno nalogo je prevzelo — namreč: »Vsestranski razvitek slovenskega pedagogičnega slovstva«, katero se je pri nas do najnovejšega časa tako malo raznjalo — skoro smo mi Slovenci na to popolnoma pozabili. — Da pa to društvo sploh doseže svoj smoter, mu je treba obilne podpore od zavedenega stevenskega občinstva. To društvo ima pa še diug namen: Dobiček, ki ga utegne imeti pri razprodaji »Pedagogičnega letnika«, pripade »družbi sv. Cirila in Metoda« — tedaj zasluži tem veče podpore, ker ima pred očmi tako blage ideje: podpirati pedagogično slovstvo in družbo sv. Cirila in Metoda! 0 dosedaujem delovanji začasnega odbora je poročal tudi g. Gabršek. Iz tega poročila posnamemo, da društvo šteje od tistega dne 47 pravih in 9 podpornih udov. Dohodkov ima že nad 50 gld. Če odbijemo male troške, nam ostaja čistih dohodkov 43 gld., ki se bodo pozneje porabili za izdavanje »Pedagogičnega letnika«. To je gotovo lep napredek za tako kratek čas društvenega delovanja! 0 izboljšanji materijelnega stanja pri učiteljstvu bi moral govoriti začasni tajnik g. Ravnikar. Toda z ozirom na to, ker je on o tem predmetu že govoril in stavil nasvete pri dopoludanskej okrajnej učiteljskej skupščini, se je ta točka odložila na poznejši čas. Zdaj pride na vrsto: »Razgovor o izdavanji »Pedagogičuega letnika«. To nalogo je prevzel g. Bezlaj. Le-ta pi-av jedrnato oraenja, da se je pedagogično delovanje na slovenskem slovstvenem polji veliko premalo razvijalo. Edini Slomšek je bil, ki je oral ledino, ter mnogo storil za slovensko pedagogiko; a za njim se je — z malenkostnimi izjemami — na tem polji malo storilo. Poglejmo svoje sosedne brate Hrvate na jugu in Čehe na severu! Koliko so ti storili ravno v tem obziru! Le Slovenci smo jako zaostali za njimi. Dolžnost naša je, da tudi mi resno niislimo na to, kako bi se nadaljevanje v Slomškovem duhu na novo oživelo in nadaljevalo. To lepo nalogo je prevzelo naše društvo s tem, da bode leto za letom izdajalo »Pedagogični letnik« pedagogično-didaktične vsebine — a tudi take, ki bode ugajala bolj priprostemu ljudstvu. — »PedagogiCni letnik« naj bi bil po tem takem nekako središče za vse slovenske učitelje — pisatelje, kjer se bodemo zbirali »z združenimi močmi« z edinim namenom: koristiti svojemu narodu ter mu pomagati k boljšej vzgoji in plodonosnejšemu pouku z raznimi navodi. Potem se voli novi odbor za to leto. K besedi se oglasi gosp. Saje, ter nasvetuje, naj ostane ves začasni odbor na čelu društvu, kar so jedno - glasno vzprejme. V odboru ostanejo: gg. Gabršek, kot predsediiik; Ravnikar, tajnik in njega namestnik; gospica Vesner, blagajničarica; g. Medič, pevovodja. Kot odborniki so pa gg.: Bezlaj, Lapajne, Lunder. Od pojedinih nasvetov naj omenim, da sse je sklenilo, da bode prvo društveno zborovanje v začetku meseca novembra v Št. Jarneji. Dan in dnevni red določi odbor pozneje. S tein se je končalo prvo občno zborovanje na novo porojenega društva. — G. Gabršek se še kot predsednik, vsim zbranim lepo zahvaljuje za zaupanje, ki ga udje stavijo v odbor ter obljubi, da bode svojo častno nalogo, ki jo je prevzel, tudi častno reševal. Ni samo pri odboru, temuč tudi pri udih samih potrebno, da društvo podpirajo ne le materijalno, ampak tudi duševno. In če delujemo »z združenimi močmi«, bodemo tudi dosegli svoj vzvišeni namen. Rodoljubi in gg. tovariši Vas pa prosimo, podpirajte nas pri težavnem delu, ter nabirajte marljivo mej slovensko intelegenco podpornili udov, kajti čim več podpornikov, tem več koristi bode imela prekoristna družba sv. Cirila in Metoda. — Razšli smo se z željo: »Bog daj, da bi društvo lepo napredovalo, krepko razcvetalo se, ter obilo koristnega sadu prinašalo ubogemu pozabljenemu narodu našemu! —r. Z Gorenjske»'a. Po slavnem c. kr. okrajnem šolskem svetu v Eadovljici nam je došel za okrajno učiteljsko konferencijo, ki se bo vršila letos v 1. dan septembra v Radovljici, sledeci dnevni red: 1. Volitev predsednikovcga namestnika in dveh zapisnikarjev. 2. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o stanji ljudskega šolstva v našem okraji. — 3. Kako, in v katerem obsegu je na podlogi naših učnih črtežev obravniivati slovensko slovnico a) na jednorazrednicah, b) na dvorazrednicah, c) na čveterorazrednicah? — Poročilo o tem predmetu je pismeno sestaviti ad a) vsem stalno nameščenim učiteljem jednorazrednih šol; ad b) vsem stalno nameščenim učiteljem in vsem stalno nameščenim učiteljicam dvorazrednih šol; ad c) stalno nameščenemu učiteljskemu osobju čveterorazredne ljudske šole v Radovljici. — 4. Kako bi bilo v našem šolskem okiaji zvršiti visokega c. kr. naučnega ministerstva ukaz z dne 28. aprila 1886. 1., štev. 1728 o rabi jednostavnih pisalnih in risalnih učilih? — Poroča stalni odbor. — 5. Določitev šolskih knjig za 1. 1886 — 1887. — 6. Poročilo knjižnifinega odbora o stanji okrajne učiteljske knjižnice. — Nasveti o nakupovanji novih knjig. — 7. Volitev knjižničnega in stalnega odbora. — 8. Samostalni nasveti, katere je treba do dnd 25. avgusta t. 1. pisane izročiti predsedniku konferencije. Program nij preobširen, a zato dokaj zanimiv. Po 3. točki soditi, se slovenščina po naših šolah ne goji še v onej meri, kakor bi bilo želeti in kakor bi bilo tudi prav. Umestno se mi torej vidi, da se o tem dogovore zbrani učitelji pri konferenciji. — j. — Z Dobrove. Vabilo k praznovanju 251etnice. Večina gospodov tovarišev je za-to, da se naša 251etnica tukaj na Dobrovi obhaja. Ker imajo pa nekateri še do koneca t. m. šolo, obhajala bode se naša 251etnica tukaj na Dobrovi v 2. dan sept. t. 1. V 1. dan sept. popoludne pričakoval bode podpisani gospode jubilante pri Tržaškem in Dunajskem poštnem vlaku na kolodvoru južne železnice v Ljubljani. Od tam bodemo potem šli vkup preko Rožnika na Dobrovo, ob katerej priliki ogledali bodemo uzorno c. k. osre«!njo državuo drevesnico. V 2. dan sept. bodemo imeli tukaj na Dobrovi zjutraj ob 9. uri sveto mašo se zahvaljeno pesinijo; po maši pa male bilje za mir in pokoj duš naših umrlih sobratov. Primerno kosilo preskrbelo bode se za vse udeležence tukaj v gostilni pri »Mežnarji«. Popoludne bode pa izlet na prijazno »Švico«. Razven gospodov jubilantov vabijo se prav uljudnu tudi vsi oni gospodje, kateri so bili leta 1861. naši sošolci. Zelo nas bode veselilo, ako bode k tej slavnosti prišel tudi še katori drugi naših starejših ali mlajših gospodov sobratov. Prosim pa ob enem vse tiste p. n. gospode, katei-i se bodo te 251etnice udeležili, da mi to izvolijo, kolikor mogoče, hitro po dopisnkah naznaniti, da uii bode mogoče drugo potrebno o pravem času preskrbeti. Na svidenje! M. Bant. Iz Ljubljane. Vodstvo družbe ss. Cirila iti Metoda v Ljubljani je imelo dne 5. avgusta 1886. 1. ob 3. uri popoludne svojo 2. sejo. Navzočni vsi odborniki razven jednega v toplicah bivajočega. Vsled sklepa odborovega v 1. seji izvršili so dotični gospodje svoj nalog. G. Iv. Hribar prečita oklic do slovenskega občinstva, g. Svetec navod iu pouk za ustanovljenje podružnic. G. Vrhovnik je po tajništvu že izročil popularen spis o družbi ss. Cirila in Metixla. Vse to se bo po primerni poti v več tisoč izvodih spravilo mej naše ljudstvc Tajnik prečita zadnji zapisnik in tekoče poslovanje. — Dr. Vošnjak poroča o doposlanih novcih (gl. »Narod« št. 177. »Slo?enec« 6. avgusta). Odbor sklene ustanoviti »otroško zabavišče« v važnem raestu na Slov. Štajerskem, ter privoli za to potrebno vsoto. Neki odbornik se pooblasti, da par naberalnic preskrbi za jeden kraj na Štajerskem, ki se je za to oglaail. Odbor sklene podiužnicam poslati oklic, naj z veselicami ali predavanji skušajo množiti prihodke, ker brez izdatnih dohodkov bi družba ne dosegla svojega namena. Vsem podružnicam razposlala se bo tiskovina, na kateri vodstvu naznanijo svoje oficijalno ime (kakor so si ga v pravilih izvolile), stalno načelništvo, število udov itd. S tem se jim bo ob jednem olajšalo uradovanje in se bo omogočila točna registratura vseh podružnic. Nekaj podružnic dozdaj niti ni redno prijavljenih glavnemu vodstvu. Kakor hitro dospejo odgovori vsled zadnjega odborovega sklepa poprašanih podružnic, skliče se prihodnja seja vsekako že koncem tega meseca. Takrat se bo definitivno sklenilo o njih zadevah, osobito o predlogu Tržaške podružnic, ki je ravno kar dospel in zelo razveseliven. Ustanovitev dveh podružnic, v Podgradu v Istri, ki se je konstituvala 2. avg., in v Šempasu na Goriškem, ki se je ustanovilo 8. avg., vodstvo radostno vzame na znanje, želeč, da jih rodoljubi i po drugod hitro snujo, kjer se le vsaj 20 letnih članov zglasi. Še jedenkrat opozarjamo, da naj podružnice dopisujejo pod naslovom: »Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«. Odbor uljudno prosi vse slovenske časopise, naj bi blagovoljno vzprejemali poročila o tej vseslovenski družbi, kar iz naših dnevnikov, da se prihranijo troški in preobilna pisarenja na vse strani. ¦— Poziv vodstvom ljudskih šol, oziroma krajnim šolskim svetom. Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo dovolilo je na podlogi odloka iz dne 25. junija t. 1., št. 8361, v podporo šolskim vrtom na Kranjskem 300 gld., kojo vsoto razdelil bode podpisani odbor vodstvom ljudskih šol, oziroma krajnim šolskim svetom, kateri v svoji prošnji dokažejo potrebo podpore, k čemur jih podpisani odbor s tem pozivlja. Dana podpora srae se porabiti le za zboljšanje, oziroma ustanovitev šolskega vrta, ter bode podpisani odbor v svojem času zahteval dokumentovan izkaz o porabi prejete podpore. — Prošnje za podporo vložiti je zadnji čas do 23. avgusta t. 1. podpisanemu odboru. — Prošnjam za podporo v namen zboljšanja uže obstoječega vrta je pridjati priprost načrt vrta, risan v merilu 1 : 100, iz katerega je razviden sedanji stan vrta iz različnih kultur. Popisati je tudi način, katerega se učitelj pri obdelovanji vrta drži. — Prošnjam za podporo v namen ustanovitve novega šolskega vrta je pa dodati dokaz, da je učitelj, ki bode vrt imel v oskrbi, zmožen praktično izvrševati šolsko vrtnarstvo. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko. V Ljubljani, 3. avgusta 1886. Gustav grof Thurn m. p.,Oustav Pirc m. p., predsediiik.tajnik. — K učiteljski skupščini v Prag je prišlo čez 2000 udeležnikov, mej temi samo 400 učiteljev in učiteljic iz Marskega pod voditeljstvom znanega pedagoga Slamčnika in 20 učiteljev iz Hrvatskega s predsednikom dež. uč. društva prof. Falbovičem.