PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini postale I gruppo
Cena 80 lir
Leto XXVII. St. 113 (7901)
TRST, sobota, 15. maja 1971
PREDSEDNIK ZAR JE ŽE SESTAVIL NOVO VLADO
Spor med Sabrijem in Sadatom o arabski federaciji vzrok političnega potresa v egiptovskem vodstvu
Odstavljene ministre in člane Arabske socialistične unije je preds. Sadat °btožil, da so skušali zrušiti notranjo fronto - Odstranjenim osebnostim so *e odvzeli parlamentarno imuniteto ter jih bodo postavili pred sodišče
lil	14. — Po včerajšnjem političnem potresu v kairski vladi
la j* vodstvu Arabske socialistične unije je položaj v Egiptu še vedno ••k	g0' *eprav ie P°s,al° bolj jasno ozadje, ki je privedlo do
Pod j101*® *n nepričakovane krize. Teže pa je ugotoviti, kakšne PolVL *	sPremembe v kairskem vodstvu imele na mednarodno
p o Egipta in predvsem na razvoj bližnjevzhodne krize, j. J^diednik El Sadat je medtem Dr imenoval novo vlado, ki ji spet ‘tirih dUie Mahmud Pavzi. Od jidj? Podpredsednikov so ostali •tih ' ^are' 'n R'ad na svojih me-p ' iotrti podpredsednik pa je nov‘ m'n‘ster za informacije
, Podpredsednika republike pa Ig tol potrjen Husein El Šafej, ju,,* zadnji predstavnik mladih vili u 0v*	80 lto.a 1953 strmogla-
nj, kralja Faruka. Namesto Moha-Favzrija, ki je podal včeraj so imenovali za vojnega veUvi dosedanjega vrhovnega poteka8 °to>roženiih sil generala Sa-
® ozadju sedanje krize je poro-

El Sadat
ial _
Šepnil kairskem radiu sam predle n k El Sadat. Dejal .je, da se 1? t(to*r začel ob njegovi vrnitvi SDoT-toKazdje, kjer .ie bal sklenjen Hm"5*n o ustanovitvi federacije SiJL Egiptom, Libijo in Sirijo. Ali dvaJ?'. .ie bil odstavljen že pred via(jj	dnevi, je organiziral v
Dor ln v socialistični uniji od-vije ,toi Sadatu in načrtu ledera-Hvi’ 'n to z nedovoljenimi sred-Vrj^^bor ie prišel na dan na seji kjer ?ega izvršnega odbora unije, tfcn 16 ^il načrt federacije zavrti^ S ftoiind glasovi proti trem: brjja hačrtu so glasovali poleg Sa-NoiJf 5® notranji minister Coma, Podal- ^aad in Šukeir, ki so včeraj ttep'..stavko, preden jih je Sadat 1 odstaviti. Za načrt pa so
Ob	/.a	imen pa »u
$yei . Priliki glasovali Sadat, El locfej ^ Mahmud Favzi. O tačrtu so nato razpravljali na t>a jgtoem komiteju unije, tudi tu ^..Safari s svojimi pristaši or-S0rot,ai odpor ter ni pustil na-k	do besede. Seja je na
tpfa] 'n degenerirala, da .io je ksjj badat prekiniti, na naslednji OgLj,8 se Sabrijevi tovariši niso *°flla<f *,er te bil načrt federacije
(Vi’ ,odobpen-
*>1 3®* je v svojem govoru obto-^ln i *a’	spl°b	°i	sprožil
teč toh pomislekov proti načrtu, te C* ie izvedel «nizkotni napad* Mbijtoiata ter celo na Sirijo in Sad'
-to Povedal, da so njegovi rfki	organizirali	pravo	za-
tr&g fla bi ga izolirali. Tako so P.eka.j dnevi celo poskusili H PjU	predsedniku,	da	bi	go-
k Sag? ra<liu. Tako delovanje pa la UHat ocenil kot poskus državne-ara.	Povedal je,	da	so	vsi.
ki so pri tem poskusu sodelovali, že v zaporu ter da jim bodo sodili. V ta namen .je Sadat že pozval parlament, naj odvzame vpletenim poslancem imuniteto, kar so na današnji seji že storili. Bivši minister za vojno Favzi je bil ž.e aretiran, prav tako .je policija aretirala številne člane socialistične u-ni.je ter dva visoka policijska častnika.
Glede delovanja te skupine ie Sadat še povedal, da .je še včeraj odkril v svoji rezidenci mikrofone, preko katerih ga je policija na povelje notran.jega ministra Goma nadzorovala. Odstavljenega ministra za informacije pa je Sadat obtožil, da je včeraj objavil po radiu vest o ostavki šestih ministrov in treh članov unije, še preden je predsednik ostavke sprejel.
Sadat je napovedal nove in stoodstotno demokratične volitve v socialistični uniji, «od baze do vrha*, ter dodal, da bo sam nadzoroval potek volitev, tako da bo točen izraz volje ljudstva. «Vsi tisti — je nadaljeval egiptovski predsednik — ki so skušali uničiti notranjo fronto, pa naj pripadajo socialistični uniji ali parlamentu, bodo morali pred sodnike.* Končno se je egiptovski predsednik zahvalil oboroženim silam za njihov čut odgovornosti ter sudanskemu predsedniku Nimeiriju, libijskemu Gedafi-ju in sirskemu, generalu Asadu, za podporo, ki so mu jo nudili v teh okoliščinah.
Po poročilih, ki jih objavljajo nekateri iraški in izraelski listi, je egiptovska policija izvedla vrsto aretacij, medtem ko so iz vojske odslovili kar 186 častnikov. Kairski «A1 Ahram» pa poroča, da je Sadat prejel že na tisoče pisem in brzojavk raznih osebnosti in organizacij, ki mu izrekajo popolno podporo.
Danes je nepričakovano prispel v Kairo sudanski predsednik Ni-meiri, kmalu za njim pa še libijski podpredsednik Jaloud in sirski podpredsednik El Ajubi. Vsi trije so se ločeno sestali s Sadatom, ki jim je po vsej verjetnosti poročal o notranjem položaju. Kot se da sklepati iz Sadatovega radijskega govora, so vse tri države izrekle podporo egiptovskemu predsedniku.
Komentarji o političnem potresu v Kairu, ki jih objavljajo arabski časopisi izven Egipta, so dokaj deljeni. Za primer naj navedemo samo libanonske časopise, ki dajejo vsak drugačno sliko položaja. Proegiptovski «A1 Anuar* previdno govori o «zaskrbljenju v arabskem svetu*, zadržan komentar pa objavlja tudi komunistični «An Ni-daa», ki poroča o «hudih dogodkih v Kairu*. Desničarski «A1 Ha-jat* piše, da je Sadat «odkril komunistično zaroto*, drugi desničarski list, «An Nahar*. pa trdi, da gre zgolj za boj za oblast. Najbolj skrajen komentar ima proiraški «A1 Kifah», po mnenju katerega je Sadat na tem, da napravi «politični harakiri*.
Zanimivo, vendar zelo malo verjetno. .je poročanje bagdadskega radia, po katerem so egiptovske oblasti začele »odstranjevati* iz države tri tisoč sovjetskih vojaških izvedencev ter postavile zahtevo, naj se sovjetsko brodovje na Sredozemlju ne približuje egiptovskim obalam.
Zelo previdni so komentarji izraelskega tiska, ki pa pripisujejo različne pomene dogodkom v Kai-
ru. «Haaretz* piše, da bodo morali Sovjeti «pogoltniti grenko pilulo* ter ugotavlja, da so bile odstranjene osebnosti zveste Moskvi. List pa dodaja, da to še ne pomeni, da Sadat namerava radikalno spremeniti odnosov s Sovjetsko zvezo. Drugačnega mnenja je list «Da-var», ki meni, da nimajo odstranjene osebnosti «skupnega političnega imenovalca* in da gre le za «odločilno fazo boja za oblast v Egiptu*. Izraelski listi pa z optimizmom komentirajo, da so vsi odstavljeni ministri odločno nasprotovali sporazumu za ponovno odprtje Sueškega prekopa.
Iz ZDA, kamor je vest o dogodkih v Kairu prišla povsem nepričakovano, ni nobenih uradnih komentarjev, vendar so v Washingto-nu nekateri funkcionarji izrazili mnenje, da gre za Sadatovo zmago nad «skrajnimd krogi, M so hoteli navezati tesnejše stike s SZ ter voditi bolj nepopustljivo politiko do Izraela*. Tu poudarjajo tudi, da so do sprememb pripeljale notranje
težave, ne pa diplomatski razvoj bližnjevzhodne krize.
Nova stavka v FIAT
TURIN, 14. — Predstavniki sindikalnih organizacij so danes izdali skupno poročilo, v katerem opozarjajo na nevzdržen položaj v podjetju FIAT, kjer prihaja do stalnih provokacij, do represalij, dio odpuščanja delavcev in sindikalnih voditeljev ter raznih disciplinskih ukrepov ter celo do fizičnih napadov s strani vodstva FIAT. Sindikati pravijo, da je to odgovor podjetja, ki se skriva za frazami o pomirje-nju, ki jih naslavljajo na sindikate.
Sindikalne organizacije so zaradi tega proglasile šesturno stavko, ki bo v torek 18. maja v vseh obratih FIAT v Turinu. Stavka se bo pričela v delavnicah, od koder bodo šli delavci v povorkah do Trga San Carlo, kjer bodo na zborovanju govorili generalni tajniki FIM, FIOM in UILM.
NADALJUJE SE RAZPRAVA V POSLANSKI ZBORNICI
Težavno razčiščevanje spora med večino zaradi predloga o prodaji javnih zemljišč
Posredovalni poskus tajnika PRI La Malfe - Odločen govor načelnika socialistične skupine Bertoldija in predlog, da se ponovno sestane ožji odbor
RIM, 14. — Tajnik PRI La Malfa je v imenu skupine PRI v poslanski zbornici poslal načelnikom ostalih skupin levega centra Andreottiju, Bertoldiju in Orlandiju pismeni poziv, da bi se sestali v torek dopoldne predno bo prišlo v zbornici do glasovanj o stanovanjskem zakonu. La Malfa pravi, da iz podrobne preučitve izjav, ki so bile izrečene v zbornici, izhaja njih prepričanje, da je mogoče najti rešitev še spornih vprašanj in tako obnoviti parlamentarno sodelovanje večine.
Poskus posredovanja La Malfe odraža milejši ton, ki sta ga včeraj
uporabila poročevalca KD in PSI, ko sta obravnavala zakonski predlog o stanovanjski reformi, istočasno pa tudi željo pretežnega dela parlamenta, da ne bi prišlo v sedanjem razdobju do vladne krize z vsemi neizvesnostmi.
Na pismo La Malfe je danes odgovoril načelnik parlamentarne skupine Orlandi, ki je mnenja, da je dogovor možen in nujen In ki je ponovil socialdemokratsko stališče glede člena 26.
V poslanski zbornici pa se je danes nadaljevala razprava o zakon, skem predlogu, v katero Je med drugim posegel načelnik socialistične Skupine Bertoldi, ki je dejal, da socialisti vztrajajo, da se zakon v zbornici odobri do konca maja in
........................... .......................
VEČJA ZUNANJEPOLITIČNA KOORDINACIJA
Zaključeno zasedanje zunanjih ministrov držav članic EES
Sprejeli so italijanski predlog o sestavi programa skupne politike na Sredozemlju
PARIZ, 14. — Zaključilo se je zasedanje zunanjih ministrov držav Evropske skupnosti, ki Je bilo posvečeno obravnavanju političnih vprašanj. Italijanski podtajnik za zunanje zadeve Pediinl, ki je nadomeščal Mora, ki je že včeraj zapustil Pariz, je dejal, da so naredili pomemben korak naprej pri usklajevanju zunanje politike držav skupnosti in da je značilno, da se šesterica lažje sporazume glede splošnih političnih vprašanj kot glede specifičnih vprašanj, ki neposredno prizadenejo Interese posamezne države.
Pedimi pa je še zlasti izrazil zadovoljstvo, ker so odobrili italijanski predlog, da bodo koordinirali enotno politiko do Sredozemlja. O tem bodo izdelali osnutek resolucije politični ravnatelj, nakar pa ga bodo predložili v obravnavo zunanjim ministrom, ki se bodo prihodnjič verjetno sestali v Rimu. Podtajnik je v tej zvezi na zasedanju zunanjih ministrov dejal, da gre za pereče področje, kateremu je treba posvečati večjo pažnjo ter da gre pri tem tako za politična kot tudi za gospodarska vprašanja V tej zvezi je omenil tudi vlogo Velike Britanije in možnost izkoriščanja raznih pravnih sredstev ter obstoječih gospodarskih zdru-| ženj, da se pomaga pri napredku celotnega področja.
Predsedujoči francoski zunanji minister Schumann pa je orisal osnovni vprašanji, ki sta bili na dnevnem redu zasedanja šesterice in to: evropska varnost, oziroma sklicanje evropske konference in položaj na Bližnjem vzhodu. Glede konference je ponovil v bistvu že znana stališča, da jo je treba podrobno pripraviti in dodal, da so se ministri v bistvu strinjali s tem stališčem. Glede Bližnjega vzhoda pa se je francoski zunanji minister Skliceval na resolucijo varnost-
nega sveta lz 1967. leta in na posredovanje Janringa.
Tudi drugi ministri so izrazili svoje zadovoljstvo s potekom razgovorov in Je tako nemški zunanji minister Scheel dejal, da so naredili pomemben korak naprfej v smeri političnega sodelovanja. Holandski zunanji minister Luns pa je Izjavil, da gre tudi za odraz dobrih rezultatov, ki so bili prej doseženi na zasedanju v Bruslju.
Včeraj v «Domu tiska*
Proslava 30-ktnice «Slovenskega poročeva!ca»
LJUBLJANA, 14. - V prostorih modernega «Doma tiska* je bila danes počastitev 30-letnice, odkar je začel redno izhajati »Slovenski poročevalec* ter naznanil Slovencem ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda. O pomenu in vlogi »Slovenskega poročevalca* .je po pozdravu glavnega direktorja ČGP «Delo» Nika Belopavloviča sprego voril zadnji glavni urednik »Poročevalca* Sergij Vošnjak.
Sprejema, ki sta ga priredila Belopavlovič in glavni urednik «Dela» Mitja Gorjup, ki je »Poročevalčev« naslednik, so se udeležili mnogi vidni predstavniki političnega in javnega življenja, med katerimi predsednik CK KPS Prano Popit, predsednik izvršnega sveta SRS Stane Kavčič, članice sveta federacije Lidija Sentjurc in Vida Tomšič, predsednik SAZU Josip Vidmar, podpredsednik IS SRS Vinko Hafner, predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, člani IO OP Boris Ziherl, Josip Rus ln Franjo Lu-bej, bivši glavni uredniki »Poročevalca«, med katerimi Marija Vilfan ln Lev Modic ter številni sedanji in bivši novinarji, publicisti in sodelavci «Slovenskega poročevalca«.
Podtajnik Belci v Luenburgu
RIM, 14. — Podtajnik za zunA-njo trgovino Belci je odpotoval v Luenburg v Zapadni Nemčiji, kjer bo sodeloval pri organizaciji »italijanskega tedna«, med katerim bodo organizirali razne turistične kulturne ln druge pobude.
v senatu pred poletnimi počitnicami. Reforma stanovanj, predstavlja skupaj z zdravstveno reformo in reformo univerz osnovo socialistične politike In daje smisel sodelovanju socialistov v večini ter omogočajo njihov dialog z demokristje. ni. V kolikor ne bi prišlo do teh reform, ali bi jih od znotraj izpraznili, bi to povedlo PSI ne samo izven vlade temveč tudi v odločno opozicijo v parlamentu.
Bertoldi je nato dejal, da je opazil v KD pomanjkanje prave volje za reformo, kar je prišlo do izraza prav pri glasovanju o 26. členu, ko so se zlili demokristjanski glasovi z glasovi desnice. V tej zvezi Je obtožil Krščansko demokracijo, da je prešla na področje «majhne demagogije«. Bertoldi je zaključil s pozivom, da se ponovno sestane ožji odbor komisije za javna dela, ki naj ponovno preuči člen 26 in ki naj išče možnost sporazuma med vladnimi strankami.
Tudi komunist Busetto je podčrtal konvergenco med demokristjani in desnico, ki so tako razbili s svojimi vladnimi zavezniki in vsilili poslabšanje zakona glede bistvenega' vprašanja. Dosegli so, da se lahko do 30 odstotkov razlaščenih področij proda zasebnikom, da se lahko trguje z javnimi zemljišči. Busetto je obtožil KD, da koristi interesom špekulantov ter zemljiških posestnikov in tako pričenja volilno kampanjo z lažnjivim geslom o-brambe pravice dio lastnine stanovanjske zgradbe. Busetto je nato omenil govor ministra Lauricelle o možnosti revizije člena 26 in kar pomeni, da je bitka še odprta.
Prvikrat ie danes spregovoril ge neral De Lorenzo v svojstvu ni sovskega poslanca, saj .je pred dne-
vi prestopil iz PDIUM v MSI. Govoril je o socialistični demagogiji, čtemokrist tonskem slabem obnašanju in socialdemokratskem kliente-lizmu.
Razprava v poslanski zbornici se bo nadaljevala v ponedeljek.
EKSPLOZIJA PRED TRUMANOVIM SPOMENIKOM V SREDIŠČU MESTA
Še en bombni atentat v Atenah
Bomba je eksplodirala v rokah policijskega agenta, ki je bil ubit Atentat so menda izvedli pripadniki monarhistične opozicije
S^j-tJE, 14, _ Spomenik bivšemu predsedniku Trumanu j|ah%'Scu Aten, ki ga je grško od-3 atK° .jzt>ralo za nekakšen sim-'%$,/ei'lške finančne, vojaške in /tein ® Pomoči atenskemu fašistJč-/Jt	J® bil preteklo noč
a tevTf?8 atentata, ki je tokrat »N; i,}crYn! davek. Neki policijski m ažii ie po zadnjih atentatih sPomenik, je videl na podrto,, ?v vi°i *er ga vzel v roke. k .toga ki je bil le nekaj
^an v avtomobilu, mu > ?v t?iCa*’ naj ovoj spusti z rok, v8 Crat pa je bomba eksplodi-sie L-,ubila policista, drugi agent
!
U1 Stv! atentat proti 31 i^hieniku je bil 28. novembra
' k-i	uiugt
laže ranjen v nogo.
Trumanove-
n?*W?i je eksplozij? poškodovala a 8	. Policija .je takrat -areti-
* *apon • 1 judi, ki so še sedaj ‘to in čakajo na proces. Ta-
krat so tudi uvedli nadzorstvo na trgu, ki je v neposredni bližini kraljeve palače in regentove rezidence.
Skoraj vsi atentati, ki so jih nasprotniki fašističnega režima izvršili v zadnjih mesecih, so bili naperjeni proti ameriškim ustanovam. 26. aprila je bomba eksplodirala pred nekim skladiščem ameriškega veleposlaništva ter ranila nekega delavca. Še prej pa so bombe postavili na parkirišču veleposlaništva in v nekaterih ameriških bazah in uradih v Grčiji. Policija je zaostrila nadzorstvo, še decembra 1969 pa so izdali nov zakon, ki določa dosmrtno ječo ali celo smrtno kazen za tiste, pri katerih bi našli razstrelivo.
Po mnenju nekaterih poznavalcev grškega položaja so atentat proti Trumanovemu spomeniku izvršili pripadniki monarhistične opozicije, ki se je pred nekaj meseci tesne ie povezala z ostalimi skupinami, ki
se borijo za strmoglavljenje vojaške junte. Še včeraj je monarhistična ilegalna organizacija «Svobodni Grki* poslala tujim časopisnim a-gencijam noto, v kateri napoveduje represalije proti ameriškim ustanovam v Grčiji. Nota poziva grške oborožene sile, naj obrnejo o-rožje proti fašističnim polkovnikom ter naj se borijo za ponovno uvedbo demokracije v državi. »Več kot tri leta — nadaljuje nota — smo se izogibali napadom proti Američanom v upanju, da bodo ti razumeli našo tragedijo ter nam pomagali napraviti konec diktaturi. Sedaj pa obsojamo kot sovražno uradno ameriško politiko do režima ter bomo z našimi akcijami udarili po ameriški vojaški in civilni lastnini*. Nota, ki jo je podpisal neki »general Pelopidas*, poziva tudi potovalne agencije, naj bojkotirajo Grčijo ter naj preusmerjajo proč od države
turistične tokove ter opozarja, da bi v nasprotnem primeru utegnilo priti do nedolžnih žrtev tudi med turisti.
Delavci «Zanussi» demonstrirali v Pordenonu
PORDENON, 14. — Delavci podjetja «Zanussi» so danes zapustili tovarno in so demonstrirali po mestnih ulicah, ker traja v podjetju že dalj časa vedno ostrejši sindikalni spor. Delavci so za nekaj časa zasedli tudi železniško postajo, tako da je bil za eno uro delno
PRVI GOVOR PO KONGRESU KP SZ
Brežnjev v Tbilisu o utrditvi miru
MOSKVA, 14.	— Brežnjev je [ nes zvečer priredil slavnostni kon-
imel v Tbilisiju prvi govor po kon- cert ob 25-letnici svoje obnovljene gresu. Govoril je v rodnem mestu | dejavnosti. Pod vodstvom dirigen
Stalina in ga je omenil kot »vidnega revolucionarja georgijskega pro-letariata*, kar so poslušalci spre-jali z vidnim navdušenjem. Vendar pa je Brežnjev nadaljeval s kritiko »kulta osebnosti* in istočasno tudi s kritiko »subjektivnega vodstva* (kot nazivajo razdobje Hruščova).
Brežnjev je govoril ob petdeseti obletnici gruzinske republike in je podrobneje orisal pozitivne rezultate 24. kongresa. V tej zvezi je omenil prispevek tujih delegacij k ustvarjanju enotnosti v mednarodnem delavskem gibanju in se je dosledno izognil kakršne koli 0-membe kritičnih stališč, ki so bila izrečena na kongresu.
Govoril je tucji o mednarodnih vprašanjih in ponovil svojih šest točk, ki jih je že navedel na kongresu za utrditev miru. Polemiziral je s kritiki teh točk, češ da sedaj zastavljajo vrsto vprašanj in se tako glede razorožitve sprašujejo, za kakšno naj bi šlo. Primerjal jih je z osebami, ki bi hotele ocenjevati vino po njegovemu izgledu. Kdor pa hoče vedeti za njegov okus, ga mora pokusiti in to pomeni v diplomatskem jeziku, da je treba pričeti s pogajanji.
Zanimivo je, da v poročilu agencije TASS Brežnjeva več ne označujejo kot tajnika partije, temveč samo z njegovim imenom, kot nespornega voditelja SZ
Bela hiša je pozitivno ocenila govor Brežnjeva v Georgiji in je glasnik Ziegler dejal, da z zadovoljstvom sprejemajo na znanje sovjetski interes za medsebojno in uravnovešeno zmanjševanje oboroženih sil članic varšavskega pakta in NATO. Dodal pa je, da še ne poznajo vsebine celotnega govora in nato zaključil v povsem drugačnem tonu, da govor dokazuje, da še ni prišel čas, da bi enostransko zmanjšali obrambno moč NATO, ali umaknili čete ZDA iz Evrope.
Jubileji)! koncert APZ «Tone Tomšic»
LJUBLJANA. 14. — V dvorani
ustavljen železniški promet, ni pa j Slovenske filharmonije je akadem-prišlo do nobenih incidentov. I ski pevski zbor »Tone Tomšič* da
ta Marka Muniha je izvajal spored partizanskih, umetnih in narodnih pesmi ter priredb in izzval navdušeno odobravanje občinstva, ki je do kraja napolnilo dvorano. Med občinstvom so bili poleg predstavnikov političnega, javnega in kulturnega življenja prisotni nekateri slovenski skladatelji, katerih pesmi so bile na programu, predvsem pa številni »apezejevci* še iz predvojnih in seveda vseh povojnih let.
Za uvod in za zaključek je okrog 80-članski zbor zapel Vrabčevi »Slovensko pesem* in «Polka je ukazana*, na vztrajno ploskanje občinstva pa je dodal še našo tržaško ljudsko «Pa se sliš*.
Zbor se sedaj pripravlja na turnejo v ZDA.
Senat je danes odobril tri zakonske dekrete, od katerih se prvi nanaša na takso na vžigalnike. Proti temu dekretu .je bilo precej odpora: levi poslanca so obtožili vlado, da v bistvu podpira zasebne monopoliste, proizvajalce vžigalic. Vlada se je branila, češ da gre samo za zaščito pomembnega dohodka, ki izhaja iz monopola z vžigalicami, glede proizvodnje pa da obstaja več podjetij.
Minister za industrijo Gava je v komisiji za industrijo zbornice zagovarjal vladno stališče glede cene petrolejskih izdelkov: Gava je navedel podatke o zvišanju cene surove nafte, ki je stala julija 1970 9.460 lir za tono, do konca lanskega leta se je povečal na 11.600 lir. V zvezi z zadnjimi pogajanji med državami proizvajalkami nafte in petrolejskimi družbami je treba tej ceni še prišteti: 1.300 lir za tono iz Perzijskega zaliva, 2.000 lir za nafto z vzhodnega Sredozemlja in 2.626 lir za nafto iz Libije in Alžira. Zaradi tega pravi minister, da je prišlo do zvišanja cen v vseh evropskih državah in je bilo nujno zvišanje cen izdel-
kov nafte tudi v Italiji. Vlada je menila, da ni mogoče več bremeniti potrošnike in je zato znižala davke. Na pripombe poslancev je Gava odgovoril, da je točno, da imajo tržišče v rokah velike petrolejske družbe in da bo v prihodnosti treba pogajanja vršiti med državami, vendar ne razdrobljeno temveč v okviru organizacij EGS.
Trabalza je v Pdingu izročil poverilnic«
PEKING, 14. — Agencija Nova Kitajska poroča, da je italijanski veleposlanik Folco Trabalza danes izročil poverilnico podpredsedniku republike Tung Pivu in da je bil pri svečanosti prisoten tudi vršilec dolžnosti zunanjega ministra Peng Fei.
BUKAREŠTA, 14. — Danes so na zunanjem ministrstvu podpisali šesti program kulturne, znanstvene in umetniške izmenjave med Italijo in Romunijo.
■iniiiiinHHiiiiMiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiniiiimmmt
Jugoslovanski državni sekretar se je vrnil v Beograd!
Koristni razgovori Tepavca v Romuniji
Podobna ali enaka stališča obeh vlad o vseh osnovnih mednarodnih vprašanjih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, ki se je danes dopoldne vrnil s tridnevnega obiska v Romuniji, je po vn\ 'vi v Beograd Izjavi, da so njegovi razgovori z romunskimi voditelji bili zelo vsebinski in da je osnovna značilnost jugoslovansko-romumskih odnosov dobro sosedstvo, medsebojno spoštovanje ln veliko zanimanje obeh držav za razširitev sodelovanja. Tepavac je izrazil prepričanje, da bo kot rezultat njegovega obiska prišlo do povečanja gospodarskih odnosov, Id trenutno zaostajajo za sicer dobrim političnim sodelovanjem. Sodelovanje med Romunijo In Jugoslavijo ni usmerjeno proti nikomur, je dejal Tepavac, temveč lahko samo koristi drugim.
V skupnem sporočilu, kt je bilo o obisku Tepavca objavljeno nocoj Istočasno v Beogradu in Bukarešti, se med drugim ugotavlja, da dobrososedski odnosi tu dvostransko sodelovanje med Jugoslavijo in Romunijo temeljijo na bogati tradiciji enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in zaupanja, da sta obe strani pozitivno ocenili dosedanje dosežene rezultate na političnem, gospodarskem, znanstveno- tehničnem, kulturnem ln drugih področjih ln potrdila pripravljenost okoli vlad, da se to sodelovanje še bolj poglobi. Med razgovori Je bila ugotovljena enakost oziroma velika podobnost pogledov o osnovnih mednarodnih vprašanjih ter odločnost obeh vlad, da nadaljujeta s svojimi aktivnimi prispevki stvari miru, varnosti in sporazumevanju ln razvoju sodelovanja z vsemi državami. Obe strani sta potrdili svojo odločnost nadaljevati in razširiti sodelovanje z vsemi socialističnimi in drugimi državami neglede na njihovo ureditev na načelih ne-
odvisnosti, suverenosti, teritorialne celovitosti, enakopravnosti ln ne-vmešavanja v notranje zadeve. Tepavac ln Manescu sta posebno poudarila neobhodno potrebo vlaganja nadaljnjih naporov za pripravo konference za evropsko sodelovanje ln varnost ob udeležbi vseh zainteresiranih držav Oba sodita, da je bilo že doseženo načelno soglas-je o nekaterih vprašanjih sklicanja konference, kar omogoča pospešitev priprav za sklicanje te konference. Ministra sta prav tako potrdila pripravljenost svojih vlad podpreti razvoj sodelovanja za utrditev prijateljskih ln dobrososedskih odnosov ter razširitev gospodarskih, z n anrt veno - teh ničnih, kulturnih ln drugih odnosov z balkanskimi državami
Zastopnika Romunije ln Jugoslavije sta izrazila svojo solidarnost z junaško borbo vietnamskega ljudstva in drugih narodov Indokine in poudarila potrebo zavzemanja odločnih korakov za miroljubno rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Obe strani sta pozitivno ocenili vlogo neuvrščenih držav v borbi za mir, neodvisnost ln enakopravno sodelovanje med državami Ministra sta nadalje poudarila potrebo odločnega delovanja v smeri popolne likvidacije kolonializma ln neokolonializma, politike apartheida ter rasne diskriminacije Izrazila sta prav tako polno podporo stremljenju držav v razvoju v njihovem gospodarskem ln političnem napredku ln se izrekla za uresničenje univerzalnosti Organizacije združenih narodov, posebno za postopno ureditev zakonskih pravic Ljudske republike Kitajske v svetovni organizaciji. Zunanji minister Manescu je z zadovoljstvom sprejel vabilo Tepavca, da obišče Jugoslavijo.
BOŽO BOŽIC
Zaključili so se dvodnevni uradni pogovori med deželnim vodstvom PSI in SZDL Slovenije. Na sliki (od leve proti desni) podpredsednik deželnega sveta Pittonl, predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik, deželni tajnik PSI Tringale ter dr. Stane Pavlič, predsednik odbora za zunanjo trgovino pri IS Slovenije. (Poročilo berite na drugi strani.)
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
SKUPNO POROČILO PSI IN SZDL OB ZAKUUČKU POGOVOROV
Dokončno in globalno rešiti odprta vprašanja naše narodnostne skupnosti
Niso izkoriščene vse možnosti za sodelovanje na gospodarskem, družbenem, političnem, kulturnem in šolskem področju
«Skrb za rešitev odprtih naroo-nostnih vprašanj predstavlja stalno nalogo Italijanske socialistične stranke v deželi Furlaniji — Julijski krajini ter republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije — ugotavljata delegaciji PSI in SZDL ob zaključku dvodnevnih pogovorov — Stranki sodita, da je narodnostim potrebno zagotoviti zaščito in enakopravni razvoj v duhu demokratičnih in socialističnih načel. V teh pogojih so narodnosti konstruktiven dejavnik razvoja demokracije v državah, kjer živijo, in živa vez med političnimi in družbenimi silami obeh sosednjih dežel. V zvezi s tem sta delegaciji ugotovili, da se je vzdušje za ugoditev zahtev Slovencev v Italiji v zadnjem času poboljšalo, kar je pogoj, da se pristopi k dokončnemu in kompleksnemu reševanju odprtih vprašanj.*
Tako se giasi odstavek iz zaključnega sporočila, ki je namenjen položaju narodnostnih skupnosti. Posebno važen v tem odstavku se nam vidi ravno zadnji stavek, ki govori o dokončnem in globalnem reševanju naših odprtih vprašanj. S tem v zvezi je zanimiva napoved nekega socialističnega voditelja, da pripravlja stranka zakonski osnutek, ki naj bi — zaradi odgovornosti stranke za politiko vlade leve sredine — imel pri urejanju manjšinske zakonodaje tisto učinkovitost, ki smo jo doslej, žal, pogrešali.
Tiskovno sporočilo nadalje ugotavlja potrebo po razvijanju prijateljstva in dobrega sosedstva na meddržavni ravni, na krajevni pa z nadaljevanjem stikov med organizacijami obmejnih občin in pokrajin, Pri tem je pomembna predvsem rešitev neurejenih vprašanj, med katere spada tudi priznanje o definitivnosti teritorialnega stanja, kot ga določajo mednarodni sporazumi.
Ob koncu navajajo, kako niso izkoristili vseh možnosti sodelovanja na gospodarskem, družbenem, političnem, kulturnem in šolskem področju.
Dvodnevna srečanja tako uglednih predstavnikov javnega in gospodarskega življenja naše dežele in Slovenije so osvetlila tudi nekatere poglede na gospodarsko sodelovanje, ki ne izkorišča vseh možnosti. Da bi odpravili zamudo, bo potrebno odstraniti nekatere sistemske ovire, ki — za primer — preprečujejo gospodarske naložbe tujega kapitala v Trstu. Zelo živo zanimanje so pokazali za turistično snovanje na področju Slovenije, Koroške, naše dežele in Hrvaške, ki pa se kaže vse premalo urejeno. Jugoslovanska stran si je prizadevala, da bi Ljubljanski banki priznali jamstva za kreditne posle pri nas ,kar so imeli doslej samo bivši zvezni denarni zavodi. Skupni interes so pokazali za načrtovanje terminalov, obmejnih prehodov in »avtoportov*.
ki sedaj še kronika drugega in zadnjega dneva bivanja slovenskih gostov v naši deželi. Delegaciji PSI in SZDL sta se včeraj prvič srečali ob 10. uri na sedežu federacije v Vidmu, kjer so se jima bili pridružili tudi člani videmske in por-denonske federacije. Po splošnih ugotovitvah, ki so prevladovale prvi dan, so se včeraj pričeli resneje soočati z gospodarskimi vprašanji ter so preučili tudi položaj naše narodnostne skupnosti in stališča PSI, da bi nam oblasti zagotovile globalno zaščito. Opoldne sta se delegaciji sešli z deželnimi upravitelji in člani deželnega izvršnega odbora PSI. Pogovori so se popoldne nadaljevali v Trstu in se zaključili s sestavo skupnega sporočila. Zaključni fazi dvostranskih srečanj je včeraj popoldne prisostvoval predsednik reoubliške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik. Člani dveh socialističnih delegacij so se pos’ovili po večerji v novem hotelu FLJALC v bližini nabrežinskega portiča.
A. Valerio (delno) in Trg Evropa. Župan v tej zvezi opozarja da bo mestna služba odpeljala vsa vozila, ki bi morebiti parkirala na teh cestnih odsekih.
Prometni ukrepi na področju Skednja
Da bi olajšal promet po nekaterih ozkih ulicah v Skednju, je župan odredil, naj se poslej vzpostavi enosmerni promet po Ul. Banelli (smer Ul. Servola proti Ul. Caldara), Ul Roncheto (smer Ul. Calcata proti Ul. Giacometti), Ul. Giacometti (smer Ul. Roncheto proti Ul. Son-cini) in Ul. Soncini (smer Ul. Giacometti proti Ul. Servola).
Seja vodstva KD
Na svoji zadnji seji je vodstvo tržaške KD razpravljalo o šolskih vprašanjih, ki jih .je pred enim tednom načel šolski referent dr.
Tomtoesi, Russo, Nodari, Rosolini, Elia, Fumo, Masutto, Celli, Rama-ni, Franzolini, za zaključke pa podtajnik Rinaldi.
Tiskovni urad KD je tudi izdal sporočilo, v katerem polemizira z MSI o izvolitvi komunističnega predsednika za svetoivansko konzulto. KD ugotavlja, da ne gre za politični sporazum, temveč za demokratično zadržanje, ko večina dopušča tudi opoziciji, da prevzame svoje odgovornosti. Podobno tudi v Bologni dopuščajo komunisti demokristjanov, da vodijo krajevne odbore, se zaključuje nota KD.
Bor skknil vstopiti v antifašistični odbor
Športno združenje Bor je sklenilo pristopiti k tržaškemu protifašističnemu odboru. Sklep je na predlog predsednika Dušana Košute društveni odbor soglasno sprejel na svoji seji. Že poprej so se odboru pridružile SKGZ, SPZ, Kmečka zveza in Primorski dnevnik.
VČERAJ NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Podpisana ustanovna listina «'Terminal Containers Trieste»
Pri novi delniški družbi sodelujejo luška ustanova, zbornica, Friulia in druge javne ustanove in zasebniki - Prisotna tudi ameriška družba «lsbrandtsen»
V prostorih tržaške trgovinske > lukami na Jadranu.
zbornice so včeraj dopoldne podpisali ustanovno listino nove delniške družbe »Terminal Containers Trieste - T.C.T.*, pri kateri sodelujejo Neodvisna ustanova za tržaško luko, trgovinska zbornica, deželna finančna družba »Friulia*, nekatere druge javne_ ustanove, ladjarji in zasebne družbe.
Pobudi se je pridružila tudi ameriška pomorska grupa »Isbrandtsen*, ki je toliko bolj pomemben partner, ker se že leta ukvarja s kontejnerskim prometom po morju. S tržaške strani pa sodelujejo tudi najvažnejše zavarovalne družbe.
Ob podpisu listine je predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi na glasil pomen novega instrumenta za razvoj tržaške luke na področju kontejnerizadje, ki se čedalje bolj uveljavlja v mednarodnem prometu in ki bi brez pravočasnega vsko-ka tržaških poslovnih krogov lahko povsem obšla naše pristanišče. Trst se namreč nahaja na križpot.ju glede bodočega luškega prometa: ali preiti na sodoben način pretovarjanja blaga, ali pa sprijazniti se s postopnim zaostajanjem za drugimi
Pase. V diskusijo so posegli Dragan
S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Že oddana dela (13 milijarde lir) za razširitev pokopališča pri Sv. Ani
V sredo pride v Trst celovški župan . Zagotovljena zadostna dobava vode
Sinočnja seja tržaškega občinske-
ga sveta je bila dokaj dolgočasna
—	na dnevnem redu so bili le običajni sklepi upravnega značaja
—	precej svetovalcev pa sploh ni prišlo na sejo, ki se je začela pozno zaradi nezadostnega števila svetovalcev. Župan je naipre.i sporočil, da bo prihodnjo sredo gost tržaške občine celovški župan, ki se bo udeležil ob 17. uri otvoritve raz stave v Palači Costanzi, ob 21. uri pa bo v dvorani Rossettd koncert.
Na zadevno vprašanje svetovalca VVilhelma (KPI) je odbornik Verza odgovoril, da se izkupički iz prodaje openskih jusarskih zemljišč u-porabljajo za popravila notranjih poti po Opčinah, in sicer v skladu z zajiongm, ..ki določg, da se morajo taka sredstva uporabiti za javna dela v kraju srenje. Vodja svetovalske skupine KPI Rossetti se je pritožil, da se dnevni redi občinskih sej izročajo običnskim svetovalcem malo pred sejo. Pripomnil je tudi, da bi marali bolje organizirati delovanje občinskega sveta in razpravljati predvsem o najvažnejših problemih. Župan mu je odgovoril, da bo čimprej sklical sestanek vodij vseh svetovalskih skupin za določitev nadaljnjega sporeda.
Občinski svet je nato odobril dolgo vrsto sklepov. Tako je odobril izdatek 44 milijonov lir za razna popravila pokritega trga na debelo. Župan je sporočil, da so bila predvčerajšnjim oddana na dražbi dela za razširitev pokopališča pri bv Ani (1,3 milijarde lir). Dela je prevzelo pod.jet.je A.B.C. iz Piacenze. Precej diskusije je bilo ob zadevi glede gradnje stolpa za uravnavanje vodnega pritiska v podmorskem vodovodu. Podjetje, ki je prevzelo delo, ga namreč ni zgradilo. Zaradi tega bodo delo izročili drugemu podjetju, prvo pojetje pa bo moralo plačati penale. Odbornik Hreščak, ki je obrazložil zadevo, in župan sta zagotovila, da to ne bo vplivalo na redno dobavo vode.
Prihodnja seja bo v petek ob 16.30.
šističnih znakih, s katerimi je že
nekaj tednov preplavljeno naše mest) Svetovalca sprašujeta, zakaj občinska uprava r.i poskrbela, da bi preprečila mazanje zidov. Mestni stražniki imajo sedaj hitra prevozne sredstva in radijske zveze, >d ;,iro to omogočajo. Prav tako bi lahko občina poskrbela za očiščenje zidov, na katerih so se pojavili nacistični »runski križi*.
Ženska podrla pometača
Davi malo po deseti uri so na
ortopedskem oddelku sprejeli 47-let-nega pometača Giovannija Braica s Trga Giarizzole št. 4. jjdraviti se bo moral skoraj dva tedna zaradi globoke rane na levem palcu in udarca v levo roko.
Braieo je malo prej z vozičkom za smeti prečkal Istrsko ulico, ko je nehote zadela vanj 23-letna Rina Giashi por. Macor iz Vicola delte Rose s svojim avtomobilom »fiat 600». Macorijeva ie takoj pristavila vozilo in pospremila ponesrečenega pometača v bolnišnico.
Po podpisu Ustine so predstavniki sodelujočih ustanov izbrali člane upravnega sveta nove družbe, nakar so si skupno ogledali nekatere naprave v pristanišču ter se zadržali zlasti na pomolu VII.
Sinoči v p. d. «1. Cankar*
Iztok Hohn
o Cankarju in moderni
Slovensko prosvetno društvo »Ivan Cankar* od Sv. Jakoba se je sinoči s skromno, vendar prikupno proslavo spomnil 95-letnici rojstva slo-, venskega pisatelja Ivana Cankarja, po katerem društvo tudi nosi ime
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimmiiiimitMiiiiiniiiiiiiiiimniiimiiiiiiiiiiliiiinimiiiiiiHiiiniiiiiiiiiHi
RAZPRAVA NA TEMO «ŠOLA IN POKLIC*
Za to priložnost je povabilo v goste Iztoka Hohna iz Nove Gorice, študenta zadnjega letnika slavistične fakultete v Ljubljani, ki že več mesecev popotuje s svojim očetom Rudolfom širom po Sloveniji s predavanji o slovenskih pesnikoh in pisateljih ter s potopisnimi predavanji.
Iztok Hohn je ob spremljavi okrog 200 barvnih diapozitivov predaval o Ivanu Cankarju in moderni, odlomke iz Cankarjevih del pa je pripovedoval Sergej Verč.
Predavatelj se je z nekaj posnetki najprej zaustavil pri »štiriperesni deteljici* slovenske modeme, Murnu, Ketteju, Župančiču in Cankarju ter o vsakem teh genijev slovenske kulture povedal nekaj najosnovejših podatkov, zraven pa prikazal diapozitive s posnetki o krajih, kjer so ti velikani živeli in ustvarjali.
Kot rečeno je bil osrednji del predavanja posvečen Ivanu Cankarju. Iztok Hohn je s smiselno povezavo folklorističnih in dokumentarnih diapozitivov, ki prikazujejo Cankarja na njegovi življenjski poti, obšel pisateljeve najpomembnejše življenjske in umetniške etape, pestro predavanje pa je dopolnjeval Sergej Verč, ki je prebral več odlomkov iz Cankarjevih dram, povesti, pisem in predavanj.
Na koncu se le obema, predava telju in recitatorju, zahvalil predsednik društva Mario Magajna, ki je med drugim tudi izrazil resno skrb o nadaljnji življenjski urodi društva, sai se je izredno zanimivega predavanja udeležilo le peščica ljudi, kar se zadnje čase, upoštevajoč da šteje društvo veliko članov, vse prepogosto dogaja.
Učni program ne ustreza sodobnemu življenju
Ogromna večina absolventov trgovske akademije se zaposluje v Trstu (60 odstotkov v slovenskem okolju)
Blagovni promet v luki narašča
Blagovni promet v tržaški luki je v preteklem aprilu dosegel 2,709.764 ton, to je 35,8 od sto več kakor v lanskem aprilu. Celokupen promet v prvih štirih mesecih letošnjega leta se je tako povzpel na 11,271.645 ton (od tega 8,509.297 ton surovega goriva za naftovod) ter je bil za 2.710.346 ton ali za 31,7 od sto večji od prometa, ki ga je luka zabeležila v ustreznem razdobju lanskega leta. Tranzitni promet je v tem razdobju znašal 757.722 ton, to je 61.393 ton ali 8,8 od sto več kakor v razdobju januar—april 1970. leta.
Občina naj prepleska nacistične križe v mestu
Občinska svetovalca KPI Jelka Gerbec in PSIUP Fausto Monfalcon
Sinoči je bila v mali dvorani Kulturnega doma zanimiva in razgibana «okrogla miza« o temi ((Sola ln poklic*, ki jo je priredil Roditeljski svet Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. ((Okrogle mizen so se poleg samih staršev udeležili seveda dijaki, profesorji, pod-jetnlki-strokovnjaki in absolventi-— člani organizacije Kasta. Dejansko so se sestali vsi štirje dejavniki, ki bolj ali manj uspešno In z večjim ali manjšim trudom skušajo rešiti vse probleme poučevanja in usposabljanja mladih kadrov v edinem tržaškem tehničnem zavodu.
Uvodne besede je spregovoril predsednik Roditeljskega sveta Mirko Kapelj, razpravo pa je dalje vodil odv. dr. Frane Tončič, Iačrpnej. ša poročila so prebrale vse štiri «strarike», če jih sinemo tako imenovati: profesorski zbor sta predstavljala prof. Vladimir Deško in prof. Ana VOlpl por. Buzečan. Roditeljski svet sta predstavljala Mirko Krlžmančlč ln gospa Gustinčičeva, krožek absolventov dr. Klavdij Grdovič in dr. Pavel Colja, dijake Mirjan Kapelj ln Marjan Krpan, gospodarstvenike pa Stanko Bole ln Jurij Kuferzin.
Po kratkem uvodu dr. Tončiča
je
ritve Hreščaku vprašanje .........................................imun....m«................"..m
Konzul Trampuž na obisku pri SCI
Prometni ukrep ob dirki Trst-Opčine
Zaradi poskusnih voženj in tek movanja ob skorajšnji avtomobil ski dirki Trst — Opčine, bodo ne katere ulice v tržaški okolici pri hodnjo soboto in nedeljo zp ne kaj ur zaprte za ves promet (tudi osebni). V soboto bo promet ustavljen od 13.30 do 19. ure, v nedeljo 23. maja pa od 7.30 do 14.00 ure. (V noči od sobote do nedelje stopi kakor znano v veljavo »poletna ura*).
Promet bo prepovedan na na slednjih ulicah: F. Severo od križišča z Ul. Cologna do Opčin; Ul.
Uspel koncert v Verdiju
bolj za splošno izobrazbo, za kulturno vzgojo, dijaki pa naj bi seveda še sami skrbeli za izpopolnjevanje. Dijak 4. razreda TTZ Marjan Krpan je posvetil največ pozornosti šolskemu programu in tehničnim pomanjkljivostim šole, kot so pomanjkanje primernih učbenikov, neprimerno razporejanje predmetov in sami težki odnosi med dijaki in profesorji. Pri istem problemu se je še ustavil predstavnik roditeljskega sveta Mirko Križman-čič. Jurij Kuferzin se je ustavil pri absolventih, ki se zaposlijo v uradih in niso zato dovolj tehnično usposobljeni. Dotaknil se je problema tujih jezikov, znanja knjigovodstva in trgovinstva, pa tudi znanja tistih panog, ki bi jih moral vsakdo poznati pri vstopu v delovni odnos in za katere šola ne skrbi, kot so poznanje osnovnih bančnih poslov, carinskih postopkov in podobno.
Daljše in zelo izčrpno poročilo je prebral predstavnik organizacije Kasta dr. Klavdij Grdovič, ki je navzočim posredoval tudi vrsto podatkov o zaposlitvi absolventov po posameznih vrstah podjetij in po letnikih. Govoril je dalje o perspektivah zaposlitve absolventov TTZ (velika večina se zaposli v Trstu — skoraj 60 odst. od teh pri slovenskih podjetjih) in o možnostih zaposlitve, ki jih je slovenski knjigovodja imel pred nekaj leti. Dotaknil se je perečega problema funkcij in gmotnega stanja naših absolventov, ki jim večkrat ni priznana kategorija, do katere imajo pravico. Na žalost se to dogaja včasih tudi v domačih ustanovah, kar bi bilo nujno na vsak način odpraviti. Njegove trditve so izzvale seveda precejšnjo razpravo, katere so se udeležili mnogi navzoči.
V drugem delu so predstavniki štirih »strank* skušali odgovoriti na nekatera vprašanja. Prof. Volpi Buzečanova je na primer predlagala, naj bi se dijaki zaposlovali v počitnicah po nekaterih uradih, da bi lahko tudi praktično uporabljali tehnično znanje, pridobljeno na šolah.
Ob zaključku so se predstavniki Kaste dogovorili s predsednikom SGZ Boletom, da se bodo še sestali in poglobili probleme absolventov, ter jiih skušali najti rešitve.
V gledališki Verdi je sinoči bil na sporedu eden najbolj zanimivih koncertov letošnje sezone — v drugem delu je bila na sporedu novost za Trst Straivinskega «Le nočeš» (ruske koreografske slike) za soliste, zbor, štiri klavirje in tolkala; kot solisti so nastopili Gianna Jenco, Miti Truccato Pace, Carlo Gaifa in Carlo Padoan, pianisti pa so bili duo Mario in Lydia Conter, Claudio Gherbitz in Roberta Lar.-tieri. Zbor je kot običajno pripravil Gaetano Riccitelli, dirigiral pa je znani italijanski dirigent Mario Rossi. ki je v prvem delu vodil orkester tri. filharmonije v Straussovi simfonični pesnitvi «Don Juan» ter v »Le roi des gourmets* prosta orkestrska priredba italijanskega skladatelja G. C. Brera po klavirskih skladbah Rossinija. O uspelem koncertu bomo še poročali.
Avstrijski predsednik odlikoval predstavnika Furlanije-Jui. krajine
predsednik avstrijske republike je te dni podelil predsedniku deželnega odbora Berzantiju priznanje častnega križa prvega reda in podpredsedniku odbora Moru priznanje avstrijskega častnega križa. Odlikovanji predstavljata priznanje najvišjima predstavnikoma naše dežele za njuno prizadevanje, da bi se med Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino čimbolj razvili odnosi dobrega sosedstva in sodelovanje na gospodarskem, trgovinskem in kulturnem področju. Berzantiju in Moru je s posebno brzojavko čestital koroški deželni glavar Sima.
Smrtna prometna nesreča na Opčinah
Včeraj je obiskal Slovensko gospodarsko združenje jugoslovanski gen. konzul Boris Trampuž, ki ga je spremljal konzul Zlatko Vidas. Z gostoma, ki jo je v imenu organizacije in vseh včlanjenih operaterjev pozdravil predsednik SGZ S. Bole, je stekla razprava o delovanju združenja in o vrsti vprašanj, ki jih SGZ rešuje v korist slovenskega
gospodarstva v deželi Furlaniji-
Julijski krajini. Srečanje je poteklo v prijetnem in prav prijateljskem vzdušju. Na sliki M. Kralj, S. Bolč, J. štavar in D. Košuta (na levi) ter J. Kufersin, gen. konzul Trampuž, konzul Vidas, arh. M. Race in dr. A. Kukanja (na desni).
TABORNIKI RMV
priredijo danes, 15. t. m. v Nabrežini
TABORNI OGENJ
Zbirališče ob 19. url v Nabrežini pred p.d. Igo Gruden.
Vabljeni so vsi sedanji ln bivši člani in članice ter prijatelji naše organizacije.
Srečno I
Sinoči se je na državni cesti št. 202 (kamionski) pripetila huda nesreča, zaradi katere je 59-letni Guerrino Zacchigna izgubil življenje.
Zacchigna se je pripeljal z avtobusom na Opčine. Izstopil je pri begunskem naselju in skušal takoj prečkati cestišče. Prišel je približno do sredine, ko je po cesti iz Sesljana pridrvel avtomobil vrste «fiat 1100» z evidenčno tablico TS-23671 in podrl pešca. Vozilo je upravljal 39-letni fotograf France-sco Bari iz Nabrežine.
Ranjenca so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo približno 3 mesecev. Poškodbe, ki jih je Zacchigna utrpel so bile zelo hude: zlomljeno je imel desno nogo na več mestih, hude udarce je dobil po glavi in obrazu, ver jetno pa je utrpel tudi notranje poškodbe. Okrog 23,30 (samo dve uri po nesreči) je Zacchigna podlegel hudim poškodbam in kljub stalni navzočnosti zdravnikov izdihnil.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
GOSTOVANJE DRAME SNG IZ MARIBORA
Jean Anouilh
ARDELE
ALI MARJETICA
Prevedla: Radoj.ka Vrančič Soenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Vlasta Hegedušlč Režiser: ALEŠ JAN
DANES, 15. t.m ob 21. uri (Abonma premierski, red A ln mladinski v četrtek) v nedeljo, 16. t. m. ob 16. uri (Abonma red B — nedeljski popoldanski), okoliški in mladinski v sredo)
Avtobusa za nedeljsko predstavo dne 16. maja ob 16. uri: Avtobus št. 1: Trnovca 14.45, Prečnik 14.50, Cerovlje 14.55, Vdžovilje 15.00, Sesljam 15.05, Nabrežina 15.15, Prosek 15.20, Kantovel 15.20.
Avtobus št. 2:	Veliki	Repen
14.40, Briščki 14.45, Mali Repen 14.50, Zgonik 15.00, Salež 15.05, Sv. Križ 15.10.
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo, 16 t. v kinodvorani
m. ob 20.30 v BAZOVICI
v torek, 18. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU
Vitaliano Branoatl
RAFFAELE
(komedija v treh dejanjih s prologom)
Slovenski klub — v torek,
18. maja ob 20.30 —
priredi
DRUŽABNI
VEČER
z nastopom skupine harmonikarjev Glasbene matice.
Za zaključek sezone vljudno vabljeni člani in prijatelji Slovenskega kluba 1
Amaterski oder Prosek - Kontovel
V nedeljo, 16. maja ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Op-
činah
Norman Krasna
DRAGA RUTH
Veseloigra v šestih slikah Vljudno vabljeni 1
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
za Furlanijo • Julijsko krajino
sklicuje
REDNI
OBČNI
ZBOR
ki bo 16.5.1971 ob 8.30 v prvem ln ob 9.30 v drugem sklicanju v dvorani tržaške Trgovinske zbomioe (Ul. S. Nloo-16 5), z naslednjim dnevnim redom:
1. izvolitev predsednika občnega zbora poročila
pozdravi ln diskusija spremembe statuta volitve razno
PREDSEDSTVO
2.
3.
4.
5.
6.
Včeraj-danes
GLASBENA MATICA — TRST
V sredo, 19. maja 1971 ob 17. url v veliki dvorani Kulturnega doma
KONCERT
MLADINSKEGA ZBORA RTV LJUBLJANA
Dirigent MATEVŽ FABIJAN
Spored obsega vrsto umetnih ln narodnih pesmi, med njimi budi pesmi primorskih Skladateljev
Vrabec: Jutranja Kogoj: Metuljček pa še priljubljene priredbe narodnih.: Na Gorenjskem je fletoo, Pojdam u Rute, Bom šou na puanlnce Itd.
Obisk koncerta priporočamo zlasti osnovnošolski In srednješolski mladini.
Vstopnina za dijake 200 lir ln za odrasle 500 lir.
Šolske vesti
Učenci slovenske šole na Katlnari
prirejajo danes, 15. t. m. ob 18. url v šolskih prostorih prireditev s pestrim sporedom. Učenci In uči-teijii vljudno vabijo starše ter vse prijatelje naše mladine.
Gledališča
LJUDSKI DOM (Krožek
Gledališki krožek ARCI bo nudU danes, 15. in v nedeljo, 16-
t. i*
dve predstavi Daria Foja ln llšča «La Comune«: nMorte accide tale di un anarchico« ln «Tutti u» ti tutti insieme: ma scusa 9ueUU non 6 11 padrone?«.
((Morte acoidentale« govori o s®1® ti nekega ameriškega anarhistk
Je padel lz uradov državnega pr®V ništva ln o vsem ozadju smrti. Izključno zaradi scenSp, potreb in kostumov je ambientiral dogodek v Italiji n®* dni. Predstava je povsod po bila deležna velikih uspehov.
((Tutti uniti«, v kateri Franca Rame, pripoveduje o d®18 skih bojdh od 1911 do 1922. Tudl^ delo je bilo povsod zelo dobro sp
Jet°' » Predstave bodo v Ljudskem
mu v Ul. Madomniraa 19 ob 20. url «Morte acoidentale« * nedeljo ob 17. uri «Tutti uniti”-
POLITEAMA ROSSETTI
bos1*
V Rossettijevem gledališču - , še dve predstavi «Maldobrle», J® cer nocoj ob 20.30 in jutri poP° . . ob 16.30. S tem se zaključuje le ^
nja sezona Stolnega gledališč®’ ( se je pričela lanske jeseni P&C tem delom Carpinberija in Far« ne. Dello režira F. Macedomio-
ARTE VIVA
Razstave
NATUHA VIVA — TRŽAŠKI EXOTARIUM, Drevored XX. septem. bra 31. Razstava ln trgovina tropli. nlh, sladkovodnih m morskih rib eksotičnih živali (sesalcev, ptic, pla. zilcev, dvoživk). Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Zares spektakularna razstava.
V	mestni galeriji v Piranu je do 23. tun. odprta razistava na temo ((Knjiga — most med narodi«. Kulturni spomeniki slovenske obale, Arhivske znamenitosti starega Pirana.
V	umetnostni galeriji «Carteslus»
v Ul. Giulla 10 razstavlja te dni vrsto svojih kipov, risb ln grafik kipar Luclano Cesohia, ki bo od danes do 26. t.m. razstavljal tudi v beneški galeriji «11 Traghetto«. Ce-schia bo razstavljal v Trstu do 23. maja.
Danes popoldne bo v galeriji «La Lantema« v Ul. sv. Nikolaja 6 otvoritev razstave del Antonia Guaccia. Razstava bo odprta do 28. maja.
V	galeriji «11 Tribbio* se danes zaključi kolektivna grafična razstava, na kateri sodeluje osem slikarjev: Del Fezzo, Vedova, Dorazlo, Pozzabl, Afro, Glave, Bryen ln Tur-caibo.
POTOVALNI URAD AURORA
priredi danes, 15. in jutri, 16.
maja
IZLET NA RAB
Odhod iz Trsta v soboto 13.30.
Informacije ln vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243

Danes zvečer ob 21. url bov dvorani Krožka za kulturo 1® metnostl (Ridotto Verdi, Ul. s* Oarlo 2) prireditev Arte Viva z
s topom glasbenika Giuseppa
Chi»‘
rija o temi «Kaj je glasba?«. v Pj. gramih Arte Viva ima ta tem« naslov: ((Glasbenik Giuseppe bo končno dal na to vprašani® hek ln Izčrpen odgovor.«
Vstop prost.
Nazionale 16.00 «Madcaps» (D 1 te della violenza). Tom St®m-lene Martel. Teohnicolor. vedamo mladini pod 18. leto®1-
Fenice 16.30 ((Robinson n®9 ’5^ del corsari«. Film Walta Dlsn®J Technlcolor.	,,
dtr
Eden 16.00 (dndagine su un - ^ no al di sopra di ogni sosp®* -Gian Maria Volom tč,
Bolkan. Technlcolor, Prep°v no mladini pod 14. letom Grattacieio 16.00 «Erika»
Brice, Patrizia Viotti,
De Vries, Giuseppe Fortls. ‘j nicolor. Prepovedano mladb® r 18. letom.
pi<
Eacelsior 16.00 «L’ultlmo om1®1 ^

Izlet
^Primorskega dnevnika* v AVSTRIJO
Izletnike, ki so se vpisali za potovanje v Avstrijo, prosimo, da najkasneje do 15. t.m. poravnajo zadnji obrok.
Danes, sobota, 15. maja ZOFIJA
Sonce vzide ob 4.34 ta zatone ob 19.28. Dolžina dneva 14.54. Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 8.21. Jutri, nedelja, 16. maja JANEZ NEP.
Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 24,4 stopinje, najnižja 17,2, ob 19. uri 21,6 stopinje. Zračni tlak 1012,7 stanoviten, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo 5/10 po-obločeno, morje mimo, temperatura morja 17,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
14. maja 1971 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 11 oseb.
Umrli so: 79-letna Maria Llnassl por. Antonellt, 85-letma Angela Stopar vd. Gherdovlch, 60-letnl Barto-lomeo Pirc, 81-letni Erneste Mea, 70-letma Giovanna Vegllach por. Bratasevec, 76-letna Ermenegllda Wolp vd. Grbinami, 51-letma Jolanda Muggla por. Valile, 90-letnl Giuseppe Savron, 64-letma Lulgia Jerauoe vd. Pagldaro, 80-letna Oristina Ver-ginella ta 72-letnl Tulilo Furlani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Busollni, Ul. P, Revoltelila 41, Plzzul-Clgnola, Korzo Italija 14, Prendlnl, Ul. T. Vecellto 24, Ser-ravallo, Trg Oavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AirEsculaplo, Ul. Roma 15, INAM, Al Oammelto, Drev. XX. septembra št. 4, Alla Maddalena, Ul. Istrla 35, Chlarl-Orottl, Ul. Tor S. Plero 2.
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi v četrtek, 20 t m izlet v Benetke. Vpisovanje za izlet je vsak dan od 17 do 19 ure v društvenih prostorih Prosimo interesente, da pohitijo z vpisovanjem.
P. d. «Vesna* priredi v nedeljo, 23. t.m. izlet k Pritvlčldm jezerom. Vpisovanje ln Informacije v baru Ljudskega doma in v mali dvorani «A Sirk« vsak večer od 20 do 23 ure.
Prosvetno društvo France Prešeren iz Boljunoa priredi v nedeljo, 2(5. maja t. 1. izlet v dolino Trente do izvira Soče. Cena izleta s kosilom 3.000 Ur. Vpisovanje pri Slavi Slavec in Gabrijeli Žerjal.
SPDT organizira jutri, 16. maja Izlet z osebnimi avtomobili na Jelenk nad Idrijo. Odhod ob 7. z Oberdankovega trga ali ob 9. lz Idrije z avtobusne postaje.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pokojnega Karla Bukavoa daruje družina Rancelj 2.000 lir za spomenik padlim na Proseku.
Ob drugi obletnici smrti moža Stefana Frančeškina daruje žena 1.000 Ur za Center za rakasta obolenja (Centro tumori).
Alain Delan, Ann Margret. Heflin, Jack Palance, Tany ^ sante. Omobeli film. Prep°v no mladini pod 14. letom. ^ Rizt 16.00 «La pelle dl S#' Technlcolor. Prepovedano ni pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «Uno strani®*0 t. so Bravo«, westem — teca*0^, Antony Steffen ln Giulla ^ Filodrammatico 16.30 «NeUe della čarne«, tecnlcolor, ria Pieramgeli ta Eleonora ‘‘Lj Drago, prepovedano mladi®1 18. letom.	jef
Aurora 16.30 «Una prostituta ^
vlzio ded pubbldoo e ln le leggl delto Stoto«. Gl°'®\«i
Raldl. Technlcolor. Pre] mladini pod 18. letom.
Impero 16.30, zadnja ob
terloo« Rod Stelger Tee.
iimi®01
tu“*.
bandlere«. Charles Brons°®’ ny Curtls. Technlcolor. o1 Capitol 16.00, zadala predsta* ^ 22 uri «11 gatto a n°'v® ist de» Karl Maiden Tech® 1f Prepovedano mladini pod
t0m	ie i<*
Techn‘®°
H
Moderno 16.30 «Quando le avevano la coda« Gtuliano^f, ma. Senta Berger Prepovedano mladini P°d tam.	o*
Vittorio Venetu 16.30, md™^ 21.45 «La confessione« Fves _ ^ tand, Simone Signoret Fid® ste Gavrasa	j (91'
Ideale 16.00 «La squadrtgHa * chi rossl« David McCallu®1' nicolor	i Od'
Astra 16.30 «La oarica dd Technlcolor. Dodatek sl y 1”' Walta Disneya: aPierlno e po«. Technlcolor.	p J)?1'
Abhazia 16.00 ((Borsalino«. J-Tech®
mondo, Alain Delon.
KINO NA OPČINAH
predvaja danes ob 18 uri n! film:	„.plN*
I 6 DELLA GRANDE Igrajo: Ernest Borgnin®’ Brown ln Dlahann Karo1 Mladini pod 14. letom vstop prepovedan ^—
KINO «IRIS» PRL
predvaja danes ob 19-j^jjjijj
barvni
mascop-e film:
O’ CANGACEIRO
Igrajo: Tomas Mllian m

Partizani in aktivisti NOB:
spomnite se Cerknegav!
Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas Je pustila naša draga mama, nona. sestra, tašča, teta ta
za vedno ^
n©v®9
MARIJA MEVLJA vd. ČUFAR
Pogreb drage pokojnice bo Jutri ob 16.30 lz hiše žalost1 domače pokopališče.
Žalujoči: hčerka Amalija z možem Antonom,

Igor z ženo Edico, sin Franc z ženo Marijo* * f
kinji Marinka ln Darja, sestra Ivanka, vsi družinami ln drugi sorodniki
Bazovica • Lokev, 15. maja 1971.
^•morski dnevnik
4
V NEDELJO PROSLAVA 50 LETNICE UPORA V MAREZIGAH
Fašisti so dobili, kar so iskali
Na izzivanje skupine koprskih fašistov so domačini primerno odgovorili - Napadeni domačini so prišli pred sodišče, za fašiste pa je veljala amnestija
J8 današnji dan pred petdeseti-okonit., 80 Prebivalci Marezig in Po* v zaselkov v Slovenski Istri stov i •v beg tolpo k°Prskih faši-SDn,,’j so prišli v vas izzivat. V paclu med izzivači in domačini
tudi do krvii in do poznejše *?rocesa- na katerem je sodi-^odilo skupino marezijskih VeniliV na do^S3 leta. Na posveto-PDora Zgodovinarjev ob 50-letnici je ’ ki je bilo v sredo v Kopru,
J,	““O	* OlUV	U,
v v~vnatelj pokrajinskega muzeja kole Pru prof- danez Kramar, ta-•tov <!PlSal izzivanje in napad faši-valstvar odgovor domačega prebi-
•kff3?® .P0' enajstih so prišli kopr-•Gin. •lst* v Marezige in prepevali kaj ^nezzo». Na trgu je čakalo neto biT kmetov na volitve. Fašisti graja,- našemljeni in so začeli raz-to , t1, drž ko so prišli v vas. Na-lkr ,zateli korakati gor in dol po vji ezi8ah in kričali: «Fora i scia-•tiavii morte i sciavi!, Abbasso i (L Še z drugimi nesramnimi so žalili in izzivali čakajoče
“tivcp »f r	““vau
tika C Na zidove občine, šole, zvo-iru-j^0 oarisali več karikatur, med mrtvaško glavo in napise
S
* i I* Bloccoa, »A morte gli slavi razDrii' * 1*: kar je žalilo patriotično p„.	10Zenje	navzočih.	Fašisti	so
robili i p°j°o odšli v gostilno, na-(oi u kosilo in tam ostali približno iigur re' Brez nacejanja z vinom (i v ?. n* šlo. Nato so odšli na trg istrSLilVcem vsiljevali glasovnice livcj ga. nacionalnega bloka. Vo ljn ?. sprejeli z negodovanjem, kol) „ZICa -te glodala fašiste vedno oilj	gf°Zeoe.	Iz množice	se je izlo-
Itri	kupina	mladih kmetov in	se
%	®°Zeoe	približala.	Kmalu	je
lasi-,.8 ninožica kmetov okrog njih. v kat. J° se zavedli težke situacije, ^avliat■ so se znašb in začeli raz-lov, nJ ll z najbližjo skupino kme-Dolu v0 Pa so šli iz vasi na odprto to jj Ktnetje pa za njimi. G. Rizat-Nt|jl vrgel petardo, da bi pre V>te, ki je padla blizu žup {iit6 . , vrt-a. Izredni komisar ob-Moziji ,n. Kozlovič se je ob eks-Oplovif-1 v Babičevo hišo. Ob ki ko J1 Petarde so kmetje odšli h nPaS° Se vrnili fašisti, so našli ■ i za Z'i'n' ^°da knietje so se ta-'0 ohrf6 ‘ zoPot zbirati v skupine ve<lt)o h ,Vab za fašisti- Fašisti so Ne tl? i čutili sovražno razpolovit) ^Ptotov. Polegli so pri vaškem
2|d°m v pravi strelski vrsti, ViWjpJe Pa položili na zid in jih jo zaJ ,pr°ti volivcem. Neki fašist l(e!> Poveljevati:	«Uno, due,
to se salve revolverskih strelo'? H jJ^Pale proti zbranim voliv-^ka v ^°i°- Nastala je splošna to ka^, ".Jezi_ so kmetje zagrabili Saijaienje in ga začeli metati na
A**. kmetov se je večala. Že NstewJi*1, je metalo kamenje na toli th' Judi prvi organizatorji so % tvan Babič — Atnerikanec, S lavn>h organizatorjev, je po-na-i ne beže in naj
1	"jim'. s®kire, vile in drugo orodje, tofer. kril tudi Nazarij Babič —
~ Do . ,an Babič — Amerikanec se v	skrival in karabinjerji
, f sp 0 .krili šele 11. novembra.
Pi hotel predati, je bil v
2	• v m Na njegovem nagrob-'tjefjj v'arezigah so kasneje kara ?• z j. Pesede «Umrl za domovini oJtom uničili. Med organiza
kalu, kjer se je začela borba med kmeti in fašisti. In prvi fašisti so bili ranjeni. Presenečeni zaradi množice kmetov in svojih prvih ranjencev, so se fašisti panično pognali v beg. Fašist Antonio Genzo iz Kopra, takrat star 21 let, je o ju rišu kmetov izjavil: «Gonili so nas in zdelo se nam je, da imamo za petami krdelo divjih zveri. Takšno je bilo vpitje, ki smo ga slišali...* »Večji del fašistov je tekel proti Rokavi, ki teče po prostrani dolini na podnožju griča, na katerem so Marezige. Fašisti so se razdelili v tri skupine in vsako od teh so preganjali vaščani Marezig in okolice. Zadnja sta pobegnila iz Marezig Filiberto Tassini in Giuseppe Basa-donna. Za njima je drvelo od 30 do 40 kmetov in ju obmetavalo s kamenjem. V tej skupini kmetov so bili med drugimi Karel Sabadin in Josip Kermac, Karel Babič — Fikson, Josip Beržan, Andrej Cerkvenik ter Ivan Babič —■ Santonel in Anton Umer — Kogo. Skupina kmetov jima je zaprla pot pri dveh zidanih vodnjakih med Krmci in Rokavci. V globeli so Filiberta Tassinija pobili do nezavesti. Giuseppe Basa donna je z okrvavljeno glavo za kratek čas ubežal kmetom in hodil ob Rokavi. Na cesti, ki pelje iz Marezig v Rokavce, sta ga blizu mosta zasledila Nazarij Babič — Jager iz Burij in Josip Babič — Ba-četo iz Babičev, Po izjavi Marije Jufičič iz Boršta so kmetje Basa-donno pobili, ko je ta na legitimaciji prebrala, da je fašist.
Druga skupina fašistov, G. Furlani, E. Zanella, A. Drass, G. De vescovi in G. Basadonna, je prišla v Babiče in se ustavila v gostilni Josipa Beliča. Naročili so vino, ko pa so zaslišali kmete, ki so se bližali Babičem, so takoj odšli dalje, saj so jim domačini grozili, da jih bodo pobili.
Manjša skupina fašistov, G. Riz-zatto, Fr. Giacchini, A. Genzo in G. Burlini, je bežala proti Babičem in jo je podilo okrog 100 kmetov. Razmere so postajale vedno bolj napete. Žene in otroci so se bali, da jim bodo fašisti požgali vas. Se en fašist je padel nekaj metrov od križišča. Bil je to Fr. Giacehin.
G. Rizzatto se je iočil od skupine in šel po novi cesti proti Vanganelu. Pobočja so bila polna kmetov, ki so na vseh dohodih postavili zasede fašistom. Ob današnjem vanganelskem jezeru je bil G. Rizzatto ustreljen
* * *
V občini Marezige z voliščema v Marezigah in Truškah je Jugoslo-venska narodna stranka dobila 90% vseh oddanih glasov ali 552. Število ostalih strank je nepomembno. Istrski nacionalni blok je dobil 12 glasov. Fašistično nasilje ob parlamentarnih volitvah je povzročilo v Slovenski Istri občutne premike. Število glasov na volišču Osp je bilo uničeno. Italijanski blok v Istri je sezidal svojo zmago na ruševinah vasi in na goljufijah.
Ši), a!!.8 se omenjajo Viktor Sa-*' ki Snr,ff)iri Dilica in drugi. Kmet-jeze, so skriti fašiste s ka-je
J c«rkvi^lb besni »d Jfetji obmetavali lasis« a ta-Nz Nafr>estnik brigadirja |3 kn,11?06* pr°ri množici razbes-Jtolatuj ■ v oboroženih z vilami, foNlo 'n s kamni. Število kmetov J.0 dj 7>m- fašistično glasilo II Po-A a/rieste* z dne 17.5.1921 na-■aJOo (i Se je 8 fašistov upiralo 4- fašis* kmetom. Vodja kopr ill‘r$k0 j°v Tassini je šel v kara-kasarno prosit pomoči, to-tJto. r«a mu pred nosom zaprli >|toli]j 8lcrat so kmetje še bolj »jv Se j8 fašiste. Strnjenost faši-k*Wtajf Za<tela krhati. Nekateri HNliiUSeppe Furlani, Eu-iiNve<!„ a> Giacomo Basadonna,
A6?š5).A' DraSS ^ ^ dVa
evs° se pognali z raznim rokah proti vaškemu
Z aretacijami osumljenih so začeli že 16. maja. Večina kasneje obtoženih Marezigancev je bila a-retirana 20. maja in naslednje dni. Aretaciji sta se odtegnila le Rudolf Sergon, ki je zbežal v Jugoslavijo in Ivan Babič — Amerikanec, ki je 11. novembra padel v zasedo in je bil v borbi ubit. Pet dni po uporu mareziganskih kmetov je bilo v koprskih zaporih že 48 upornikov. Aretirane kmete so še v letu 1921 prepeljali v tržaški zapor Coroneo. Po večmesečnem preiskovalnem zaporu so začasno izpustili Franca Korena, Ivana Babiča — Santonela, Karla Babiča — Fikso-na, Josipa Kermaca — Kraučiča, Josipa Beržana — Kečemerja, Antona Umerja — Koga, Andreja Cerkvenika in Karla Sabadina.
Porotna razprava proti 15 kmetom iz Marezig in 11 fašistom je bila najavljena v Edinosti že 21.12. 1921, ker pa se ni javilo dovolj porotnikov, se je začetek sodne obravnave odložil do 30.12.1921. Iz kasnejšega razpleta pa je razvidno, da se je proces preložil za nedoločen čas. Vzroki so neznani. Čas po odložitvi sodne obravnave je fa-
šizem temeljito izkoristil za poitalijančevanje in fašizacijo Slovenske Istre.
Za sodno obravnavo so pripeljali sodnike od drugod. Bolj od vseh drugih je na sodni obravnavi predstavljal Italijo kraljev generalni prokurator odvetnik Loffredo s Sardinije. Predsednika prizivnega sodišča odvetnika Clarenza Baranzzo-nija so poklicali iz Parme. Iz Mo-dene so poklicali -?kanclista» E-duarda Gandolfija. Pet Marezigancev sta zagovarjala odvetnika Pa-doa in Berti, ostale pa dr. Zen-naro in Minio. Zastopnika družin ubitih fašistov sta bila odvetnika Sergio Dompieri in Amedeo Gianni-ni. Na začetku sodne obravnave je predsednik Clarenzo Baranzzoni pojasnil, da so fašisti F. Tassini, G. Furlani, G. Basadonna, E. Zanella, G. Burlini, A. Genzo, G. Devescovi. A. Drass, R. Budica in Paolo ter Piero Almerigogna na podlagi amnestije z dne 22.12.1922 oproščeni obtožbe, ker so izvršili kazniva dejanja zaradi političnih dogodkov in nacionalne svrhe.
Na zatožni klopi je ostalo 15 Marezigancev.*
V svojih sklepih je prof. Janez Kramar o tem uporu slovenskih ljudi Marezig in okolice zapisal ta kale:
«Upor kmetov proti fašizmu v Marezigah ima zgodovinski pomen. Na celotnem območju Italije so jih fašisti na dan volitev registrirali le še 15. Iz pregleda fašističnih nasilij, ki so jih počenjali fašisti na Koprskem, se nam nehote porodi misel, da se je pri Marezigah dolgo časa gojila želja po samoobrambi. Predhodnega soglasja ni moglo biti, ker niso vedeli, da bodo prišli fašisti v vas. Kamenje, vile, lopate, sekire, kaka lovska puška in potem zapljenjeni revolverji, to je bila oborožitev spontanega napada na fašiste.
«Gornji podatki še ne dokazujejo, da v uporu ni bilo revolucionarnih elementov. Povratniki z ruske fronte so prinesli ideje boljševizma, nekateri od njih so od blizu spoznali oktobrsko revolucijo in jo po vrnitvi domov tudi propagirali.*
V tej stari »Narodni šoli* v Marezigah je bilo pred 50 leti eno izmed dveh volišč, kolikor jih je bilo v občini Marezige. Razpoloženje ljudi fašistom ni bilo po volji in so zato prišli izzivat. Jutri popoldne bodo na velikem zborovanju v Marezigah obudili spomin na veliki dogodek, ko je ljudstvo Marezig in okoliških zaselkov pognalo fašiste v beg
PAPEŠKI KULT SKOZI STOLETJA
Preživeli blišč vatikanskih kleti
V zakladnicah je na tisoče kelihov, križev in tiar
............................................
OB POLEMIKI MED ZAGOVORNIKI IN NASPROTNIKI «SST»
Nadaljnje izvajanje «načrta SST» ima namen poživiti gospodarstvo
Odobritev 83 milijonov dolarjev je en znak več, da so se člani zbornice odločili za veliko večje dotacije družbi «Boeing»
Francosko-angleško nadzvočno potniško letalo «concorde»
NEW YORK, 14. - Ne dolgo tega so tiskovne agencije posredovale vest, da se je v ZDA razpravljalo tudi o tem, ali naj velike ameriške letalske družbe še vedno čakajo na negotovo domače nadzvočno letalo iz »načrta SST* ali pa naj se preusmerijo na bri-tansko-francosko »concorde* ali celo na sovjetsko letalo «TU 144». Vprašanje je bilo bolj retorično kot resnično, morda celo polemično, saj so ga sprožili v času, ko je bil «načrt SST* «v hladilniku*. Sedaj se je zadeva premaknila z mrtve točke in zagovorniki nadaljevanja izvajanja tega mogočnega načrta slavijo nekakšno zmago, drugi, bolj previdni strokovnjaki pa menijo, da je «bodočnost načrta SST* še vedno negotova. V sredo je sicer prišlo do velikega preobrata, ko so izglasovali vsoto 83 milijonov dolarjev, ki naj se namenijo načrtu, toda ta vsota je tako malenkostna, v primerjavi z zahtevami in s potrebami, da je treba iskati kak znak upanja le v tem, da so tudi v ameriškem parlamentu ljudje, ki gledajo drugače kot so gledali še pred kakim mesecem, še letos marca.
Predvsem je treba vedeti, da »tradicionalni nasprotniki* ameriškega nadzvočnega potniškega letala ne bodo ob prvem neuspehu vrgli puške v koruzo. Čeprav so
preteklo sredo izgubili bitko, niso še izgubili vojne: v senatu so začeli zbirati tiste sile, ki so proti načrtu. Z druge strani pa je sam predsednik upravnega sveta družbe «Boeing» William Allen izrazil kaj malo navdušujoče razpoloženje: predsednik ameriškega velikanskega podjetja, kateremu je bila poverjena naloga, da izvede »načrt SST», to se pravi, da izdela prva letala s trikratno zvočno brzino za civilni promet, je v zvezi z obnovljenimi upi, da načrt ne bo šel v pozabo, med drugim rekel: »Da bi ponovno začeli izvajati »načrt SST», je potrebnih eno milijardo ali še kaj več dolarjev, nikakor pa ne manj kot pol milijarde dolarjev. Res je, to je velikanska vsota, posebno če upoštevamo to, kar smo že doslej v ta namen porabili, toda pri tovrstnih pobudah se ne moremo igrati.*
William Allen je s to svojo izjavo marsikoga presenetil. In to ne samo na račun pol ali celo ene milijarde dolarjev, pač pa tudi na račun njegovega majhnega navdušenja za nadaljevanje izvajanja načrta. Doslej je namreč ameriška vlada podprlr. izvajanje načrta z vsoto 860 milijonov dolarjev. Prvotni načrti so predvidevali skupen strošek ene milijarde 300 milijonov dolarjev. Ko je pre-
teklo sredo ameriška poslanska zbornica po marčnem nasprotovanju vendarle odobrila 83 milijonov dolarjev za »načrt SST*, je bila ta vsota namenjena le kritju nekaterih obveznosti, ki jih je imela vlada do družbe «Boeing» in njenega kooperatorja »General Electric*, z drugimi besedami, bi bilo moralo 83 milijonov dolarjev služiti bolj za »pogrebne stroške* načrta kot pa za njegovo oživitev. In vendar je izglasovanje te vsote povsem spremenilo dosedanja gledanja in vse kaže, da so člani poslanske zbornice pokazali voljo za iskanje novih poti, ki naj izpeljejo »načrt SST* do kraja. Pri tem ima verjetno svoj pomen tudi kak drug moment, o katerem bomo spregovorili pozneje, toda hkrati gre tudi za ameriški »ponos*, da naj bi ameriške družbe ne bile odvisne od francosko-britanskih letal »concorde* ali celo sovjetskih »TU 144*.
Allen je torej mnenja, da je vsota 83 milijonov dolarjev, kolikor je dala zbornica za požititev »načrta SST», dejansko le kapljica v morju. Tega mnenja je bil tudi senator William Proxmire, ki vodi skupino parlamentarcev, ki nasprotujejo »načrtu SST*. Ta je med drugim rekel: »Vse to pomeni, da bo nadzvočno letalo danes stalo veliko več kot je predvideval načrt in tisti, ki so v poslanski zbornici glasovali za nadaljevanje »načrta SST», so verjetno mislili, da bo dovolj ta vsota. In so zgrešili.*
Kljub temu, da sta bila Allen in Proxmire glede nadaljnjih potreb dovolj zgovorna je senatna zbornica včeraj izrazila mnenje, da soglaša s sklepom poslanske zbornice.
Mnogi vidijo v tem preobratu tudi nekaj drugega. Polemika v zvezi z »načrtom SST* se je razvnela verjetno prav ali vsaj tudi zaradi tega, ker določeni ekonomski krogi ZDA vidijo v obnovitvi «načrta SST* nekakšno poživilo za ameriško gospodarstvo, nekakšen pripomoček za dvig dolarja, za zmanjšanje brezposelnosti, skratka proti raznim težavam, ki jih kaže ameriško gospodarstvo. Nekateri vidijo v tem tudi nov politični moment, kajti Nixon je bil pred časom obljubil, da bo »načrt SST* izpeljal in sedaj na-I merava držati besedo. Prav gotovo je res, da izvedba »načrta SST* še ne pomeni dokončne rešitve vseh problemov, ki jih kaže ameriško gospodarstvo, toda poživitev dejavnosti omenjenih dveh družb bi pomenila močan stimulans za ostala ključna podjetja.
Ko že govorimo o poživitvi ameriškega «načrta SST*. to se pravi načrta za ameriško nadzvočno potniško letalo, bomo zabeležili še vest iz Pariza, ki pravi, da je njihovo veliko nadzvočno letalo »concorde* izvedlo svoj prvi avtomatični pristanek. Iz krogov «concorde» nadalje pravijo, da bo 25. t.m. letalo »concorde* izvedlo svoj prvi polet iz Evrope in sicer v Dakar.
V srednjeveški Evropi je rodovine krailjev spremljalo veliko razkošje, tako razkošje je bilo značilno tudi za cerkveno oblast to za vrh te oblasti: papeže. V sedanjem času, ko se cerkev modernizira. ko naij bi se vrnila k starokrščanski preprostosti in ko se v Vatikanu dogajajo stvari, ki se doslej še niso dogodile, vzemimo kot primer stavko nekdanje švicarske garde, so dokazi o blišču in razkošju prejšnjih dob, pa tudi sedanjega časa še ohranjeni.
Ohranjeni so v vatikanskih zakladnicah, kamor nepoklicanim vstop ni dovoljen ln zato vlada ozračje tajnosti in skrivnostnosti. Renesančne osebnosti so bile znane po poveličavantju samih sebe, tej značilnosti pa se tudi papeži niso znali odtegniti. Znan Je primer papeža. Julija II., ki je že leto dni po svojem imenovanju, naročil Michelangelu svoj nagrobni spomenik, po osvojitvi Bologne pa je Istemu umetniku naročil lasten bronasti kip. Ker pa nd mogel prenesti, da bi po njegovi smrti delali z njegovim za poslednjo pot bogato okrašenim truplom isto kot so delali z njegovimi predhodniki, to se pravi, da bi ga neznanci ali vsaj tako imenovani neznanci okradli, je natančno določil vse podrobnosti ža svoj pogreb in odvijanje svečanosti ob tem pogrebu. Ta navodila je narekoval svojemu tajniku celih 16 dni pred svojo smrtjo. Prav temu papežu pa se je zgodilo, da so mu neznanci, ki so morda bili celo njegovi nasprotniki, prizadeli veliko gorja zaradi njegovega samoljubja, ko so mu dan pred njegovo smrtjo ukradli papeški pečat, s katerim naj bi podpisal nekaj zadnjih določil. Zadnji dan svojega življenja je bil torej ta papež, ki so se ga vsi bali, brez papeške oblasti, na katero je polagal tolikšno važnost.
Razkošje je vladalo v cerkvi do Leona X., ki Je potrošil med svojim papeževanjem veliko denarja, ki so mu ga posodili znani bankirji predvsem iz Firenc. Kasneje se je stanje izboljšalo v Avignonu, kjer so cerkveni upravitelji izkoristili priložnost za to, da bi povečali bogastvo cerkve; sicer pa je res, da so morali večino tega bogastva pustiti v Franciji, ko se je papeški sedež vrnil v Italijo.
Od srede trinajstega stoletja dalje pa so razni kardinali že začeli tekmovati med seboj, kdo bo dal zgraditi bolj razkošno palačo. V teh palačah so kopičili razne umetniške in manj umetniške drage predmete. Šele ob koncu 16. stoletja je začenjal Vatikan dobivati sedanjo podobo, to se pravi veliko število muzejev in muzejčkov. Muzeje so dali graditi papeži sami, vendar predmeti, ki so zbrani v teh muzejih, skoraj ničesar ne povedo o zgodovini cerkve. Bolj je mogoče spoznati to zgodovino v nekakšnih vatikanskih »skladiščih*, kjer so nakopičene stolice, preproge, naslanjači, postelje, mize in cela vrsta druge šare, ki ni več za uporabo in tudi ne ustreza več sedanjemu okusu, vendar jo ob nekaterih priložnostih še vedno upo-
bilo delo več desetin uradnikov, ki imajo nalogo, da vse nabrano ka-talogirajo in uskladiščijo.
Nekatere predmete si lahko ob« činstvo ogleda, tako n.pr. tiste, ki so razstavljeni v muzeju kočij, ki ga je ustanovil Pij XI. Med kočijami so tudi razne nosilnice, ki so jih odpravili, ko so v Vatikanu namestili dvigala. Poleg nosilnic so tu še posebne stolice, na katerih so pri posebnih svečanostih nosili papeža med ljudstvom. Kot je znano, se je taki prenosni stolici papež Janez XXIII. odrekel, papež Pavel VI. pa se je še vedno poslužuje. V tem muzeju so še posebne pahljače na dolgih držalih, ki so bile narejene iz nojevih peres in so jih posebni uslužbenci lagodno majali nad papeževo glavo po orientalskem načinu.
Toda v teh »skladiščih* niso samo predmeti, ki spominjajo na zgodovino Vatikana glede na navade, ki so bile od časa do časa v modi, v njih so tudi predmeti, ki spominjajo na posebne dogodke, številni darovi, ki so sicer drago-
(Nadaljevanje na 6. strani)
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Letošnja
kolektivna
prvomajska
rahljajo. V teh »skladiščih* je do-
""""""""""""........"......''»»■»Miiiiiii.iiiiiim.iu.ii.m,..........„„„„„„„„........„„„„„„.................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes -------------------------------------------------------------
se ničesar ne lotite, ne da bi prej vse natančno proučili S potrpežljivostjo boste premagali vsa nasprotovanja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Sreča sama po sebi ne rešuje vsega, treba jo je znati tudi ustrezno izkoristiti. Prijeten večer v domačem krogu.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dan je posebno primeren za rešitev nekaterih zahtevnih vprašanj. Seznanili se boste s simpatično osebo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Polni boste energije, vendar obstaja nevarnost, da bi jo razdajali po nepotrebnem. Skušajte se otresti svoje osamljenosti.	I
HOROSKOP
vprašanje vam bo povzročilo mnogo težkoč. Posrečilo se vam bo odpraviti nezaupanje drage osebe.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izkoristite sleherno priložnost, da si zagotovite spoštovanje. Ne vtikajte se v čustvene zadeve drugih.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Danes se vam bodo zdeli vsi problemi lahki. S svojim navdušenjem boste dvignili tudi moralo drugih.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
'uiuijannu.	tod 24.1U. do 22.:
LEV (od 23.7. do 22.8.) Neko | Današnji dan bo izredno ugoden
vse umetnike. Ne zavzemajte se za mnenja, ki niso vaša.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nadaljujte s svojimi napori, da bi izboljšali vzdušje na delu V denarnih zadevah bodite orevidni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Na razpolago so vam vsi elementi, da bi sprejeto nalogo ugodno rešili. Zavrnite tiste, ki se vam prilizujejo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pokazali boste izredno ustvarjalnost na delu. Skušajte bolj vzgojno vplivati na najmlajše.
RIBI (od 20.2. do 20.3) Deležni boste presenečenja, ki bo zelo ugodno vplivalo na vas. Obnovili boste neko prijateljstvo.
Mnogo, morda celo preveč del je bilo predloženih tudi za letošnjo zmajsko razstavo», ki je v razstavni dvorani tCesare Sofianopu-lo». Prireja pa jo redno že nekaj let deželni sindikat likovne umetnosti. ob proslavi prvega maja. Številne nagrade privabljajo zlasti figurativno ustvarjajoče slikarje n take, ki skušajo to postati Razumljivo, da niso bila vsa dela na kakovostni višini. Zato je bilo ocenjevalcem predloženih le dvainšestdeset del, od preko sto postanih, med katerimi je bilo tudi nekaj kiparskih del.
Od slovenskih slikarjev so bili tu Silvester Godina, Deziderij Švara in Emil Primossi — Primožič, ki je bil tudi nagrajen. Zaradi izpada treh ocenjevalcev, naknadno dopolnjena žirija ni imela lahke naloge pri doseganju soglasnosti, da se je končno mogla odločiti, da je podelila odkupno nagrado Giovanmju Cucku, znanemu pravljično nad-stvarnemu slikarju '■aleidoskopična sarkastičnih podajanj sveta in ljudi. Gianni Blason je prejel prvo nagrado za romantično tihi gozd, Silvio Pagan pa za impozantno prikazane sestave tovarniškega kompleksa.
Med nadaljnjimi odlikovanci so bil4, še Sergio Micalesco za pokrajino Konkonela, Stifanic za bolj abstraktno kompozicijo, Comar4eva za skupino zaskrbljenih mladih vietnamskih ljudi, Cossulta za pomladno pokrajino, Persi pa za zanj povsem preusmerjeno že plastično podajanje lika.
Rot že omenjeno, prireditev privlačuje figurativne likovnike in še marsikatera njih slika bi bila vredna nagrade, ki pa jih to pot ni bilo veliko. Med temi naj omenimo Rina Gergoleta «Kraško pokrajino s sončnicami», Bruna Rive risbo «Kras», Colauttijevega *Liščka v gnezdu*, Švarovo sliko Gropade, Rigottijevo olje turobnega Krasa, nadalje Stenerjevega tSkavta*, Go-dinovo tPredmestje», Rozmanovo *Delo na polju*, Scaramellovo »Mater z otrokom*, Ariosovo »Jesen*, natančnega Pampaninija tKraško planoto* in ognjeno žareče platno mladega Velia Metamorfoza mesta*.
Zastopan je bil seveda tudi Strac-ca, vendar pa je pozornost ocenjevalcev privlačevala predvsem mala sličica domače zabave veselih pivcev, ki jo je naslikala še komaj znana naivna slikarka Kuch. Kot kiparji so bili nagrajeni Hirst, Balcone in Marussi.
MILKO BAMBIČ

'$E SVETINJA
V K AS A
"HllllllilllllllllllllUmiMlllillll PRVA KRIKA
H-v Vm ”v'm’ mladem gozdu, ki se je vlekel na vrh, jih ni nadleS°val. Med drevjem so ste potuhnili v grmovje in 'totiT0 °ddahnili. Ker so bili na smrt utrujeni, so s poinl-sapo. Preden so krenili naprej, so napolnili orožje
ec? ^>mb€-
!Vs>4 r,1 °krog sebe so slišali nemško govorico. Levo v ko-s® je prav tako slišalo govorjenje in trkljanje (LWij so v brezupnem položaju, v katerem pa Vojko \1 Slave. Kot trop preganjanih ovac so se vsi štirje grmovju.
VUfca0* n°vincev, ves posivel v obraz, je dejal obupano: «o* n.as bodo!» Drugi pa je takoj pristavil: «če nas t« Voj.ozjem, bo siab0 za nas.»
111 Travnikarjev sta se spogledala ker sta poznala ™ ^Prigovorov in videla novincema v srce. Strah pred Itoaisi	tega, da so se rešili, stopnjeval in jima od-
možnosti za življenje.
“e Vojko usekal naravnost v njun obup:
\kl. Piedasta, vaju bodo zaklali, preveč smo jih spodaj 'topj, Se prebijeta z nama, bosta ostala živa. Partizan se Stotom Nemcem v roke, ali sta razumela?«
\toikiu *la sta Povesila pogled Im se zgovarjaitt, da na to
P51 Je odredil’	>
((Prebijali se bomo skupno in drug drugega krili. Ce mislita kaj drugače, lahko takoj gresta!«
Molče sta prikimala, zdaj že ozdravljena, in se spustila za Vojkom in Travnikarjem, ki sta se že plazila po grmovju, vsak s svojo nemško ročno granato z držajem v ustih. Neopaženo so se privlekli do vrha hriba. Po centimetrih so se vlekli k črti ločnici.
Med drevjem so zagledali dva Nemca, ki sta molila glave čez rob. S Travnikarjem sta vrgla vsak po eno ročno granato. Ko sta eksplodirali, so se zagnali vsi štirje na rešilno črto. Navzdol so se valili drug za drugim in se prebijali skozi goščavo. Za njimi je tolkla strojnica. V grapi so se zbrali in popadali po tleh kot pobiti, vsi sivi v obraze, brez sape in brez moči. Nad njimi je še naprej strahovito pokalo. Gorski lovci so gonili Orlova. Vedeli so, da so odrezani od čete. Vlekli so se naprej in prišli na kolovoz. Popadali so na kolena in do zadnje kaplje posrkali kalno vodo v kolesnicah. Za gozdom jih je čakalo strmo pobočje, ki se je vzpenjalo proti Ledinam, kjer se je borila brigada.
Ana se je tesno oklenila njegove roke, ki je s krčevito strastjo pritiskala v ramo kopito strojnice. Z žensko nežnostjo se je stisnila k njemu, kakor včasih, ko sta ležala skupaj. Zdaj se je počutila po dolgem času srečna kot še nikoli. Njegovo telo se je stresalo pod sunki orožja, vendar je ostalo trdno, kot prikovano na svoje mesto. Za izstrelke okoli sebe se nista zmenila. čeprav jo je Primož podil, naj se umika z Vojkovo skupino, je ostala pri njem.
Primožu se je zdelo, da doživlja nekaj, kar se je že neicoč, davno, morda v nekeip drugem življenju zgodilo. Votla bolečina mu je prešlnjala telo. Spodaj so bile zelene postave vse bliže in tudi vse več jih je bilo. Obrnil se je proti pomočniku in mu zakričal, naj mu da municdjo. Fant je zgrbljen kot lisica v brlogu, siv obraz, vtikal v redenik zadnjo zalogo nabojev. Pomolil mu jih je in ga opozoril, da so zadnji. Zato jih Je Pri-
mož vložil s posebno ljubeznijo. Pograbil je ročico in sunkovito napel strojnico. Ko se je dvignil, je udaril snop krogel v prso-bran in mu brizgnil prst v obraz. Včasih so skozi vejevje prihajali klici in se zopet izgubljali.
((Primož, kličejo nas, da se umaknemo,« Je dejal pomočnik in se izgubljeno oziral za glasom.
«Kar skoči,« Je zavpil Primož in nameraval zaustaviti nemškega mitraljezca, ki se je prevrgel v njihovo bližino. Fant se Je pognal v strmino, po nekaj metrih pa Je zakrilil z rokami in se skotalil v jarek. Zbil ga je mitraljezec, ki se jim je priplazil v bok. Primož ga je pomeril in obsul z bobnečim rafalom. Videl je, da je zdrsnil za skalo, in odleglo mu je. že Je hotel potegniti strojnico k sebi, da bi z Ano skočila, ko ga je od čela proti ušesu zapeklo, kot bi ga nekdo krepko ošinil z bičem. Rahlo se mu je zameglilo in zdrsnil je v zaklon. V ustih je začutil okus po svoji lobanji. V glavi mu je rezko zvonilo, okleščeno drevo pa se je zavrtelo na sivem nebu, kot bi ga’ požiral vrtinec vode. Zdelo se mu je, da se nekam pogreza.
((Primož!« je kriknila Ana vsa iz uma. Videla je, kako se Je oprl na komolce in z obema rokama zgrabil za glavo. Med prsti se Je cedila svetlordeča kri in se razlivala po obrazu. Ko s® mu je čez čas vrnila zavest, je odprl oči in zagledal nad seboj žalostni obraz In obupane oči. Njene solze so rosile na njegov obraz kot pohleven odsev daljne pozabljene nežnosti ga je obhajal. Skušal se ji je nasmehniti tako prijazno, kot včasih materi, kadar je ležal bolan in ga je mučila vročica. Potem je spustil roko z rane na glavi.
«Ana, ali sl, ali se ml blede?«
«Jaz sem, Primož. Stran morava!«
Grenko se Je nasmehnil, ostra bolečina se je vrnila. Zato je spet zakril rano z roko.
((Primož, krogla te je oplazila. Takoj te obvežem!« Njene spretne roke so odprle torbico in že mu je položila prvi zavoj na rano, v nekaj trenutkih je bil obvezan.
((Primož, beživa od tod. Nemci prihajajo!«
«Ne. ne. Nikamor ne bova prišla. Kje so bombe?«
Dvignila se je in z občutkom krčevitega strahu zavpila:
“Primož, Nemci so se vsuli v gozd pod nama!«
Beseda «Nemcd» se mu je zavrtinčila v možganih ta bilo mu je, kot bi pozimi padel v vodo. 2ivalski nagon samo-ohrsnese j« povrnil. Vzpel se je na kolena, nabasal pripravljene bombe v žepe, zgrabil strojnico ta rekel: »Pojdiva'« Pla-zita sta se ob robu kotanje, Id so Jo branili, mimo mrtvih do gosčavja. Tu je Primož vrgel strojnico čez rame, podal dekletu roko ta se prebijal z njo v strmino. Bila sta že precej visoko
« j® V°jko s svojiml Pr®bdjal preko seno^ ,sta zaslišala N«nce nad seboj ta stok ranjenega nekje
nemdri11-! °tlJnila sta' Primoža Je zalil obup groze. Spodaj nemškiglasovi, nad njima nemški glasovi. Povsod rezka govo-
gledaf Ano*118 SldepetanJu teljusti lačnih psov. «Kam?» je pori*	b!^lm TU’ ** 86 hočeš predati,« jo je vprašal, ne
^	^aj-, "Jaz 88 ne h0™- Skušal se bom nekam za-
vleči ta pričakal jih bom z bombami.«
«Jaz grem s teboj,« je dahnila.
V koritu, z goščavjem zaraščene grape, je zagledal neka! podrtih smrek in ob njih na kupu zložene veje. «Pojdi! Za! bila se bova.« Potegnil jo je za sabo ta plazila sta se po gr-
mOV£Lnavzdo1, dolder 86 nteta privlekla k deblom ta začela mrzlično razmetavati smrekovo vejevje, pod katero sta se skriia. Primož se Je tako zavlekel že pred letom dni na Jelo-80 kodih po njem, dobili pa ga niso. Skrita pod vejami, tesno stisnjena drug k drugemu, sta ležala ta čakala
“ hf1*	P° Srapi se Je lenivo odcejala voda,
sta kanalu drgetala od mraza ta strahu. Primož je iz žepa iz-rtekel dve bombi in Ji zašepetal: «Ce naju staknejo, sama ne h0™ ^rla->> Položila mu J® r°ko na usta. Nemški glasovi so se približevali ta spet so Jodlali. Primož je sklepal, da bodo šli po robeh grape ta da se Jim v goščavo ne bo dalo lezti. Vedel S la„N®mcd,	Posebnega veselja brskati po grmovju
ali dvigati vejevje, če ni za to posebnega povelja. Vsakdo ki prvi vtakne svoj nos v skrivališče Je gotovo izgubljen. z've-
,JT<86 J® Sponm11 ^ P88- W Je šel po smrt na njihove položaje. Ta bi ju gotovo staknil. Zdaj se je bal samo tega
PKiMORSKl DNEVNIK
DOSLEDNO S TEZAMI O <NASPROTNIH SKRAJNOSTIH»
V Vidmu je kvestura prepovedala obe napovedaui manifestaciji
Antifašistični odbor poziva vse svoje simpatizerje, naj bodo danes popoldne v sedežih svojih organizacij, da se vsekakor preprečijo po-skusi škvadristov, da bi šli na ulice - V Vidmu so vsi hoteli zasedeni
pokazale, da je do izgredov prišlo davateljevim izvajanjem in prikazo-
tudi po prepovedi podobnih manife stacij, zato pa bodo antifašisti o-stali aktivpo budni in v skupinah krožili po ulicah, tudi ponoči.
Tudi v drugih mestih v deželi se napetost ni polegla. Antifašistična mobilizacija, ki so io oklicali krajevni odbori, se nadaljuje, tudi zato, da se preprečijo vsakovrstna izzivanja v okolici. Gorici. Pordenonu ali v Trstu.
Predavanje Magajne o hruški ohceti v Repnu
Mario Magajna, ki je že v nekaterih prosvetnih društvih predaval o Krasu s prikazovanjem diapozitivov s kraškimi motivi in s prizori s kraške ohceti, je v četrtek zvečer obiskal Repen. Za to priložnost je svojo zbirko diapozitivov še spopolnil. V dvorani pri Križmanu se je zbralo zelo velijco število ljudi, ki so z velikim zanimanjem in zadovoljstvom sledili pre-
vanju cele vrste res lepih diapozitivov, zlasti še, ker so se na platnu prikazovali njihovi domovi, vinogradi in druge lepote njihovega Krasa. Posebno pa so navzoči sledili z živahnimi komentarji prikazovanju lepih prizorov s kraške ohceti, saj je marsikdo od navzočih zagledal na platnu tudi sebe.
V začetku je Pavel Colja pozdravil predavatelja v imenu domačinov in poudaril, da Mario vseh šestindvajset povojnih let skrbno spremlja s svojo kamero številne dogodke iz našega življenja in dela, s čimer si je pridobil mnogo spoštovanja, poznanstva in prijateljstva po vseh naših krajih. Ob zaključku predavanja pa se ie predavatelju zahvalil v imenu vseh občanov re-pentabrski župan Guštin.
Sa koncu je predsednik zadruge *Naš Kras» Egon Kraus opozoril navzoče, da se bliža čas letošnje kraške ohceti, in jih prosil, naj že sedaj mislijo na to in začnejo s pripravami, da bodo tudi letošnje prireditve lepo in še lepše uspele.
Videmski trikoloristični shod je bil prepovedan. Kvestura je, dosledno s teori jami o nasprotujočih si skrajnostih, prepovedala istočasno tudi antifašistično protimanifestu-cijo.
Prepoved so predstavnikom part! zruiske zveze ANPI sporočili včeraj zjutraj na kvesturi, nakar je vdemski antifašistični odbor sklenil sicer jdpovedati napovedano protimamfestacijn, pozval pa ie delavce, mladino in vse antifašiste sploh, naj bodo od 15. ure dalje v sedežih strank, organizacij in sindikatov, da z odločnim posegom takoj v kali zatrejo vsak poskus škvadristov, da bi — kljub prepovedi — uprizorili svojo manifestacijo.
Kvestor dr. Fatigati je o prepovedi izdal zelo kratko sporočilo, v katerem pravi, da je sklenil prepovedati obe manifestaciji »zaradi javnega reda s..
Predstavniki obeh taborov so nato dali svoje izjave. Vsekakor gre poudariti, da so prepoved obeh zborovanj pričakovali vsi, posebno pa še po izjavah tajnika videmske KD Santuza. ki je v dokaj me glenem slogu dejal, da ie treba prepovedati trikoloristično zborovanje in protimanifestadjo. ki predstavlja reakcijo na to izzivanje.
General Cabassi, ki predseduje ta-kozvanemu »trikolorističnemu odbo-ru», se je pritožil zaradi prepove-
di in pozval simpatizerje, naj »dajo |	•
SS1/?rW S!’.«, so morah soditi mrtvecu...
brzojavke videmskemu prefektu in notranjemu ministru Restivu.
Predsednik videmske ANPI Vin centi je povedal, da je napovedana antifašistična manifestacija bila izraz solidarnosti vsega prebivalstva z vojsko, ki je dolžna ščititi u stavne pravice. ANPI je opozorita vse svoje organizacije, da se dežurna služba po mestu in straženje sedežev nadaljujeta.
Včeraj popoldne je videmski protifašistični odbor izdal tiskovno sporočilo, v katerem ugotavlja, da je siplošna mobilizacija furlanskih in tržaških antifašistov preprečila izzivalni shod. ki bi se lahko izrodil v nebrzdano škvadristično nasilje.
Protifašistični odbor je ponovil vsem svojim simpatizerjem poziv, naj bodo ob 15. uri pripravljeni v sedežih delavskih zbornic, kulturnih krožkih, sedežih strank in gibanj, da se vsekakor prepreči vsakršen izbruh fašističnega nasilja.
Poziv so podpisale sledeče organizacije in stranke: združenje de nortirancev ANED, partizanska zve-za ANPI. AP »Osoppo*. ANPPIA.
Odbor za proslavo ustanovitve partizanskih področij v Kamiji in Furlaniji, delavska zbornica CGIL, Zveza za krajevne avtonomije, KP1,
PSI PSIUP, neodvisni socialisti M SA. ZKMI, FGS - PSI. MG - PSIUP in aklistična mladina.
Napetost v Vidmu, kljub prepovedi škvadrističnega zborovanja in izjav generala, ki predseduje samo zvanemu odboru «trikolorističnih > prijateljev vojske, vseeno narašča.
Znano .je, da je iz drugih italijanskih mest prišlo na stotine plačancev, saj so vsi hoteli zasedeni in so v njih zbrani ljudje, za katere bi res težko trdili, da so turisti Milana
GORIŠKI DNEVNIK f
ZA ŠOLO-SPOMENIK V CERKNEM
Nastop Števerjancev in Doberdobfcv jutri v Cerknem in v Idriji
Zahvala prosvelurjcv <tBriškega griču»
V okviru napovedanih skupnih akcijo, s katero je vzbudil večje koncertov prosvetnih društev »Briški zanimanje javnosti za svoje pro-grič* iz Števerjana in »Jezero* iz bleme in potrebe pri izvajanju svojega socialnega programa v korist potrebnih učencev. Tokrat se patronat ponovno obrača na vse državljane, posebno pa na ustanove, predstavnike oblasti, v prvi vrsti pa na starše, ki imajo svoje otroke v obveznih šolah, da bi nudili tej ustanovi svojo materialno in moralno pomoč.
Predsednik patronata učitelj Ser-gio Fasiolo se v imenu vodstva zahvaljuje, vsem, ki so se doslej odzvali pozivu za sodelovanje. Med temi je tudi učiteljstvo raznih šol, med njimi naj navedemo slovenske šole v Pevmi, Ul. Croce, v Podgori, v Štandrežu itd. Dalje se zahvaljuje tudi raznim podjetjem in posameznikom, ki so s svojimi prispevki podprli ustanovo ali postali njeni dosmrtni ali podporni čani.
uiiuiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiHiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiniiiiiiiiiiiiii
VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM
Zaradi sodnega dlakocepstva
Šele na včerajšnji razpravi so sodniki zaradi ob-toženčeve smrti sklenili prekiniti sodni postopek
Da se sodniki morajo ubadati z mrtveci, ni nobena novost. Primer pa postane zanimiv tedaj, ko so sodniki prisiljeni soditi mrliču, ki leži pod rušo že dva meseoa.
žrtev takega «birdfcratakega » sodnega postopka, da uporabimo zelo posrečen izraz nekega italijanskega dramatika, je postal 39-letni Milančan Glorgio Testi, ki je prve dni meseca, avgusta predlanskim prišel preživet počitnice v .Jugoslavijo sredi meseoa pa, potem ko je dodobra napolnil svojo lovsko bisago, sklenil, vrniti se domov.
Bilo je 15. avgusta lani, ko je Te-sti privozil s svojim kromiranlm in blesketajočtan se avtom 124 šport do obmejnega prehoda pri Škofijah In po običajnih obmejnih formalnostih že hotel speljati dalje, ko sta ga dva flnancarja povprašala, kaj ima v avtomobilu. Moški jim je zetlo vljudno odgovoril, da se bavl z lovom in da ima v prtljažniku avtomobila razno divjačino ter celega srnjaka.
Bilo je dovoli), da sta moža postave povabila Testija, naj Izstopi lz avtomobila ter ga pospremila v policijski urad na obmejnem prehodu. Tu je Milančan energično protestiral in zahteval, naj ga Izpustijo ter naj mu vrnejo divjačino. Fi na.nca.rju, ki ga je zaslišal, je še povedal, da obmejni organi imajo dolžnost poučiti oziroma opozoriti lovce pri Izhodu lz države na to, da morajo ob povratku prijaviti ko-Izkušnje iz Rima in Milana so Mčino ulovljene divjačine. Tega pa
..................................
VČERAJ NA MINISTRSTVU ZA OBRAMBO V RIMU
Ministru Tanassiju predočeni problemi vojaških služnosti
Služnosti zavirajo razvoj kar 143 deželnih občin - Prizadetim prebivalcem naj se izplačajo ustrezne odškodnine
Obrambni minister Tanassi je vče-1 socialdemokratski prvak dr. Loren-raj v Rimu sprejel podpredsednika zo Fogher. Izrazil je prepričanje, deželnega odbora Mora, odbornika 1 da mora temeljiti funkcionalna m industrijo in trgovino Dulci ja zdravstvena preosnova na načelu za industrijo m	združitve obstoječih ustanov in na
načelih preventivnih ukrepov, zdravljenja in rehabilitacije.
ni vedel In prav zato brez kakršnihkoli obotavljanj izjavil finamoarje-ma, ki sta ga ustavila, da hrani v prtljažniku avtomobila divjačino.
Vsak zagovor pa 'je bil zaman In tako je moški moral romati na sodišče. Sodni postopek proti Testi ju je bil že v teku, ko Je tržaško kazensko sodišče prejelo od milanskega prizivnega sodišča obvestilo, da je Testi dne 24. marca letos nenadoma umrl. Ker pa je bil, kot rečeno, 9odni postopek proti moškemu že v teku, obvestilo o njegovi smrti pa Je prišlo v Trst mesec dni kasneje, točneje 15. aprila letos, so sodni organi, kot je to običaj, vpisali proces proti moškemu v reden mesečni seznam razprav.
Včerajšnja razprava pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Ligabue, tož. Brenči, zapis. Strip-poll) je bila kajpada kratka, saj so sodniki takoj sprejeli bodisi predlog javnega tožilca, kakor tudi u-radmega branilca odv. Padovanija po prekinitvi sodnega postopka zaradi... «smrti kršilca)).
Doberdoba, bodo prosvetarji obeh društev imeli jutri še dva koncerta z namembo čistega dobička za gradnjo šole - spomenika v Cerknem Popoldne bodo nastopili v Cerknem in zvečer v Idriji.
Udeležence opozarjamo, da odhaja avtobus iz Doberdoba v nedeljo zjutraj ob 11. uri. Ob 12. uri pa odhaja z Bukovja v Števerjanu. U-deleženci naj bodo točno ob določeni uri na zbirališču.
Odbor prosvetnega društva »Briški grič» v Števerjanu se, po zaključku prvomajskega praznovanja, ki je bilo letos združeno s 30. obletnico ustanovitve Osvobodilne fron-te slovenskega naroda, prav lepo zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali ali pripomogli k uspehu letošnje prireditve.
Posebna zahvala gre odboru vinogradnikov iz Števerjana in z 0-slavja, fei je tudi letos, z uspešno vinsko razstavo, pripomogel k večjemu uspehu praznovanja. Prav lepo se odbor društva zahvaljuje dr. Alešu Beblerju in sen. Gianfrancu Marisu za prvomajska govora. Zahvala gre tudi pevskemu zboru tJezerot iz Doberdoba ter godbi *Kras» iz Doberdoba, kotalkarjem društva *Polet» z Opčin ter baletni šoli iz Solkana.
Istočasno se društveni odbor zahvaljuje vsem, ustanovam in podjetjem, društvom ter posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli k velikemu uspehu orientacijskega pohoda. Posebna zahvala za darovane pokale Slovenski kulturno - gospodarski zvezi, števerjanski občini, pokrajinski upravi, Primorskemu dnevniku, tvrdki IRCO bratov Komjanc iz Števerjana, tvrdki Ter-pin iz Gorice, zadružni kleti Dobrovo, Slovenski prosvetni zvezi, Pokrajinski turistični ustanovi in Kmečki zvezi.
Odbor društva tBriški grič» se zahvaljuje števerjanskemu županu Stanislavu Klanjščku za njegovo prisotnost na letošnjih prireditvah ter drugim zastopnikom krajevnih oblasti, društev, ustanov, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu prireditve.
Prošnje za učiteljske namestitve
Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča vsem prizadetim, da je podaljšan rok za vložitev prošeijs za stalne in začasne namestitve šolnikov do 5. junija t. 1.
Svečana otvoritev prehoda v Solkanu
Ob prisotnosti predstavnikov druž-beno-političnega življenja Nove Gorice ter povabljencev iz Gorice, med katerimi smo opazili načelnika obmejne policije dr. Vollona ter načelnika carine dr. Mastropasque, je predsednik skupščine Nova Gorica Rudi šimac včeraj opoldne svečano izročil namenu preurejeni prehod druge kategorije na Solkanski cesti. O njegovem pomenu je
spregovoril načelnik za gospodarstvo v občinski skupščini Svito Vižintin, ki je poudaril, da takšen prehod povečuje propustnost meje, ki danes ne predstavlja nobene zapreke več. Velike težave pa nastajajo zaradi motorizacije. »Ti razlogi nam narekujejo modernizacijo in odprtje novih prehodov, da bi ljudem omogočili ugleden in dostojen prehod meje*.
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
in odbornika za načrtovanje Stop-perja, ki so mu prikazali problem vojaških služnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Predstavniki deželnih oblasti so naglasili, da .je problem vojaških služnosti posebno težak na tem obmejnem področju, saj služnosti zadržujejo gospodarski razvoj kar 143 izmed 219 oo-čin, kolikor jih šteje Furlanija -Julijska krajina. Zaradi vojaških služnosti se namreč industrijska podjetja izogibajo prizadetih občin: v njih .je tudi nemogoče opravljati prepotrebnih kmetijskih preosnov, pa tudi turistične pobude ne mo rejo Priti do pravega izraza.
Na sestanku so razpravljali tudi o potrebni preosnovi obstoječe zakonodaje, in v tej zvezi omenili zlasti ustrezna predloga, ki sta ju svoj čas vložila poslanca Bressani in Ceccherini. Predstavniki deželne uprave so predočili ministru potrebo po olajšanju vojaških služnosti v skladu z zakonom štev. 180 iz marca 1968. leta, po izplačilu predvidenih odškodnin prizadetim lastnikom nepremičnin in po sprejetju osnovnih sklepov, po katerih naj bi deželnemu prebivalstvu zagotovili vsaj delno gotovost glede problemov, povezanih z vojaškimi služnostmi.
Minister Tanassi je zagotovil, da se bo pozanimal za rešitev pri kazanih problemov, in to tako na upravni kakor tudi na zakonodajni ravni, vendar ie v tej zvezi naglasil obveznosti, ki jih ima Ita lija do svojih zaveznikov in do drugih evropskih držav.
V krožku G. Saragat pri Sv. Ani je o zdravstveni reformi predaval
Motociklist podrl žensko iz Krogel]
V tržaški bolnišnici so davi nudili prvo pomoč 56-letni Ani Palčič vd. Franza iz Krogelj št. 30 zaradi poškodb, ki jih je dobila, ko jo je med prečkanjem podrl mlad motociklist. Pripetilo se je na trgu Vico. Palčičeva .je prečkala cestišče po prehodu za pešce, ko je nenadoma privozil 17-letni Claudio del Monte iz Ul. Giulia 10 s svojim motorjem. Sicer je skušal zavreti vozilo, bilo pa je prepozno in Palčičeva st je ob padcu na da poškodovala levo nogo. Zdraviti se bo morala skoraj 10 dni.
Zaradi nenadne slabosti mladenič padel z motorja
Nerazumljiva nesreča se je pripetila davi v Ul. Grego. Po ulici je z motorjem mimo vozil 19-letni radiotehnik Sergio Ohlen. Verjetno zaradi nenadne slabosti se je mladenič nenadoma prevrnil. Navzoči so se mu takoj približali in tele; fonirali Rdečemu križu. Bolničarji so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 15 dni zaradi udarca v glavo in raznih ran po obrazu. Mladenič je popolnoma izgubil spomin.
PSIUP komentira ministrov odgovor
Pokrajinsko vodstvo PSIUP je izdalo tiskovno poročilo, v katerem komentira odgovor prometnega ministra Viglianesija glede zahteve po ukinitvi funkcionalnih avtonomij gleda operativne obale pri papirnici v štivanu. V poročilu je rečeno, da je ministrov odgovor jasna odklonitev in pomeni podporo taki avtonomiji, ki bo dala prednost tovarni Timavo tudi pred drugimi tovarnami te vrste, obenem pa prizadela pristaniščnike v Portorose-gi in tržiško gospodarstvo na splošno. Zato poročilo poziva socialne sile in javnost naj se odločno u prejo taki škodljivi rešitvi tega problema.
Šolski patronat se zahvaljuje
Kot smo že poročali, je šolski patronat v Gorici začel letos s širšo
Fantastična zgodba vinskega brata ki je vdrl med polnočnico v cerkev
Kolesar je zavozil na levo naravnost v avto
Vižintin je nadalje omenil, ko je s svojimi 13 milijoni Pj hodov v lanskem letu predod v h ^ dolini postal ozko grlo ter 8a ^ treba razbremeniti s spretne ^ kategorije ostalih prehodov, os. jih usposobili za promet s P° bj mi listi. Posebno solkanskega f morali prekategorizirati, saj l ^ lanskem letu šlo prek njega s P j pustnicami milijon oseb in Iti
raJi
milijona vozil. Podobno bi 01 ^ ravnati tudi s šempetrskim, Wc f lani zabeležili (seveda samo s P y pustnicami) 1,3 milijona Pre” jj), oseb ter 625 tisoč prehodov v, Od celotne naložbe v viši™ ^
lodjcti'
Pred okrajnim sodnikom v Gorici dr. Mangonijem se je zagovarjal na zadnjem zasedanju med drugimi tudi 46-letni Jožef Murovec, brezposelni delavec iz Gorice, ki ima svoje bivališče pri gostilni »Al buon Furlan* v Ul. S. Gio-vannd. Policija ga je prijavila sodišču, ker je lani prav na božič nekaj po polnoči vdrl v cerkev v Ulici Ponte del Tomane ter tam kar med polnočnico začel kričati in zmerjati kaplana Giuseppa Co-cino in prisotne vernike ter tako motil cerkveni obred. Kaplan je telefonsko obvestil policijo, ki je takoj., prišla in |odpeljata vroče;, krvneža in kot so ugotovili, tudi precej vinjenega motilca svečanosti, na hladno.
Pred sodniki se je obtoženec zagovarjal s precejšnjo dozo fantazije. Priznal je sicer, da .je tistega večera pospravil kar poldrugi liter vina in da se je precej «okrogel» odpravil peš po cesti. Kar naenkrat pa da je iz nekega obcestnega grma skočil konj z bradatim konjenikom pred njega na cesto. Jezdec mu je celo ukradel 1500 lir. Ker se je spričo nenadnega napada ustrašil in na njegovo klicanje na pomoč ni bilo nikogar blizu, se je razjezil in še ves prestrašen zlo mil ključavnico pri vratih ter se zatekel v cerkev.
Njegovo razlago dogodka pa je sodnik vzel s pridržkom in ga obsodil na globo 30 tisoč lir in pla-
čilo sodnih stroškov. Branil ga je odv. Battello.
Pri drugi razpravi se je zagovarjala 29-letna strojepiska Ernesta Campanati iz Gorice, Ul. Catterini 21, ki .je dne 26. septembra lani v Ul. Roma z avtom mini mdnor, ki je bil last trgovca Egiča Wik-lerja, podrla kolesarja 63-letnega Rajmunda Prinčiča iz Gorice, Ul. Giustdniani 25. Prinčič je pri padcu s kolesa dobil poškodbe ter se je moral zdraviti 40 dni v bolnišnici.
Policaji in sodniku na razpravi je obtoženka izjavila, da je vozila zmerno in previdno ter .je hotela -prehiteti ..kolesarja, na. j*>ti _nn>ti Trgu Municipio, ker je bilo na široki cesti dovolj prostora. Nenado ma pa da je kolesar, ki je precej kolebal, zavil na levo in treščil v njeno vozilo ter padel z navedenimi posledicami. Ker so tudi neka tere priče potrdile njene izjave, je sodnik obtoženko oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Zagovarjal jo je odv. Cossa.
Drž. tož. odv. Blessi; sodnik dr. Mangoni; zap. Magda Massi.
pade 15. junija. Podrobnejša pojasnila pri upravi splošne bolnišnice v Gorici, Ul. Vittorio Venelo 171.
Knjižni dar za sovodenjsko biblioteko
Milanska založba Longanesi je pred dhevi poslala sovodenjski občinski knjižnici, na posredovanje grofa Paola Caccia Dominionija, 50 knjig. Te imajo v glavnem leposlovno vsebino. Sovodenjska občinska uprava se za lep dar občinski knjižnici lepo zahvaljuje založbi, še posebno pa grofu Caccia Dominioniju, ki vsestransko kaže svoje zanimanje za potrebe sovodenjske občinske skupnosti.
SPET NOVA ŠTEVILKA REVIJE «SREČANJA»
Uiailta knfadtoui
TRSI • Ulica sv Frančiška 20 ■ Telefon 61-792
Po kratkem presledku je izšla nova, 28. številka novogoriške revije «,Srečanja». Izdali so jo tik pred proslavo stoletnice »Soče*, ki je bila v soboto v Novi Gorici. Tej stoletnici je posvečen tudi uvodnik, ki ga je napisal Branko Marušič, neutrudni raziskovalec goriške zgodovine.
Zanimiva je analiza Marka Rozmana o Titovem obisku v Italiji. Marko Rozman je Goričan, v jugoslovanskih novinarskih krogih je u-gledna osebnost; dolgo vrsto let je živel v Beogradu, sedaj je v Ljubljani glavni urednik slovenskega televizijskega dnevnika. V svojem članku se Rozman dotika tudi vprašanj narodnostnih manjšin. Takole pravi: *Popemben prostor v skupnem sporočilu je dobilo vprašanje narodnih manjšin. Dejstvo, da sta dve vladi ,pripravljeni zagotoviti etničnim manjšinam kar največjo zaščito' pomeni v dolgoletnem boju za uveljavitev pravic naše dokaj številne manjšine v Italiji velik napredek. Saj s tem dve državi ne priznavata samo pravico manjšine,
iiiiiiiiuaniiiimiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiii
Trčila sta furgon in avto:
ranjena ženska na pločniku
N h križišču med ulicami Matteotti in Manzoni sta davi trčila avto vrste »fiat 600» in manjši furgon vrste »ape*. Voznika se nista poškodovala, pač pa je dobila precej hude poškodbe 80-letna Anna Botter vd. Baldinelli. ki je mirno stala na pločniku, ko se je nanjo prevrnil »ape*. Žensko so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo za dobo 10 dni sprejeli na nevrokirur ški oddelek zaradi udarcev in odrgnin po rokah in nogah ter po obrazu.
Prometna policija Je na osnovi izjav obeh voznikov ugotovila, kako je prišlo do nesreče. 69-letni Vittorio Fumani iz Istrske ulice št. 27 je vozil po Ul Manzoni, iz Ul Matteotti pa je prav tedaj privozil 24-letni Elio Giacca iz Ul. Dignano št 8 s furgonom. Giacca je sicer imel prednost, Fumani pa ga ni zegledal pravočasno in trčenje je bilo
da lahko svobodno izraža svojo nacionalno bit, marveč tudi svojo obvezo, da bosta to manjšino ščitili.
V času hitrih asimilacijskih tokov je takšna zaščita še posebno pomembna in predstavlja konstruktiven, demokratičen in resnično vsebinski način reševanja tega izredno pomembnega in kočljivega vprašanja. Zlasti je to vprašanje pomembno za Slovenijo, saj velik del slovenskega naroda živi zunaj matičnih meja. Toda s tem nikakor ne mislimo reči, da je to le problem Slovenije in slovenskega naroda. LR Slovenija je integralni del jugoslovanske skupnosti narodov in kakršnekoli teorije o lem, da to ne zanima ali pa ne prizadene tudi ostalih narodov Jugoslavije, so nesprejemljive in škodljive. To nedvomno vodi k parcializaciji osnovnega interesa jugoslovanske skupnosti in ogroža njen obstoj, njeno državno enotnost — popolno suve renost in ozemeljsko celovitost.»
Sociolog Marjan Tavčar razpravlja o odgovornosti posameznikov in skupin v ustanovah, organizacijah in podjetjih. Izpod njegovega peresa je tudi spis o perspektivnem delovanju goriškega sociološkega inštituta.
Razgovor z Jožetom Babičem ob javlja Aleksij Pregare, Janez Mesesnel pa piše o umetniški interpretaciji sožitja v grafikah Vladimirja Makuca. Primorski rojak Stanko Zimic, ki živi v Ameriki, je objavil spis o tradiciji in prenovitvi v španski renesansi. Peter Krečič objavlja spis o goriškem slikarju Lojzetu Spazzapanu, zanimiva nismo ljubljanske policije o našem slikarju Ivanu Čargu pa objavlja Tone Zorn. Še zapis o razstavi grupe «U» v gbriškem Katoliškem domu in o razstavi umetniške fotografije podgorskega rojaka Petra Kocjančiča v novogoriškem salonu Meblo, pa je revija zaključena.
V tej številki je bilo tudi objavljeno kazalo vsebine zadnjih štirih številk. V primerjavi s prejšnjimi zvezki sta zadnji dve številki Srečanj izšli v manj zajetni obHtei.
Kmalu nov asfalt na cesti Bukovjc-Grojna
Pred nekaj dnevi so na štever-janskem županstvu oddali podjetju CaJcisonoo iz Za,graja dela za asfaltiranje oeste Bukovje - Grojna. To cesto je števerjanska občina asfr»-tirala s sipalmobitom že pred leti; bila je to prva asfaltirana cesta v občini. Zaradi velikega prometa se je cestišče pokvarilo, medtem pa so bile na področju števerjamske občine na najmodernejši način asfaltirane številne druge oeste.
Dobili so zagotovila, da bo podjetje oesto asfaltiralo v najkrajšem času. Oestnogradbema podjetja so se v zadnjih mesecih z večjo vnemo lotila tudi manjših del, ker imajo sedaj malo naročil zaradi krize na gradbenem področju. S to cesto sl bodo šbeverjanci zagotovili boljšo povezavo z Gorico.
Iz goriške bolnišnice
Prejšnji večer nekaj pred 20. uro so sprejeli za 30 dni na zdravljenju v splošni bolnišnici v Gorici 32-letnega Cvetka Jericija iz Podsabo-tina št. 17, ki so mu zdravniki u-gotovili večkratni zlom na nogi. Jerici jo je padel z mopedom, ko se je vračal domov po cesti iz Pevme.
Ob 23. uri pa so pridržali za 10 dni na zdravljenju 22-letnega Franca Bora iz Farre, ki so mu ugotovili udarec v lobanjo in rano na desni roki. Prvo pomoč pa so nudili 19-letnemu Egonu Peliconu, doma iz Sovodenj, ki sedaj stanuje v Far-ri in ki je dobil le manjšo poškodbo na levem kolenu ter bo okreval v 3 dneh. Oba sta se peljala s skuterjem iz Gradiške proti domu ter padla na nekem ovinku.
„...... . višini
milijonov dinarjev je prispeval* činska skupščina polovico, ^ stale polovice pa večji del nja uprava, nato pa še P1 Petrol, Grosist in Cestni sklad- j.
S temi sredstvi so zgradili «s J je in kabini, da bosta obvar ^ uslužbence pred vremenskim1 ^ prilikami. Zgradili so tripaS 1 cesto s semaforsko ureditvijo. kirišče, cestišče so nanovo 8 tirali, zgradili so kanalizacij0 parkovno uredili okolico. . jS Načelnik dr. Vollono nam tej priliki zagotovil, da so *ejjtev' brili načrte za sodobno ura j) prehoda tudi na naši strani 1 bodo z njihovim uresničeva u pričeli takoj, ko bodo PrerT1 še nekatere težave.
(Na sliki udeleženci pri otvoritvi prehoda v Solkanu)-
Razstave
Slikarsko razstavo novogod ^ slikarja Nedeljka Pečanca bo d prli jutri, v nedeljo 16. t jjll 11. uri v Ronkah v galenl1^; quercia». Pečanac je po rodu z svt)J ne, ima sedaj 43 let ter atelie v Novi Gorici. Prv',r\e J> 64. Imel je že številne razst* ma in v inozemstvu.
k vedno smeti pred šolo v Podgori
Pred časom smo v našem listu objavili sliko iz Podgore, kjer so bili videti kupi smeti na travniku pred osnovno šolo. Nekaj dni po našem protestu so občinski delavci travnik očistili. Sedaj pa so na tem travniku spet smeti, sicer ne v tolikšni količini kot pred mesecem dni. Nekateri domačini so nam povedali, da prinašajo ljudje na skrivaj v poznih večernih urah, smeti, ki jih puščajo na tem prostoru. Občinska uprava bi morala tako početje preprečiti. Istočasno pa bi morala po; skrbeti za redno odvažanje smeti tudi iz Podgore.
Dve granati v Grojni
Izvedenci iz Trsta, ki so jih poklicali orožniki iz Podgore. so v gozdu v Grojni odkopali in odpeljali dve srednjeveliki avstrijski granati, ki sta ostali tam še iz prve svetovne vojne. Granati so odkrili domačini slučajno, ko so čistili gozd.
VESTI IZ TRŽIČA
Največii davkoplačevalci v Tržiču
Občinski odbor v Tržiču je na svoji zadnji seji odobril seznam sprememb pri odmeri družinskega davka, ki ga .ie pripravila občinska davčna komisija. Spremembe se tičejo 4S9 davkoplačevalcev. V prvem seznamu je bil naveden naj-višji obdavčljiv dohodek 6 milijonov lir, na novem seznamu pa je navedenih kar 28 davčnih zavezancev z davčno osnovo nad 10 milijonov lir.
Na prvem mestu je Edda Wilmer s 25,000.000 davčne osnove, ter bo morala plačati 3,6 milijona družinskega davka. Sledi urar Anton Černigoj z 18,000.000, odv. Ginaldi s 17,000.000, zdravnik primarij Polac-co s 15,8 milijoni in gradbeno podjetje German Pin Romani s 15 milijoni davčne osnove.

VERDI 21.00:	Puccinijev*
«To®ca».	j7-l’
CORSO 17.15—22.00: «Stanz® -p palazzo delle imposte«, b- ^ gnazzi ln G. Moschin; 101 skopski film v barvah. „0' MODERNISSIMO 17.15—22.0«- ^ tre 1’Edeni), C. Jourden W mer; francoski tlim v mladini pod 18. letom P dan.
CENTRALE 17.30—21.30:	9
quista del West», J.
J. Wayne; kinemaskopsk1
barvah	vreo A
VITTORIA 17.00—21.30: «EC j J chč... le mogli degli aTT1 t(», • mia moglle sono mie arn,,j{i Alben ta B. Blake; »roef: v barvah, mladini pod 1 prepovedan.

Tržič
AZZLRRO 17.30: «Saco e Glan Maria Volonte in Fratello, cinemascope v EXCELSIOR 16.00: «Cornm9c(/ Perkins ln Orson VVelle5-
Natečaj za mehanika v goriški bolnišnici
Uprava splošne bolnišnice v Gorici je razpisala natečaj za mesto načelnika tamkajšnji mehanični delavnici. Rok za vložitev prošnje *a-
lz tržiške bolnišnice
V tržiški bolnišnici so pridržali za 40 dni 17-letno Glorio Toffolo iz Štarancana, ki so ji ugotovili zlOm desne stegnenice in druge po škodbe. Ko se je peljala proti do mu z mopedom, .jo .je podrl avtomobilist. 40-letni Raffaele Acqua-fresca iz Štarancana.
Prvo pomoč so nudili 63-letni Štefaniji Semolič iz Jamelj 23, ki ji je postalo slabo pa je padla in se ranila na desnem zapestju. O-krevala bo v 10 dneh.
Za 10 dni so pridržali 30-letnega Danijela Sfiligoja iz Ločnika, kateremu .je postalo slabo na delu v ladjedelnici nad dvema krovoma ladje v gradnji. Zaradi slabega zraka na delovnem mestu so ugotovili pri njem močno okuženje.
soope v barvah. PRINCIPE 17.30:	«Una
5K
con la pelle dl dona/>, , . ( Bolkan in G. Ferel,	/
SAN MICHELE 18.30:	J* ]Ct ,
Cleopatras, barvna s" ^ r Dodatek: «Io e l’altr0>>’
rel ln Oliver Hardy.
Nova Gorica	^
SOČA (Nova Gorica):	J
som*, angleški barvni 18- 111 20-
SVOBODA: «Mož z	<,»
ameriški barvni film lin 20.
RENČE: iiZlaita mladost«.
>V
rl	'j.
barvni film — ob 'j
DESKLE: «V prepadu st> . lljansko-španski barvni	j
193°- ^ ŠEMPAS: «Strast», šved8'" film — ob 19.30.
KANAL: Prosto.
PRVACINA: Prosto.
DEŽURNI LEKAB	f
V	GORICI
V Gorici je danes ',egt]r ponoči dežurna lekarn®
Korao	Iteaija 10, tel. 257 '	i
V	TRZICV	h
Danes ves dam ln Tržiču dežurna lekarna dir. G. Olivetti, Ulica *•
— tel. 73328.
DEŽURNA CVETbl^ /.
Juibri bo v Gorica odP. $ čarna VOIGTLANDER, v sto 3, tel. 2333.
h
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
15 maja 19/1
TENIS
V DAVISOVEM POKALU ^ MOŠKI ODBOJKARSKI D LIGI
P o prvem dnevu srečanja Jugoslovani na boljšem
^anulovič je gladko premagal Pietrangelija, drugi dvoboj P® so prekinili zaradi teme, pri vodstvu Jovanoviča
7a ®EB, 14. — Danes se ,je v mFf’relni začelo teniško srečanje ia ,>JuRos 1a-vijo in Italijo, veljavno _ avisov pokal. Kot smo že po sta za Jugoslavijo nastopila ulovič in Jovanovič, za Italijo tg sia iWala Pietrangeli in Panat-
vilnn	ie	Prisostvovalo	ste-
no o občinstvo. Vreme je bilo sonč Dovči1 i Pogina tempera tu— *- x-®cala napor	igralcev.
ia j^o.f sta se spoprijela najbolj-c® obeh ekip, Pietrangeli in r^ in kii ItaM-1«n l'e brvi servi-JnJ?, brez težav osvojil prvo igro. fcjnJ-ovanski prvak je prepustil na-s« s™ . tuc*> drugi »game*, ker boj ym Popolnoma vživel v dvo-l°vič njtret-ierrl spopadu je Franu natg	Pjetrangeliju servis in
servj ijonačil	stanje, ko	je	sam
rai. Igralca	sta bila v	tem	de
P|j„nu'0,vič - Pietrangeli 7:5, 8:6
J
“ panatta 6:0, 3:6, 8o	5:1 (pri tem stanju
°voboj prekinili zaradi teme)
11^U*”s*ovanska televizija bo pre-&la tekmo dvojic danes ob 15.
naiborv enakovredna. Prikazala sta ja. Tj86 vUdaree svojega repertoar-»»»j ^opiono sta bila na isti ravni,
veM	sva Dna na isu r,
Ro !e hil mJa.jša Splitčan . mtre.iši kot njegov tekmec.
mno-
Do-
•bačin •	" —	--------- —
- ».* to prednost izrabil in od-itab.ianu najprej servis in je
v*el
Pato
sa»n OSvoiil odločilno igro, ko ie P serviral.
lo (lrlnulovič je začel drugi set ze vil n®r°- S hitrimi napadi .je sprali rfProtnika v zagato in je ta-ia izvedel s 4:1. Kazalo .je že, ^Diaft^^PP b.mučen in v krizi. kuje Cln ie nekoliko popustil in iz-bost ! Pa-torotnik je izrabil priložili d0ve.r, ^enačil. Splitčan pa mu s« je °l' ^a bi osvojil seta. Znova igro -JPral in s svojo dinamično nasprotnika k predaji. bol0„ 11 set pa je bil praktično mo-^a^granega Jugoslovana. Iz Ha'f’etrangeli ni imel več mo-s« lahko upiral mla.jšemu too enTI- Uspelo mu je osvojiti sa-Dtw ,° igro, v drugih pa se je
V	1 skoraj brez boja.
sta	srečanju posameznikov
Patta spoprijela Jovanovič in Pa-snalo'	i® serviral prvi. Po-
*ij mu je, da .je zelo živčen, R^ kar trikrat zaporedoma za-Ro»^v dvojno napako. Izkušeni ju-rahy \Pski veteran je spretno iz-W-/ivčnost nasprotnika in je .t>rez truda osvojil set.
V	jPu ni prepustil niti ene igre. Ptepjl ,^em setu pa je gost spre-s^vi-^tiko. S hitrimi napadi je til u'™ Zagrebčana v zagato in r>8si£i Prepustil samo tri igre. Tudi - -n set je potekal ob premoči
Panatte. Jugoslovan se je skušal upirati lepi igri nasprotnika in je napel vse moči, da bi ga zaustavil, vendar mu to ni uspelo in moral mu je prepustiti set. Po odmoru sta se igralca vrnila na igrišče Jugoslovan je moral osvojiti set, če je hotel izenačiti stanje. Ob burnem bodrem ju Zagrebčanov .je Jovanovič pokazal vse svoje znanje in je spravil v zagato Italijana. Slednji se je pritožil češ, da ga občinstvo moti pri servisu. S tem dejanjem, pa je samo izzval Zagrebčane, ki so mu večkrat ploskali, ko je pogrešil. Panatta .je postal živčen in je tako zgubil set.
V zadnjem in odločilnem setu je bil Rimljan zelo živčen. Večkrat se je sporetkal z občinstvom. Pri stanju 5:1 v korist Jugoslovana so prekinili dvoboj zaradi teme. Srečanje bodo nadaljevali jutri. Jovanovič mora osvojiti za zmago le eno igro.
Srečanje med Jovanovičem in Pa-natto se bo nadaljevalo jutri ob 14.30. Dvoboj med dvojicama pa se bo začel ob 15. uri. Zvezna kapetana nista še povedala imen igralcev dvojic. Postavi bosta objavila jutri, nekaj minut pred začetkom srečanja.
Izidi ostalih tekem drugega kola za Davisov pokal:
Tel Aviv:
Romunija — Izrael	2:0
Bruselj:
Belgija — ZSSR	l;i
Basel:
Španija — Švica	1:0
Budimpešta:
Madžarska — Luksemburg 2:0 Augsburg:
Z. Nemčija — Avstrija 1:0 Praga:
Češkoslovaška — Portugalska 2:0
Drevi zadnji nastop Brega
V	zadnjem kolu letošnjega prvenstva D lige bo Breg igral na domačem igrišču proti videmski ekipi PAV.
Brežani letos prvič nastopajo v D ligi. Niso odigrali dobrega prvenstva, ker niso osvojili niti ene tekme. Tudi proti šibkejšim ekipam niso zmogli dovolj koncentracije, da bi jim omogočila zmago. Razlogov za tako porazno prvenstvo je bilo več in smo jih večkrat navedli. Med drugim igralci niso pokazali tiste resnosti, ki bi bila potrebna, da bi bili rezultati boljši. škoda, da je zasedla ekipa zadnje mesto na lestvici, ker je imela potencialno možnost izkazati se precej bolje.
Igralci imajo zdaj še zadnjo možnost, da pokažejo kaj znajo. Videmčani niso nepremagljivi, čeprav igrajo precej zanesljivo. Zmaga bi bila vsekakor veHka spodbuda za bodoče delovanje.
Tekma Breg — PAV bo drevi ob 20.30 na stadionu «Prvi maj*.
S. R.
V	odbojkarski promocijski ligi
Mladost-VeIox 3:1
Odbojkarsko promocijsko prvenstvo na Goriškem gre h koncu. Igralci Mladosti so včeraj z uspehom zaigrali svojo predzadnjo tekmo. Včerajšnji nasprotnik, ekipe Velox iz štandreža, je bila za Doberdobce prešibak nasprotnik. Vendar pa so odbojkarji iz Štandreža iztrgali Mladosti en set; izkoristili so trenutek, ko je Mladost popustila in so zaključili tretji set v svojo korist. Najboljši med doma-
. .............................
čini so bili Faganel D. (kapetan), Nanut K. in Pressan M.
Tekma se je končala s sledečim rezultatom:
MLADOST - VELOX 3:1
(15:7, 15:10, 11:15, 15:1)
VELOX: Brisco D., Paulin J., Faganel D., Makuc M., Nanut K., Bressan M., Marussi P.
MLADOST: Starec R., Rebula F., Lavrenčič M., Devetak V., Pelizzo L., Devetak L., Lavrenčič K., Mi-kluš D.
PLAVANJE
BONN, 14. — Avstralski plavalci so v Bonnu potrdili, da so v dobri formi. V plavalnem srečanju z za-hodnonemškimi predstavniki je mlada Shane Gould preplavala 100 m prosto v izrednem času 58"1. Tega rezultata pa ne bodo priznali za svetovni rekord, ker ga je plavalka dosegla v 25-metrskem bazenu. Na isti prireditvi jo Georg Rogers preplaval 100 m prosto v času 52", Karen Moraš pa je na 400 m mešano zabeležila čas 5’5”.
ATLETIKA
NA DEŽELNEM PRVENSTVU
V. Cesar glavni favorit za zmago v deseteroboju
Poleg njega bodo nastopili še D. Švab, F. Ruzzier in drugi borovci
Veliko zanimanje vlada v atletski borovi ekipi za današnje in jutrišnje tekme veljavne za deželno prvenstvo v deseteroboju. To je morda najnapornejša atletska panoga, saj mora atlet v dveh dneh tekmovanj nastopiti v desetih tekmah in sicer v štirih tekih (100 m, 400 m, 1500 m in 110 m zapreke), v treh metih (krogla, disk in kopje) ter v treh skokih (višina, daljina in skok s palico). Za vsak dosežen rezultat dobi določeno število točk, ki jih ob koncu desetih tekem seštejejo in seveda zmaga pripada tistemu atletu, ki je nabral najvišje število točk. Atlet, ki želi nastopiti z uspehom na tekmovanju, mora dobro obvladati tehniko različnih panog in seveda mora biti zelo vzdržljiv.
Atleti ŠZ Bor so že nekaj let tradicionalno med najmočnejšimi
v naši deželi (Vojko Cesar je v lanski sezoni zasedel 6. mesto na državnem prvenstvu, Dušan Švab pa brani 2. mesto lanskega deželnega prvenstva). Tudi letos so naši predstavniki med glavnimi favoriti za osvojitev najboljših mest.
Vojko Cesar, odločno najboljši Borov deseterobojec, bi moral letos končno zmagati in osvojiti naslov deželnega prvaka. Njegov nasprotnik bo tudi letos Tržačan Tassini (Tržičan Rossetti, ki tekmuje za videmski Libertas, se je odpovedal temu prvenstvu).
Tudi Dušan Švab in Fabjo Ruzzier imata precejšnje možnosti za visoko uvrstitev. Ekipo bodo ojačili s svojim nastopom še drugi atleti, katerih rezultati bodo izredne važnosti za visoko uvrstitev našega društva na državni lestvici.
Z. P.
...............................................................................................................................intimni
KOŠARKA
PO ZAKLJUČKI' PRVENSTVA D LIGE
■»..
THO VADBA
MADRID, 14. — Danes popoldne so v Madridu otvorili evropsko prvenstvo v gimnastiki. Na tem prvenstvu sodeluje enainšestdeset tekmovalcev iz enaindvajsetih držav, ker je Belgija zadnji trenutek odpovedala nastop.
Tokrat bodo Jugoslovani nastopili brez svojega najboljšega predstavnika Cerarja, ker ta še občuti posledice zadnje poškodbe.
RIO DE JANEIRO. 14. - Znani brazilski nogometaš Pele bo igral samo še dvakrat v brazilski nogometni reprezentanci. Po tekmah z Avstrijo in Madžarsko se bo «0 rey» poslovil od reprezentance. Igral pa bo verjetno še dve leti za Santos, klub kjer je začel svojo kariero.
	
Ftoremttoa - Inter	1 X
Foggia - Juventus	X	
Laalo - L.R. Vioenza	1 X
Milan - Cagliari	1 X 2
Naipoli - Bologna	1 X
Sampdoria • Varese	1 X
Torino - Caitanla	1
Verona - Roma	X	
Mantova - Catanzaro	1
Monza - Temama	X	
Plsa - Taramto	1
Venezia - Trento	i X
Messina - Salemttana	1 X 2
	
1 f ij i	i -J
—	prvi dru®i
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi dragi
—	prvi dragi
1
X
X
1
1
X
1
1
1
X
X
1

Tako jutri moštva na igriščih
— **______:........... ....... '**•'.
fejNTINA
^Perchi, Galdiolo, Longom, Es-h: t?i Ferrante, Brizi, Maria-v?.1 D’Alessi), Merlo', Vitali,
INte*. Chiaru«i-
4eri- Bellugi, Facchetti, Be-Ber’.. ,'abertoni, Burgnich, Jair, C0rt,n> Boninsegna, Mazzola,
>an
Anquilletti, Trapattoni, Cnlr?’ Schnellinger, Biasiolo, ne n5.ln. Prati, Benetti, Scarro
tii, ™1, Martiradonna, Man-tJjCera (Poli), Niccolai, To-Gf.. ’?*> Domenghini, Nene, Gori,
FOri’ (Cera). Riva.
Tr G|A
Fumagalli, Colla, Pi-kitti n|i Lenzi, Re Cecconi, Sal-joli ’ ^arzelli, Bigon, Villa, Ma-
JUVENTUS
Piloni, Spinosi, Marchetti, Fu-rino, Marini, Roveta, Novellini, Causio, Anastasi Capello, Bet-tega.
TORINO
Castellini, Lombardo, Fossati, Zecchini, Cereser, Crivelli, Ram-panti, Maddč, Pulici, Sala, Bul.
CATANIA
Rado, Chembini, Bemardis, Buzzacchera, Reggiani, Biondi, Volpato, Fogli, Baisi, Perini, Bonfanti.
NAPOLI
Zoff, Monticolo, Pogliana, Via-nello, Panzanato, Ripari, Alta-fini, Juliano, Sormani, Ghio, Irrrprota.
BOLOGNA
Adani, Roversi, Fedele, Cresci, Battisodo, Gregori, Perani, Riz-zo, Savoldi, Scala, Pace.
SAMPDORIA
Battare, Sabadini, Sabatini, Cor-
ni, Spanio, Lippd, Salvi, Lodet-ti, Chistin, Suarez, Fotia.
VARESE
Carmignani, Perego. Rimbanoh, Sogliano, Dolci, Dellagiovanna, Carelli, Tamborini, Braida, Mo-rini, Nuti.
VERONA
Colombo, Nanni, Sirena, Ferrari, Batistom, Mascalaito, Ber-gamaschi, Mazzanti, D’ALmato, Mascetti, Clerici.
ROMA
Ginuifi, Scarlatti, Petrelli, Salvo-ri. Bet, Santarini. Cappellini, Vieri, Žigon, Cordova, Franzot.
LAZIO
Di Vincenzo, Wilson, Legnaro, Govemato, Poltentes, Marchesi, Massa, Mazzola, Chinaglia, Tomy, Fortunato.
L. VICENZA
Bardin, Volpato, Santin, Scala, Corantini, Calosi, Damiani, Fontana, Maraschi, Cinesinho, Cic-colo.
V tem kolu bodo zaposlene le naše mladinske peterke
Danes bo tudi prijateljska tekma Sežana-Polet
Jutri in danes bodo zaposlena le naša mladinska košarkarska moštva. Poleg tega pa bo danes na sporedu prijateljska tekma med Sežano in Poletom.
Naraščajniki
Na igrišču «Prvi maj* bo jutri, ob 10.30, slovenski derbi med Borom in Poletom. Tekma bo gotovo zanimiva, saj sta trenutno obe ekipi še »praznih rok* in zato bodo igralci dali vse od sebe, da bi o-svojili prvi točki v tem prvenstvu. Srečanje bo verjetno izenačeno, čeprav so poletovci tehnično le boljši od «plavih», ki pa so višje postave in bodo poleg tega igrali na domačih tleh.
Obe moštvi nista v najboljši formi. Polet je v nedeljo doživel visok poraz proti Ricreatorijem, ker je večji del tekme igral brez svojega najboljšega igralca Adri-jana Sosiča, ki še sedaj ni popolnoma okreval. Tudi borovci so bili v nedeljo visoko poraženi. Igrali so proti Lloydu.
Jutrišnji postavi:
BOR:	Deško, Koren, Francia,
Barazzutti (k), Žetko, Kosmina, U-mek, Klobas, Colja, Košuta.
POLET: Adrijan Sosič (k), Daneu, Jugovič, Gantar, Kraus, Dolenc, Starc, Guštin.
JUTRIŠNJE KOLO
Bor — Polet (10.30)
Don Bosco — Lloyd Italsider — Recreatori
Naraščajniee
Po nedeljskem počitku bodo jutri poletovke ponovno zaposlene v naraščajniškem prvenstvu. Tokrat bodo naše predstavnice igrale na Greti, ob 11. uri, proti močni peterki SABA.
Poletovo ekipo je pred dvema tednoma začel trenirati Borov član Adrijan Zavadlal, ki se je vestno in požrtvovalno lotil dela. Peterka, ki ima dobro telesno osnovo, ima torej vse pogoje, da doseže zaželene uspehe.
V jutrišnji tekmi bo Polet igral 7. naslednjo postavo: Irena Sosič, Kraus, Rosana Sosič, Knez, Mala lan, Vesna Taučer.
JUTRIŠNJE KOLO
SABA - Polet (11.00)
Interclub — Calza Bloch
CMM — Ricreatori
Prvenstvo deklic
Po lepem nedeljskem nastopu proti Interclubu iz Milj bodo jutri poletovke ob 11. uri na domačem igrišču nastopile proti ekipi Calza Bloch, ki se skupno s SABA bori za prvo mesto. Naloga naših predstavnic bo seveda izredno težka. Peterka pa je močno napredovala, in zato smo prepričani, da bodo poletovke dale vse od sebe, da bi pred domačim občinstvom zapustile najboljši vtis. še enkrat bo veliko breme v jutrišnji tekmi nosila Morana Taučer, ki je prava pobudnica vseh akcij Poletove ekipe in je tudi najboljša strelka.
Polet bo nastopil z naslednjo postavo: Morana Taučer, Volčič, Fučka, Škerlavaj, Renar, Hrova tin, Wilhelm, Sosič.
JUTRIŠNJE KOLO Polet — Calza. Bloch (11.00)
Mladinske Igre
Končal se je kvalifikacijski košarkarski turnir v okviru mladinskih iger. Manjka še odgodeno srečanje med Poletom B in Mivarjem. Lestvica ne bo utrpela sprememb niti po izidu te tekme.
V zadnjem kolu sta se pomerila SABA in Polet B.
IZID:
SABA — POLET B 85:19
Poletova postava: Valter Sosič (k) 2, Ferluga 3, Daneu 14, Le-giša, Brišček, Škabar.
Kljub krepkemu porazu, so Po-letovi košarkarji dobro igrali proti najmočnejšim nasprotnikom v tej skupini prvenstva mladinskih iger.
Naši predstavniki so se namreč borbeno vrgli v igro, a — žal — niso mogli zaustaviti tehnično boljših nasprotnikov, ki so nizali koše od vsepovsod.
Sežana
Polet
Danes, ob 16. uri, bo v Sežani prijateljska košarkarska tekma med Sežano in Poletom za naraščajnike (letnika 1956). Za »oranžne* bo to lepa priložnost ,da preskusijo postavo, ki bo prihodnje leto branila barve Poletovega tabora v r.ara-ščajniškem prvenstvu. Poletovci so
v zadnjem času pokazali velik napredek: izpilili so osebno tehniko in so tudi zboljšali telesne priprave. Predvsem Gantar in Starc obetata dokaj dobro.
Polet bo v Sežani nastopil z naslednjo postavo: Gantar (k), Kraus, Starc, Guštin, Vremec, Dolenc, Tavčar, Edi Sosič.
b. 1.
DANES
Sobota, 15. maja 1971
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
20.30 v Trstu, stadion «1. maj*
Breg — PAV
* * *
ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA
20.30 v Gorici, Dijaški dom
Dom — Mladost * * *
BASEBALL
MLADINSKE IGRE
14.00	na Opčinah
IHS — Primorec A * * *
16.00	na Opčinah
Alpina — Primorec B * * *
NOGOMET
ZAČETNIKI
17.45 v Trstu, Ut. Flavia
Breg — Fortitudo
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI prijateljska tekma
16.00 v Sežani
Sežana — Polet
ATLETIKA
MLADINSKE IGRE
15.00	v Gorici, na Rojcah
Nastopajo tudi slovenski atleti
* * *
JUTRI
Nedelja, 16. maja 1971
NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA
16.00	v Križu
Vesna — S. Giovannl
■im iiiii,	......
NA BALINARSKEM TURNIRJU GAJE
Prijavilo se je 72 dvojic
Da je balinanje priljubljeno na Padričah in okolici nam kaže navdušenje, s katerim stari in mladi gojijo to zdravo športno rekreacijsko panogo. Zaradi velikega zanimanja za ta šport so pri Gaji ustanovili 'Ualhmrsku .stiKdJrt,’ ’Ki 'je prinesla društvu vrsto lepih uspehov. Gajevci so namreč nastopili na celi vrsti domačih in tudi na mednarodnih turnirjih, kjer so se vedno izvrstno izkazali.
Za jutri pa so podjetni predstavniki Gaje priredili zanimivo tekmovanje dvojic za propagandno kategorijo. Turnir se bo pričel zjutraj ob 9. uri na domačem balinarskem igrišču. 144 tekmovalcev se bo borilo za bogate nagrade. Med udeležence bodo namreč podelili kar sedem pokalov, poleg tradicionalnega	pokala Gaje.	Prvih 16	dvojic
pa bo dobilo še plakete, kolajne. Skratka, prireditelji tekmovanja so se	zares močno	potrudili,	da	bi
tekmovalce za svoj trud čimbolje nagradili.
Sinoči se je zaključilo vpisova nje.	Jutrišnjega tekmovanja	se	bo
udeležilo 72 dvojic, kar predstavlja za padriško društvo pravi re kord. Nikdar prej niso namreč podjetni padriški organizatorji zbrali tolikšnega števila tekmovalcev. Za 3. trofejo Gaje bodo namreč tekmovali kar na osemnajstih igriščih, finalni del pa bo v Padričah. Sodnik bo Marcello Scabar. Nagrade za društva bodo	naslednje:
L Trofeja Gaja
2.	Pokal dežele Furlanije - Julijske krajine
3.	Pokal državnega komisarja za Furlanijo - Julijsko krajino
4.	Plaketa občine Trst
5.	Srebrna kolajna tržaške pokrajine
6.	2 kolajni Turistične ustanove za Trst
7.	Pokal Canciani Liquori
._.8..Pokal Gelati- .Šanson......—..
Poleg tega bodo med tekmovalce razdelili še 18 kolajn.
b. 1.
HOKEJ NA KOTALKAH
LIZBONA, 14. — Na evropskem prvenstvu v hokeju na kotalkah v Lizboni so zahodni Nemci nepričakovano premagali Portugalce, Ita-lija pa je dosegla drugo zmago. Sinoči je premagala švicarsko reprezentanco.
IZIDI
Italija — Švica	5:3
Z. Nemčija — Portugalska	4:3
Nizozemska - Anglija	4:3
Belgija — Francija	7:2
LESTVICA: Portugalska in Španija 10 točk, Z. Nemčija, Nizozem-;s.*ja jn Belgija 6, Francija in Italija 4, Švica 2, Anglija 0.
ŠPORTNO DRUŠTVO VESNA
sklicuje danes, 15. t. m., svoj REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v dvorani Ljudskega doma v Križu. Začel se bo ob 20. uri v prvem sklicanju, in ob 20.30 v drugem sklicanju ob vsakem številu članov.
Odbor ŠD Vesna vabi na občni zbor člane ln simpatizerje.
3. AMATERSKA LIGA
14.30	v Trstu, Sv. Alojzij
Esperia — Primorje B * * *
10.30	v Corno di Rosazzo
Libertas Kopriva — Sovodnje * * *
16.00 v Štandrežu
Juventina — Audax B * * *
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku
Primorje — Libertas TS
★	* h
9.30 na Opčinah
Olimpia Greta — Gaja
*	* *
11.45 v Trstu, stadion «1. maj*
CGS — Breg
* * *
14.00	v Trstu, Sv. Sergij
Libertas Rocol A — Vesna * * *
ZAČETNIKI
9.30	na Proseku
Primorje — CGS Opčine * * #
ODBOJKA
MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA
10.30 v Padričah
Gaja — CRDA * * #
10.00	na Opčinah
Polet —- Libertas Rocol * * *
8.30	v Nabrežini
Sokol — Bor
* * *
10.00 v Gorici, Ul. XX. sept.
Velox — Dom
• * •
ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA
9.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor A — Sokol A * * *
10.00 v Trstu, Ul. Monte Cenglo Julia — Primorec A * * *
10.30	v Nabrežini
Sokol B — OMA * * *
9.00 v Šr. Petru ob Soči
Corridoni B — Hrast
10.00	v Sovodnjah
Sovodnje — Torriana * * *
11.00	v Trebčah Primorec B — Gaja
* * *
10.00	v Trstu, stadion «1. maj* Bor B — Inter A
* * •
DEČKI
8.30	v Padričah
Gaja — Bor
KOŠARKA
DEKLICE
11.00 na Opčinah, Prosvetni dom
Polet — Calza Bloch * * *
NARAŠČAJNICE
11.00	na Greti
SABA — Polet * * *
NARAŠČAJNIKI
10.30 v Trstu
Bor — Polet
• * •
BALINANJE
POKRAJINSKO TEKMOVANJE DVOJIC
9.00 v Padričah
Organizira Gaja * * *
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
14.00	v Lonjerju
Organizira Lonjer * * *
ATLETIKA
MLADINSKE IGRE
9.00 na Colu 10.30 v Nabrežini
Nastopajo tekmovalci okoliških občin
;°v kdo ne bi poslal, lahko bd pa tudii z roba prestrelili S Pomaknil je roko predse In pogledal na uro. Pod ve-bilo mračno In fosforna številčnica se je močno svet-Sledil je sekundnemu kazalcu, ki se je sunkovito pre-°si in enakomerno delil okroglo ploskev. «V6asdh % ž .zŽOsti in je več vreden kakor takrat, ko kar teče in se V p *■ da smo ga prespali. To se pravi, da je različno vre-t ^aJ imam občutek, kot da se je ustavil. Sedaj se v	mislil Primož.
ienje se je močno približalo in razločila sta besede. %tk,° za r°ko tik nad zapestjem. Otipal je žilo im po vedel, da srce bije še enkrat hitreje kot običajno. INi!u je postalo pri srcu. Ko se je umiril, je spet lahko <<Srce im ura bijeta skoraj sorodno. Vendar ura nima strahu in zdaj, ko prihajajo Nemci, ne bije prav nič ^ Mislim, da si mnogi ljudje prizadevajo, da bi bili taki. u to i?11 Wje srce hitreje, to se pravi, da me je strah, čeprav l v®e^- Končno me je lahko strah,» je mislil naprej, meni je nemško: obleka, ura od nekega protiletalskega h a’ stroJnica 0(1 gorskih lovcev, ki zdaj vsi potni lezejo (s^a- Kaj morem za to, če se moramo oskrbovati pri

. bj 7° s® bomba ne bi razpočila, bi naju bili veseli.« Misel, Li jvaNem°i ujeli živega, je kanila vanj kakor kaplja goreče kožo. V tej luči so stvari drugačne, kot si v začetku
, ^ -■ Večkrat si je želel umreti, zdaj pa se mu je za-^ je bila to laž. To je bila pravzaprav želja po nekem
>	. — življenju. Kdove, kaj si Ana misli o tej stvari,
tS a ne morem vprašati,« je mislil ln jo čvrsto prijel X ' ^udi ona se ga je krepko oklenila in se privijala k v X?hteQa je.
7	glasov nd bilo konca. Preklinjali so in se med se-
. Ano ^jali. Streljanje je prihajalo tudi iz daljav.
je razmišljala o tem, kar je storila. «že mora biti tako lioi u111® j® povleklo.« Posumila je, če Orlov ni nameraval T^^^moža umreti. Opravičevala ga je, da ga Je zmedel vi)lnc. hapad, jodlanje ji je zbudilo spomine na stotnika Lahko bi se jim podala in bd živela. Tako ,pa bo
umrla, če pridejo Nemci.
Bomba v Primoževi roki ju bo usodno povezala.
2laslišala sta krike. Pol streljaja od njiju so v grmovju odkrili ranjenega partizana. «Bandit! Bandit!« so vpili kot otroci, ki so na lovu odkrili žival. Sklepala sta po glasovih, da so ga vlekli proti njima. Ana ju je razumela. Bila sta dva Nemca, ki sta dobila nalog, da ranjenca odvlečeta v dolino. «Na živce mi gre to javkanje, Hans.« «Tudi mene moti. Ne ljubi se mi vlačiti to crkovino navzdol in se zopet vrniti.«
«Daj bajonet na puško in pošljiva ga k hudiču! Natakni ga, da ne boš bajoneta vso vojno nosil zastonj in odpiral z njim konserve.«
Potem je bilo nekaj trenutkov tiho, nato pa je šepnilo ko je natikal bajonet na puško. Nečloveški krik groze Je zarezal skozi zrak. Za njima je prišel še tretji Nemec in dejal: «Pusti ta ga! Ujetnike rabijo zavoljo podatkov.«
«Je že prepozno!«
Slišala sta hropenje, potem pa so vsi trije mrliča odvlekli in ga vrgli v grapo.
Po vsem telesu se je tresla ln oblil jo Je pot. Noža se Je nagonsko bala in kadar je premišljevala o smrti, si Je samo to želela, da je ne bi zaklali. «Da bi vsaj šli mimo,« je v mislih ponavljala. Primoževa roka, ki je držala bombo, Je bila potna in v prste so ga grabili krči. Varnostni jeziček je potegnil lz nje z usti, zato se je bal, da mu ne bi eksplodirala, ko jo Je predejal iz roke v roko. Cez nekaj časa pa so glasovi potihnili in objela ju je tišina. Kmalu nato sta zaslišala glasove nove kolone, ki se je vzpenjala v pobočje. Primož se je zganil in se popravil, ker so mu noge zaspale. Pogledal je na uro. Kazalec se je bore malo premaknil naprej, čeprav se mu je zdelo, da ležita tu polovico življenja.
«Casa ln smrti ljudje najbrž ne bodo nikoli razumeli in morda tudi ljubezni ne,» je pomislil. Ana pa si je želela, da bd tudi ta kolona šla mimo, ne da bi ju odkrila.
Vojko se je s svojimi umikal po pobočju visokega hriba.
Vztrajno jih Je gonil naprej, čeprav so bali utrujeni in Je eden od novih predlagal, da bi se zabili v grmovje, prespali noč in naslednji dan krenili naprej. Ko so hodih skozi močno zarasel gozd, so se venomer razgovarjali o vodi in o tem, kaj so včasih dobrega jedli. Prostrano pobočje je bilo suho, in niso naleteli na noben izvir. Vzpeli so se že precej više od ozemlja, kjer sta se z Nemci borila oba umikajoča se bataljona.
Počivali so in iz višine opazovali spopad na kotanj at,ti ploščadi pred zaselki. Na jasah so večkrat opazili Nemce, kako prodirajo v majhnih kolonah za umikajočimi se četami. Vojko je pomislil, da je to kar zanimiva in nova taktika. Ce bi prodirali v strelcih, kot je to delala pešadija, bi se porazgubili v razčlenjenem svetu ln uspeh bi bil ničev. Tako pa so boli po-kretni in z veliko koncentracijo ognja tudi uspešni. Videl je tudi, da so se na robu ploščadi bataljoni ustavili, vzpostavili zvezo med četami in organizirali obrambo. Nemci so naleteli na močan odpor in njihovega prodiranja je bilo konec. Z mino-metalcd so zažgali nekaj hiš v zaselkih, vendar tudi te zastave strahu, vidne daleč okrog, Nemcem niso pomagale, da bi prebili obrambo. Njihov napad se Je ustavil.
«Tam je Svarun, ki je gotovo vse umikajoče strnil v enotno obrambo In Nemcem njihova taktika ne bo več koristila,« Je sklepal Vojko in odločil, da se čdmprej priključijo brigadi. Zato so odšli naprej skozi gozdove in iskali svojo četo. Hribovje je že temnelo, ko so naleteli na prve borce svojega bataljona, od njih so izvedeli, kje so drugi.
Orlov ln Pajk sta imela komando v ruševinah že davno požgane hiše. Tu sta bila tudi Nande s kotlom in harmonikar. Orlov je bil slabe volje. Pogreznjen vase je premišljal, da v zadnjem času tako vodi četo, kot bi hodih po hudičevo tankem ledu. Zdelo se mu je, da mu popuščajo živci. V kotu je slonel komisar Pajk, zgrbljen v dve gubi, pepelnato siv v obraz in ves poten. Tresla ga je mrzlica. Bolehal je že nekaj dni, mislil Je, da bo že ozdravel, ko se je bolezen ponovila. Ž Onlovom ni bil zadovoljen, v zadnjih dneh ni bdi dovzeten za nobeno pametno misel.
Kuhar Nande in njegov pomočnik ste v ruševinah, ko Je
Se pokalo na vseh straneh, zakurila ogenj in pristavila krop za močnik Kuhala sta kar naprej, čeprav je prihajal Fazan, ki jezagiedai dim med drevjem, in ju ozmerjal, da izdajata položaj. Trmoglavi kuhar je zarobantil, da bo kuhal pa pn™
^ TXj0 več in da se ravna po povelju komandirja. Predlagal je bataljonskemu, naj poišče Orlova in se zmeni z ni™-KoJe J* Povprašal po njem, mu je pokazal z roko skozi
spredaj' ^ P°jo mitraljezi. Seveda, Orlova ni nihče iskal po položajih, voda je zavrela In Nande je vsul moko. Kmalu nato Je prišel komisar Pajk, ves bolan
!oi^i ?,PaxŠe,ltTandir to oba sta Pohvalila Nandeta, ker Je zakunrt in že kuha. Kuhar pa je bil razdražen. Venomer je spraševal kje sta Primož ln Vojko, kar je zagrenilo Orlova In ga spravljalo v besnost. Toda vzdržal se je, da ni vzrojil, in to te zara<h Pajka, ki mu beseda ni šla iz ust in je Orlov njegovo razpoloženje pripisoval temu, kar se je dogodilo spodaj, čeprav je bil v resnici le bolan. Sicer pa mu je Pajk že uro pred tem, ko je prvič zaropotalo na bokih, svetoval, naj povleče Vojkovo skupino, id je pregloboko spodaj.
Ko je Orlov vstal ln stopil v odprtino vrat, da M pogledal po vremenu, so se v gozdu zaslišali koraki. Prišel je Vojko 5 svojimi. Orlova je kar vrglo pokonci. Se preden je Vojko spregovoril, da bi poročal, Je že Orlov hlastno vprašal: «KJe Je Ana?« Fant je osupnil. Obmolknil je, ker ni mogel skriti razočaranja. «Kje je Primož?« je vprašal Nande. «Da, saj res kje OrW°JniCa? Ali Je °Stala spodaJ?>> Je 2daJ že razdraženo vpil
Vojka je zapeklo pri srcu. Besede so mu ostale v grlu le oči so za spoznanje potemnele, se ovlažile ln nekaj se je v njem nagnilo. V kotu se je zganil Pajk. S težavo je vstal in izza ognja vprašal: «Vojko, povej mi, kaj se je zgodilo s tvojimi ljudmi?«
Sele sedaj se Je zganil in povedal, kaj se je pripetilo z borci, ki so branili skalni rob.
(Nadaljevanje sledi)
Uredniitvo TRST Ul. Montecchl 6/H PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
15. maja 1971
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglati	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglati* 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblieiti Italian**'
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska zn-Tt**
POMEMBEN REVOLUCIONAREN DOGODEK V ZGODOVINI NAŠIH KRAJEV
Jutri slovesna proslava 50. obletnice Z upora delavcev in kmetov v Marezigah
Tiskovna konferenca predsednika pripravljalnega odbora - Danes slavnostna akademija - Priznanje preživelim upornikom
KOPER, 14. — V zvezi s proslavo 50-letnice marežanskega upora je bila dopoldne v Kopru tiskovna konferenca. Predsednik pripravljalnega odbora za proslavo Branko Babič je podrobno seznanil časnikarje s pomenom tega dogodka, ki je imel velik odmev ne samo v slovenski in hrvatski Istri ter v Trstu, marveč tudi v širšem zaledju Italije in Jugoslavije in tudi drugod po Evropi. Goloroka množica delavcev in kmetov se je takrat odločno postavila po robu zmeraj hujšemu fašističnemu pritisku ter jasno povedala, da hoče tako nacionalno kot socialno osvoboditev. Prav ta elementa, t. j. nacionalni in socialni, pa sta bila neločljivo povezana tudi pri vseh poznejših revolucionarnih dejanjih istrskega ljudstva in bila tudi glavno geslo v boju za končno zmago nad fašizmom med NOB.
Prav zato dajejo organizatorji proslavi zgodovinskega upora v Marezigah še poseben pomen. Pričakujejo prihod velike množice prebivalcev ne samo s slovenske obale, marveč tudi iz širšega koprskega zaledja in iz sosednje hrvatske 1-stre. Povabili so tudi delegacije vseh primorskih občin. Na osrednji proslavi v nedeljo popoldne bo govoril, kot smo že omenili, pokrovitelj proslave predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič.
Na dopoldanski tiskovni konferenci so organizatorji seznanili časnikarje še z nekaterimi podrobnostmi programa. V soboto ob 18. uri bodo v Marezigah poimenovali tamkajšnjo šolo po enem izmed glavnih organizatorjev upora — Iianu Babiču — Jagru. Na šoli bodo odkrili Ivanu Babiču tudi spominsko ploščo. Takoj za tem bo sprejem še živih udeležencev marežanskega upora, ki jih je 18.
Ob 19. uri bo v zadružnem domu v Marezigah slavnostna akademija, na kateri bodo podelili spominske plakete 18. še živečim udeležencem upora, 42 plaket pa bodo podelili svojcem umrlih udeležencev. Za soboto zvečer pripravljajo tudi taborniško srečanje ob taborniškem ognju ter partizanski napad na Marezige.
V nedeljo ob 15. uri bo v Marezigah slavnostna seja občinske skupščine, na kateri bodo tudi podelili nagrade «15. maj». Letos bodo prejeli ta priznanja: socialna delavka Milojka Penko, telesnovzgojni delavec Marijan Žerjal, kulturno prosvetni delavec prof. Miran Hasl, nadalje za zasluge pri urejevanju komunalnih objektov na podeželju Er nest Jerman ter za dolgoletno delo na področju zdravstva Bogomil
Bitežnik. Osrednja proslava z govorom in z bogatim kulturnim programom bo ob 16. uri v Marezigah,
V okviru proslav je bilo že danes v Kopru več prireditev. Tako so dopoldne tekmovali fotoamater-ski krožki ter mladi slikarski talenti v okviru mladinskega «ex tempora*. Zbralo se je nad 100 mladih slikarjev iz 39. primorskih šol, ki so uporabljali razne motive iz Kopra in okolice. Razstavo slikarskih in fotografskih del mladih amaterjev bodo odprli v mali gledališki dvorani.
Ker pričakujejo izredno velik o-bisk osrednje proslave 50-letnice u-pora v Marezigah, so prometni organi uvedli poseben prometni režim, ki bo veljal v nedeljo od 13. do 24. ure. V tem času bo veljal enosmerni promet za prihod in odhod iz Marezig. Prihod v Marezige bo dovoljen samo po cesti mimo
Šalare, Vanganela in Babičev, vozila pa se bodo lahko vračala samo mimo Pridvora in Čežarjev. Prometni organi opozarjajo voznike na največjo disciplino in to ne samo pri vožnji ampak tudi pri parkiranju v Marezigah.
Lunohod se spet premika
MOSKVA, 14. — Sovjetska tiskovna agencija «Tass» sporoča, da se je lunarno vozilo «lunohod« danes premaknilo za 15 metrov. Lunohod je posnel stereoskopSke fotografije Morja dežja in opravil kemično a-nailizo tal.
Operacija, ki se je začela v torek, se je zaključila včeraj. Vsi Instrumenti v «lunohodu», ki Je na Luni od 7. novembra, delujejo brezhibno.
Z ODLOKOM PREFEKTA V CATANII
aprta za promet turistična cesta «Mareneve» na pobočju vulkana Etne
Domačini so napadli brezvestne radovedneže, ki so ploskali, ker je ognjeni tok drugič preplavil cesto
CATANIA, 14. — Bruhanje lave in kamenja iz ognjenika Etne postaja vedno bolj nevarno za obljudena naselja, ker se »ognjena kača« razbeljene magme pomika že po nižjih pobočjih gore. Iz razpokline, ki je dolga skoraj en kilometer, in ki se je odprla v višini 1867 metrov v bližini planinskega zavetišča Citelli, vrejo na plan tisoči potokov in potočkov žareče lave, ki se potem združujejo v en sam pošasten veletok, ki drsi po koritu hudournika Cubanie. Lava je že dvakrat prekrižala turistično cesto «Mare-neve* in v kratkem bo verjetno presekala že v tretjič v višini tisoč metrov.
Iz vlukanskega žrela vre še vedno velika količina žareče gmote ter je zato tok lave še vedno močan tudi v nižjih predelih. Večkrat je lava izstopila iz korita hudournika ter preplavila bližnja področja, kjer
IIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMnilKMIIIIIIIlIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlftlirilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimitlllllllllllllllllllU
ZARADI SOVRAŠTVA LJUDSTVA DO OBOREŽENE OBLASTI
Ponovna združitev Pakistana čedalje bolj problematična
Pakistanci obstreljevali indijsko ozemlje - V londonskem parlamentu odobrili resolucijo, ki zahteva prisotnost OZN v Vzh. Pakistanu
NOVI DELHI, 14. — Pakistanski radio je danes sporočil, da pakistanske vladne sile popolnoma obvladajo položaj v pokrajini Silhet na severovzhodu Vzhodnega Pakistana ter da nadzorujejo 300 km meje z Indijo. »Vladne sile so odpravile vsak oborožen upor s strani separatistov in kolaboracionistov*. Pakistanski radio je danes prvič obtožil indijsko vlado, da so njene oborožene sile prodrle na pakistansko ozemlje in se spopadle s pakistansko vojsko na cesti med Silhe-tom in indijskim mestom Aringani-jem. Iz istega vira naj bi se indijska vojska potem umaknila, n,jen umik pa so krili vzhodnopakistanski uporniki, med katerimi naj bi bilo 127 mrtvih.
Indijska tiskovna agencija PTI je danes sporočila, da so Pakistanci obstreljevali z artilerijo vzorno naselje. ki ga .je ustanovil duhovnik Pira. Misijonar Pira je prejel leta 1958 Nobelovo nagrado za mir.
Spopadi v Pakistanu so sprožili tudi val ogorčenosti v Veliki Britaniji. Laburistični poslanec Bruce
Douglas Mann, ki je bil pred kratkim v Pakistanu, .je povedal, da so pokoli in sovraštvo popolnoma onemogočili, da bi se v bodočnosti oba Pakistana spet združila.
S tem v zvezi je tudi jasno, da se lahko oborožena oblast Zahodnega Pakistana, ki ima proti sebi sovražno razpoloženo ljudstvo, prav kmalu sesuje. Edino, kar je družilo oba dela Pakistana, .je bila religija, ki pa je v zadn jem času postala povsem brezpomemben dejavnik v življenju Pakistancev. Ozemlje Vzh. Pakistana je po svoji naravi zelo podobno Mekongovi delti in se v deževnem obdobju spremeni v veliko močvirje. V takih pogojih se zelo lahko razvije gverila, ki ji zelo verjetno vojska, ki je oddaljena več tisoč kilometrov od svojih oporišč, ne more biti kos. Položaj v Bengaliji zato vznemirja tudi a-meriške vojaške izvedence, ki se bojijo, da začetek revolucije na indijskem polotoku ne bi sprožil val uporov v tistem delu azijske celine. Sicer pa se revolucije v Bengaliji boji tudi indijska ministrska predsednica Indira Gandi, ker bi se lahko oborožen upor razširil tudi na indijski del Bengalije.
Resolucija angleškega laburističnega poslanca zahteva tudi. da bi poslali v Vzhodni Pakistan odposlanstvo OZN in da se doseže politična rešitev, Id naj upošteva demokratične pravice pakistanskega ljudstva. Po njegovem mnenju in po ugotovitvah neodvisnih virov, kaže, da je do sedaj umrlo vsaj 200 tisoč ljudi in da dva milijona Pakistancev, la so zbežali v Indijo, živita v obupnih življenjskih pogojih. «če ne bomo v kratkem ukrepali, .je dejal poslanec, bi lahko prišlo do smrti milijonov ljudi zaradi lakote in bolezni*.
Glasnik opozicije v londonskem parlamentu, Denis Healey je zahteval od vlade zagotovitev, da ne bo pošiljala v Pakistan orožja, dokler se ne bo politični položaj razčistil. Rekel je tudi, da upa, da pakistanska vlada ne bo sodila šei-ka Mudžibura Rahmana, kar bi popolnoma onemogočilo, po njegovem mnenju, vsako politično rešitev sedanje krize.
S tem v zvezi je britanski minister Wood zagotovil, da so zadnje pošiljke orožja v Pakistan bile leta 1967 in da vlada ne bo menjala sedaj svojega stališča. Minister .je dejal, da bodo nadaljevali z angleško pomočjo Pakistanu, samo pod pogojem, da pride čimprej do politične stabilnosti.
je bivšemu ministru Daviesu približala skupina tupamarov In ga odpeljala. Davies je bil minister v vladi generala Jorgeja Pachea Are-ca.
Tupamari so skušali danes ugrabiti tudi bogatega industrljoa Alfreda Deambrosisa, ki pa se je odločno branil, tako da so morali u-grablteljl streljati. Deamibrosls je sedaj v bolnišnici zaradi ran od strelnega orožja na vratu in na ramenu.
V rokah tupamarov so še vedno britanski veleposlanik Geoffrey Jackson (ki so ga ugrabili 8. januarja), predsednik urugvajskega elektriškega podjetja Fereira Re-verbel (od 30. marca) ter urugvajski indiustrljec Ricardo Ferres (od 13. aprila).
Barnardov pacient zadovoljivo napreduje
CAPE TOWN, 14. - Stanje zadnjega Bamardovega pacienta, Dirka Van Zyla, ki mu je znani kirurg presadil srce, 31-letnega črnca, je zadovoljivo. Vsaj tako sporoča glasnik bolnišnice Groote Shuur.
Dirk Van Zyl, ki ima 45 let, in je po poklicu zidar, je bolehal za neozdravljivo srčno boleznijo.
Medtem so potrdili, da je bil da ro valeč 31-letni temnopolti kmet Damon Meyer, ki se je v nedeljo smrtno ponesrečil pri padcu z drevesa. Družina je Barnardu dala dovoljenje, da presadi Meyerjevo srce v Van Zylovo telo.
je uničila mostove in tisoče dreves. Škoda, ki jo je do sedaj povzročila stihinjska sila ognjenika, postaja vedno bolj občutna. Prebivalstvo se je začelo bati, da bi se utegnilo ponoviti stanje leta 1951, ko je neko prejšnje bruhanje ognjenika, ki je trajalo osem mesecev, uničilo gozdove in nasade v občinah Milo in SanfAlfio ter povzročilo hudo gospodarsko krizo na tistem področju.
Do sedaj ognjeni tok lave še ni prizadel naseljenih krajev. Sinoči je sicer potoček lave stekel v razdalji kakih 100 m mimo neke kmečke hiše, toda ni povzročil nobene škode. Če pa se bo pojav bruhanja ognjenika nadaljeval, bo škoda postala vedno bolj občutna, pa četudi ne bi lava dosegla naselij Fornaz-za, Mila in SanFAlfia.
Danes je prišel na prizadeto področje catanijski prefekt dr. Ama-ri, da bi se osebno seznanil z dejanskim stanjem. Oblasti so že pripravile načrt za izvajanje varnostnih ukrepov v primeru, če bi bilo potrebno evakuirati prebivalstvo kakega naseljenega središča. Prefekt je že prepovedal vožnjo avtomobilov po cesti »Mareneve* ker je o-grožena, na drugih cestah pa je u-kazal, naj bo promet enosmeren.
Na prizadetem področju so stalno navzoči profesor Cocuzza iz vul-kanološkega inštituta catanijskega vseučilišča ter profesorja Rittman in Romano iz mednarodnega vulka-nološkega inštituta.
Slikovit, toda tudi strašen prizor, ki ga daje gora, ki jo stalno pretresajo eksplozije z lučanjem razbeljenega kamenja več sto metrov visoko in stalnim odlivom žareče gmote, je privabil na to področje sterilne turiste in radovedneže, da
ne govorimo seveda o domačem prebivalstvu. Posamezniki so se z veliko previdnostjo povzpeli do višine 1800 metrov in še čez, kjer so od blizu opazovali ta silen naravni pojav. Pogumni opazovalci so potem povedali, da je prizor v tisti višini zelo slikovit, kot da bi šlo za kak ognjemet. Lava se pomika proti nižini ter povzroča šum, ki je tipičen za drsenje grušča po precej strmem pobočju. Opazovalci so omenili, da se iz korita hudournika Cubanie često izločijo številni stranski potočki ognjene gmote, ki o-grožajo bližnje nasade. Že v precejšnji razdalji od teh se drevje zaradi velike vročine vname. Toda tudi drevje, ki ni zgorelo, je hudo poškodovano.
Radovedneži in turisti, ali vsaj nekateri od njih, so se danes sprli z domačini, ki so bili navzoči v nekem kraju, mimo katerega se pomika lavin tok. Ko je skupina radovednežev iz Catanie opazila, da je lava presekala že drugič turistično cesto »Mareneve*, je začela ploskati. Ljudje iz vasice Fornazzo, ki so bili blizu, so se silno raztogotili ter so napadli brezvestne radovedneže.
OB 80-LETNICI ENCIKLIKE «RERUM NOVARUM»
Papeževa poslanica o socialnih vprašanjih
Odnos katoličanov do socialističnih gibanj
50 ranjenih pri streljanju na univerzi
CIUDAD MEXICO, 14. - Na mek-siški univerzi je bilo danes 50 študentov ranjenih med streljanjem, ki je bilo med neredi s policijo. Do sedaj se še ne ve za točno število žrtev in za vzroke streljanja.
VATIKAN, 14. — Papež Pavel VI. je danes objavil apostolsko pismo z naslovom «Octogesimo adve-niens* o raznih družabnih, gospodarskih in političnih vprašanjih sodobnega sveta. Papeževo pismo je objavljeno ob 80-obletnici socialne enciklike papeža Leona XIII. «Re-rum Novarum*. Kot je znano, je bilo besedilo papeževega pisma znano že pred nekaj dnevi, ker so ga posredovali do sedaj še neugotovljeni vatikanski krogi, kar je poglavarja katoliške cerkve precej prizadelo.
Papežev dokument je predstavil danes in pojasnil časnikarjem na posebni tiskovni konferenci nadškof msgr. Ferrari Toniolo. Pismo je naslovljeno na kanadskega kardinala Mauriceja Roya, ki je predsednik vatikanske komisije «Justitia et pax».
V prvem delu svojega pisma pa pež analizira glavne pojave sodobne družbe, kot so ekcesi urbanizma, težaven dialog med mladimi in starejšimi ter potrebo, da bi se napravilo konec dejanski diskriminaciji ženske v današnjem svetu. Papež nadalje govori o vlogi sindikatov, o pravici do stavke, o «novih revežih* ter -posebej o večanju števila prebivalstva. V tej zvezi pravi, da je treba ta problem reševati ne z malthuzjanistič-nimi metodami (kontracepcija in splav), temveč z ustvarjanjem novih delovnih mest, investicijsko politiko ter reorganizacijo proizvodnje in trgovine tudi na mednarodni ravni. O vprašanju, kakšne ogromne kapitale bi bilo v tej zvezi treba investirati, papeževa poslanica ne govori.
Najznačilnejši je mogoče prav tisti del papeževega pisma, kjer poglavar katoliške cerkve določa odnos Katoličanov do socializma in
Tupamari ugrabili bivšega ministra
MONTEVIDEO, 14. — Tupamari so danes ugrabili bivšega urugvajskega ministra za poljedelstvo. Do ugrabitve Je prišlo v središču Montevidea in JI je prisostvoval le čevljar, ki Je povedal policiji, da se
Vatikanska komisija je izključila, da bi Slo v primeru keralskih sester za novačenje, je pa ugotovila, da ni bilo prav vse v redu. Na sliki vidimo nuno iz Keralc, ki bere svojim rojakinjam
n__________________________________________________________________________
STRAHOVITA NESREČA V ŠVEDSKEM PRISTANIŠČU GOTEBORG
Eksplozija tankerja terjala 11 mrtvih
GOTEBORG, 14. — Eksplozija na norveškem tankerju Sammanger, ki so ga popravljali v švedskem pristanišču Goteborg, je terjala vsaj 11 mrtvih in 33 ranjenih.
Eksplozija je povzročila tudi po žar v strojnem oddelku, v katerem je bilo v trenutku nesreče približno 50 delavcev. Uslužbenci ladjedelnice, ki je bila zadolžena za popravila pravijo, da je eksplozijo verjetno povzročil plin, ki ga rabijo ▼ varilnih aparatih, s kate-
rimi so prav danes delali.
Na mesto nesreče so prihiteli gasilci in 12 rešilnih avtomobilov s skupino zdravnikov in bolničark, ki so ponesrečencem nudili prvo pomoč.
Proti ognju se je borilo petdeset gasilcev, ki so skušali tudi rešiti trupla ponesrečencev, ki so še ostala na ladji. Med pristaniščem in bolnišnicami je drvelo veliko število rešilnih avtov. Po mnenju zdravnikov iz bolnišnice Sahlgren-
ska, naj bi bila smrt 11 žrtey takojšnja.
Delavec, ki je bil zaposlen na žerjavu in je bil priča eksploziji je povedal, da je iz vseh odptin na ladji nenadoma izbruhnil plamen. Takoj potem pa so začeli prihajati iz ladje delavci, ki so se gnetli po stopnicah, ki peljejo na palubo.
Tanker Sammanger, 56.300 ton nosilnosti, je bil v ladjedelnici «E-riksberg* na popravilu.
Štirinajstletni fant strmoglavil z letalom
KARLSKOGA, 14. — Prevelika ljubezen dlo letal je danes stala življenje mladega 14-letmega Šveda. Fant, čigar imena še ne poznamo, se je polastil turističnega letala, kd je bilo na privatnem letališču v Kariiskogi in nekaj sto metrov pa vzletu z njim strmoglavil. Mlade-nič se je že večkrat peljal z Istim letalom, s katerim so pa upravljali njegovi prijatelji, člani aerokluba lz Karlskoga.
Danes mu je uspelo vtihotapiti se v letalo tipa «beedhcraft» in vzleteti. Po 200 m lieta pa je letalo strmoglavilo in se vnelo.
V Rodeziji potrošnja bencina ni več omejena
SALISBURY, 14. — V Rodeziji potrošnja bencina ni več omejena. Tako je odločila vlada, ker so administrativni stroški preveliki. Rodezija je sprejela omejitev maja 1966, potem ko so Združeni narodi uvedli ekonomske sankcije zaradi rodezijske politike apartheida in njene enostranske proglasitve neodvisnosti od Velike Britanije.
BUENOS AIRES, 14. — Juan Domingo Peron, bivši argentinski predsednik, se bo lahko vrnil v domovino. Argentinsko sodišče je namreč odpravilo zadnjo oviro, ki je še bila na njegovi poti. Bivši predsednik je bil namreč obtožen, da je posilil 14-letno Nelli Rivas, ko je bil še predsednik države. Sedaj pa je ta prekršek zastarel. Kot je znano je po izbruhu revolucije Peron moral zbežati iz države najprej na neko paragvajsko vojno ladjo, potem pa v Paragvaj, Venezuelo, San Domingo in končno v Španijo.
To je ena od zadnjih eksplozij na Etni, ki ji je sledil močan izbruh lave
do komunizma. Kot je znano. J* Leonova enciklika pred 80 leti P" polnoma obsodila socializem. u nes je msgr. Ferrari Toniolo P“j jasnil, da je bil socializem Pf*r 80 leti vse skozi prežet z mar*5 stičnim duhom. Nekoliko pred **, njo vojno pa je Vatikan sPr.e^ nekatere oblike «socializma», kot JF angleški laburizem, ker ta ni n>af sističen. V današnjih pogojih mo jo katoličani, tako uči papež * vel VI. v svojem pismu, skrn preučiti razne socialistične slS me, razne vrste socializma ter ^ ne pustiti vplesti v dejavnosti, so tesno povezane z marksisti0 ideologijo. V tej zvezi je papež r®* delil socializem v tri razne zj vinske oblike ter družbene i<*V gije: 1. pošten zahtevek po p>‘®v. nejši ureditvi družbe; 2. zgodo* , ska gibanja s političnimi nam ter končno kot ideologijo, ki na ja človeka k avtonomnemu tot*1 nemu svetovnemu nadzoru.
V	tej zvezi papež pravi:
bi iluzorno in nevarno pozabiti, tesne vezi, ki globoko povezuj J te plati (socializma), sprejeti ®s ^ ve marksistične analize ne d® ugotovili njihove odnose z logijo, sprejeti prakso r®S nega boja in njegove marksist^j obrazložitve ter se s tem iz.°%0 ugotovitvi, da gre za totalit®1^. in nasilno družbo, v katero ta r voj pelje*. Zelo verjetno se je P pež pri tem dotaknil žgočega *P sanja italijanskih ACLI in verJe tudi drugih katoliških delavskih . ganizacij v svetu, ki jih sed®^ razvoj družbe vedno bolj sili k , delovanju s socialističnimi in s" naprednimi gibanji.
V	svojem pismu papež ni ni*^ izrecno imenoval komunizma. . f zadevne sodobne oblike ure®1 .
družbe, toda jasno je ,da Pre^fej lja to njegovo pismo precej opomin katoličanom, naj soc v socialnih bojih z drugimi
opomin katoličanom, naj sode*w ■ drugimi s'1.®1« (socialističnimi in komunisti®1® f samo v precej togo začrtanih jah.
V Hamburgu odkrili 200 kg hašiša
HAMBURG, 14. - Hambur?J policija je aretirala 22-letnega gleža ter 26-letnega in 27-i®“! ^ Nemca, pri katerih so našli hašiša. Trojico so aretirali, 1*% ko so agenti našli v njihovem 120 kg mamila. Drugih 80 kg h®5 ^ so našli v malem avtobusu, \ ^ ga mislili prepeljati v države.
Ameriški znanstveniki v LR Kitajski
HONG KONG, 14. - Po vest^j Pekinga, ki jih je objavila fi-ska tiskovna agencija «Nt|v® JtO tajska* sta prispela v prestolnico dva ameriška zna115^ nika, botanik Arthur Galston mikrobiolog Etham Signer. stvenika prihajata iz Sevem' Vietnama
Polarna odprava v dokajšnjih težavah
MILAN, 14. — Polama odprava Italijana Monzina kljub velikim am-bientalnim težavam se nadaljuje po predvidenem programu. Tako je razvidno iz dveh brzojavk, ki jih je poslal sam Guido Monzino v Milanu. Odprava, ki jo sestavljajo poleg Monzina še Rinaldo Carrel in Mirko Minuzzo, čilski major Arthu-ro Aranda ter Eskim, je naletela do sedaj na več zelo močnih neurij. Odpotovala je 2. aprila z Rta Columbia na Grenlandiji in med potjo morala odbiti tudi napad lačnih medvedov. Temperatura niha med 35 in 45 stopinjami pod ničlo. Kljub vsemu je zdravje vseh članov zelo dobro.
Preživeli blišč
(Nadaljevanje s 4. strani)
ceni, velikokrat pa mejijo že na kič, če že niso kičasti. Tu so številna dragocena obredna oblačila, tisoči raznovrstnih križev, kelihov, relikvarijev, sponk in brošk in cela vrsta miter in tiar. V drugih sobah so slike in kipi papežev, ki slikarjem in obrtnikom niša uspeli in so neokusni, včasih pa že karikature. Med njimi je tudi kip papeža Pavla VI., ki ga je sam naročil nekemu kiparju, pa ga je zavrnil, ko je bil izdelan, ker je neokusen.
Kljub temu pa, da so ti skriti muzeji nekakšni muzeji grotesknosti in karikature, dokazujejo, kako je napredoval kult papeža v zgodovini. Ko je n.pr. Pij XI. začel imeti posebne avdience za novo-poročence, so mu ti prinašali bonboniere, ker je papež Pij XI. vse darove, ki jih je prejel v 17 letih papeževanja, skrbno hranil (katalogiziral je n.p. več tisoč razglednic), je tudi te bonboniere spravil v posebne omare. Vse te spomine in spominčke še vedno hranijo v Vatikanu.
....................................•■■■■■m.......m,..I.iiimm,n,mu,,.,,,,,,,,,,,,,......mi,...........................................,„„„„111111:....
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 20.15,
23.10	Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 Znanstvena oddaja; 12.25 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Oddaja za avtomobiliste;
16.10	Operetne melodije; 16.30 Radijska igra; 16.40 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Melodije; 19.10 Družinski obzornik;
19.30	Ansambel «Dalmacija»; 19.50 Jazz; 20.00 Šport; 20.25 Teden v Italiji; 20.50 Ljudska igra: »Doktor Dragan*; 21.30 Vabilo na ples;
22.30	Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Pordenone: l’opera di Michelangelo Gligoretti; 16.00 Domači pisatelji.
NACIONALNI PROGRAM
SOBOTA, 15. MAJA 1971
ne pesmi; 9.35 Strnjena drama;
10.05	Plošča za poletje; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.35 Nagradno glasbeno tekmovanje; 14.00 in 18.00 Zakaj in kako;
14.05	Plošča za poletje; 15.40 Pisan spored; 17.40 Izven programa; 18.30 Ljudje in dogodki; 20.10 Koncert; 21.20 Mednarodni jazzovski kvizi; 22.40 Glasbeno-govorni spored; 23.05 Lahka glasba.
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Sodobna ital. glasba; 14.00 Kla-
Glasbenii tntermezzo; 15.40 tn plesi jugoslovanskih na rod ^ 16.00 « Vrtiljak«; 16.40 Dobili ob Isti uri; 17.00 Vremeni!® , poved In poročila; 17.50 ritmu; 18.15 Igra Simfonik" g kester RTV Ljubljana; knjižnega trga; 19.00 Lahko . otroci!; 1915 Minute z Borisa Franka; 20.00 nMla®*1^. radijski kilub«; 21.30 Parad® bavne glasbe; 22.20 Oddaja ®® p še Izseljence; 23.05 S pesnw° plesom v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
13.0?

koncert; 16.10 Italijanska glasba; 17.10 Schubertove skladbe; 18.30 Lahka dališki
21.30 Ansambel I concertisti di Milano.
8.00 Koncert za začetek; 9.15
7.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; pfmskTvViog^S^V -10;10 m .Tntrin o	h in	R.lm,stu Korzakov; 12.00 Klavirska
ŽSnj«taln8£-JS gI= 12.40 Simfonični koncert^ pesmi, 9.15 Vi in jaz, 11.30 14.05 Sodobna ita, glasba; ^
7.10 nje
Melodrama; 12.10 Program z Lu- simfonična^elasba' ciom Dalla; 13.15 Preizkušajo se	a glasba'
diletanti; 14.09 Nagradno tekmovanje; 15.20 Pisana glasba; 15.50 Znanstveno srečanje; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 Glasbeni intervjuji; 17.10 Veliki variete; 18.45 Kronike Juga; 19.00 Ottorino Re-spighi; 19.30 Filmska glasba; 19.50 Na naših trgih; 20.20 Jazzovski koncert; 21.05 Radijski oder: Ivan Bukovčan:	«Sprejeta prošnja*;
22.10	Sodobna glasba.
14.00	Ital. kronike; 16.00	■«;
ke; 17.00 Spored za najmlS
g arpa,'i8-4?q^deaski glf 17.30 Dnevnik in izžrebanje L; ■ Pregled:	19’15 Koncert: rije; 17.45 Program za
18.40 Poljudna znanost; 19J jjr dem dni v parlamentu; 1®-. jjgl’ božna oddaja; 19.50 Šport 'J1, go-kronike; 20.30 Dnevnik; 2lTatfl*l botni program «Mai di 22.15 Dogodek: zakaj in
23.00	Dnevnik.
FILODIFUZIJA
II. KANAL
JUG. televizija
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
18.00 šola; 21.00 Dnevnik: * J SLOVENIJA	Tisoč in en večer; 22.30 Z®^®
8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,	M v V&f-
14.00,	15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, tu.
23.00,	24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Z orkestrom DomenAco Savino; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Kabalevski: Suita iz opere »Miklavž Brougnon«; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Baritonist France Langus; 13.15 Zabavna glasba;
13.30 Priporočamo vam... 14.10 Glasbena pravljica; 14.30 Veseli
fVj
7.40 Poje Tony Renis; 8.40 Izbra- zvoki z domačimi ansambli; 15.30
20.00, 22.45 Poročila; 9.35 $»< šoli: Mass-media; 18.00 i0it) 18.15 Po domače z ans®. Franca Flereta; 18.40 Jif* f čvekavi polž; 19.25 S kam®^ ' svetu; 20.35 Glasbena križa^jfF 7. oddaja; 21.35 »Ncprenj®®.^; serijski film; 22.25 TV k® 22.50 Evr. prvenstvo v gin®00^