GLAS NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki
TELEFON: CHelsea 3—3878
No. 4. — Stev. 4.
Entered as 8econd Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 6, 1936. — PONEDELJEK, 6. JANUARJA, 1936_Volume XLIV. — Letnik XLIV.
LASKI LETALCI OBSTRELJEVALI AMERIŠKI LAZARET
Jugoslavija dobiva odškodnino za povzročeno škodo
NOBENE REŠ1TVEI AVSTRIJA SE NI ZA BRUNO JE ODTUJILA
HAUPTMANNA
Na električni stol bo moral v noči 14. januarja. Njegovi zagovorn i k i so presenečeni.
TRENTON, N. J., 5. jan. — Za usmrtitev Bruno Richard Hauptmanna je določena noč 14. januarja. O tej odredbi so bili obveščni Hauptmannovi zagovorniki. Poslužili se bodo vseh postavnih sredstev, da mu
rešijo življenje, in bodo prihod- j Evropo
MUSSOLINIJU
DunaJj se boji konca fašizma. — Avstrija išče drugo jamstvo za svojo neodvisnost. — Časopisje napada Italijo.
DUNAJ, Avstrija, 5. jan. — Vedno bolj vidno se pojavljajo znamenja, da skuša avstrijska vlada popolnoma premeniti svojo zunanjo politiko, ki bo imela važne posledice za celo
KER IMA JUGOSLAVIJA OD SANKCU VELIKO ŠKODO, KUPUJE ANGLIJA OD NJE VELIKE MNOŽINE BLAGA
BEOGRAD, Jugoslavija, 5. januarja. —Trgovski minister Milan Vrbanič je časnikarskim poročevalcem govoril o razsežnosti odškodnine, katero je prejela Jugoslavija po obljubi Lige narodov za škodo, ki bi jo trpela, ko se je kot članica Lige narodov pridružila ostalim državam v sankcijah proti Italiji.
NA BALKANU VLADA EDINOST
Balkan ni več sod smodnika. — Balkanska zveza trdna. — Vojna nevarnost n a zapadu Evrope.
njih osem dni predložili svoje prošnje in ugovore.
Odločitev da bo Hauptmann usmrčen 14. januarja, je v soglasju z običajom kaznilniške uprave, ki postopa s Hauptman nora na isti način kot z vsakim drugim zločincem, ki je bil obsojen na smrt.
Hauptmannovi zagovorniki so s presenečenjem izvedeli za to vest, ker so bili mnenja, da dan usmrtitve ne bo prej določen, dokler ne odloči pomi-lostilno sodišče glede prošnje za pomilostitev. Ker govemer Hoffman še ni določil dneva za razpravo najvišjega sodišča, so |
Avstrija se je pričela zavedati, da ji Italija vsled svojega neuspeha v Afriki ne bo več mogla pomagati proti nazijem in se vsled tega nagiblje k Mali antanti.
Amnestija, katere vje bila deležna večina socjalistov, ki so dvignili vstajo proti vladi v februarju 1934, je bila del potrebne predigre za prijateljstvo z demokratično Čehoslovaško. Ob istem času pa je bil tudi dolg državne banke Angliji znižan od 200,000,000 Šilingov na 60,000,000.
Ako bo angleški vnanji mi-zagovorniki celo upali, da bo nister Anthony Eden zasledo-usmrtitev odgodena.	j val politiko Lige narodov, za
Navzlic temu, da je določen kar je bil izvoljen in je nado-dan za Hauptmannovo usmrti- mestil Sdmuela Hoare-ja, tedaj tev, vendar so mogoči še štirje je potrebno z vsemi sredstvi po-slucaji, da mu bo življenje po- večati osamljenje Italije, daljsano:	|	je v]a(ia premenila svoje
1.	Pomilostilno sodišče more stališče proti Italiji, je dokaz premeniti njegovo smrtno ka- avstrijsko časopisje. Medtem zen v dosmrtno ječo;	ko je bilo doslej časopisju stro-
2.	Zagovorniki bodo zavlekli go zabranjeno pisati proti Ita-usmrtitev z zahtevo habeas cor- liji, je klerikalni list "Welt-pus postopanja pri zveznem so- bi at t" ostro napadel Italijo, dišču;	ker je bil škof v Brixenu na
3.	Govemer Hoffman more 'južnem Tirolskem postavljen preložiti usmrtitev, da se na- pod vojaško stražo, ker je v daljuje njegova tajna preiska- pastirskem listu pozival prebiva, in	valstvo, da ne izroči poročnih
4.	Kazniiniški ravnatelj Kim- prstanov italjanski vladi za berling bo mogoče usmrtitev vojno z Abesinijo. Ravno ta-preložil da se izogne preveliki ko so razni časopisi po deželi množici pred kaznilnico.	naenkrat pričeli objavljati ost-
S parnikom Bremen se je v	re članke proti Italiji. Tudi
petek zvečer nenadoma odpelja-	Italiji vedno naklonjeni list la v Evropo mati Lindberghove "Reichspost" odobruje sankci-
žene Mrs. Dwiglit W. Morrow	je Lige narodov proti Italiji, i s svojo hčerjo Constance, ki je Iz tega je razvidno, da je pripre jela že več pisem, ki ji groze čel veter v Avstriji pihati od
Kot pravi Vrbanič, je posebno Anglija prevzela velik del jugoslovanskega izvoza. Anglija je znižala carino na jugoslovansko blago in je posebno povečala jugoslovansko kvoto za jajca, kokoši in slanino. Ta izvoz iz Jugoslovije je Anglija povečala za 100,000,000 dinarjev na leto
Pogajanja s Francijo so vodila do m^j zadovoljivega uspeha, ker hoče Francija varovati domače pridelke. Vendar pa se bodo — kot je rekel trgovski minister — pogajanja s Francijo nadaljevala in bo Jugoslavija tudi skušala skleniti izvozno pogodbo s Špansko in Švico.
Minister Vrbanič je rekel, da ima Jugoslavija vsled sankcij na leto 800,000,000 dinarjev izgube, ali 25 odstotkov svojega izvoza, ne glede na toT da so, vsled sankcij v inozemstvu "zmrznile*' jugoslovanske tir-jatve.
Največ pa trpi vsled sankcij lesna trgovina, in je pri tem naibolj prizadeta Slovenija, ker je izvoz lesa v Italijo popolnoma prenehal in do sedaj še ni bilo mogoče najti drugega trga. Iz tega razloga je bilo tudi odpuščenih več tisoč delavcev, ki so bili zaposleni v lesni trgovini.
PERZIJSKI POSLANIK ODPOKLICAN
WASHINGTON, D. C., 5 jan. — Perzijski poslanik Ghaf-far Kan Djalal, ki je bil zaradi prehitre vožnje 27. novembra v Elkton, Md.,» aretiran in vkle njen odpeljan na policijsko stražnico, je bil odpoklican in bo odpotoval iz Združenih držav 20. marca.
Poslanik je bil s svojim av-
LIGINA KOMISIJA NAJ PREIŠČE GR0ZDEJSTVA, KI JIH UGANJAJO ITALIJANSKI VOJAKI V ABESINIJI
ANGORA, Turčija, 5. jan. — V sedanjem napetem evroj> skem položaju zaradi abesin-sko-italijanske vojne je Balkan zelo velikega pomena. Zdi se nam, kot da je bilo včeraj, da je bil Balkan skrajno razburljiva skupina zavistnih in prepirljivih majhnih državic, ki so rade skočile v lase in so pogosto zapleti? v spor svoje sosede, tako da \je bil Balkan že dolgo vrsto let "sod smodnika Evrope.''
Sedaj pa se- je vse to premoli ilo. Balkanske države so sedaj stanovitne, edine in miroljubne. Njihovi državniki ču-jejo ponoči v bojazni, da kaka
tomobilom na potu iz Washing tona v New York in policista 1 zapadna država prične vojno, v
z ugrabitvijo. Kakor Lindbergh, tako je tudi Mrs. Morrow skrivaj šla na parnik in je ostala v svoji kabini, dokler ni bil že izven pristanišča. .
1'GOSLAVIJA NAROČILA BOJNE LADJE
BREMEN, Nmčija, 5. jan. — Prvič po svetovni vojni je pričela Nemčija graditi bojne ladje tudi za tuje države. . Ladjedelnica F rid rich Lue-rassen v Vegesacku naznanja, da je prejela veliko naročilo za nagle motorne ladje za Jugo slavijo.
Podnobnosti o tem niso zna ne, razun, da bodo ladje opremljene s Zimler-Benzovimi motorji. Ladje bodo dovršene v dveh letih,-
druge strani. Ker je iz vsega tega jasno, da hoče Avstrija raz vezat i vezi, ki so jo vezale na Italijo, je potrebno, da stopi v tesnejše zvezo s katero drugo <?vojo sosedo in tu si je izbrala (\hoslova«ko. Čehoslovaški poslanik na Dunaju Zdenek Feir-linger in ministrski predsednik Milan Hodža sta v svojih javnih grovorih izražala svojo naklonjenost do Avstrije.
Pomemben je tudi napovedani obisk kanclerja dr. Kurta ScKuschnigga v Pragi sredi jaguarja. Basi je bilo uradno naznarijeno, da bo kancler imel nekaj predavanj, vendar domnevajo politični opazovalci, da bo Schuschnigg ta 4 4 predavanja* * porabil za sestanek z vodilnimi čehoslovaškimi državniki.
Toda ČJehoslovaška ne more biti zaveznica Avstrije, dokler
LONDON, Anglija, 5. jan. -Angleška vlada uradno naznanja, da je Anglija dovolila Jugoslaviji obsežnejši trg za blago, ki ga je do sedaj večinoma prodajala Italiji. Povečana je bila kvota za slanino, znižana je bila carina na purane in kokoši in popolnoma odpravljena carina na 'jajca iz Jugoslavije.
BUDIMPEŠTA, Madžarska 5. jan. — Madžarska je pričela čutiti posledice sankcij proti Italiji. Ker je Anglija dala posebne koncesije Jugoslaviji za izvoz kokoši, se madžarski kokošarji pritožujejo, da je njihova trgovina popolnoma uničena. Vrednost te trgovine na leto je 8,000,000 pengov. In angleške koncesije Jugoslaviji bodo ostale v veljavi ves čas sankc?j.
Na pritožbo Madžarske, da njena trgovska pogodba z Anglijo daje Madžarski prednost pred drugimi državami, je Anglija odgovorila, da je te koncesije dovolila Jugoslaviji na priporočilo Lige narodov.
Clayton Ellison in Jacob Biddle sta ga vstavila zaradi prehitre vožnje. Ker se je s policistoma prepiral in je enega policista poslanikova žena celo vdarila z dežnikom, sta policista poslanika vklenila in odpeljala pred policijskega sodnika. Ko se je izkazal, da je poslanik, je bil takoj odpuščen. Toda pri državnem departmentu v Wasli-ingtonu se je proti aretaciji pritožil. Državni tajnik Hull se je sicer poslaniku oprostil, toda pripomnil, da se morajo tudi tuji poslaniki ravnati po postavah in običajih dežele.
Ghaffar Kan Djalal sedaj pravi, da njegova vlada z o-prostitvijo državnega tajnika ni bila zadovoljna, ker je pripomnil, da morajo tudi zastopniki tujih držav spoštovati postave dežele, v kateri se nahajajo, in da ga je vsled tega od-poklicala.
katero bo zapleten kan.
tudi Bal-
Avstrija ne nudi jamščine, da ne bo obnovila monarhije pod Habsburžani in dokler ne prene ha s preganjanjem socjalistov in demokratično mislečih ljudi,
KONGRESNE RESTAVRACIJE ZVIŠALE CENE
WASHINGTON, D. C., 3. januarja. — Zvišane cone v restavracijah senata in poslan; ske zJbornice spominjajo kon-gresnike na podraženje živil.
V	restavraciji senata so postavljene cene za obed 50, 60 in 85 centov. Med prejšnjim zasedanjem so bile cene 45, 55 in 75 centov.
V	restavraciji poslans 'k e zbornice obed ne velja več 45 centov in so cene zvišane v razmerju s cenami v senatni restavraciji. Navadni sendvič stane 15 centov, drugi pa več. Tudi sklodelica kave velja 10 centov.
Ta presenetljiva zamena vlog je posebno vidna v turški prestolici Angori, ki, navzlic temu, da je z ostalimi balkanskimi državami zdni žena v sankcijah proti Italiji, ne želi ničesar bolj, kot da je ohranjen mir.
Sedanja turška vlada je popolnoma zadovoljna z razdelitvijo moči med Anglijo, Francijo in Italijo v Sredozemskem morju ter se je oddahnila, da je Italija pričela svojo pustolovščino v Abesiniji. Dosle>j se je turška republika vedno bala j italijanske agresivnosti v Anatoli j i, ker je Italija v sevres-kem miru dobila vplivno sfero v južni A-natoliji. Fašistična Italija je s poželjivimi očmi gledala na vzhodno obrežje Jadrana in na azijsko Turčijo in tako so pričele balkanske države kot Turčija lažje dihati, ko je Italija obrnila svoje po-željenje po Abesiniji.
Poleg tega, da so vse balkanske države članice lige narodov, so vse, razun Bolgarske in Albanije, zvezane v balkanski zvezi, čije oče je turški predsednik Mustafa Kemal Ataturk.
Ako Anglija postavi mornariško postojanko na grškem o-zemlju, kar bo skoro gotovo storila, in bi Italija napadla to postojanko, tedaj je Turčija, tako kot članica Lige narodov, kot članica balkanske zveze, obvezana iti Grški na pomoč.
BOMBNI NAPADI
Včeraj so se pojavili italijanski letalci nad nekaterimi abesinskimi mesti ter metali bombe na hiše in prebivalce.
Dr. T. A. Lambie, voditelj Rdečega križa v Abesiniji. je sporočil iz glavnega mesta, da je bilo vrženih več bomb na ameriški lazaret v Daggah Bur ob južni fronti.
Poznejša poročila abesinske vlade so potrdila te vesti. Poročila ne omenjajo koliko oseb je bilo pri bombardiranju usmrčenih oziroma ranjenih.
Italijanski letalci so bili ves dan zelo delovni.
Na severni fronti južno od Makale so vrgli nad tritisoč bomb, usmrtili so pa le deset Abesincev. Vlada je zanikala poročilo, da je bil vprizorjen zračni napad na mesto Harar.
V Daggah Bur se nahaja tudi lazaret egiptskega Rdečega križa. Ameriški lazaret je bil svoječasno pod vodstvom dr. Roberta W. Hockmana, kateri je bil dne 1 3. decembra usmrčen, ko je pobral s tal italijansko bombo, pa mu je v rokah eksplodirala.
ITALIJANI KRŠIJO VOJNO PRAVO
.Ker nameravajo Italijani vprozoriti še hujša zlo-dejstva kot so jih vprizarjali dosedaj in ker so sklenili tudi vbodoče kršiti mednarodno pravo, je naprosila danes Abesinija Ligo narodov, naj pošlje v Abesinijo posebno'komisijo, ki bo dognala, kdo je odgovoren za nečlovečansk način bojevanja.
—	Sprva so Italijani dosledno tajili V3e zločine, — je rečeno v noti, — ko jim pa tega ni bilo več mogoče, pravijo, da je to, kar sedaj uganjajo, le ffovračilo za abesinska grozodejstva.
—	Ta obdolžitev predstavlja del obrekovalne kampanje proti Abesiniji, ki jo vodijo Italijani s pomočjo izmišljenih poročil in potvorjenih fotografij.
Za petdeset centov ni mogoče kupiti b o g v e kakšno darilo. Vas prijatelj pa bo gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko- Amerikanski Koledar,
MARCONi NE GRE NA FRONTO
RIM, Italija, 5. jan. — Iz-najditelj brezžičnega brzojava Guglielmo Marconi je opustil svojo namero, da bi Šel na bojišče v Abesiniji in bo mesto tega doma delal poskuse z mikro valovi. Prvotno je nameraval delati poskuse s kratkimi valovi na fronti.
NAPETOST SE VEČA
Včerajšnji razvoji v afriški krizi dokazujejo, da se bo v tekočem letu položaj poostril.
Iz Rima so že pred nekaj dnevi sporočili o poostrenih metodah bojevanja, sedaj pa poročajo iz abesinskega glavnega mesta, da so italijanski letalci porušili neko mesto in postajo egiptskega Rdečega križa, ki se je nahajala v njem.
Najbolj značilno je pa dejstvo, da je Anglija izpremepila dva oceanska parnika v transportni ladji, ki bosta prevažali v Egipt moštvo in topove.
Francoska vlada še vedno upa, da bo v dogle-dnem času sklenjen mir, pa najbrž sama sebi ne verjame, ker je začela koncentrirati svojo atlantsko brodovje v bližini Gibraltara.
Angleški ladji, ki sta bili stavljeni v armadno
1 vi	, »»n .1 * »t . Kg	• ••
službo, sta ocythia m oamaria .
Anglvja se je za ta korak najbrž vsledtega odločila, ker je dospelo iz Rima ponovno zatrdilo, da bo Mussolini neovirano zasledoval svoje cilje v Afriki ter se ne bo brigal za Ligo narodov.
Angleška vlada še ni na jasnem glede razširjenja sankcij. Podrobni načrti bodo sestavljeni na posebni kabinetni seji, ki se bo vršila, še predno se bo novi vnanji minister Anthony Eden podal v Ze* nevo.	, _
_____
9 L IHIS SfZBVD'A**
New York, Monday, January 6, 1936
. . - —m--,---■ — , . r--
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 7L
"Glas Naroda" |		
	Owaad and PubUafcad fey HLOYENIC PUBLISHING COMPANY	
M.	( A Con ikMfi pTcalsicst	weattaaO L BeneC'X Treaa.
Ptaca of bualn«aa mt tfea corporation and addrimi of abova oCttcera: 11« W, IMk Straši, Baraash af Manhattan, Nm Yark City. N. V		
	"GLAS M (Veke el	/ ■ -A BO D A" the People)
laaned Brat? Day Except Sunday« aad HoUdaya		
•a «alo	iOta vatla ae ieaarlfen In la «6.0»	Ea New York aa oalo Me «7.00 la pol leta .............$sjk>
m poi i« te Mrt	ftS..........93.00 lata ................$um	25a inoaeaurro aa oelo leto *.....«7.00 Za pol lata............. - «U0
	Uabacrtption	Yearly $«.00
	▲dTortlaenent	on Agreement
*Uiaa Naroda" labaja tmU dac IsraemAl oedetj ln praznikov.		
Jatdal ti »aflljau	tat podpisa In oaatoaoatl aa no prloMnjeJo. Denar naj ae blacoToii p» Money Order. M epracembi kraja naročnikov, proahno. da m cadi prejtaje btrellSfie nameni, da bltreje najdemo uriovtiks.	
•GLAS NABODA", 11« W. 18th Street. New lat*. M. X. Telephone: CHelam 1-1814		
STROŠKI KONGRESA
Ko se sestane kongres, pomeni to za deželo $20,000,00i izdatkov. Izdatki so -skoro enaki, ako je zasedanje dolgo ali kratko.
Plače so naj vi« j i izdatki, toda mnogo denarja je treba za vzdrževanje kapi tola in parka, za tiskarno in kongresno knjižnico.
Kadar kongres zboruje, prihaja največ "hrupa" iz senatne zbornice, ki pa je cenejša kot pa poslanska zbornica, ker je manjša.
Plače senatorjev in drugi izdatki, ki so neposredno zvezani s senatom, znašajo na leto $3,000,000. Poslanska zbornica s svojimi 435 člani stane nekaj nad $8,000,000.
Vsak senator ima $10,000 plače na leto. Plače vseh 9(i senatorjev znašajo $960,000. Vožnja po železnicah velja $50,000. K temu pa je treba še prišteti $2,723,9:28 za plače senatnim u-s-lužbencem, uradnikom raznih odborov in tajnikom posameznih senatorjev. Pa to še ni vse. Za tiskanje razprav je določenih $60,000, za preiskave $150,000 itd.
Poslanci prejmejo na leto $4,504,000 plače in za vožnjo $175,000. Z vsemi plačami za uslužbence in tajnike znašajo izdatki za poslansko zbornico skoro $8,000,000.
Telefon stane na leto okoli $90,000, razne tiskovine in pisarniške potrebščine pa $60,000.
DOPIS Z VRHNIKE
Kod novemu dopisniku mi je 1 ne more bi|i obenem župan in
DIVJAŠKI NAČIN BOJEVANJA
Švedski zdravnik Hylander, načelnik švedske bolnišni oe v Abesiniji, ki so jo laški letalci z bombami razdejali, poro-
ča:
— Raz šotor švedskega obvezovališča je vihrala velika zastava Rdečega križa. Nad nami so se pojavili laški letalci ter začeli metati bombe. Zastava Rdečega križa jim je nudila izvrsten cilj. Vsega skupaj so vrgli od petnajst do dvajset bomb. Devet švedskih strežnikov je bilo ranjenih, petnajst ab^: Binskiii ranjencev pa usmrčenih. Jaz in neki sanitejec sva pričela bežati proti bližrjemu gozdičku. Laški letalec se je spustil nizko nad zemljo ter naju zasledoval. Pri tem je nenelioma streljal proti nama <s strojno puško. Na čudežen način se nama je posrečilo rešiti.
Taka in slična poročila ne delajo Italijanom posebne
časti.
dolžnost, da se večkrat oglasim z novicami iz Vrhnike in nje o. kolice, ker mi je znano, da prebiva veliko naših rojakov v Ameriki, kateri gotovo s slastjo prebirajo poročila iz domovine in opise originalnih prebivalcev, katerih po večini še ni zajel tok sedanjega časa.
Naj začnem pri Vrhniki, matici okoliških vasi, katera je jedro duševnega in gospodarskega življenja širše naše okolice.
Res, človek te nemore pozabiti, ko se spominja na te v tujini in obuja stare spomine. Spominjam se sam 1. 1918, ko sem se nahajal na Dunaju v bolnišnici. Kako sem duševno trpel radi tebe, preljubljena Vrhnika! Vedno sem imel v roki razglednico Vrhnike ter v duhu znova doživljal mladostne doživljaje.
O, sv. Trojica, cerkvica na prijaznem holmu, kako <se blestiš ter gledaš po lepi dolini Šentflorjaiiski! Ob sobotali in nedeljo jutraj, ko te pridejo obiskat tvoji pinkači, pa pošiljaš krasne glasove prebivalcem sirom prostrane doline. Navsezadnje prebudiš še zaspanega sv. Lenarta, kateri se stiska med zidovi gosposkih hiš, da ti še on odgovori s tu-žnimi glasovi.
Močilnik, kako krasna je tvoja okolica posebno v letni vročini, ko veje hlad iz tvoje globeli. Kje so že časi, ko je vrhniški rod po Ljubljanici prevažal vsakovrstno blago, namenjeno v nižje kraje. Še danes krožijo med prebivalstvom vsakovrstne legende o povodnem možu, in družili prikaznih, katere so se prikazova. le našim čolnarjem.
Na dan prvega decembra, na praznik ujedinjenja, je Vrhnika zopet doživela lep napredek. Otvorila se je namreč nova u-božnica za občinske siromake v nekdanji Butnikovi hiši na novi cesti. Občina Vrhnika je skupno z Občinsko hranilnico kupila omenjeno hišo in jo po predpisih preuredila v liigi-jenskem oziru. Župan Hočevar je pri otvoritvi v lepem govoru orisal dosedanji položaj občinskih revežev ter njih mizer-no življenje, ki je bilo v sramoto vrhniški občini. Želel jim je boljše življenje v novi ubo-žnici, katero bodo oskrbovale samostanske sestre. Prostora je sedaj za petnajst oseb, v doglednem času se bo pa še po. večala po potrebi.
Istega dne je Hočevar od-sopil kot župan, ker po zakonu
POLOŽAJ NA DELAVSKEM TRGU
Iz poročila, ki ga je izdala Ameriška Delavska Federacija za leto 1935, je razvidno, da je dobilo delo le 30% oseb, ki jih je gospodarska kriza spravila ob kruh in zaslužek. V na sprotju s tem so se pa razmere v industrija}) izboljšale za petdeset odstotkov.
Meseca novembra je bilo po cenitvah Delavske Federacije 11,672,187 nezaposlenih, meseca oktobra pa 11,448,986. — Prejšnje leto jih je bilo v novembru 767,704 več.
Tehnična izboljšanja v industrijah bolj in tyolj izpodrivajo delavske moči. S tem pa še ni rečeno, da ne bodo nezaposleni nikdar dobili dela. To se bo tedaj zgodilo; ko se bo nakupna moč delavstva tako povečala, -da bodo delavcj sproti po kupili vse produkte in ko bo delovntk znatno skrčen.
Izboljšanje v primeri z lanskim letom je v tem, ker »o železniške družbe odpustile manj delavcev kakor prejšnja leta in ker so farmerji zaposlili tekom poletja več oseb.
Leta 1934 so avtomobilske tovarne odpustile 6000 delavcev, lani so jih pa 39,000 najele.
Bazmere so se nekoliko izboljšale, le malo je pa upanja, da bi industrije v doglednem času zaposlile 11,672,000 nezaposlenih.
državni poslanec. Na drugi strani je pa tega kriva tudi u-mazana politika nekaterih o-seb, ki so jim več korita kakor pa napredek ter ima Aleš iz Razora še veliko posnemalcev. Županske posle je prevzel sedanji podžupan Verbič Jožef, podoinače "Andrejče", ter u-pamo, da mu bo vreden na sled. I nik.
Sedaj se nam bliža zima, katero vsi sloji brez razlike s strahom pričakujemo. Tukaj je namreč velika borba za obstanek. Sedaj je na Vrhniki vse v zastoju. Tovarne so vse zaprte ter nimajo ljudje nika-kega zaslužka. Za nameček i-mamo pa še sankcije, tako da se je izvoz lesa tudi domalega ustavil. S .strahom gledamo v bodočnost. Ljudje postajajo popolnoma brezbrižni ter si žele magari vojne, samo da se sedanje žalostno stanje pre-drugači.
Dne sedmega decembra se je prepetila mala nesreča na državni cesti pri Sinji gorici. — A vto sp revodn ik Pave 1 S ti ren iz Vrhnike je vozil iz Ljubljane ter je v gosti megli zadel v voz posestnika Ivana Trčeka iz Velike Ligojne ter mu je ubii enega konja in voz popolnoma zdrobil. Sreča je bila, da se je lastnik nahajal v znani gostilni na Sapu, katero oskrbuje oče Tine ter s svojim humorjem marsikaterega gosta zadrži, kar je bil v tem slučaju posetni-ku v veliko korist.
Dobili smo na Vrhniko tudi novo konkurenčno trgovino čevljev "Bata" v hiši gospe Grampovčanove, od katere bodo občutno prizadeti vrhniški čevljarji in ulični trgovci, ker k on k u renca 4' Bate'' pre sega vse druge izdelke. V današnji krizi se ji obeta lepa bodočnost.
Vrhniške opekarne, katere marsikateri vrhniški izseljenec prav dobro pozna, so v polnem zastoju *er imajo tudi konkurenco v novi opekarni, katero je začel na ročni pogon F. Ogrin, (podomače Srne) iz Sinje gorice. Uspeli mu je zagotovljen radi nižjih cen ter bo v sedanjem času prav lahko zalagal Vrhniko.
V vasi Podlipa nad Vrhniko te sedaj že par let živahno dela za izboljšanje okolice. — Regulirajo vodo Podlipšico, katera je ob povodnjih prestopala bregove. Veliko se je že izboljšalo, tako da bo v kratkem času ispremenjena okolica v lep rodoviten kraj. Posebna pohvala gre tamkajšnjemu pre-
bivalstvu radi napredka v sadje rej i. Že sedaj pridelujejo tam najlepše sadje, katerega že v vagonskih množinah postavljajo na svetovni irg.
V	vasi Drenovgrič so dobili lanisko leto nov vodovod^katerega so bili radi slabe pitne vode nujno potrebni, ker se je v dotičnem kraju letno pojavljal tifus. Posebno ljudem, ki merijo cesarsko ces-to naravnim potom, bode "dobra pitna voda hladila zaprašena grla. So pa prebivalci omenjene vasi zelo napredni ljudje. Imajo lep gasilni dom, novo šolo in železniško postajo.
V	vasi Bevke dela previval-cem veliko skrbi in preglavice vprašanje, kje bodo dobili nadomestilo za šoto, katera že slovo jemlje in so ji že dnevi šteti. Brilitne glave bodo že po-gruntale nadomestilo, saj v Abesiniji z uspehom porabljajo kurivo iz kravjih odpadkov, katerih v dotičnem kraju tudi ne primanjkuje. Drugače je pa vas Bevke tiha in skromna ter se njeni prebivalci brigajo za svoje pokrajinske zadeve, le kadar se razjezi tajinstvena Ljubljanica. Ko jih obkroži z vodo, morajo pograbiti za vesla, da dobijo zvezo z ostalimi kraji.
Vas Stara Vrhnika, kmalu bi pozabil na te, ki tako tiho počivaš ob vznožju liolma, na katerem prebiva v stari sivi obleki sv. Nikolaj ter se ozira na okrog po širni dolini in čaka obiskovalcev, ki jih pošilja večjo množino v formiranem sprevodu dušni poglavar vrhniških ovčic ob prilik'« dolgotrajne suše. Res ganljivo je vi. deti dolg sprevod postaranih ljudi Obojega spola, ko stopajo počasi v klanec, prebirajo ro-žnivenec ter pošiljajo mile
in so pele svojo rezko pesem. Sedaj ni o njih več ne duha ne sluha, pač pa jih nadomestuje par modernih lesnih industrij, katere črpajo bogastvo iz neizmernih širnih gozdov, ponosa verdskih prebivalcev, kateri se zavedajo njih vrednosti. Pa tudi politično se do najvišje stopnje udejstvujejo ter sega njih moč preko Ljubljane celo v stolni Beligrad. Marsikatera tajna politična zadeva se prekuha v verdskem političnem klubu. Želimo jim mnogo u-speha v i>olitični misiji za pro cvit našega slovenskega naro da. Posebno na zadnjem političnem shodu, kateri se je vršil pred spomenikom Ivana Cankarja, so se pokazali kot pravi mojstri. Kaj Če bi tisti'krat o-živel Cankar in posegel s svojo roko med nje in pravico pravično razdelil ?
Sedaj končam in zopet prihodnjič kaj več. Voščim vsem veselo novo leto v imenu vseh vrhniških prebivalcev.
Lakanov Janez.
.S
prošnje Vsemogočnemu, da naj jim pošlje dežja. To se vča. sili dogodi še isti dan, ker se barometer ne moti.
Prebivalci Stare Vrlinike so lahko ponosni na svojega pa-trona, ker jim pošilja vlago. Le v takih dneh se tudi x>olž, največji njih ljubljenec, prikaže na dan.
Stara Vrhnika je zgodovinski kraj. Ustno sporočilo pravi, da je na Stari Vrhniki v starih časih ob priliki homatij v Jeruzalemu stanovala rimska legija ter je bila za kazen poslana mirit vročekrvne Je-ruzalemčane ter so baje tisti, ki so Jezusa križali, bili doma s Stare Vrhnike.
Vas Verd se bahato naslanja na Ljubljanski vrh, kateri nagajivo zapira pot solnčnim žarkom. Še nedavno so bile ob Ljubljanici male kmečke žage
DVA ITALIJANSKA UKREPA
Zagrebški listi poročajo, da so italijanske oblasti prepovedale nadaljnjo službo božjo v hrvaščini v zadrskem samosta. nu sv. Mihajla. S tem ukrepom so morali redovniki tega samostana ustaviti hrvatske pridige, petje in spovedovanjc. Na ta način bo ostalo veliko število naših ljudi, ki žive v Zadru, brez verske utehe, ker ne razumejo dovolj italijanščine, da bi mogli poslušati i-talijanske pridige, ali se celo izpovedovati v italijanščini.
Istočasno čitamo v italijanskih listih, da.je odobrilo mini., strstvo za propagando večjo vsoto za italijanske misijonarje, ki pojdejo oznanjat katoliško vero med Abesince v njihovem jeziku.
MUZEJ MARŠALA PILSUDSKEGA.
Varšavski parlament je spre-
PBESTOPNO LETO
Vsako prestopno leto imajo moški svoj ča-s. Tri leta so se podili za ženskami, četrto leto je pa njihovo; vsako četrto leto se morajo ženske poditi za njimi, vnemati ljubezen v njih, jim dvoriti, jih snubiti ter jih vleči pred oltar.
Prestopno leto se imenuje v angleščini 44leap year". To je čas, v katerem moškim rožice cveto.
Dragi rojak, razburljivi dne. vi Te čakajo. Kar smiliš se mi.
Pred vsako veselico Ti bo pošiljal nežni spol vabila. Vabile Te bodo mlade in stare, lepe in grde, revne in bogate. Ti se pa delaj kot da Te vse skupaj nič ne briga.
Ko Te pa povabi tista, ki Ti je všeč, moraš nekoliko zarde-ti, povesiti pogled in zašepe-tati: — J a, ne vem, kako bi rekel: ali bi šel ali ne.
—	Oh, kar pojdi, te bo silila, — boš videl, kako bo prijetno.
—	T, saj bi res šel, — reci po dolgem obotavljanju, — -saj bi Šel, pa nimam nič obleči.
Tako jo moraš pa na ti, četudi ti vise v omari tri nove obleke.
—	Da nimaš obleke? — se bo čudila in kar jezna bo. — Kar ta rjavo obleci, v nji si najbolj brhek.
—	Ja, ampak kravate nimam nobene, — se igovarjaj.
—	Kar ta rjavo obleci, pravim, — te bo silila. Ti se pa vdaj v božjo voljo in ponižno odvrni: — I, no, pa bom.
Pol ure pred začetkom veselice bo pozvonila.
—	Križ božji, kaj še nisi oblečen? — te bo nahrulila.
—	Ah, saj se nikamor ne mudi, — ji odbrenkaj, stopi v spalnico in se začni počasi preoblačiti.
Pri tem večkrat pokukaj skozi vrata in vprašaj: — Katero srajco bi vzel? Belo ali sivo? Ali bi kratke ali dolge spod-
jel zakonski osnutek, da se ima gradič Belvedere, nekdanje bi- nje hlače, ali rjave ali sive no-
vališče maršala Pilsudskega, pretvoriti v spominski muzej poljskega narodnega junaka.
SE

UGUSSUJOTE ^ "GCAS NARQDA
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
Za
W JCQOBLAYUO
« 2.75 ..................Din.	100
$ 6.15 ..................Din.	200
$ 7.15....................Din.	300
$11.75 ____________________ Din.	500
$23.56 «47.00
.. Din. 1000 Din. 8000
T ITALIJO
Za $ 9.25 .................. lir 10«
$ 18.20.................Lir 200
$ 44.06 .................Ur 500
$ 87.50 __________________ Ur 1000
$174.00 .................. Ur 2000
$200.00 ____________________ Ur 3000
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
C« i*pl«£Uo večjih metkov kot tfforaj naverteno, bodM i Ofrarjin ■21 Uran dovoljujemo ie bolje povoj*.
IZPLAČILA T AMERIŠKIH DOLAKJIM
morate p—lati.......
$ l-$15.—
$40.
$ 5.71 $10.» $1«—
$21— $41.28 hlm
Prejemtilk dobi ▼ starem kraju izplaOlt t dolarjih.
{
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO
5LOVENIC PUBLISHING COMPKNY "Glaa Naroda"
NEW YORK, N. T.
ODMEVI MARSEJSKEGA PROCESA.
19. decembra je prispel v Marseille novoimenovani predsednik apelacrjskesra sodišča v Aixu en Provence Loicon. 20. dec. je odpotoval v Aix in takoj prevzel svoje službene dolžnosti.
V Aix en Pro venet* je prispel tudi odvetnik Bertlion. ki je prevzel obrambo obtoženih teroristov. Posetil je predsednika apelacije in imel z njim doltf razgovor. Ko je odhajal s sodišča, je novinarjem izjavil, da še ni utegnil proučiti doslej glede procesa proti atentatorjem, ker je prezaposlen s sodno razpravo zaradi afere Stavinske.sa. Rekel je tndi/da bo odvetnik Desbons bržkone ponovno sprejet v odvetniško zbornico in da bo spet lahko sodeloval pri obrambi obtožencev.
Važno za potovanje.
JTdor je namenjen potovati v tiari kraj g/i dobiti kog* od. tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoldne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno m hitro. Zato te taupno obrnite na not ta vsa pojjsniL.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje to povratno dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vce, kar je m potovanje potrebno v najhitrejšem času, ii\ kar je aiavno. so najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo da eadnjege trenutka, he• p redno se dobi it Woshingtona povratno dovoljenjHE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in eoaotavlja-•ho Vam. da bout« voreni in ttdibnn' r>»tonaty
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, N. Y.
gavice*
— Čakaj, — bo rekla, bom jaz pokazala in bo hotela stopiti v spalnico, kjer se preoblačiš. Takrat pa zaloputni vrata in tako zakriči, da bodo kar sosedje vreli skupaj.
—	Kaj pa vendar misliš, da sem? — ji očitaj. — Ali misliš, da sem kak pocestnež? Oh, saj pravim, to ste ženske.
S s težavo te bo potolažila, toda vso pot na veselični prostor se moraš jezno držati.
Na veselici se začni po drugih ozirati. Tej in oni pome-žikni, tej in oni zašepeei kaj v ulio. Kar zelena bo same jeze.
Opolnoči moras začeti zde-hati. — Domov bi rad šel, — ji potoži.
—	No, če hočeš, pa pojdiva,
—	bo rekla in Ti prinesla suknjo in klobuk. Na cesti bo poklicala taksi. Nate se bo hotela nasloniti, Ti se pa odmakni od nje.
V veži ji reei: — Oh, kako sem zaspan.
Za roko Te bo prijela rekoč:
—	Tak počakaj še malo.
Takrat veš, da se bo kmalu
začelo.
—	Ti, nekaj bi ti rada povedala, — bo rekla.
—	No, pa povej, meni se mudi.
—	Pada Te imarn^ — bo za-jecala, — tako s-trašno Te imam rada.
Ti jo pa vprašaj, če ima kaj denarja v banki. Če bo rekla, da ga ima, jo povabi za nasled. nji večer k sebi in ji naroči, naj ne pozabi prinesti s seboj bančne knjižice.
Če pravi, da nima nič, se ji prav grdo zareži in steči po sto-pnicah. Iz prvega nadstropja pa aakliči v vežo, * kjer bo stala vsa presenečena in razočarana : — Manjka se mi takih kot &x Ti! Baj bajl


"GLAS NARODA"
New York, Monday, January 6,; 1936
THE LARGEST 8IJ&TENE 7JA1LT IN V. a
BRANKO SODNIK:
Ne vem vee, kako je bilo takrat v Parizu. Časih zaživi še v meni spomin, moten, zame-glen, le za trenutek, in se izgubi, tla ga ne morem več priklicati. Tako je vselej, če pride človek v vrtinec, ki ga potegne vase in bruhne iz sebe, ko se ga naveliča.
"Jetična Madona" smo ji pravili. Bog ve, kdo ji je dal prvi to ime. Morda je komu prišlo na jezik, ko smo pijani sedeli v baru in se nam je iz kota smejala. Kakor mlada mačica je bila. Če si pomahnil z roko, je prišla k tebi in ti sedla v naročje:
44Kaj 'je fant?"
Cvila se ti je okoli vratu. f1e je bila v kotu, te je še poljubila.
Zaradi nje smo hodili v tisti bar. Vsak drugi, tretji večer. Do konca smo ostali tam. Ko se je zunaj že svetlikal dan. smo jo spremili do doma in časih kateri še naprej.
Nekoč nisem dobil znaneev in sam sem krenil v bar. Ponedeljek je bil. Tako pusto, prazno, da mi je bilo skoraj žal. ko sem prišel po stopnicah in <e je zauledal, kako je samevala v kotu.
Krenil sem k njej.
"Kaj je novega, Lanza?"
Luiza ji je bilo ime.
*4Sedi, povem ti," se je nasmehnila.
Naročil sem steklenico vina in dve Časi.
Po stari navadi mi je sedla v naročje.
"Kaj ni i boš lepega povedala, Luiza?"
"Kaj bi ti lepega povedala? Saj nič vem. Same stare reči. Tisočkrat si jih že čul.
Vse je tikala.
Čutil sem mehke prste, ki so se mi igrali na rami. Z drugo roko si je podprla glavo, da mi je gledala v obraz.
"Kaj naj ti povem? Reci in govorila bom."
'O sebi mi kaj povelj,-Luiza.'
"O sebi?" Glas ji je zadrh-tel. "Zakaj bi to rad?"
"Sam ne vem. Kdo drugi bi rekel, da ga zanima. Pri meni je drugače. Res, sam ne vem."
"Poglej* Vsa dekleta, kakor sem jaz, imajo celo enake zgodbe. Pridejo v mesto. Dobro plešejo, morda so tudi lepa. Dokler je denar, se uče, potem morajo pogledati za kruhom. Najdejo ga po barih in tam se zač-n<* življenja, kakor je moje. Tn konec — konec —"
S TEBOJ POJDEM
"Ne govori o koncu, Luiza. j V travo bi legla in se okopala v Konec je povsod enak. Pri mesečini: In ti bi moral biti pri
meni, fant. Da, nekoč je bilo lepo, lepo . . ."
"Vidiš, Luiza, še mesec dni in šel bom tja, domov. Lepše je kakor pri vas. . ."
"S teboj pojdem, fant," je takrat vzkliknila. "Tam mora biti zdravje. Pri nas ga ni. Čutim, da me dim razjeda. Časih pokašljujem. Nisem ti hotela prej povedati, morda me ne bi bil hotel poljubiti."
"Vseeno bi te bil poljubil, Luiza. Tudi zdalje te bom, da j boš videla. Ne bojim se bolez-
vseli ljudeh. Le da pri ueka-terih prej pride."
"Saj to je ravno . . . kdaj pride ..."
Pobesila je glavo na roke, ji je omahnila
"Kakšna si danes, Luiza. Kaj ti je?"
"Nič. Ali pa vse. Kadar je prazno, sem vselej taka. Ne moram pomagati. Tudi v meni je vse prazno. Zebe me, v srce me zebe. Prav je, da si nocoj prišel" — je rekla po kratkem premolku.
IMAMO V ZALOGI
BUZNIKOVE
za leto 1936 Cena
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N.
Na drugem koncu je igrala j ni. Naj se me loti! Pri nas jo
godba. Toliko, da sva jo čula
"Ali bi plesala, Luiza? Morda bi te to razvedrilo!"
"Ne, trudna sem. Zmeraj sem trudna, kadar je tako. Kakor bi me Mlo noge iz svinca."
Nisem vedel, kaj naj ji rečem. Nalil sem ji čašo da vrha in jo potisnil prednjo.
Naglo me je pogledala in izpila na dušek.
"Da, opiti bi se morala, fant. Potem bi bilo morda bolje. — Se nikdar nisem poskusila . .
"Ne, ne bi bilo bolje, Luiza. Nasloni sem name, Luiza. zasanjaj! Tudi jaz bi rad sanjal. Tak večer j«1 danes, taka noč."
Tesno se me je oklenila.
"Daj. poljubi me. Po poljubili najlagl.jp sanjam."
Preden ji mogel ustreči, me je sama poljubila.
"In zdaj sanjariva! Povej mi odkod si."
"Od daleč, Luiza. Nikdar še nisi bila tam in nikdar ne boš. Pri nas ni takih hiš, ki bi silile med oblake. Samo naše gore so tako predrzne."
"Ali so lepe vaše gore?"
"Lepe so. Solnce je na njih in veter, ki ti biča prsa. Pri vas je dim, ki tlači, ubija. Ali si že kdaj videla gore, Luiza;"
"Ne, nisem jih. Pri nas jih ni."
"In travnike? Ali si jih že videla?"
"Da, nekoč sem jih videla. Lepi so. Če bi bila nocoj na njili.
ozdravim."
"S teboj pojdem, fant," je ponovila, kakor bi bila preslišala moje besede. "Zdravja pojdem i ska. — Ali ne?"
Zamišljeno sem pogledal predse. Plašno se me je oklenila, kakor mačica ki jo pes preganja.
"Zdravja pojdem iskat . . .
zdravja . . ali me čuješ, fant? Ali me čuješ? Zdravja!"
In mesec dni je potekel. Ne vem kaj je bilo, da nisem nikdar več prišel v tisti bar. Šele na dan slovesa sem krenil s prijatelji tja.
Luize ni bilo več.
"Kam je šla?" sem vprašal njeno naslednico.
"Bolna je. — Leži. — H koncu gre z njo. Včeraj sem bila pri njej. Morda preživi še nekaj dni — morda —"
Taka je zgodba o Luizi, jetič-ni Madoni, ki je iskala zdravja.
JUGOVZHODNA ABESIN1JA
Fotografije, ki predstavljajo "naše najlepše kraje", so pošle. Tisti, ki so -Vb naročili, naj nekoliko potrpe, da dobimo rovo zalogo iz domovine.
Knjigarna "G. N."
Iz Dagaburja. ki ga časniška [»uročila z a bes in škili bojišč v zadnjih časih imenujejo tako često, drži avtomobilska cesta skozi popolnoma brezvodno visoko planoto preko Agima, Go-banota in Biladžija. Ti kraji, ki so zarisani samo v najboljših zemljevidih, so bolj slučajno nakopicenje nekoliko tuca-tov tukulov (abesinskih koč), ki jim morajo prebivalci ob koncu deževne dobe uteči v Da-gabur, kajti le tam dobe dovolj vode. Severno od Dagaburja naletiš na prve studence šele pri Madžiji Alei kjer se pase na krasnih tratah najlepša oga-denska živina. V dobi suše romajo nomadi od vseh strani proti Ohri Kalifu, kjer je vedno dovolj vode za napajanje živine, čeprav seveda ne toliko, kakor v deževni dobi. Pri Ture Dželeju se začenja dežc*a Dua-rinska, kjer je v majhni globini povsod dovolj vode, tako da so izkopali mnogo vodnjakov in redijo lahko večje črede. Duarinska dežela meji na severu na okrožje Džidžige, ki ima na jugu širno ravan in ki se proti severo-vzhodu naslanja na stopničasto dvigajoče se gorske višine. Velik del trgovine med pristanišči v Adenskem zalivu in abesinsko notranjostjo gre preko Džidžige, ki 'je po-
POSLOPJE. V KATEREM SE VRSl KONGRES PROTI FAŠIZMU
stala sčasoma prav impozantna trgovinska metropola in ki je že doslej imela od vojne velik dobiček. Izvrstna avtomobilska cesta veže Džidžigo s Hararjem in Diredavo, zadnja je velika postaja ob progi Džibuti—Adis Aba bal
Iz Džidžige gre karavanska cesta proti Francoski Somalili in Avsi, katere poglavar dedžas Jajo je pre l časom prestopil baje na italijansko stran. Tam je cel kup skladišč in tudi nekoliko evropskih trgovxin za številne tujce, ki prebivajo v tem mentu začasno ali trajno. V Džidžigi se razvija čedalje bolj prva city, ki odriva tukule domačinov proti periferiji. Ima tudi svojo četrt vil, kjer stoje mični bungalovi sredi lepih vrtov. Tu je cela vrsta konzulatov, več grških kavarn, pravi poštni in brzojavni urad, ter kinematograf. V bližini Džidžige j^ velika katoliška misionska postaja. Evangelska misionska postaja je v švedskih rokah. V bazarih naletiš pred vsem na indijske, perzijske in arabske trgovce.
V splošnem je Džidžiga precej moderno orientalsko mesto z izrazitim moliamedanskim o-beležjem. Lahkoživi lepi možje prebivajo tu in mične ženske, ljudje ki se zelo razlikujejo od zakrknjenih Tigrincev in napihnjenih fioancev. Amharci so zelo ponosni na 'svojo" Džidžigo. Neguš je postavil za upravitelja Džidžige enega svojih najboljših in najbolj zvestih n-radnikov, pogumnega Afa Vo-ka, ki je bil v bojih pri Dolu težko ranjen in je medtem baje že umrl. V vojnem poveljstvu Džidžige imata glavno besedo ras Nasibu in Veliib paša. Cesar se je pred kratkim posvetoval s tema dvema o položaju na svojem- najvažnejšem bojišču. Za Abesinyo je vprašanje življenja, da ji uspe ubraniti Džidžigo proti Grazianijevi armadi.
ZAROČENCA
MILANSKA ZGODBS *Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
120
Zjutraj, opoldne in zvečer je zvon v stoln*. .i dajal znamenje, naj ise molijo po nadškofu določene molitve. Temu glasu so odgovarjali zvonovi drugih cerkva in tedaj je bilo videti, kako so se ljudje prikazovali na oknih in skupno molili, slišati je bilo šepetanje glasov in vzdihov, iz katerega je vendar dihala z nekakšno u-teho pomešana otožnost.
Ko sta dotlej pomrli morda dve tretjini meščanov, ko je dobršen del ostalih zbolel ali odšel in se je dotok zunanjih ljudi skrčil skoro na nič, bi ne bil človek med onimi maloštevilnimi, ki so še hodili po ulicah, srečal morda na dolgi poti niti enega, na katerem ne bi bil opazil kaj čudnega, kar jc značilo zlokobno spremembo stvari.
Videti je bilo najodličnejše osebe brez plašča in vrhnje obleke, ki je tvorila tedaj najbistvenejši del meščanske noše, duhovnike brez talar-ja in tudi redovnike v jopiču; stratka, opustila se je sleherna obleka, ki bi se bila s frfranjem lahko česa dotaknila ali mazačem lajšala posel (česar so se ljudje bolj dali nego vsega druge-
ga)-
Razen te skrbi, da bi bili kolikor mogoče iz-podrecani in tesno oblečeni, so pa bili vsi zanemarjeni in v neredu: dolge brade so imeli oni, ki so jih navadno nosili, po rast le pa oni, k";
si jih navadno brili; dolgi in zmršeni so bili tudi lasje, ne le iz nemarnosti, ki jo rodi zastarela potrtost, temveč ker so bili brivci na sumu, odkar so enega izmed njih zaprli in obsodili kot slovitega mazača, namreč Giangiacoma Moro; to ime je precej časa slovelo v mestu kot sramotno, zaslužilo pa bi, da bi dalje naokrog v večno slovelo po sočutju, ki ga vzbuja.
Večina je nosila v roki palico, nekateri celo pištolo, kot grozeče opozorilo vsakomur, ki bi se jim bil hotel preveč približati; v drugi roki so držali dišeče kroglice ali prevrtane kovina-ste ali lesene krogle z gobo na sredi, ki je bila namočena v zdravilni kislini; zdaj pa zdaj so
si jih pritikali k nosu ali pa so jih držali neprestano pod nosnicami.
Nekateri so nosili okrog vratu obešeno ste-kleničieo živega srebra, prepričani, da ima moč, da vsrka in zadrži sleherno kužno izhlapevanje; skrbeli so, tla so ga čez toliko in toliko dni zopet obnovili.
Plemenitaši niso le hodili z doma brez običajnega spremstva, temveč videti jih je bilo tudi, kako so hodili s košaro na roki kupovat potrebna živila. < *e sta se dva prijatelja vendar kdaj srečala na cesti, sta se pozdravila od daleč z nemimi, naglimi znamenji.
Vsakdo je med hojo imel mnogo opravka s tem, tla se je ogibal gnusnih in smrtonosnih o-vir, ki so bila tla z njimi posejana in ponekod popolnoma založena: vsakdo je -kušal hoditi po sredi ceste iz strahu pred drugo nesnago ali pred kakšnim še usodnejšim bremenom, ki bi lahko priletelo z oken, iz strahu pred strupenimi praški, ki se je govorilo, da se večkrat mečejo z oken na mimoidoče, končno iz strahu pred zidovi, ki so lahko bili namazani.
Tako je nevednost, narobe pogumna in previdna, kopičila zdaj tesnobe vrli tesnob iu vzbr-jala lažnive strahove kot odškodnino a pametne in zdrave, ki jih je bila spočetka odpravila.
Sredi tega brezupa je Renzo prehodil že dober kos svoje poti; bil je še dokaj korakov oddaljen od ulice, v katero je moral zaviti, kar zasliši, da prihaja iz nje mnogovrsten trušč, v katerem se je razločevalo običajno strašno žven-kljanje.
(Dalje prihodnjič.)
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1
Audi torij v Cleveiandu, kjer se vrši tretji ameriški kongres proti vojni in fašizmu. Udelež i-je se ga, nad 4,000 delegatov in aa&topni *ov raznih veroizpovedi, organizacij in stroko« -iiiit unij.
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga Koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelj«, to lahko stori. — N&rocnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
IZ BAGDADA V STAMBULi
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr
Cena ........................1M
KRIŽEM PO JtlTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero- smrti; Moj romac ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri šamarih; Med Jezidi
Gena .....................1.5*
PO DIVJEM SITRDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
Vsebina:
Amadija; Beg iz jaCe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena ........................1.5®
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
Vsebina:
Brata Aladžija; Koča v soteski; Mirklit; Ob Vardarju	Cena ________________________1.51
SATAN IN IŠKARIOT
12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina:
Izseljenci; Yuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta;
Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči
Cena ........................3.5«
V GORAH BALKANA	/
4 knjige, s slikami, 576 at rani
Vsebina:
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; M oL a med an ski svetnik
Cena ........................1.50
WINETOV	: i
12 knjig, g slikami, 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-či, lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Wl?netova smrt; Win-netova oporoka
Cena .......................3£t
Ž C T I
4 knjige, s slikami, 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot
Cena -----------------LN
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 We«t I8th Street
New York, N. Y.

New York, Monday, January 6, 1936
TBB EXRffEST WEOWNTi ffXVLJ TN V. B. 9.
ODANE DUSE
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
STARI NAZORI 0 ZEMLJI
Kot pridejo v Hamburg, gre gospa Petri z dekletoma takoj na parnik. Preskrbeti je bilo treba marsikatero stvar, zlasti opravljen je moral biti pregled carine. Pa vse je gladko poteklo. Gospa Petri je imela v tem veliko spretnost in malo napitnine tukaj in tam je odstranilo marsikatero tež-kočo. Vndar pa se je globoko oddahnila, ko so bile odpeljane v njihove kabine.
Roza in Marta sta dobili zelo ozko, majhno kabino. Xi imela okna na morje, temveč samo na hodnik, toda gospa Petri jima pravi, da je to še vedno boljše, kot pa bi morale biti skupaj v kabini z več drugimi potnicami. Kabina pa je poleg tega tudi samo za spanje, drugače pa jima so na razpolago vsi prostori drugega razreda.
Roza se je brez mrmranja vdala v svoj položaj, Marta pa nekoliko godnija in pravi, da v tako priprosti sobi še nikdar ni spala. 41 To je kletka za opice/' pravi rezko.
Toda Roza ji pregovarja. Pripoveduje ji, kako draga je taka kabina za tako dolgo pot. Tedaj pa se Marta veselo nasmeje in pravi:
"No dobro, gospodična Rihar, ako se vi ne pritožujete, se tudi jaz ne bom. Prav gotovo ste bili na kaj boljšega navajeni in ste zadovoljni."
Kakor je pač šlo, si obe dekleti uredite svojo kabino. Z listki vadlate, katera bo imela spodnjo in katera gorenjo posteljo. In Roza dobi v svoje veliko veselje gorenjo posteljo.
Pri tem se spomni Roza potovanja po Sredozemskem morju z očetom malo pred njegovo smrtjo, ker so mu zdravniki zaradi živcev priporočili vožnjo po morju in se od svoje Roze ni mogel ločiti. Tedaj je seveda Roza potovala v kabini prvega razreda. Toda ti časi so minili in morala je biti skromnješa. Bila pa je vesela, da je bila na parniku na varnem pred poizvedovanjem svojega varuha.
Ko si obe dekleti vse potrebno uredite, kar se ni zgodilo brez mnogih Martinih šal, greste skozi prostore, ki so določeni za potnike drugega razre da. In tedaj se obe in posebno v veliko Martino zadovoljnost prepričata, da je na krovu tega parnika prav prijetno potovati. Bila je soba za zabave z lepimi stoli in klopmi. Štirioglate mize so stale sredi udobnih stolov. Ob dolgi steni so bile omare s knjigami in časopisi. Skozi štiri velika okna je bilo mogoče videti na širno morje. Na stropu so bile pritrjene električne svetilke.
Poleg tega prostora je bila lepo opremljena soba za kadilce z nekaterimi pisalnimi mizami. Tudi nekaj igralskih miz je bilo vmes. Bila je tudi vrtilka, ki je sesala dim in dovajala sveži zrak.
Poleg sob za kadilce je bila soba za ženske. V njej sta bila dva velika divana in okrogle, belo pogrnjene mize s cvet-lieami. V kotu je stal klavir. In z lepimi slikami na stenah je bila soba k a1 j domača.
Od tu vodijo ozka vrata na krov, kjer stoje v vrsti udobni stoli in je tudi dovolj prostora za izprehajanje. Četudi ta krov ni bil tako velik kot v prvem razredu, vendar je bilo dovolj za hojo, ako je vreme dovoljevalo. Ker je bilo sredi marca, so morali računati še na precej hladno vreme in vsled tega ni bilo mogoče dolgo ostati na prostem. Najlepši in najprostornejši prostor je bila obednica z dolgo mizo sredi dvorane; ob dolgih stenah pa so bile postavljene manjše mize za družine. Mize so bile že vse pogrnjene in so izgledale popolnoma praznične. Pred vsakim prostorom je stal stol, na stropu pa veliko število električnih svetilk. Prostor je bil preračunan za kakih stopetdeset ljudi, toda poleg obednice je bilo še več manjših prostorov, v katerih so tudi stale majhne pogrnjene mize.
Roza se je prepričala, da je bil na tem velikem parniku drugi razred skoro ravno tako udobno urejen, kot na majhnih parnikih na Sredozemskem morju prvi razred. In to pove tudi Marti, ki je bila seda'j popolnoma zadovoljna. Marta Rozo nekoliko radovedno pogleda, ko je govorila o svojem potovanju po Sredozemskem morju s svojim očetom in pravi nato.
"Takoj sem si mislila, da ste nekdaj videli boljše čase. Imate nekaj takega na sebi."
Roza takoj napelje pogovor^ na kaj drugega in Marta brez obotavljanja poseže vmes. Čez nekaj časa pa, ko pogleda po obednici, pravi Marta:
'Menda bo tudi kaj lepih gospodov na parniku, da se moremo ž njimi malo pozabavati."
Roza z vzdihom pogleda svežo, v življenju k i peč o plavo-laso Marto. Kako zavisti vredna je vendar bila s svojim brezskrbnim srcem in s svojo veselo naravo!
Ko pridete iz obednice jima pride na pot gospa Petri in vpraša smeje:
"No, ali ste že vse pregledale? Na tem parniku je vse prav lepo. kaj ne?"
Roza ji naglo zagotavlja, da je zelo začudena, da je v drugem razredu našla tako udobnost. Gospa Petri prikima.
"Vedno je najboljše vzeti vdlik parnik. Na majhnih parnikih je navadno prvi razred slabši kot pa tukaj drugi. Večkrat smo se vozili na majhnih parnikih, ki pa niso bili tako dobri in se na n'jih več ne vozimo."
"Gotovo ste se že pogosto peljali čez morje, kaj ne, mi-lostljiva gospa?" vpraša Roza.
Gospa Petri se vgrizne v ustnice. Nato pa naglo pravi:
"£red leti enkrat z mojo materjo."
Nato pa naglo prične govoriti o drugih stvareh.
Ko je bila pozneje Roza sama z Marto, pravi Marta:
"No, tako prijazna, krft sedaj, gospa Petri gotovo ne bo v»*č; na to bodite samo pripravljeni, gospodična Rihar."
Vprašujoče jo Roza pogleda.
"Ali mislite, da bo svoje obnašanje do nas izpremenila?" Marta se smeje.
(Dalj« prihodnjič.!
Pri ustvarjanju prvih usta- ci skl epali, da je Zemlja popol-1 jenih nazorov o Zemlji in o noma pri miru, da nima lastne-svetu je Človek kakor otrok v ga gibanja. Menili so, da vsa-tisti dobi, ko se prične zavedati ko gibanje povzroča tresenje, svoje okolice in rabiti možgane, zato bi se morala tresti tudi Oba namreč, ne ločita videza od Zemlja, če bi hitela skozi sve-resnice.	tovni prostor in vse, kar je na
Po videzu so stari opazoval- njej. Pa tudi to jim ni hotelo
ZBIRKA
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.
ANDERSONOYE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ........................
ANDREJ HOFER ....................................................50e
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35c
DELGRAJSK1 BISER ............................................35c
BOŽIČNI DAROVI ....................................................S5c
BOJ IN ZMAGA ........................................................20c
CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45e
CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25e
DEVICA ORLEANSKA ............................................50c
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35c
FRAN BARON TRENK ...........................................35c
FRA DIAVOLO ........................................................50c
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisa) Fran Milanski. veselomodre humoreske, 72 strani .35
IIEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40c
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v
Koreji) ........................................................30e
KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30c
KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora* .....30c
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ...........-...........25c
LJ IDE V IT IIRASTAR. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šinit) .................................30c
MARKO SEN J ANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c
MARON. krščanski deček iz Libanona ................ 25c
MUSOLINO, ropar Kalabrije ................................40c
MRTVI GOSTAČ ......................................................S5e
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meška) ......................................................... 25e
NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40c
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50<
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena .........30
PRISEGA HCRONSKEGA GLAVARJA. Povest Iz starejše misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ....................30
PRISEGA HCRONSKEGA GLAVARJA ............ .30
PABERKI IZ ROŽA ...............................................25e
PARIŠKI ZLATAR ................................................35c
POŽIGALEC .................................i*........................25c
PRSTI BOŽJI .......................................................30c
PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c
POVODENJ (spisal Krištof Šinit) ........................30c
PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. L—
PIRHI (spisal Krištof Šinit) ................................30c
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
I. if.....................40c II. zv._______________40e
PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ......................40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-
sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za «
mladino. Cena ...........................70
PRAŠKI JUDEK ......................................................25e
PATRIA (povest iz irske zgodovine) .................................30c
POSLEDNJI MOHIKANEC ....................................30c
PRAVLJICE, Košut nik, II. zvezek. Cena...... .75
PRAVLJICE. H. Mayer. Cena ................ .30
RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30c
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ............30e
RINALDO RINALDINI. Cena .............. -50
ROBINZON KOŠUTNIK ...................................... ^0
RINALDO RINALDINI. Zanimiva roparska povest. Cena .............................. .50
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega
življenja. Cena ......................... -50
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ «00
SUEŠKI INVALID ..................................................35c
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ............30c
SVETA NOTBURGA ................................................35c
STEZOSLEDEC ...............-......................................30c
SVETA NOČ (pripovedke) ..................................30e
TRI INDIJANSKE POVESTI .......................-.......30c
TURKI PRED DUNAJEM ---------------------------------30e
TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja ................... 1.—
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda ves) L zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
po ............................ JS9
VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s
slikami) ....................................................$1.00
Trda vez...... .1.20
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po —...............................................50c
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60c
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25c
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
L del ............ 40e . II. del .............40c
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezka ...... .50
VINSKI BRAT. (V. zv.), Cangl .............. .50
8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50
13 POVESTI. (III. zv.>. Gangl .............. .50
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 West 18th Street : : : New York, N.Y.
v glavo, kako bi se moglo premikati tako veliko in težko telo, kakršno je ravno naša Zemlja. Nazor o nepremično-sti Zemlje je bil in je deloma še danes nazor preprostega človeka. Tudi v zunanjosti se je izkazal z dolgim in trdnim življenjem, saj je bil skoraj dve tisočletji osnovna resnica v zvezdoslovju.
Pa še to je dopovedoval videz, da Zemlja nima oblike krogle, temveč da je velikanska ravna plošča in nebo orjaška polkrogla, ki je poveznjena nanjo. Svet se je zdel starim kakor silno velika dvorana. Kar je v njej, je dostopno človeškemu pogledu, kar pa je izven nje, mu je vedno zakrito, kajti tam so prebivališča umrlih ljudi in višjih bitij.
Prvotni nazori Grkov o u-stroju sveta so popisani v starogrških pesnitvah, v arlavnerp v Homerjevih delih, Iliadi in Odiseji. Za navadnega Grka [ie bila Zemlja velika, ravna plošča. S tem nazorom 'je pa v zvezi neka težkoča. Nastane namreč vprašanje, na čem sloni
ISLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU O« IHI 1Mb STRUT NEW IOBK,
nbn KA1C ZA CESTE VOZNIH LffllOT, M SBRVACUO KABIN, IN POJASNILA SA POTOVANJI
Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936. — Vreden je 50 centov.
krogla, ki plava popolnoma prosto v praznini prostora. S to obliko je bilo tudi rešeno vprašanje po opori Zemlje. Vidno nebesno kroglo so namreč že takrat spopolnili s tisto, ki je pod nami, ki jo tedaj ne vidimo, v popolno kroglo. Na njeni no-
tranji strani so pritrjene zvezde Zemlja, kaj jo ovira, dane pa-1in P° nJei segibljejo^Sonce,TjU-de v neznane globine. Vsa te-
lesa, ki niso podprta, padaio pač "navzdol", pa so mislili, da bi morala pasti tudi Zemlja, «*e bi ne imela nikake opore. To težavo so Grki deloma obšli na ta način, da so si predstavljali Zemljo plavajočo na velikem in globokem svetovnem morju ali okeanu. Kje pa iina morje svojo oporo, niso povedali. Pa bi tudi ne imelo no-benesra smisla, ker bi nikoli no prišli do konca. Kajti "zad-
na in prenneniee. V središču te krogle, ki loči vidni svet od nevidnega, stoji nepremično naša Zemlja. Ker je od vseli mest nebesne krogle enako oddaljena, je jasno, d.i ne more pasti na nobeno stran in zato ne potrebuje nikakršne opore.
Ta zmaga razuma nad grobim videzom je eden tistih svetlih plamenov resnice, ki so bili prižgani v davni preteklosti in katerih svftloba ne bo nikoli ugasnila, čeprav so bile dobe.
nja" opora bi morala biti zopet k? .ic me<1]o br!ela;„ Spoznanji
podprta. Te težkoče so se Grki dobro zavedali. Njihovim najstarejšim modrijanom je delala velike preglavice. Nekateri drugi narodi so uredili zadevo na preprost in lahek način, da so namreč enostavno prepovedali vsako povpraševanje po opori Zemlje.
O okeanu so mislili Grki, da obliva Zemljo krog in krog, na drugi strani pa butajo njegovi valovi ob stene nebesnega oboka. Iz okeana dobivajo vodo vsi potoki, reke in ostala morja. »Na nepremičnem nebesu se gibljejo zvezde s Soncem in z Luno vred po njihovih večnih potih. Vsak dan se dvignejo nebesna telesa očiščena in pomlajena iz valov okeana ter tonejo na drugi strani sveta v objem njegovih voda. V sredino zemeljske plošče je postavil Grk svojo domov.ino, v samo središče pa ponosni, z belim snegom pokriti Olimp, -sedež grških bogov.
Podobno podobo o svetu so si zamislili tudi Babilonci. Zemlja pa jim ni bila popolnoma ravna, temveč na sredi nekoliko izbočena. Pod to izboklino je temen prostor, podzemlje, kjer prebivajo duše umrlih.
Za Egipčane pa je bila Zemlja v sredi udrta. V tej udrti-ni vali sveti Nil, od čigar poplav zavisi blagostanje dežele, svoje motno vodovje. Nebes je oprt na najvišje gorske vrhove in še na štiri mogočne stebre, daleč onkraj svetovne reke, ki objema Zemljo in preko katere Zemljanu ni mogoče priti. Na nebesu visijo zvezde kakor svetiljke. Sonce in Luna pa plavata med njimi na svojih ladjah. Vsak dan toneta v podzemlje ter vzideta ved7 no znova, preganjajoč temo in njene zlobne sile.
Razniišljajočemu razumu pa opisane in podobne podobe o svetu in Zemlji niso zadostovale. Preveč umetnega in pri sil je-ga je v njili in kar na slepo slede videzu. Vsakdanja skušnja nas uči, da je videz mnogokrat varljiv in da se v večini primerov ne moremo zanesti nanj. Grški modrijani so zato zavrgli stare, otročje nazore in vztrajno iskali resnico. Razmeroma zgodaj, v 6. ali 5. stoletju pr. Kr. je spoznal Pitago-ras, oziroma njegovi učenci — danes ne moramo več presoditi, kateremu pripada venec zmage — rln jo Zomlja velikanska
Pitagorejcev ni nic manj pomembno od nauka, da Zeml ja ne miruje, temveč se giblie v velikanskem krogu okoli Sonca. Tudi ta nauk so Pitago-rejei že učili, pa takratni časi še niso bili zreli zanj. kjer je preveč globoko posegal v ustaljene nazore drugih modrijanov in seveda tudi navadnega človeka.
V srednjem veku so skoraj pozabili na pravo obliko Zemlje ter so vrnili k starim nazorom, ki so jih po svoje "spopolnili". V znanstvenem svetu so brez vrednosti, ker ne predstavljajo nobenega novega spoznan ia. Ko pa je ob svitu novega veka človek prvikrat objadral Zem-lio. ni bilo o njeni resnični obliki nobenega dvoma več.
8. januarja:
Aquitania v Chebuorg
10.	januarja:
Europa v B remen
11.	januarja:
lie de France v Havre Vulcanina v Trst
15. januarja:
Washington v Havre
IS. januarja:
Lafayette v Havre Hex v Genoa
22. januarja:
Majestic v Cherbourg
24. januarja :
Bremen v Bremen
. januarja:
Cbamplain v Havre
20. januarja :
lie de France v Havre
31. januarja:
2. februarja:
Conte ui Savola v Genoa
5. februarja:
Majestic v Cherbourg
8. februarja : Res v Genoa
12. februarja:
AVashiusrton v Havre Bremen v Bremen
14.
februarja: Berengaria
15. febntarja: Cbamplain
v Cherbourg
v Havre
19.	februarja :
Europa v Bremen -
10.' februarja :
Europa v Bremen
20.	februarja : Majestic v Cherbourg
21.	februarja :
lie ile France v Havre
20. februarja :
Manhattan v Have Aquitania v Cherbourg
20. februarja :
Conte di Savoio v Genoa
V A 2 N O ZA
NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno ds kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razpo slali za Novo leto t n ker bi želeli, da nim prihranite toliko nepotrebnega delo in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k-aju ah pa kateremn izmed zastopnikov, kojm imena so tiskana e debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na-i:~i rojakov naseljenih.
CALIFORNIA: Sao Francisco, Jweb Law jfa
COLORADO: Pueblo. Peter Cnlig. A. SaftU Walsenbnrg. M. J. Bmfuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič I
ILLINOIS: Chicago, J. BevCiC, J. Lakanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcen In Illinois i JoUet, Mary Bambicb. Joseph ▼at
La Salle, J. Speitch Mascontab, Frank Aagoatin North Chicago, Me Zeiss*
KANSAS: Qlrard.
City.
MARYLAND:
Kltxmiller, Fr. Vodoplvec 8teyer, J. Cerae (aa Penna. W. Va. In Md.)
MICHIGAN: Detroit.
MINNESOTA:
Chisbolm, Frank GonSe Ely, Jos. J. Pesbel-Eveleth, Louis Gooie Giluert, Louis Vessel Hibbing. John Pov8e Virginia, Frank Hrvatlcb
Montana: Roundup, M. M. Psnlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck
NEW YORK: Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls. Frank Stasia
OHIO: Barber ton, Frank Trobc
Cleveland, Anton Bobek, Chas. Hu> linger, Jacob Resnik. John Slapv'A Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John te
Warren, Mrs. I. Rachai Youngstown. Anton
OREGON:
Oregon City, Ore.. J. Kofelar
PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipavee Claridge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Breze tee Exoort. Loais Supanttt Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greensbnrg, Frank Novak Jofenstown, John Polenta fitayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank Balloeb Manor, Frank Demshar Midway, John Snst Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. SeMfrer West Newton, Joeeob Jovaa
WISCONSIN: « Milwaukee. West AlUs, Frank gfce* Sheboygan, Joseph Kakef
WYOMING:
Rock Springs, Leui Diamondvllle, Jo* BoUch
▼sak
Mb prtrflto la preJeL
UPRAVA "OLAB N ASOVA"