Celje - skladišče D-Per 581/1974 1119740369,2 ▼ S Leto II. — Številka 2 (11) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Februar 1974 Samoupravni sporazum o združevanju sprejet in podpisan TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST, TOZD POLNILNICA IN TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST SO OPRAVILE ZAKLJUČNO DEJANJE V POSTOPKU ORGANIZIRANJA, KO SO 27. DECEMBRA 1973 NA SVOJIH ZBORIH DELAVCEV SKLENILE, DA SE ZDRUŽIJO V DELOVNO ORGANIZACIJO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA IN V TA NAMEN SKLENEJO TUDI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU Temu tako pomembnemu dogodku v življenju naše delovne skupnosti so dale temeljne organizacije svečano obeležje, ko so se dan kasneje, to je 28. 12. 1973 zbrali v veliki zdraviliški dvorani pooblaščenci za podpis samoupravnega sporazuma in ga podpisali v navzočnosti članov prejšnjih in novih samoupravnih organov, predsednika medobčinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti ter članov sindikalnih odborov. V TOZD Zdraviliška dejavnost so delavci pooblastili za podpisnika tov. Cuješ Staneta in Zagoda Milana, v TOZD Polnilnica tov. Ogrizek Franca in ing. Čoh Vla-dota, v TOZD Vzdrževalna dejavnost pa tov. Metelko Alojza in Herič Franca. Sopodpisnika v imenu delovne organizacije sta bila glavni direktor tov. Libnik Lojze in predsednica zbora delegatov tov. Halužan Anica. O vsebini samoupravnega sporazuma kot najvišjega samoupravnega akta združenih temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote je tekla razprava v predhodnem postopku in bo, če bo tako sklenjeno, vsak delavec dobil po en tiskan izvod. Zato v tem sestavku, kateremu je prostor odmerjen, tudi v strnjeni obliki ne bi kazalo pisati o vsebini posameznih poglavij oziroma določb sporazuma. Naj bo poudarjeno le to, da samoupravni sporazum o združevanju poleg določb, ki jih predpisuje zakon o konstituiranju organizacij združenega dela, vsebuje tudi določbe, ki urejajo druge konkretne odnose med temeljnimi organizacijami, vse pa na načelu enakopravnosti. Ta enakopravnost je zasnovana na dejavnosti vsake temeljne organizacije, na njenem obsegu dela in na njenih rezultatih. To pomeni, da je vsaka temeljna organizacija samostojna v o- pravljanju poslov svoje dejavnosti in je na tej podlagi enakopravna z drugimi. S tem je tudi zagotovljena neodtujljiva pravica delavca, da na podlagi svojega dela upravlja zadeve in sredstva družbene reprodukcije v svoji temeljni organizaciji. Prav gotovo ne bo delavcem v eni temeljni organizaciji vseeno, kako delajo v drugih, ampak bodo preko skupnih samoupravnih organov vplivali na »upravljanje zadev in sredstev« v drugih v tolikšni meri, ko- likor se le-to nanaša na njihove interese. V skupnih odnosih torej ena temeljna organizacija lahko vpliva na upravljanje v drugi le toliko, kolikor to zadeva njene interese, njeno dejavnost in izvrševanje medsebojnih obveznosti. Enakopravnost se kaže tudi v tem, da delavci ene temeljne organizacije ne morejo odločati o vprašanjih, ki zadevajo izključno drugo temeljno organizacijo prav zato, ker takšno odločanje ne bi bilo zasnovano (Nadaljevanje na 2. strani) VRELCI Volitve v nove samoupravne organe POTEM KO SO V NOVEMBRU PRETEKLEGA LETA DELAVCI DOTEDANJIH ORGANIZACIJSKIH ENOT SPREJELI SKLEPE O ORGANIZIRANJU TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, SO BILE ZA 20. DECEMBER RAZPISANE VOLITVE V NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE V tem času je veliko delavcev, predvsem iz osnovne dejavnosti na dopustih in koristenju prostih dni, zato lahko rečemo, da je bila udeležba na volitvah proti pričakovanju. Devet odstotkov od skupnega števila zaposlenih ni volilo, to pa so bili le delavci, ki so zaradi bolezni morali ležati doma in delavci, ki so bili v času dopusta in prostih dni zdoma. Članstvo v samoupravnih organih so volilci zaupali naslednjim delavcem: Zbor delegatov: Lovrenčič Karl, Prah Ludvik, Umek Mira, Istenič dr. Milan, Jernej šek Ema, Čoh ing. Vlado, Dole Marija, Kresnik Stanko, Ogrizek Zlatko, Skrbčič Jožica, Herič Franc, Korez Marija, Narat Janko, Turnšek Anton, Žgajner Stanko, But Mira, Halužan Anica, Kitak Tončka, Kolar Edi, Trontelj Milica. Delavski svet TOZD Zdraviliška dejavnost: Cmeršek Cilka, Kolar Božo, Križman Olga, Lavrič dr. Fani, Štraus Vera, Kidrič Marija, Ogrizek Ana, Pavšer Pavla, Plevčak Dane, Prah Ludvik, Razpotnik Rezka, Špilak Jože, Turnšek Janez, Umek Mira, Zagoda Milan. Nove cene za družbeno prehrano Dosedanje cene so veljale že od 5. 7. 1972. Med tem časom so se že nekajkrat zvišale cene vsem živilskim artiklom tako, da veljavna cena za družbeno prehrano dostikrat ni pokrila niti čistih stroškov za material. Upravni odbor je dne 23. 11. 1973 takole sklenil o povišanju cen: ___________ Zajtrk Kosilo Večerja Skupaj za delavce Zdravilišča 3,- 9,— 7,— 19,— za otroke teh delav. (1/2 obroka) 3,- 6,- 4,— 13,— za naj ožje svojce 3,— 12,— 9,- 24,— za diet. prehr. član. kolekt. 3,- 12,— 10,— 25,— za abonente (ostali) 4,- 15,— 10,- 29,— Tako določene cene veljajo od 1. 1. 1974. .;> Topli obrok malice stane din 6,—. Od tega plača vsak koristnik din 2,50, razlika, t. j. din 3,50, pa bremeni materialne stroške. Ukinjena je možnost koristenja dietalne prehrane po ugodnejši ceni za ostale občane, ki imajo svoje stalno prebivališče na območju kraja Rogaška Slatina. Takšno hrano bodo lahko prejemali le ob plačilu pensionske cene. Lastnost abonenta (osebe, ki niso zaposlene pri Zdravilišču) dobe lahko le tiste osebe, ki stalno prebivajo ali pa imajo stalno delovno mesto na območju Rogaške Slatine. Koristiti pa morajo vsaj 15 glavnih obrokov v enem mesecu. Za vrednost prejetih abonentskih blokov morajo vplačati akontacijo. Še naprej veljajo brezmesni obroki in to po en dan vsak teden. Delavski svet TOZD Polnilnica: Čebular Franc, Čoh ing. Vlado, Dole Janez, Gobec Vinko, Krobat Anton, Krobat Slava, Krušič Karl, Pohorc Bogomir, Polajžer Marija. Delavski svet TOZD Vzdrževalna dejavnost: Herič Franc, Gr osek Karl, Jagodič Majda, Jazbinšek Anton, Novak Slavko. Smole Ivan, Trbovc Anton. Delavski svet SDS Skupne službe: Kegu Ivanka, Kolar Edi, Križan Jože, Krumpak Cvetka, Napast Ingrid, Stoj-savljevič Fanika, Zupan Erika. Svet zdravstvene enote: Istenič dr. Milan, Drofenik Janez, Kolar Božo, Laketa Nada, Mesarič Mirko. Svet hotelske enote: Čebular Andrej, Drofenik Franc, Kamenšek Martina, Kidrič Marija, Koražija Cvetka, Kregar Ančka, Pod-koritnik Kristina, Prah Milena, Zupan Neda. V. K. Samoupravni sporazum o združevanju sprejet in podpisan (Nadaljevanje s 1. strani) na njihovem delu in na rezultatih njihovega dela. V času organiziranja temeljnih organizacij in delovne organizacije v smislu ustavnih dopolnil niso bila tako poredka vprašanja posameznikov: Zakaj naj se delovna organizacija kot enovita celota deli na več delov, ti deli pa se nato zopet združujejo? Ta navidezna dezintegracija in sama ponovna integracija sta imeli dejansko le ta namen, da vsak organizacijski del v sestavu celote, ki izpolnjuje pogoje za organiziranje v temeljno organizacijo, dobi svoja sredstva, pravice in obveznosti ter da se na ta način zagotovi polna ekonomska in samoupravna povezanost vseh te- meljnih organizacij v sestavu delovne organizacije kot enotne celote. Ta namen so izpričale naše temeljne organizacije, ko so poleg ugotovitve, da delavci vsake TOZD samostojno odločajo o razpolaganju s svojimi sredstvi in njihovem združevanju, da vsaka TOZD ureja svoje poslovanje in notranje odnose s svojim statutom, samoupravnimi normativnimi akti, programi in načrti, zapisale v samoupravni sporazum o združevanju tudi, da se združujejo zato, da bodo s skupnim delom in sredstvi uspešnejše poslovale, dosegale skladnejši razvoj in utrjevale socialistične samoupravne odnose v združenem delu. V. K. Predstavljamo vam predsednike delavskih svetov v TOZD, zboru delegatov in v samoupravni delovni skupnosti Predsednik DS TOZD Zdraviliška dejavnost MILAN ZAGODA (24), ekonomist, na delovnem mestu šefa recepcije. Pri Zdravilišču je že od 1. 1965. Predsednik DS TOZD polnilnica VLADO COH (38), dipl. ing. kemije, zaposlen na delovnem mestu odgovornega kemika v polnilnici mineralne vode. Predtem je bil zaposlen pri Zavodu za balneologijo SRS kot vodja laboratorija. Po združitvi tega zavoda z Zdraviliščem pa je bil vodja laboratorija v novi terapiji. Bil je član izvršnega odbora tukajšnje sindikalne organizacije in predsednik sveta zdravstvene enote Zdravilišča. Predsednica zbora delegatov Predsednik DS SDS skupne službe Predsednik DS TOZD vzdrževalna dejavnost FRANC HERIC (55), mojster kovinske stroke, na delovnem mestu vodje kovinarske skupine. Pri Zdravilišču je zaposlen že 15 let. Predtem je bil direktor Ključavničarsko inštalaterskega podjetja. Je član ZKJ od 1. 1946. Do letos pa je bil več let predsednik sindikalne organizacije in član upravnega odbora. ANICA HALUŽAN (34), ekonomist, na delovnem mestu vodje planske službe. V zdravilišču je zaposlena že nad 15 let, pretežno kot računovodja. Je članica ZKJ od 1. 1960 in opravlja nekate-nizaciji SZDL in je član republiške konference SZDL. EDI KOLAR (31), ekonomist, na delovnem mestu vodje potniške prodaje v komerciali. Pri Zdravilišču je zaposlen od 1. 1972. Poprej je služboval v Cinkarni v Celju. Bil je predsednik mladinske organizacije pri trgovskem podjetju Center. sc Zdaj je na potezi delavski svet Steklarne Boris Kidrič Na zadnji seji Krajevne skupnosti v decembru 1973 so obravnavali izvršitev finančnega načrta in pa realizacijo programiranih del pri urejanju komunalnih objektov. Kot je znano, je velika večina tukajšnjih delovnih organizacij podpisala samoupravni sporazum o združevanju sredstev za ta namen. Zanimiv in odobravanja je bil deležen predlog zastopnikov Zdravilišča, ki je bil usmerjen na še bolj racionalno porabo združenih sredstev za komunalo. Gre za pogojno pripravljenost našega zavoda, da bi financiral asfal- tiranje dovozne ceste in parkirišča od mizarne do hotela Zagrebški dom, če to stori tudi Steklarna za asfaltiranje parkirišča ob tovarni. Oba omenjena objekta sta namreč določena s programom o izgotovitvi in o financiranju s poprej e navedenim programom pri Krajevni skupnosti Rogaška Slatina. Na ta način prihranjenih okoli 180.000 din, bi uporabili za pospešeno nadaljevanje izgradnje asfaltiranih cestišč, stez za pešce in še nekaterih skupnih naprav. Pojasnili bi še, da pa ne- katere tukajšnje oragnizaci-je (Pekarna, Donat, Rosla) niso pristopile k podpisu sporazuma. Gradbeno podjetje pa bi ga sklenilo, če bi obvezo obračunavali od zelo nizke osnove, ki bi ne bila objektivni merilec za tako važno in nujno akcijo. To informacijo samo mimogrede. Eden zavezanec je že pokazal dobro voljo — na potezi je naslednji. Z apelom na razum in s pomočjo sporazumevanja smo v zadnjih letih že marsikaj uredili. Prepričani smo, da bomo tudi tokrat. SC. VRELCI VRELCI NALOGE IN PROBLEMI GOSTINSKE DEJAVNOSTI DOSEDAJ SMO SE V NAŠEM INTERNEM GLASILU SEZNANILI Z DELOM IN NALOGAMI ZDRAVSTVENE ENOTE IN POLNILNICE MINERALNE VODE. BOLJ KO SE BOMO MEDSEBOJNO SPOZNAVALI, BOLJ BOMO PRIHAJALI DO PREPRIČANJA, DA EDEN BREZ DRUGEGA NE MOREMO. Tako kot večina posameznikov misli, da je njihov doprinos k skupnemu delu med največjimi, taka miselnost večkrat prevladuje tudi v posameznih enotah. Ko pa se pobliže seznanimo s problemi in težavami drugih enot, vidimo, da naše težave niso nič večje od drugih. Zato je namen tega prispevka seznaniti člane delovne skupnosti z vlogo gostinstva v našem zdravilišču in glavnimi problemi, s katerimi se gostinski delavci pri opravljanju svojih nalog srečujemo. RAZVOJ GOSTINSTVA V davnih časih, ko še ni bilo prometnih poti in prevoznih sredstev, so ljudje potovali iz kraja v kraj peš. V zaselku, kjer se je popotnik ustavil, je potrkal na vrata prve hiše in povsod je bil prijazno sprejet brez kakršnegakoli plačila za stor-govne menjave so ob uhojenih poteh in cestah nastajala prva gostišča. Nastajala so pa tudi ob romarskih cer- kvah, ob vznožju velikih klancev, kjer so furmani poleg pijače, jedače in prenočišča dobili tudi preprege, ki so pomagale prepeljati na vrh klanca težko naložene parizarje. Gostišča so nastajala tudi ob rekah, po katerih so flosarji prevažali les v južne dežele in po katerih so čolnarji prevažali blago. Nastajale so ob farnih cerkvah, ob izvirih termalnih in drugih zdravilnih vrelcev, pozneje ob železnicah, skratka povsod tam, kjer se je za krajši ali daljši čas zbralo večje število ljudi in je s tem nastala potreba po gostinskih uslugah. Iz zgodovine našega zdravilišča vemo, da je prva gostilna delovala že pred več kot 300 leti tik provizoričnega vrelca mineralne vode. Plastičen prikaz razvoja gostinstva smo imeli priliko opazovati vsi tisti, ki smo spremljali razvoj Atomskih toplic. Sprva skromna baraka-bife pa do samopostrežne restavracije. NALOGE GOSTINSKE DEJAVNOSTI V NAŠEM ZDRAVILIŠČU Naloga gostinske dejavnosti našega zdravilišča je nuditi obiskovalcem prenočišča, pravilno in strokovno pripravljeno dietalno hrano, pijače in skrbeti za dobro počutje gostov. Že sam naziv gostinstvo nam dokaj nazorno pove, da imamo opravka z gosti. Imeti opravka z gosti pa pomeni ravnati z njimi tako, kot če bi ga sprejeli pri sebi doma. Razlika je v tem, da doma sprejmeš sorodnika, znanca, soseda ali prijatelja, v gostinstvu pa vsakogar, kdor želi proti plačilu koristiti usluge, ki jih gostinstvo nudi. Ne bi smelo biti razlike med sprejemom gosta doma in sprejemom v gostinstvu. Tako, kot ga doma pričakaš na vežnih vratih, ga pozdraviš, mu v predsobi pomagaš sleči plašč in ga povedeš v dnevni prostor ter povprašaš po njegovih željah, tako moraš sprejeti gosta tudi v gostinstvu. Tudi tu ne smeš dopustiti, da si bo gost nesel kovček v sobo sam. Ob odhodu ga boš pozdravil, se mu zahvalil za obisk in se priporočil, da te še obišče. Skratka, držati se moramo starega gostinskega načela: »Gost bo zadovoljen z uslugami, če bo kot doma.« Gostinski delavci, ki delamo v zdraviliškem gostinstvu, pa imamo še dodatno nalogo: nuditi gostom pravilno in strokovno pripravljeno dietalno prehrano in skrbeti za njihovo dobro počutje. Dietalna hrana je namreč sestavni del zdraviliškega zdravljenja, dobro počutje gosta pa eden osnovnih pogojev za njegov uspešen potek. Zaman bi bil ves trud sodelavcev v zdraviliški zdravstveni dejavnosti, če bi se gost v naših prenočitvenih in restavracijskih obratih nenehno »nerviral«. Gostinski delavci pa moramo skrbeti tudi za kulturno in zabavno razvedrilo gostov. Letno prek 70 različnih kulturnih prireditev, razne zabavne prireditve, ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO MESECIH V LETU 1972 REALIZIRAN PROMET PO MESECIH V LETU 1972 2.750.000 2.500.000 19 o !8o 17o 16 o 15o 14o •"•v 2.350.000 2.100.000 1.950.000 1.800.000 1.650.000 1.500.000 1.350.000 1.200.000 1.050.000 13o 12o 900.000 750.000 llo -loo . I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII 600.000 450.000 I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII 4 J stalni in občasni promenadni koncerti, dnevne zabave s plesi, so dovolj zgovoren dokaz, da te naloge uspešno opravljamo. Iz navedenega sledi, da imamo gostinski delavci pomembne naloge. Na nas pa je, da jih strokovno in z dostojanstvom opravljamo. Z dostojanstvom, tako da si do gosta vljuden, vendar ne klečeplazen. UPRAVLJANJE IN VODENJE Na podlagi ustavnih dopolnil so se tudi v našem zavodu formirale temeljne organizacije združenega dela. Gostinska dejavnost je v sklopu TOZD zdraviliška dejavnost kot enota »Hoteli«. Enoto upravlja poleg zbora delavcev 9-članski svet, ki ima na podlagi določil začasnega statutarnega sklepa določene pristojnosti. Enota je razdeljena na 18 obračunskih enot, v katerih ugotavljamo učinek po delu. Na čelu teh obračunskih enot so šefi oddelkov. OBRATI V sestavu enote je 14 hotelov s skupno 790 sobami in 1091 ležišči, v katerih je bilo v lanskem letu realiziranih 233.138 prenočitev, od tega 94.733 inozemskih. Glede na to, da je večina hotelov bila zgrajena še pred prvo svetovno vojno, je kategorizacija hotelov dokaj neugodna. Nimamo ne hotelov A ne B kategorije, temveč 5 hotelov C in 9 D kategorije. Iz tega sledi, da je gradnja novega hotela A kategorije še kako potrebna. V restavracijskem delu enote so naslednji obrati: — restavracije: Zdraviliški dom, Pošta, Slovenski dom, Soča, Park, Bohor, Sonce; — kavarne: Zdraviliški dom, Nova terapija, Park; — slaščičarne: Zagrebški dom, Pošta; — izletniška točka restavracije Bellewue; — kegljišče; — vinotoč Pri Bohorju in — bife Kopališče. NEKAJ TEŽAV NA KATERE PRI SVOJEM DELU NAJVEČKRAT NALETIMO Pri opravljanju vsakodnevnega dela se srečujemo z različnimi težavami. Nekaj je istovetnih s težavami v drugih dejavnostih delovne skupnosti, nekaj pa specifičnih za našo dejavnost. Vprašanje zadostnega števila kvalificiranih, stanovanjsko vprašanje, deljen delovni čas, pomanjkljivo sporazumevanje s tujci in pomanjkanje nekvalificiranih delavcev so težave, ki zadevajo v večji ali manjši meri tudi ostale delovne skupnosti Zdravilišča. V naši dejavnosti pa je že dalj časa največji problem sezonski karakter poslovanja in s tem v zvezi vsa vprašanja, ki iz tega izhajajo. Iz grafikona števila zaposlenih v letu 1972 in realiziranega prometa v restavracijah je nazorno razvidno, da promet v sezonskih mesecih skokovito narašča, da je pa po drugi strani število zaposlenih skoraj minimalno in da imamo pretežno število »stalnih« delavcev. To dejstvo pa ima tako pozitivne kot tudi negativne posledice. Omejil bi se na poglavitne: 1. Pozitivno je zagotovo to, da v predsezoni, ko pričnemo odpirati sezonske obrate, nimamo težav pri zasedbi delovnih mest. Da jih zasedajo ljudje z delovnimi izkušnjami in navadami, ki se v polni meri zavedajo, da je njihov dohodek odvisen od dobrega gospodarjenja in upravljanja. Negativnih posledic pa je več in se iz leta v leto bolj nazorno kažejo v naslednjih oblikah: — praktično je večini onemogočeno koristenje letnih dopustov od rane spomladi do pozne jeseni; — neredno koristenje tedenskega počitka. Edini način, da lahko preko mrtve sezone ostane tako veliko število sodelavcev, je v tem, da se prek sezone »nabirajo« prosti dnevi, neizkoriščeni letni dopusti in nadure. Izven sezone je na delu tretjina, medtem ko dve tretjini od skupnega števila zaposlenih koristi nabrane ure; — potreba, da se v sezoni delu tudi več kot 7 ur dnevno. Posledica takšnega načina reševanja sezonskega problema pa se kaže v večjem številu bolezenskih izostankov, preutrujenosti in včasih tudi živčnosti. Skrat- ka, nadomestila za bolezenske izostanke ni, ker so delovna mesta minimalno zasedena in »rezerve« enostavno ni. Dosedanje izkušnje in pa dejstvo, da počasi prehajamo v celoletno poslovanje z vedno manjšimi razlikami med sezono in izvensezono, nam narekujejo naslednje ukrepe: 1. Povečati število zaposlenih sodelavcev. 2. V sezoni sprejeti malo večje število delavcev na delo za določen čas. S temi ukrepi nam bi verjetno uspelo zajeziti vedno večjo fluktuacijo kvalificiranih pa tudi nekvalificiranih delavcev. Samo po sebi je razumljivo, da si vsak raje poišče delo drugod pa četudi za manjši dohodek, samo da mu bo omogočeno redno koristenje tedenskega prostega dne in vsaj delno koristenje letnega dopusta v sezoni — poleg svoje družine. Že brez tega je specifično za našo gostinsko dej avnost (poleg zdravstva), da mora pretežna večina delati deljeno in jim je s tem, kot temu pravimo, »razbit« ves dan. Delo z ljudmi, večkrat tudi z vinjenimi in pa dejstvo, da si marsikateri gost večkrat iztrese svojo jezo nad gostinskim delavcem, so dodatne negativne strani. Delo z ljudmi je za človeka, ki ima veselje do svojega poklica, užitek samo tako dolgo, dokler so medsebojni odnosi normalni. Večkrat se namreč vprašamo, zakaj pa ti ne pride na misel, da bi negodoval pri frizerju, kjer mirno čakaš, da prideš na vrsto? Zakaj ti to ne pride na misel v trgovini ali v katerikoli uslužnostni dejavnosti? Ko prideš v gostinski obrat, pa ne upoštevaš, da tudi tu ne moreš biti takoj postrežen. S tem ne mislimo zagovarjati dostikrat tudi nekulturno postrežbo, temveč opozoriti, da so tudi v našem poklicu meje, preko katerih se ne more. Če nisi zadovoljen z malico ali drugim menznim obrokom, takoj prilepiš kuharici lastnost, da je zanič, pri tem pa ne pomisliš, da si ji naredil krivico. Sam namreč nikoli ne bi dopustil, da te nekdo okvalificira kot nesposobnega v tvojem poklicu. MARTIN KENE Nekaj gostinskih uzanc v praksi ALI SME GOST PRIPELJATI V HOTEL PSA ALI MAČKO? Vodenje psov ali mačk v hotel je pri nas praviloma prepovedano. Lahko pa se hotel in gost o tem dogovorita. Seveda mora hotel urediti primerne prostore za bivanje teh živali. V nobenem primeru pa ni dovoljeno voditi takšne živali v prostore, ki so namenjeni za bivanje gostov (saloni, jedilnice, kavarne, sobe, čakalnice, kopalnice in podobni prostori). ALI LAHKO HOTEL ODKLONI SPREJEM ZA BIVANJE OSEBI, KI NOSI S SEBOJ VNETLJIV, EKSPLOZIVEN MATERIAL ALI PA MATERIAL Z NEPRIJETNIM DUHOM? V gostinske lokale ni dovoljeno vnašati takšne materiale. Hotel lahko odkloni sprejem tudi osebi, ki ni čisto in dostojno oblečen in zaradi neprijetnih duhov in umazanije na obleki vzbuja zgražanje ostalih hotelskih gostov. V vseh navedenih primerih hotel ni dolžan sprejeti takšne osebe na bivanje. ALI SME HOTEL ODPOVEDATI GOSTOLJUBNOST GOSTU? Gostu, ki grobo krši hotelski red s tem, da vznemirja ostale goste vsled pijanosti, s kričanjem ali s podobnimi dejanji, ki vznemirjajo ali kako drugače kršijo pravila dobrega in normalnega obnašanja, se lahko odpove bivanje v hotelu. Odpovedni rok je 24 ur. sc. VRELCI VRELCI 6 Tolmačenje ekonomsko finančnega izrazoslovja ii DOHODEK Vrednost, katero neka fizična ali pravna oseba pridobi v določnem času kot novo vrednost, s katero sme razpolagati kot s svojo in jo lahko uporabi za katerikoli namen. V delovni organizaciji pojmujemo kot dohodek del celotnega dohodka, ki ga ne uporabimo za pokrivanje stroškov in amortizacije. (Glej obrazložitev celotnega dohodka v prejšnji številki). Primer iz obračuna poslovanja za devet mesecev: leta 1973: Celotni dohodek je znašal 61,195.326 din Stroški so znašali 31,086.690 din Dohodek 30,108.636 din Dohodek nam predstavlja novo vrednost, katero smo z delom ustvarili, stroški pa izražajo vrednost pri delu porabljenih materialnih sredstev. Iz doseženega dohodka črpamo med letom sredstva za naše osebne dohodke (nekateri jih še vedno imenujejo plače) ter plačujemo nekatere predpisane (zakonske) in prevzete (pogodbene) obveznosti. Kaj spada med te obveznosti, bom opisal prihodnjič. Z letnim zaključnim računom (bilanco) razdelimo dohodek, ki smo ga v preteklem letu dosegli. En del smo, kot že rečeno, med letom uporabili za osebne dohodke in plačilo določenih obveznosti, ostanek pa običajno namenimo v sklade za našo skupno porabo, za investicije in za predpisano rezervo. Pri letni delitvi dohodka lahko en del namenimo še dodatno za osebne dohodke, kolikor nam to omogočajo: višina doseženega dohodka, interni ali pa splošni predpisi in sporazumi o višini osebnih dohodkov in naše potrebe po sredstvih za investicije ter odplačevanje posojil. Dohodek dosežen v letu 1973 bodo samoupravni organi delili v drugi polovici februarja. OSEBNI DOHODEK Udeležba delavca v sredstvih, ki jih delovna organizacija iz doseženega dohodka nameni za osebne dohodke. Osebnega dohodka ne moremo istovetiti s plačo. Plačo nekdo od zunaj določa kot ceno za delo, kot rečeno pa je naš osebni dohodek odvisen od doseženega dohodka, torej od našega boljšega ali slabšega dela in gospodarjenja. Splošno višino osebnih dohodkov urejujejo samoupravni sporazumi, katere sklepajo vse delovne organizacije, združene po panogah dejavnosti. Višina osebnega dohodka posameznika v naši delovni organizaciji je odvisna najprej seveda od skupne višine dohodka, ki ga dosežemo, nato pa od uspeha dela skupine, v kateri posameznik dela, če pa so določena merila za učinek za posameznika pa od njegovega lastnega delovnega uspeha. Višina udeležbe je nadalje odvisna od važnosti dela, ki ga nekdo opravlja, kar se izraža v ocenitvi delovnega mesta s številom točk in od količine njegovega vloženega dela, ki ga navadno merimo s številom opravljenih delovnih ur. Naš mesečni osebni dohodek je običajno sestavljen iz več delov: Iz tako imenovanega kalkulativne-ga dela v višini stalne vrednosti točke, iz gibljivega dela — učinka, ki je odvisen od delovnega uspeha skupine ali posameznika, iz raznih dodatkov za nočno delo, za delo na dan državnih praznikov, za delovne izkušnje (leta službe) za znanje in uporabo tujih jezikov pri delu in iz nadomestil osebnega dohodka, ko ne delamo, če smo na letnem ali izrednem dopustu, na bolovanju in podobno. Doslej smo bili navajeni v obračunskih listih in v izplačilnih seznamih videti izračun našega osebnega dohodka v čistih (neto) zneskih. Tako nismo videli, da smo ob izplačilu vsakega dinarja vplačevali določen znesek tudi za skupne družbene in naše potrebe. Iz sredstev za osebne dohodke se namreč v določenem odstotku odvaja za občinski proračun, v sklade Skupnosti socialnega zavarovanja za zdravstveno in za pokojninsko zavarovanje, za otroški dodatek in za otroško varstvo, za obnovo Bosanske Krajine ter slednjič v poseben sklad za stanovanjsko izgradnjo. Kmalu bo povsod uveden način bruto osebnih dohodkov in bo vsak posameznik videl koliko se od (njegovih) sredstev za osebne dohodke porablja v zgoraj naštete namene. Trenutno razmerje med neto in bruto osebnim dohodkom je tako, da za vsakih 100 din izplačanih neto osebnih dohodkov vplačamo za spredaj prikazane dajatve 63,74 din. OSEBNI PREJEMKI Cesto slišimo besedo osebni prejemki in jo mimogrede zamenjamo z osebnimi dohodki. Kot osebne prejemke označujemo tiste, ki jih nekdo prejme in predstavljajo osebno potrošnjo, toda jih ni prejel za svoje delo (za to prejme osebni dohodek) marveč kot povračilo za neke stroške. Sem štejemo zlasti dnevnice za službeno potovanje doma in v tujini, dodatek za ločeno življenje, terenske dodatke in slično. Take izdatke obravnavamo kot stroške. A. T. Drugi o nas PREMALO CVETJA IN LEPOTILNIH NASADOV V ROGAŠKI SLATINI V 5. številki Turističnih objav, ki jih izdaja Celjska turistična zveza, smo zasledili poročilo komisije za pregled krajev in izbiro najlepšega in najbolj urejenega kraja (glede na cvetje, lepotilne nasade in na komunalno urejenost) na celjskem turističnem območju. Komisija je dvakrat opravila pregled vseh krajev. Glede Rogaške Slatine je podala naslednjo ugotovitev: Kraj je za letovišče svetovnega slovesa preskromno urejen, cvetic je malo, okolje hiš pa le delno in pomanjkljivo urejeno. To pa ne velja za zdraviliški predel, ki je izredno lepo urejen z lepimi parki in nasadi, številnimi prireditvami in vzorno vodenim zdraviliščem. Turistov je veliko. Razvoj kraja ne dosega hitrega vzpona zdravilišča. Vsaj oddajalci sob bi morali imeti več cvetic in bolj urejeno okolje svojih hiš. Do sedaj so se le redki potrudili za lepši videz. Na to je podana ocena: za kraj 59 točk (zelo nizka ocena), za Zdravilišče pa 91 točk. Med tremi zdravilišči celjske regije smo s skupno 150 točkami na prvem mestu in to le za dve točki pred drugo uvrščenim zdraviliškim krajem Laško. Dobrna je tretja. Takšna ocena je resen opomin in opozorilo vsem tukajšnjim prebivalcem. Ob njej se moramo zamisliti. Naše zavzemanje za sloves, ki ga kraj uživa, je nezadostno in vredno vse graje. Mnogi stanovalci stoje brezbrižno ob strani naporom, ki jih vlaga Krajevna skupnost in drugi (žal redki) občani za lepši zunanji videz kraja. Še bolj bi bilo treba podpreti akcije Turističnega društva, ki že nekaj let ocenjuje in nagrajuje najbolj prizadevne. Odpreti pa bi bilo treba tribuno, kjer bi lahko javno opominjali in grajali brez-brižneže. sc. Kako smo organizirali sindikat v zdravilišču NA ZADNJI SEJI IO OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA ZDRAVILIŠČA SMO SPREJELI SKLEP, DA SE DRŽIMO NAČELA SLOVENSKIH SINDIKATOV IN TO, DA USTANOVIMO V VSAKI TOZD VSAJ ENO OSNOVNO ORGANIZACIJO SINDIKATA Izkoristili smo zbore delovnih ljudi, izvolili pripravljalne odbore, da bi tako čimboljše pripravili vse potrebno za organiziranje sindikalnih občnih zborov. Volitve smo opravili na zboru delovnih ljudi, na katerih je bila prisotna večina naših članov, tako da so bili predlagani kandidati soglasno izvoljeni. Izvolili smo izvršne odbore in nadzorne odbore. Osnovna organizacija zdraviliška dejavnost ima 7-član-ski izvršni odbor in 3-član-ski nadzorni odbor. Ostale osnovne organizacije imajo: — v polnilnici 5-članski izvršni odbor in 3-članski nadzorni odbor, — v skupnih službah 5-članski izvršni odbor in 3-članski nadzorni odbor, — vzdrževalna dejavnost 5-članski izvršni odbor in 3-članski nadzorni odbor. Vse te osnovne organizacije so izvolile po 4 delegate za konferenco sindikata Zdravilišča. Na prvi seji konference bodo izvolili predsednika, podpredsednika in sekretarja. Novo izvoljeni predsedniki osnovnih organizacij sindikata: sindikat zdraviliška dejavnost — BOŽO KOLAR, sindikat skupne službe — BOŽO KOLAR, sindikat vzdrževalna dejavnost — ANTON TURNŠEK. Nove odbore čaka ogromno dela, saj so pred nami še samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, statut in še vrsto pravilnikov, katere bo treba v najkrajšem času izdelati, o njih razpravljati in jih sprejeti. Osnovne organizacije sindikata so dolžne pri razpravi in sprejemu sodelo- vati in dati svoje pripombe, kolikor bo to potrebno. Pregledati bodo morale sindikalno listo in predlagati organom upravljanja, da jo sprejmejo. Skratka, organi upravljanja morajo imeti v osnovnih organizacijah sindikata največjo oporo, saj so te dolžne stalno skrbeti, da bodo njihovi člani seznanjeni z delom, problematiko, kakor tudi s sklepi teh organov. Komisije delavske samoupravne kontrole je treba vzpodbuditi, da prično z delom in naj ne čakajo navodil. Tudi aktive mladih delavcev je treba oživeti, saj so vse osnovne organizacije že na občnem zboru sprejele sklep, da takšne aktive ustanovijo in za njih tudi finančno skrbijo. Novi odbori osnovnih organizacij bodo morali skrbeti, da športna dejavnosti ostane vsaj na dosedanji višini, športnike pa je treba vzpodbujati, da bodo dosegli še večji uspeh. Želimo, da ne bo nepotrebne kritike in je zato nujno potrebno, da vsi, ki vodijo posamezne panoge športa, pripravijo programe bodočega dela in tekmovanj. S tem bodo omogočili osnovni organizaciji sindikata, da bo lahko zaprosila za potrebna finančna sredstva in se s tem izognili očitkom »več bi lahko napravili, če bi imeli denar«. Tudi tekmovanja s športniki naših kupcev in Radenc je potrebno vnesti v program dela, saj takšna tekmovanja niso poceni in je treba vnaprej vedeti, če so sredstva na razpolago. F. H. KRIŽANKA šahovski (Boris) Gostišče v Orientu © kHč'V' Ozek kos ti val Pesnik Aškerc Slov. šahovski mojster Ocvirk Vasja pravnost Glavna ž. vloga Travieta Smučanje Raztele-šc valeč Veletok Italiji Moderno Liter Domača Izcedek dreves Tuj dvoglasnik Star Pesnik sonetov Avtomo- bilska oznaka Krapine slikar (Claude) Mesto v severni Italiji VRELCI VRELCI Starši, ali veste? POROČILO PIONIRSKE ORGANIZACIJE Na naši šoli je 800 učencev. V prvem razredu so cicibani, v osmem mladinci, v vseh ostalih pa pionirji. Znak pionirjev je pionirska uniforma: modro krilce (hlače), bela bluza, rdeča ruta, čepica s pionirsko značko in pionirska izkaznica. Vsako leto se pionirska organizacija pomnoži, kajti v svoje vrste sprejmemo cicibane. Pionirji se potrudimo, da je sprejem pester. Pripravimo program in pogostitev. Tako je bilo tudi letos ob 29. novembru. Mladi pionirji so povedali zaobljubo pred pionirsko zastavo. Obljubili so, da bodo vestni in marljivi pionirji, da se bodo pridno učili in ljubili svojo lepo domovino. Nato so dobili pionirsko rutico, čepico in izkaznico. Na sprejem smo povabili tudi starše. Spregovorila je tudi tov. ravnateljica. Pionirji so ji obljubili, da se bodo trudili za čim boljši uspeh. Starši so bili presenečeni in marsikateri mamici so se iskrile solze v očeh. Za zaključek pa smo organizirali pogostitev, ki nam jo je omogočilo Zdar-vilišče Rog. Slatina. Starejši pionirji smo torej ponosni, da so se naše vrste okrepile. Predsednik PO Albin Srimf KROŽKI IN DRUŠTVA Rad bi povedal, da smo pionirji vključeni v razna društva in krožke, ki delujejo na naši šoli v popoldanskem času. O delu poročamo na sestankih pionirskega odreda. Letos so začeli z delom naslednji: šahovski krožek, ritmični, recitacij ski, likovni, tehniško-modelarski, dramski, šolsko športno društvo ter taborniki. Redne sestanke ima tudi mladinska organizacija. Tudi mladinski in otroški pevski zbor že pridno vadita in sta že sodelovala na proslavi ob 29. novembru. Redno posluje tudi pionirska hranilnica. Prav pestro bo letos naše izvenšolsko delo, saj je PO poslalo kar petindvajset krožkov svoje programe. Predsednik PO } > > > t VRELCI — interno glasilo delovne skupnosti zdravilišča Rogaška Slatina. Glasilo izhaja mesečno v nakladi GOO izvodov in ga dobijo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stane Cujež. Tisk in klišeji: ČP Mariborski tisk. ZA ŠALO Ravno ko hotelski vratar vpisuje osebne podatke prispelega gosta v hotelsko knjigo, prileze po knjigi zajetna stenica. Ko gost to vidi, zgrabi za kovček in klobuk in hoče oditi. »Ali ne boste prenočevali pri nas?« ga začudeno vpraša vratar. »Ne,« odvrne gost odločno, »si lahko mislim, kako bi spal, ko se je stenica že prišla pozanimat v hotelsko knjigo za številko moje sobe.« NA SODIŠČU Sodnik: »Obdolženi tovariš Frakelj, v obdolžnici piše, da ste v restavraciji Pošta udarili natakarja z nekim topim predmetom po glavi tako, da se je takoj onesvestil. S kakšnim predmetom ste ga udarili?« Obdolženec: »Z zrezkom, ki mi ga je malo prej prinesel.« ZDRAVNIŠKA USLUGA »Oprostite, tovariš zdravnik, ker vas kar tukaj na cesti nadlegujem,« zaustavi zajetna občanka krajevnega zdravnika. »Ali mi lahko poveste, ker imam težave s srcem...« »Prav,« odvrne nagovorjeni. »Če je vam prav, je lahko tudi meni. Izvolite se takoj sleči do pasu, pa bova kar tukaj na cesti pogledala, kaj je narobe.« Pritožno knjigo, prosim.. Spet se oglašam. Me poznate? Oglejte si me. Sem vaš stalno prisotni. — Preživel sem. Se čudite? Jaz tudi. Silvester-sko kanonado s petardami. V zdraviliški dvorani namreč. Bi bolje silvestroval ob Sueškem prekopu. Zaradi odpočitja živcev, se razume. — Težka je. Slovenščina namreč. Za tiste, ki pišete za nas: vabila, obvestila, opozorila, navodila, naznanila, naročila. Pa še mnogokaj. Bi Primož Trubar d’jal. In sočasno pljunil tja ob zid: »Al’ ste ’z moje »Perve bukvice« se pisat’ šli učit’?«. Od ondod, se razume. — Je bil ginjen. Vaš gost namreč. Ob novoletnem darilu. Pritajeno gomazeč občutek — ob pričakovanem odkritju. Ko je odpiral karton. In? Glej ga zlomka. Polno praznih steklenic. »Riner-ji iz skladišča rinerjev,« je ugotovil. Darovalec namreč. »Rinerjem«! Je bevsknil in zaključil nenadejano sklanjatev. Ob-darovanec namreč. In porinil »darilo«. Skozi vrata, seve. — Čestitam vsem. Ki se trudite za rekreacijo nas gostov. Poleg igrišča za tenis — še drsališče. Od Soče do mizarne. — Super ideja. Epohalno pionirsko delo. Mini bazen — maxi mlakuža. Za gradbiščem hotela. Na obvozni cesti namreč. Pojdite k zavarovalnici za avto. Potem pa na obvoznico. Ne bo vam žal. Ko boste obtičali namreč. — O, kakšni pujski! Sem si po svoje obrazložil kratico O-Ka-Pe. Po zidovih spuščajo: olje, šmir, nafto. V potok pri avtodelavnici. Varujmo čisto okolje! Varujte se tega okolja! Vam priporoča Vaš ULKUSAR VSEVID