celo večja, kakor bi jo pričakovali p ri n a jb o lj sorodnih litu r­
gičnih obredih.
Poleg tega glavnega problem a je še v rsta drugih, ki jih 
avtor n akazuje in ki jih bo, p rav tako k ak o r prvega, treb a šele 
proučiti. Takšno je n. pr. v p rašan je obreda k rsta sam ega (ali 
samo s polivanjem ali s potap ljan jem krščenca).
Josip1 Korošec.
P ripom ba k članku B. G avelle: Odnos k ikladskih idola i 
egipatskih ushabti figura prem a vinčanskim statuetam a (Prilog 
p ro u čav a n ju vinčanske plastike). — Zbornik Filozofskog fakul­
te ta u B eogradu. K njiga I. — Beograd, 1948.
V zvezi s pomenom in funkcijo k ik lad sk ih idolov je že d o k aj 
arheologov postavilo svoje hipoteze. Tako je tudi avtor om enje­
nega članka hotel ponovno načeti to vprašanje. N avajal pa je 
le obširno m nenje M. G. N ilssona in J.W iesn erja, k a r so v naši 
literatu ri storili tudi že d ru g i (Yasic, V inca I, str. 27 in sl.). P rav 
tako so tudi že pop rej povezovali m ed seboj kikladske idole in 
egipčanske ushabti figure, k a r tudi avtor sam ugotavlja. Na 
koncu članka avtor v n ek aj vrsticah om enja vinčansko plastiko 
v zvezi s pomenom in funkcijo kikladskih idolov, ki jo pa ča­
sovno oddvaja od teh idolov zaradi Vasiceve d atacije neolitske 
Vince v VII. stol. pred n. e.
V inčanske plastike se k lju b podnaslovu ni tako rekoč niti 
dotaknil. M orda m u ni znano, k a r je že zdavnaj ugotovljeno, 
da predzgodovinska plastika Vince p red stav lja simbole božan­
stev. Povezovanje ushabti figur s figuram i, najdenim i v gro­
bovih, bi bilo vsekakor možno, toda grobov v Vinči doslej še 
niso odkrili. Odnos kikladskih idolov do vinčanskih statuet je 
dokazan, m edtem ko slednje z egipčansko plastiko in ushabti 
figuram i nim ajo nikak ršn e zveze. Še bolj pa je čudno avtorjevo 
časovno o d d v ajan je vinčanskih od kik lad sk ih statuet. Sploh se 
p a iz članka ne m ore razbrati, k a j je avtor pravzaprav želel 
podati odnosno povedati.
Stanislav Jesse.
Jaroslav Böhm: NASE NEJSTARŠI MÈSTA — P raha, 1946.
K njiga je izšla kot drugi zvezek zbirke »Razgledi po p re d ­
zgodovini evropskih ljudstev«, ki jo iz d a ja D ruštvo češkoslo­
vaških predzgodovinarjev v Pragi. N jen nam en je nuditi za­
interesiranim čitateljem sicer strokovno pa tudi širše razum ljivo 
dello, ki p o d aja tren u tn o stališče predzgodovinske vede o v p ra ­
šan ju n astan k a m est v Evropi. Č eprav im a težišče n a češko­
slovaških arheoloških n ajdbah, je v en d ar zasnovana v širšem