Podlistek. Za Njeno east! Zgodofinska povestiua if preteklosti Španije. Spisal F. S. Šegula (1. 1890). 8, decembra 1. 1650. bila Je stolna cerkev v Sevilji (Sevilla) na Spaaskem kraj jako zanimivega dogodka. Visoki cerkveni dostojanstveniki v purpuru in  svili, kraljevi uradniki v zlatih uniformah sedeli so tu in tam po cerkvi na svojih vzvišenih sedežih; med visoko gospodo pa je bilo vse natlačeno priprostega ljudstva, vitke, visoke postave rujavih, temnih lic, lasi črnih do firno-modrih, žene bistrih oči, neičesanih las, s cvetlicami v rokah in na prsih. Bila je naznanjena ,,disputacija o brezmadežnem spočetji Device Marije." Takrat ta verska resnica Se ni bila od katoliške cerkve kot dogma razglaŠena, smtelo se je tedaj o nji samj govoriti, dokazovati, ,,disputirati proti aJi za." Ali v Spaniji? Ali so tam ,tudi bili nasprotniki tega nauka? Saj patroninja Spamje bila je od nek'daj Mati božja pod naslovom ,,brezmadežno SpoCete* brezmadežne Devica." Nikjer nl Imel ta naslov Marijin goreCneišib. zagovornikov, kakor v Spaniji. Mesto Sevilja dalo je napraviti za stolnico dragoceno preprogo (tapeto), na kateri so bile iz samih biserov in dragih kamnov sesfavljene črke: ,,Beata Virgo Maria, sine peccato conoepta" (Blažena Devioa Marija, brez greha spo «Seta). Cena tega dela bila je 80.000 zlatih cekinov! Nad vhodom kraljeve palače v Madridu blišfiala se je že leta 1400. podoba Brezmadežne. Kardinal Ximenes ustanovil je leta 1506 bratovščino brezmadežnega spočetja; slavni španski kralj Filip II. imel je podobo brezmadežne Device v svojem grbu — modro na belem polju — ter je uvedel češčenje brezmadežnega Spočetia kot vedno dolžnost v svoji kraljevi rodovini. Odtod so to pobožnost sprejeli tudi Habsburžana, zlasti Ferdinand II. In že leta 1723, je prosil kralj Filip V. sv. Očeta v Rimu, naj izpolni že vendar enkrat prošnje katoliškega sveta in naj razglasi brezmadežno spočetje Device Marije kot versko resnico. Tako je stala ta zadeva omelnjenega dne, ko je prišel častitljiv starfiek, goreč Marijin pridigar o. Antonio Vieira d. J., v Seviljo in naznanil s privoljenjem kardinalovim javno disputa,cijo (znanstveni prepir). Kot nasprotnik priglasil se je mladi dominikan padro (oče) Augustino, V stolnici postavljeni sta dve prižnici blizu skupaj, ena nasproti drugi. Na eno stopi mili starček Vieira, na drugi se pojavi visoka postava dominikanpa. Vieira zaftne: Pohvaljen bodi najsvettejši zakrament in brezmadežno spočetje Device Marije* ki je brez izvirnega greha v prvem trenutku svojega življenja prišla na ta svet! Potem z nepopisljivo ponižnostjo in milobo nadaljuje: O skrivnosti, ki je predmet danaSnjega našega nasprotja, je težko že kaj novega povedati, kar bi se ne bilo že povedalo. O brezmadežnem. Spočetju hoč©m govoriti. Pa rsa pota, po katerih bi gotovo mogli priti v častni tempel te skrivnosti inv! trdnjavo njene obrambe, so že tako znana, da (kakor je pred mnogimi leti eden največjih španskih govornikov na prižnici sam obetal). — nikdo ne more niti stopinje storiti razven v tujih sledih! Iq začel je nadalje pripovedovati: Bila je — v starodavnih časih, v nekem mestu Grecije — neka zelo lepa devižica obdolžena n&ke strašne hudobije. Pripeljejo jo pred porotnike, da bi zaslišala svojo obsodbo. Imela pa je obličje popolnoma zakrito, — tako so moraie takrat vse ženske prihajati pred sodnika. Zagovornik začne z veliko spretnostjo braniti svojo obdolženo obvarovanko in navaja vse postave, ki bi mogle govoriti za njo. Ali kaznivo dejanje je bilo tako očitno in vse okolšfiine tako jasno dokazane, da se je že bralo na obrazih sodnikov, da bo obdolžena deklica gotovo obsojena na smrt. Tedaj se še enkrat vzdigne zagovornik in z roko odtegne zagrinjalo od obliCja device. Sodniki so nad izvanredno lepoto ostrmeli in na mah spremenili svojo sodbo in prepričanje. Ne, ne, na tako veliki lepoti ne more obviseti madež hudodelstva. Srco tako lepe device ni zmožno nobene hudobije! — To sodbo od vas doseči je danes tudi moj namen! Potem je naslikal Vieira v mičnih potezah celo življenje Marijino in slednjič vzklikne: Poglejto Marijo, poglejte mater Jezusovo, spomnito se vseh njenih besed in dejanj, in pri pogljedu na tako neskončno lepoto vzkliknite z menoj kakor enih ust: Ti, o Devica, si zares brez madeža spočeta, ker zares. pri taki dušni lepoti ni mcmoče, da bi greh im&l le za en trenotek oblast nad teboj! Tvoja lepota sama je že dokaz dovolj,, da si brez madeža spočeta! Tako je končal Vieira in tiho na prižnici sklonil častitljivo sivo svojo glavo. Množioe so pretakale solze radosti in svetega navdugenja; v krogu globoko zamišljene duhovšfiine brisal si je celo pričujoči kardinal oči. Tedaj se vzdigne na nasprotni prižnici vitka, koš5en,a postava dominikanca. Rujavi, suhi obraz pričal je nedvomno o spokornem življenju, globokih študijah, o mnogih nad knjigami prebledelih nofieh. Iz globočine prs privil se mu je bolesten vzdih: O, gorje mi! O, nesrečna usoda, ki si me pripeljala semkaj na to mesto! Ali naj ugovarjam tako plamtečim besedam, katere smo ravnokar slišali? — Toda kaj moram jaz za to, če moj razum noče, ne sme iti tje, kam bi ga rado spravilo srce! 0. Vieira, blagor tebi in tvojim srčnim čutilom, ali razum ugovarja tvojim trditvam! In nadaljeval je govornik in hotel dokazati, da nauk o brezmadežnem spočetju je vse premalo jasno izrečen v svetem pismu, kakor da bi zamogel biti verska resnica. SlednjLft sklene obrnjen k onemu, 6egar trditve !je pobijal: Tu imaš sveto pismo in pokaži mi, kje naj išCem tvoj dogma! Nikjer! In vendatr bi ravno tega evangelisti ne smeli zanemarjati! — Pa poreCeš, kaj ustno izrofiilo! Kaj cerkveni ufieniki? Res, ti so ta nauk ufiili, ga razlagali na dolgo in široko. Toda to bili so le pojedinci, ki ne morejo dogem vstvarjati, in bili so — kakor ti, nad katerimi je vladalo njih srce, ne njih razum! Vtis tega govora bil je velikanski! Nemo so poslušalci zrli v tla, kardinal se je odpravljal, tlho odšel je raz svoje prižnice Vieira, in nikdo ru ugovarjal učenemu dominikancu. Pamet sicer in razum poshišalcev imel je očividno na svoji strani, ali srce vernikov mu je ugovarjalo z vso moftjo.  To ravno je čudovita mo6 žive besede, da 6lo- veka prisili pripoznavati z razumom, kar v srce reŽ8 kakor oster nož. iTaka duš©yna nasprotja pa najtežje prenese priprosti človek.  Doli v široki ladiji stolnice stala je trumamož  in neki velikan med njimi. Možje bili so mečarji  mesta Sevilje in velikan med njimi bil je mojster Bartolomeo, predstojnik cehe mečarjev. Kakor tigru so se mu iskrile oči. Srdito povzdigne svojo žuljavo pest in vzklikne,i da so ga slišali vsi okolu stoječi: Por dios! Padro Augostino, to uro bodeš mi ti še obžaloval! Mojstra Bartolomea besede so razumeti doslovno kakor so izrečene. Bil je veren Spanjolec in veren Spanjolec se ne šali rad, kakor pravi stara španska prislovica: Za svojo nevesto in za svojega Boga potegne bravi Spanijolec vsikdar nož, če trebal II. Druga novica se je raznesla še istega dne po Sevilji. Mladi Esteban Muriljo (Murillo) se je vrnil iz slikarske šole iz Madrida v svojo domovino, In ni prišel praznih rok; prinesel je seboj krasno sliko, svoje lastno delo, sliko, katero je imenoval BTmmaculada Concepcion" (Brezmadežno spofietje). Razstavil jo je na ogled v eni mnogobrojnih kolib na stolnem trgu. Pobožnega in radovednega ljudstva se je kar trlo okoli mladega slikarja in njegovega umotvora. Bilo je k veCerti, ali kakšen je ve6er na zaCetkn srime v Spaniji! Rožnata večerna zarja razlivala se je 5ez strehe ia zvonike rajskolepe Sevilje. Stolpi in brezštevilni stolpiči veličastnei katedrale lesketali so se v samem zlatu, čez široko reko Kvadalkvivir, ki se vije skozi mesto, pihal je lahek vetrič in prinašal iz temnih lovorovib. gajev ob reki prijetne, oživljajoče dišave. Ob reki, na ulicah in sosednih grifiih povzdi- govale so mogočne palme ponosno svoje krone. Po vrtih zorelo je grozdje temnomodre barve — istega leta drugi plod, — in razcvetala so se semtertje sa- motna drevesca citron; redki so sicer videti njib. cveti, pa zato se med njimi tudi že sveti zrrelo sadje — zlata jabolka. Sveti mir obvladal je vso naravo! Domači vrtovi, ceste, ulice in promenade mesta so vse polne ljudi. Zlasti je velika gnječa pred kolibo Murilje, slikarja.  Postojmo tukaj malo tudi mi. Kako lepo se ljudje pozdravljajo. Odvseh strani done krepki glasovi: rAve Maria purissima! (Zdrava Marija preCista!) In prijazno se odgovarja: 'Ave, sin pe,cados concebida! (Zdrava, brezmadeža spočeta!) Odkod ti pozdravi? Ali je to navada taka? Menda je pa to samo danes nalašč tako, kljubljivost proti predpoldnešnemu pridigar^u v stolnioi? Hitro poizvemo, le poslušajmo! Ave Maria purissima! 'Ave, sin pecados conceblda! Tako se pozdravljata in si rok^e stiskata rarno pred nami dva možakarja delavskega stan«. In bitro na to eden izmed obeti nadaljuje: p-iali« prihodoin.)