9. štev. V Kranju, dne 28. februarja 1914. Leto II. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2'—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na uprav, ništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Sest in pol milijonov novega posojila! 1,600.000 kron novih davkov. Šest milijonov novega posojila si mora najeti dežela Kranjska, ako hoče zadostiti svojim dolžnostim. To je končni uspeh šestletnega neomejenega klerikalnega gospodarstva v deželi . . . V torek je bil predložen deželnemu zboru proračun za 1. 1914., ki kaže v naravnost strašni obliki, kam dovede strankarska zagrizenost in lahkomiselno razmetavanje tujega denarja v podkupovanje pristašev. Naj navedemo kratek obris tega vzornega in jako poučljivega proračuna. Proračun izkazuje po odbitku lastnega pokritja in po vpoštevanju vseh državnih preodkazov, ki so za celih 850.000 kron višji, kakor lansko leto, še vedno primanjkljaja 4,176.639K Vse deželne davščine v dosedanji visokosti bi dale pokritja le . . 2,592.000 „ tako da preostaja končnega primanjkljaja .............. 1,584.639 K Pripomniti treba, da je za regulacijo učiteljskih plač proračunjenega le okroglo pol milijona kron, katera vsota na najde svoje bogato pokritje v zgoraj omenjenih za 850.000 kron povišanih državnih preodkazih, ki so odmenjeni, kakor splošno znano, v prvi vrsti za izboljšanje učiteljskih plač. Klerikalna večina deželnega odbora predlaga sedaj, da naj se v pokritje končnega primanjkljaja........... 1,584.659 K pobira od 1. marca t. 1. naprej: 1. mesto dosedanje 40% doklade na državno užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in meša 145%, torej za celih 105% povišana doklada, ki naj vrže deželi novih . 760.000 K 2. mesto dosedanje enotne 40% doklade od cesarskih davkov: Prenos . . 1,584,659 K a) od realnih davkov (zemljarina, hišno-na-jemni in hišno-razred-ni davek) in od 4. razreda splošne pridob-nine 55%; b) od ostale splošne pri-dobnine, nadalje od plačarine in rentnine 75%, kar naj nese deželi novih ..... 820.000 „ Skupaj...... 1,580.000 „ Ostanek 4659 K upa deželni odbor pokriti z boljšim uspehom stare naklade na pivo. — Vrhu tega naj sklene deželni zbor izdatno povišanje prispevkov od zapuščin normalnošolskemu zakladu (za kakih 500.000 K na leto) ter naj prepusti za splošne deželne potrebščine delni kapitalni znesek 84.000 K garancijskega zaklada Dolenjskih železnic in vsakoletne obresti tega zaklada 10.000 K. Končno predlaga deželni odbor, da sme najeti za deželne elektrarne 2 milijona kron posojila, za pokritje dosedanjih letnih primanjkljajev od leta 1908 naprej pa 4 milijone 400.000 kron posojila. Toliko je namreč danes dežela dolžna melijoracij-skemu zakladu in zakladu Dolenjskih železnic. Predležeči proračun je torej slika klerikalnega gospodarstva v kranjski deželi tekom zadnjih šestih let. Ta slika je tako strašna, da njenih posledic hipno niti ne moremo pregledati. A ako človek samo površno prelista številke, se mu ježe lasje in to tembolj, ker so tak gospodarski polom zakrivili klerikalci vzlic vsem svarilom in ugovorom naprednih poslancev in celo nemških veleposestnikov. Pa naj še kdo trdi, da nismo imeli prav, ko smo pisali, da je klerikalna stranka kloaka nemorale in perfidnosti. Lahkomiselno so razmetavali denar, velikanske svote darovali privržencem, bodisi v tej ali oni obliki. Z vso silo se hočejo obdržati na krmilu in ker vedo, da je dandanes klerikalec le neznačajneš ali duševni omejenec, so ustanovili iz denarja davkoplačevalcev nebroj korit, zaupajoč pri tem na državne preodkaze in na svojo organizacijo po kranjskih farovžih. Kakor glede zadnjih soglašajo njih računi, tako so se p*ri prvih urezali in hote ali nehote so morali sneti krinko, ki jim zakriva hinavski obraz in pokazati se ljudstvu v pravi podob'. Da klerikalci niso ravno finančni ženiji, je obče znano. A človek si vendar težko predstavlja deželne gospodari« brez vsake smotrene inicijative, brez zdravega razuma za pametno gospodarsko politiko. Edino sredstvo, ki naj pomaga, je na eni strani razmetavanje denarja v prilog svojim pristašem na drugi strani pa velikansko povišanje davkov. In kar je najnesimpatičnejše, povišali so davke na konzumne predmete, kar bo najtežje občutil delavec, uradnik in kmet. Ako pregledamo proračun natančnejše, najdemo v njem naprimer tudi postavko 52.000 K, katero svoto je dežela plačala samo za potnine .svojim uslužbencem. 52.000 kron so gospodje zavozili, ne morda samo v občeko-ristne namene, ampak tudi za agitacijska potovanja. Kako lepo se je pač voziti v deželnem avtomobilu! Saj smo ga imeli tudi mi v Kranju priložnost občudovati, ko sta prišla Zaje in Jarc snubit Kranjce za deželnozborskega kandidata Sušnika. In te zabavne vožnje si dajo „ljudski" zastopniki plačati od ljudstva, iz ljudskih žuljev. To je gorostasnost in korupcija, ki vpije do neba in ki je mogoča samo na Kranjskem. Prijadrali smo torej na Kranjskem do ban-kerota, katerega so zakrivili klerikalci, in samo oni! 1,600.000 K novih davkov bo treba plačati in povrhu tega še mastne obresti od 6,400.000 no- I K. A. Čehov: Hotel garni. Gospa polkovnikova Našatyrina, ki je stanovala v sobi št. 47, je temnordeča same jeze in vsa esna planila na poklicanega hotelirja. „Čujte gospod gostilničar," zakliče, ali mi daste drugo sobo, ali pa se sploh izselim iz vašega ničvrednega hotela. To je pravcata špelunka. Prosim vas, odrasle hčere imam in tu slišijo dan na dan le surovosti! Kako gospodarstvo pa je to pravzaprav! Dan in noč! Včasih pripoveduje povesti take vsebine, da bi si človek zamašil ušesa. Kakor kak izvošček! Le dobro, da moji ubogi hčeri o takih stvareh nič ne razumeta, drugače bi šel človek ž njima najraje na cesto . . . Ravno iznova začenja nekaj pripovedovati! Tu lahko sami slišite!" „No, jaz vem še boljšo povest, dragi tovariš!" se je začul hripavi bas iz sosednje sobe. „Ali se spominjaš nadporočnika Druškova? Ta Druškov je nekoč igral biljar in pri gotovih sunkih dvignil iz navade nogo. Naenkrat se je začulo: Rrrr! Najprej smo vsi mislili, da je strgal sukno na biljardu ; ali ko smo bližje pogledali, cenjeni tovariš, smo videli, da so mu počile neizrekljive v vseh šivih! Tako visoko je dvignil mrcina nogo, da ni °stal niti en šiv cel . . . Ha, ha, ha! Pri tem prioru pa so bile navzoče tudi dame, med drugim soproga vedno pijanega poročnika Okurina . . . 1 Okurin je zbesnel . . . Kako si Druškov more do- j voliti, obnašati se tako nesramno v navzočnosti svoje gospe! Beseda je dala besedo ... saj j poznaš naše tovariše! Okurin je poslal Druškovu dve priči, ali Druškov ne bodi neumen, je odgovoril: „Naj poziva na dvoboj ne pošilja meni, nego mojemu krojaču, ki mi je napravil te hlače. j On je kriv!" Ha, ha, ha . . . Ha, ha, ha!" Lilja in Mila, hčerki gospe polkovnikove, ki ! sta sedeli pri oknu ter podpirali debela lica s pestmi, ' sta jokavo povesili oči ter zardeli. „Ali ste slišali?" je nadaljevala gospa Na- ! šatyrina, obrnivši se zopet do gostilničarja. „Ali I ni to nič? Jaz sem gospa polkovnika, gospod! Moj mož je okrajni poveljnik! Ne bom dovolila, da takorekoč skoro v moji navzočnosti govori kakor navaden hlapec take surovosti!" „Saj ni hlapec, milostliva gospa, stotnik je; Kikin je njegovo ime; plemenitaš." „Ako je na svoje plemstvo v toliko pozabil, da se "izraža kakor navaden hlapec, zasluži še večje zaničevanje! Skratka, ne govoričite več mnogo, nego ukrenite potrebno!" j,Ali kaj pa morem storiti, milostliva gospa? Saj niste edina, ki se pritožuje; vsi se pritožujejo; a kaj naj počnem ž njim? Večkrat sem že šel k njemu v sobo, ter sem ga hotel pripraviti do tega da bi se sramoval svojega obnašanja. „Gannibal Ivaniijč," sem dejal „kako se le morete tako obnašati! To je sramota!" Ali takoj mi je začel premetavati pesti pred nosom in zavpil je name: „Hočeš pač videti batine?" in tako dalje. Pregrdo se obnaša. Kadar se je zjutraj naspal, hodi čisto neženirano (oprostite!) v negližeju po hodniku. Kadar je pijan, pa vzame revolver in strelja v zidovje. Cez dan popije neverjetno množino žganja, ponoči pa igra strastno kvarte ... In kvartanju sledi obligatni tepež . . . Sram me je pred najemniki!" „Zakaj pa ničvrednežu ne odpoveste stanovanja?" Saj se ga ne morem iznebiti. Tri mesece mi že dolguje najemščino, ali saj že več ne zahtevam svojega denarja, ko bi nam storil le uslugo ter se hotel preseliti. Mirovni sodnik ga je obsodil, da zapusti sobo, a pritožil se je na prizivno sodišče in na kasacijski dvor. Tako zavlačuje stvar . . . Križ je, križ! In bože mili, kako dober človek je pravzaprav! Mlad, prijeten, razumen ... Če ni pijan, ne dobite boljšega človeka. Zadnjič, ko ni bil pijan, je ves dan pisaril staršem pisma." „Ubogi starši," pripomne gospa polkovnikova vzdihujoč. „Sevda, ubogi starši! Prijetno gotovo ni, imeti takega postopača za sina. Vse zabavlja nanj, iz vseh stanovanj ga spode in niti dan ne mine, da ne bi imel opraviti radi kakega škandala s sodiščem." „Uboga, nesrečna žena!" vzdihuje gospa polkovnikova iznova. Saj ni oženjen, milostiva! Kako bi to tudi mogel biti? Boga naj hvali, da se sam preživi!" vega posojila. Prebivalci kranjske dežele! Premišljajte te številke! Sami ste krivi tega! Neomejeno ste zaupali sladkim besedam hinavcev, sedaj imate priliko spregledati in presoditi te sladke besede. Pripravite se že sedaj na primeren odgovor! Umetno razburjenje. Zadnje čase se je avstrijsko oficijozno časopisje približalo zelo nevarno onim dnem, ko je floriral Prohazka. Kakor seje takrat nakupičilo laž za lažjo nad Srbe in Črnogorce, ravnotako se poskuša tudi sedaj iznova razburiti avstrijsko javno mnenje na umeten način. Predvsem ni všeč našim diplomatom, da dela Rusija v mejah svojega ozemlja, kar ji je drago. Rusija misli namreč ustanoviti tri nove vojaške zbore v ojačenje svoje meje proti Mali Aziji in to da našemu nemškemu časopisju povod, da hoče na vsak način sugerirati svojim bralcem, da nam preti že v najbližji bodočnosti vojna nevarnost od našega severnega soseda. Justament na nas preži ruski medved in ako bi človek verjel bedastočam nemških listov, bi prišel do prepričanja, da bomo danes leto vsi pod ruskim carstvom. Prav posebno pa nam ni všeč, da igra Rusija vlogo protektorja na Balkanu. Kaj je narav-neje kot to, da se male državice poskušajo naslanjati na velike. Kam pa naj se pravzaprav obrne Srbija. Ali morda na Dunaj, kjer nimajo za srbski narod drugega kot psovke. Odkar se je pričela v Srbiji res narodna vlada in se je dalo slovo avstrijskemu vasalstvu, je Avstrija poskušala na vse mogoče in nemogoče načine šikanirati in vznemirjati svojega soseda. Pomisliti je le na av-strijsko-srbsko trgovinsko pogodbo, ki se je končala s colninsko vojsko. A kolikor je takrat Avstrija dosegla uspehov, toliko jih je po balkanski vojni izgubila. Takrat je bila Srbija kolikor toliko navezana na Avstrijo, ker ni imela nikakega pota za izvoz. Sedaj pa, ko ima svoj pristan in meji teritorijalno na Crno goro, se lahko prosto giblje in ne potrebuje več Avstrije. Ker je sama prešibka, išče pomoči drugje in Rusija ji stoji ob strani. To je tudi uspeh avstrijske diplomacije. Da pa to ostudno časopisje ne postane preveč enostransko, napada v zadnjem času zopet Srbijo in Crno goro. Tako je zloglasna „Siidsla-vische Korrespondenz" prinesla sledeče poročilo: Bivši minister javnih del Vulovič in bivši notranji minister Petrovič sta povodom občinskih volitev razpravljala na javnih shodih o zunanjepolitičnem položaju Srbije ter hudo napadala Avstro-Ogrsko. Vulovič je v Nišu v javnem govoru izjavil, da bo Srbija v petih letih, če je med tem Avstro-Ogrska ne bo vznemirjala in če bo mogla med tem izpolniti svojo vojaško organizacijo v novih pokrajinah in dopolniti svoj vojni materijal, popolnoma drugače govorila z Avstro-Ogrsko in če treba, napravila tudi obračun z Avstrijo. V petih letih bo tudi Rusija, ki bo do tedaj izvedla že svoje velikanske reforme, mogla bolj aktivno poseči vmes za srbsko stvar. Tudi Petrovič je napadal Avstro-Ogrsko ter hvalil postopanje Rusije napram Srbiji. Izrekel je upanje, da se bo Pasiču posrečilo s popolno naslonitvijo na Rusijo, rešiti tudi albansko vprašanje Srbiji v prilog. Novoustanovljena „Albanska korespondenca" pa hujska zopet v drugi smeri. V eni zadnjih številk prinaša iz Skadra sledečo vest: Glasom poročil iz črnogorskih mest, se uporabljajo proti naseljenim Albancem razna sredstva, da jih prisilijo k izselitvi, ali pa k sprejetju črnogorskega državljanstva. Tako se proglaša proti albanskim trgovcem bojkot in zgodilo se je celo, da je orožništvo pazilo na to, da se je prebivalstvo držalo bojkota. Vse to je preračunjeno na to. da se na umetni način neti vsestransko sovraštvo do Slovanov. Na drugi strani pa je to hujskanje prora-računjeno v to, da se v čim pestrejših barvah slika vojna nevarnost na severu in jugu, kar pa ima edini namen, doseči lažje v avstrijskem državnem zboru velikanska vojaška bremena. POLITIČNI PREGLED. Državni zbor. Državni zbor se skliče dne 5. marca in bo zboroval le do velike noči. Velike preglavice delajo vladi češki agrarci, o katerih se ne ve, ali bodo nadaljevali obstrukcijo. Sicer grofa Stiirgkha tudi obstrukcija ne moti. Vtepel si je v glavo, da je I edino on sposoben ministrski predsednik in zato j odgovarja na nezaupnice, ki jih dobiva od vseh strani enostavno z grožnjo, da razpusti državni zbor. Zaenkrat je določen sledeči delavni program: Na dnevni red prve seje poslanske zbornice, ki bo, kakor znano, dne 5. marca ob 11. uri dopoldne, pride drugo branje hišnorazrednega in hišnostana- | rinskega davka. Dne 5. marca ob 12. opoldne bi se vršila seja konventa seniorov, da se določi sporazumno s strankami nadaljni program. Iz tega ] programa je imenovati predvsem: Prvo branje nekaterih važnih vladnih predlog, tako zakona o pooblastilu za najetje posojila, brambna predloga i glede rekrutnega kontingenta, bosanske železnice in lokalne železnice, nadalje drugo branje predloge j o italijanski pravni fakulteti, predloga o podržavljenju šolskih nadzornikov, predloga o zavarovalni i pogodbi in o obrtnih delih v kaznilnicah. Seje se bodo vršile, kakor navadno, 5., 6., 9. in 10. marca. Vohunska afera bratov Jandrič. Poročali smo svoječasno, da so aretirali v Zagrebu častnika brata Jandriča radi vohunstva v prid Rusiji. Sedaj je bila razglašena obsodba in je ' bil nadporočnik Aleksander Jandrič, frekventant I vojne šole, obsojen na 19 let težke ječe. Major I avditor dr. Kunz je predlagal 10 let, vojno sodišče i pa mu je prisodilo 20 let. Višje vojaško sodišče pa i je znižalo kazen na 19 let. Razprava proti njego-vemu bratu, slikarju Cedomilu Jandriču se vrši \ prihodnje dni na Dunaju. Brata Jandrič sta sinova i vpokojenega vojaškega višjega računskega oficijala I Efrema Jandriča ter sta služila v 1. bosansko-her-cegovinskem polku. Cedomil Jandrič je bil 1.1911. j zaradi psovanja neke dame degradiran. Rehabilita-I cijsko postopanje je ostalo brezuspešno, ker so bili j častniki 24. polka proti njegovi rehabilitaciji. Iz za- plenjenih pisem Aleksandra Jandriča izhaja, da je brat prisegel Cedomilu, da se bo maščeval nad armado. Cedomil mu je nato prinesel poziv tujega generalnega štaba, da naj izda proti dobremu plačilu važne vojaško-tehnične in vojaško-operativne skrivnosti. Oba brata sta začela potratno živeti, vsled česar je postala policija pozorna. Policija je kmalu dognala, da sprejema Cedomil Jandrič pogosto obiske ruskega vojaškega atašeja, polkovnika Marčenka. Tako je prišlo izdajstvo na dan. S polkovnikom Redlom nista bila v nobeni zvezi. Srbske izgube v balkanski vojni. O srbskih izgubah med obema balkanskima vojnama je podal vojni minister skupščini sledeče podatke: V srbsko-turški vojni je bilo 5000 mrtvih in 18.000 ranjenih, v srbsko-bolgarski vojni pa 7000 do 8000 mrtvih in 30.000 ranjenih, 2500 mož je podleglo svojim ranam, 11.000 do 12.000 mož je umrlo za boleznimi, 4300 za kolero, od teh 4000 v drugi vojni. Nova balkanska zveza. O sestanku, ki sta ga imela srbski ministrski predsednik Pašič in grški ministrski predsednik Venizelos v Bukareštu se poroča, da se sicer ni dosegla defenzivna zveza, pač pa obvezna obljuba Romunske, da bo nastopila proti vsakemu, ki bi hotel omajati bukareško mirovno pogodbo. S tem je izgubila Bolgarska vsako upanje raztegniti svoje meje na škodo sosedov, ker bi Bolgarski tudi zveza s Turčijo, če bi v resnici obstojala, nič ne pomagala. Zavazniki so namreč dovolj močni, da se lahko uspešno bojujejo celo proti združeni bolgarski in turški vojski. Kar se tiče srbsko-grške zveze, so bila sprejeta še* nekatera dopolnilna določila, ki pa sicer ne izpreminjajo ničesar na značaju pogodbe in na zvezi sami. Ruska med balkansko krizo. Zunanje ministrstvo je izdalo zbirko dokumentov, ki pojasnjujejo postopanje in taktiko ruske diplomacije v balkanski krizi. Ruska diplomacija je stremila vedno za tem, da doseže princip teritorijalne desinteresiranosti na Balkanu in izključi vsako posebno akcijo kake velesile. Rusija je tudi vedno podpirala Bolgarsko. Ruski albanski program je stremil vedno za tem, da se ustvari položaj, ki naj bil napram vsem velesilam enak in bi se primerno oziral na gospodarsko politiko in neodvisnost Srbije. Rusija je tudi pridobila Srbiji nevtralno pristanišče I ob Jadranskem morju. V drugem delu govori zbirka o pogajanjih med balkanskimi zavezniki glede razdelitve osvojenega ozemlja. Rusija je Bolgarski I najprej nasvetovala, da naj se z zavezniki direktno sporazume. Ko se je to izkazalo'kot nemogoče, se je 19. maja ponudila za razsodnika v sporu med Srbijo in Bolgarsko in zahtevala razen tega, da se reši bolgarsko-grški spor potom razsodišča. Dne 31. maja 1. 1. je ruska vlada povabila ministrske predsednike balkanskih držav na konferenco v Petrograd ter istočasno predlagala velesilam kolektivno demaršo pri balkanskih Kabinetih glede splošne demobilizacije. Na eni strani je Rusija stremila za tem, da doseže, da se Srbija brezpogojno podvrže razsodišču, na drugi strani pa se je skupno s Srbijo in Grško izjavila proti pretiranim bolgar- Gospa polkovnikova je hodila iz kota v kot. „Neoženjen pravite!" vpraša. „Da, milostiva!" Gospa polkovnikova je nadaljevala svojo pot in premišljevala. „Hm! . . . Neoženjen . . ." reče zamišljnno. „Hm! . . . Lilja in Mila, ne sedite tu pri oknu, — saj vleče! Kolika škoda! Mlad človek, pa tako podivjan! In od česa to izhaja? Nikogar nima, ki bi dobrohotno vplival nanj! Matere ni, ki bi . . . Neoženjen? No, da, tu imamo ... to je ravno ..." Po kratkem premisleku je gospa polkovnikova nadaljevala: „Prosim, bodite tako prijazni in potrudite se k njemu ter ga prosite, da bi ... da bi svoje izraze umeril . . . Recite mu: „Gospa polkovnikova Našatvrina prosi za to . . . stanuje s svojima hčerama na številki 47," to mu recite. „Došla je s svojega posestva." „Dobro!" „Recite: „Gospa polkovnikova je s svojima hčerkama tu." Naj pride ter se oprosti ... Po kosilu smo vedno doma. — Ah, Mila, zapri vendar okno!" „Ali, mama, kaj pa hočete pravzaprav s to ... pošastjo?" vpraša Lilja zategnjenim glasom, ko se je odstranil gostilničar. „Lep obisk ste nama naprtili; pijanca, pretepača in lopova!" „Ali ne govori vendar, machere! . . . Tako govorite vedno, no in . . . zato ste ravno dosedaj obsedeli! Kaj pa hočete! Naj bo že, kakršen hoče, a zaničevati ga vendar ni . . . Vsako zelišče je za nekaj dobro. Kdo ve," reče gospa polkovnikova vzdihujoč s skrbipolnim pogledom na svoji hčeri, I „morda je tu vaša usoda. Na vsak način se le nekoliko skrbneje napravita . . ." Izlet v Egipt. Popotni in zgoclovinsko-kulturni utisi. Dalje. Bašlik (pajčolan) jih tudi ne ovira, da bi ne koketirale s tujcem. Čisto slučajno sem hodil za dvema lepoticama, ki sta me opazovali in se mi smehljali izza pajčolana, kar sem radevolje po-vračal. Ko ste se ustavili in sem se jima približal, sta odhiteli hihitaje in ves čas se oziraje dalje. Torej naš flirt v Egiptu! 2al, da ste govorili samo arabski, drugače bi jih gotovo po stari študentovski navadi nahrulil (v dobrem smislu besede). Da bi se radi tega izpostavljal kaki nevarnosti, ni misliti, kajti Egipt je tozadevno daleč nad našo pacificirano Bosno v vsakem oziru. Nisem imel namena ogledati si danes znamenitosti Muskijevega okrožja, impozantnih stavb, džamij itd. posamezno, temveč dobiti le splošni vtis, kar se mi je izvrstno posrečilo. Tudi bazarjev se ta dan ni splačalo iti gledat, ker je semanji dan v četrtek. Zadovoljen z uspehi današnjega obhoda sem se vrnil v svoje mirno zatočišče, kjer mi je hrup in šum donel v ušesih še v spanju. Ko se zbudim, je močno deževalo, kar je v Egiptu, kjer dež jedva poznajo, velika redkost. Res je v Aleksandriji prvi dan nekoliko pršilo, pa takoj prenehalo. Zdaj mi pa pride ta nebodigatreba v Kajiro nagajat. Kaj se hoče? Treba je bilo doma ostati, delati načrte za izlete in se pokoriti za grehe. Namen, ogledati si dopoldne vsaj glavne posebnosti arabskega predela, je šel rakom žvižgat in vesel sem bil, da se je okoli enajstih toliko zjasnilo, da sem zamogel iti posetit vsaj staro-slavno arabsko univerzo, džamijo Elazhar. Ležeča malo v stran od Muski je mošeja ena glavnih znamenitosti Kabirskih. Ponosno poslopje na čveterokotni osnovnici s prizidki bogatih ustanovnikov vzbuja splošno pozornost tujcev, ki imajo nalogo popisovati krasote te stavbe storile so to že sposobnejše roke tudi v slovenščini — tudi me ni toliko zanimala stavbinska umetnost, gnala me je vanjo le radovednost ogledati si muslimanske kolege in opazovati metodo poučevanja in studiranja. Univerza je najstarejši muslimanski zavod te vrste. Dijaki so zbrani iz vseh delov starega sveta, imajo v njej stanovanje in hrano, živeč od bogatih verskih ustanov. Po številu poslušalcev je Elazhar največja univerza na svetu, šteje nad 19.000 visokošolcev in 350 profesorjev. Slednji se žive od učnine, zasebnega pouka ali pa opravljajo plačane verske službe. Po tvarini nudi v mnogih ozirih manj nego spodnji razredi naših srednjih šol. Glavni predmeti so slovnica, Koran, pravoslovje, nekaj računstva in zemljcpisje. Novega, izvirnega se producira malo, zato se pa poskušajo stari nauki spraviti v gotov sistem. Poučuje se tako, da šeh (profesor) sedeč „po turško" na vzvišenem prostoru čita, ali pusti čitati svoj predmet, ki ga nato razloži. Dijaki pa skim zahtevam. Zbirka navaja veliko število dokumentov, ki dokazujejo, kako je ruska diplomacija opetovano svarila Bolgarsko in jo opozarjala na grozečo intervencijo romunske armade. Se na predvečer druge balkanske vojne, 29. junija, je rusko zunanje ministrstvo opozorilo bolgarski kabinet na romunske priprave in poudarjalo, če bi Bolgarska pričela s sovražnostmi, da ne more več računati na podporo ruske vlade. Nadalje priobčuje zbirka več dokumentov, ki jasno dokazujejo, da je pred vsem Rusija preprečila zasedenje Sofije s strani Romunov. V tretjem delu slika zbirka bolgarsko-romunski spor ter dokazuje, da je bil ta spor na konferenci v Petrogradu rešen z aktivnim sodelovanjem ruske diplomacije. Narodno-gospodarstvo. Trgovinska bilanca za leto 1913. Trgovinsko ministrstvo priobčuje končno statistiko naše zunanje trgovine v letu 1913. Statistika izkazuje predvsem nazadovanje uvoza. V letu 1912. se je uvozilo v Avstrijo iz inozemstva blaga za 3669 milijonov, v letu 1913. le za 3500 milijonov kron. To nazadovanje je posledica gospodarske krize. Uvažalo se je manj surovin, ker se je morala industrijska produkcija utesniti, a tudi manj industrijskih izdelkov se je uvažalo, ker je bil oslabljen kupujoči trg. Povišal se je le uvoz usnja in usnjatih izdelkov, kar je pripisati usnjarskemu kartelu, in uvoz premoga, kar je pripisati velikanski potrebi za časa vojne nemarnosti. Takrat si je nabavila armada, železnice in marina obsežne zaloge premoga. Dočim je uvoz nazadoval, se je povišal izvoz. Izvoz je narasel od 2925 milijonov kron v letu 1912., na 2983 miljonov kron v letu 1913. Industrija, ki svoje izdelke ni mogla razpečati v Avstriji, je izkušala blago prodati v inozemstvo, četudi po najnižjih cenah. Največ so izvažale sladkorne rafinerije in predilnice. Končni rezultat je, da je trgovinska bilanca končala s pasivo 516 milijonov kron proti 743 milijoni v letu 1912. Človek bi torej mislil, da je to ugodno znamenje, faktično pa je to le izraz gospodarske krize. Vzlic temu, da moramo dobavljati manj izdelovalnih tvarin iz inozemstva kakor prej, moramo izvažati več teh tvarin, ter nam je plačati z izdelki svoje industrije dolgove, ki smo jih najeli v inozemstvu, da plačamo stroške vojnih priprav- Kako globoko se je zajedla gospodarska kriza v Avstriji, izpričuje dejstvo, da so največje podjetniške organizacije na Dunaju izdale oklic, v katerem zahtevajo pomoči za stavbno obrt. V oklicu pravijo, da so znamenja glede na prihodnjo sezono naravnost obupna, da se nahaja na stotine stavbenih podjetnikov na kraju gospodarskega propada in da je uničujoča katastrofa neizogibna, ako vlada v zadnjem trenotku z državnimi sredstvi ne priskoči stavbnim podjetnikom na pomoč. Tako torej izgleda po spričevalu stavbnih podjetnikov v stavbni obrti. S stavbno obrtjo trpe seveda tudi vse one obrtne stroke, ki so ž njo v tesni zvezi, v marsikaterem celo odvisni. Nič dosti boljše na tem pa so druge industrijske panoge. Najhujše trpi v prvi vrsti tekstilna industrija, ki je izgubila velik del dosedanjih svojih tržišč in se sedaj obupno bori s skrajno neugodnimi posledicami. Kovinska industrija, ki se je najdalje veselila ugodnega trgovskega položaja, je danes bolj kakor vsaka druga industrija morala svojo produkcijo omejiti. V celi vrsti tovaren za emajlirano blago, železarnah in tovarnah za stroje na Češkem se dela le še po dva dni na teden. čepe, sede, ali leže na trebuhu okoli njega in si včasih kaj važnega notirajo. Po 3—6 let napravi dijak izpit in dobi od »profesorja" spričevalo na podlagi katerega je vsposobljen sam poučevati dotično stroko. Največ se gleda na brezumno memoriranje, v duh tvarine prodcre malokdo. Zato je taka znanstvena suša v Orijentu. Vstop v džamijo stane kakor običajno 2 pi-jastra. Pri vhodu ti nataknejo na čevlje sandale nakar je vstop prost. Pot vodi najprej na obširno dvorišče, potem pa v orjaški Livan el džamija, kjer se nahajajo učilnice in stanovanje dijakov. Vsaka narodnost ima svoj lokal, le slepci so združeni vsi v enem prostoru. Znamenita je biblioteka s starimi zelo dragocenimi rokopisi. Pisano je pa življenje v učilnici, kjer vidiš vse tipe muslimanskega sveta od belih prebivalcev prednje Azije do kaj temnejših zamorcev. Vse je združila in pripeljala sem želja po vedi, ki jim pa bode dostikrat, tudi kakor našemu Prešernu goljfiva kača. Domov sem prišel ravno, ko je klical zvonec k obedu. Med tem, se je nebo čisto razjasnilo, zasijalo je naše junijsko solnce, dež je ohladil ozračje, da je bila najlepša prilika napraviti mal izlet iz mesta. Odločil sem se kreniti k tako zva-nemu Mojzesovemu studencu in malem okamene-•em gozdu. Dalje. In navzlic kritičnim razmeram ni videti nikjer znamenja, ki bi v doglednem času kazala na kako izboljšanje, kajti navzlic temu, da so kreditni viri postali v zadnjem času v Avstriji nekoliko dostopnejši in obrestna mera upadava, ni v doglednem času pričakovati okrepčitev industrije, ker so to še-le predpogoji za počasno oživljenje našega narodnega gospodarstva. Do onega časa pa, ko bo industrija zopet polno zaposlena, je pot še precej dolga. Tržne cene na tedenski semenj v Kranju, dne 23. febr. 1914 Pšenica 100 kg .........K 24'— Rž „ . *.........\„ 20-— Ječmen „ „.........„ 17'— Oves „ „ ......„ 17-— Koruza rdeča „ „.........„ 20'— Koruza rumena „ „.........„ 18'— Koruza nova „ „.........„ 16'— Ajda „ „ ;......... 22 — Proso „ „.........„ 20'— Deteljno seme „ „..........„ 160'— Fižol ribničan „ „.........„ 32'— Fižol koks: „ „......, . . „ 33'— Fižol mandolan „ „......• . . „ 30'— Leča „ „,......'...„ 20'— Pšeno „ „...... . , . „ 30'— Ješprenj „ „........„ 28'— Krompir „ „.........„ 4'20 Mleko 1 / . • •...........■ —'20 Surovo maslo 1 kg........... 3'50 Maslo 1 „ .....<....„ 3 — Govedina I. 1 „ .....„ . L68 Govedina II. 1 „ .......~ . . „ 1'60 Teletna I. 1 „ .........„ 2"— Teletn aH. 1 „ .........„ 1'80 Svinjina I. 1 „.........„ 2'— Svinjina II. 1 „ .........„ 1'80 i Prekajena svinjina I. 1 kg......., 2'20 1 Prekajena svinjina II. 1 ,, ....... 2'— Slanina I. 1 „ ......„ 2.— j Slanina II. 1 „ ......„ 1 '70 Jajca 9 kom.......,......„ —'80 Na tedenski semenj v Kranju, dne 25. februarja 1914 se je prignalo: 67 glav domače govedi, 0 i glav bosanske govedi, 0 glav hrvaške govedi, 2 i teleta, 43 prešičev, 0 ovac. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 40 glav domače govedi, 0 glav ! bosanske govedi, 43 prešičev. — Cena od 1 kg žive ! teže 80 v za pitane vole, 74—76 v za srednje pi-I tane vole, 68—70 v za nič pitane vole, 0 v za bo-1 sansko (hrvaško) goved, K —'94 za teleta, K 1-12 i za prešiče pitane, K '— za prešiče za rejo. DOPISI. Iz Podbrezja. Na našo šolo v Podbrezje je bil v zadnji seji deželnega šolskega sveta imenovan nadučiteljem gospod Anton Lovše, dosedaj nadučitelj v Podgradu na Dolenjskem. Kakor smo slišali, je prosilo za to službeno mesto mnogo prosilcev iz kranjskega okraja z izvrstno kvalifikacijo, med temi eden z 16 in eden ž 19 službenimi leti. Pravičniki velepoštene klerikalne stranke, ki sede v deželnem šolskem svetu, so rekli baje v imenu katoliškem, da naj dobi to službo nadučitelj Anton Lovše, ki sicer ni bolje kvalificiran in ima samo 5 službena leta, a je bil tik pred imenovanjem milostno vsprejet v Slomškovo Zvezo. Zanj se je potegoval naš župnik gospod Vaclav Vondrašek, zato se je moralo izvršiti to nasilje. Pan Vaclav je v Podbrezju oblasten gospod, vse se mora tako zgoditi kakor on hoče. Pri zgradbi šolskega poslopja je gospodaril tako imenitno, da stane šolska stavba mnogo tisočakov več, kakor je bila proračunjena. Pa kaj njemu to mari, saj smo verne in ponižne njegove ovčice, bomo že utrpeli te denarce. Kdor se hoče prepričati, kako visoko stoji voda v šolski kleti tudi ob suši, ta naj pride pogledat našo šolsko klet. Največje župnikovo veselje je, če napravi med farani zgago in zmede. Ali res ni nikogar v podbreški fari, da bi .napravil konec župnikovi vsegamogočnosfi! Iz Podbrezij. Predpust je minul. Najbolj žalostno se je končal za one Marijine hčerkice, ki so gotovo mislile, da dobe letos moža. Posebno se je nam že znana Manca zelo veselila zakramenta svetega zakona s nadčukom iz bližne vasi. Sedaj pa je tako žalostna, da ne more več peti na cerkvenem koru in rajše doma premišljuje, kako bo prihodnje leto prijetno hoditi ž njim na sestanke v gozd. Sicer pa Mance in njenega alta itak nič ne pogrešamo na koru, ker jo je takoj nadomestil njen nekdanji ljubček Joža s svojim basom. Predsednik zaspanih čukov in izobraževalno društvo je imelo občni zbor dne 14. t. m. Kakor čujemo, je jako malo članov in bo tudi kmalu spalo spanje mL . Našim ljudem se je začelo v glavah daniti. Iz Križev pri Tržiču. Župnik Peter Bohinc iz Dupljan je še vedno predsednik krgjnega šolskega sveta v Dupljah. Slišalo se je, da je Peter Bohinc v pretečeni jeseni, ko je bil na veselici prostovoljnega gasili.v-ga društva v Naklem, ' ondofne gasilce vprašal, če so kaj dobili podpore j od občine Križe, ko so v Dupljah gasili. In ko I so mu gasilci rekli, da niso nič dobili, je rekel Bohinc, da je požarna bramba v Dupljah vzela denar za gasilno društvo v Naklem in da požarna bramba iz Dupljan ne izroči denarja Na-klancem. Ker je to sploh neverjetno, svetujemo ; požarni brambi v Dupljah, da zahteva v tem i oziru od Bohinca postavno zadoščenje. Ni le to i velika sramota za duhovna, da trosi take laži. i Tudi se sliši, da se je Bohinc lansko leto zlagal, j da je ponujal požarni brambi v Dupljah 50 kron podpore. V tej laži ga je tudi župnik iz Križev Janez Zabukovec pri občinski seji na vse moči i podpiral in s tem tudi podporo, katero je požarna S bramba poprej vedno od srenje dobivala, popolnoma odbil. To so dandanes duhovna dobra dela: laž na laž in podpiranje laži. Kranjski deželni zbor. Seja dne 24. februarja 1914. Za zapisnikarja imenuje deželni glavar poslanca Sukljeta in Dermastijo. Seje se je udeležil tudi škof Anton Bonaventura Jeglič, bržčas da da svoj blagoslov nečuveni lumpariji, ki se je zvršila v tej seji. Napredni poslanci dr. Fr. N o v a k, E. G a n g 1, J. Mazelle, in J. Lavrenčič so vložili razne ' interpelacije. Kot prvi dobi besedo poslanec pl. Š u ki je, I ki se upravičeno pritožuje, da dež. glavar ne da j nujnih predlogov naprednih poslancev v razpravo, • kar je očividno kršenje § 33 poslovnika. Deželni glavar zanikuje seveda to očitanje. Izvoli se odsek desetih članov, ki naj obrav-| nava o poročilu dež. odbora o zakonskem načrtu I glede ljudskega šolstva na Kranjskem. Izvoljeni ! so bili: Grof Margheri iz veleposestniške sku-j pine, Josip Reisner iz mestne, I. Skulj iz kmečke, dr. Zajec iz splošne skupine, iz cele zbornice pa ! poslanci: Engelbert Gangl, dr. Eger, Mirko [ Perhavc, M. Dimnik, dr. V. Pegan in Ivan ! Lavrenčič. Za predsednika odseka je bil izvoljen dr. Zajec za podpredsednika grof Margheri, za zapisnikarja pa Skulj. V imenu odseka za volilno reformo je poročal ; deželni odbornik poslanec dr. Pegan. Rekel je, i da so se pogajanja za volilno reformo razbila in i da za volilno reformo ni mogoče dobiti kvalificirane ' večine. Poslanec E. Gangl utemeljuje v daljšem govoru sledeči predlog: 1. Deželni zbor se izreci v principu za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico po pro- ! porcijonalnem sistemu. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izdela do prihodnjega zasedanja nov zakonski načrt glede ; volilne reforme. 3. Z ozirom na predstoječe razmere naj ostane kurija veleposestva kakor do sedaj. 4. Za ostale stranke se uredi volilna pravica I v zmislu deželnega reda, kakor je rečeno pod i točko 1. Poslanec grof Barbo izjavi, da bo veleposest-! niška stranka pri glasovanju o Ganglovem pred-j logu zapustila zbornico, da tako onemogoči razpravo v volilni reformi sploh. Poslanec Lampe naglasa, da je zahteva po splošni, enaki in tajni volilni pravici pravljica in I izjavi, da bo njegova stranka glasovala proti I Ganglovemu predlogu. Vzkliknil je s povzdignjenirn i glasom, grozeč z roko: „Izjavljam obenem, da naša stranka ne bo glasovala za noben predlog, , ki ga bo vložila narodno-napredna stranka!" Poslanec dr. Ravnihar precizira stališče na-| rodno-naprednega kluba v vprašanju razveljavljenja ; mandatov posl. Lavrenčiča in Mazelleta. Končno predlaga, da se odobri izvolitev poslancev Josipa j Lavrenčiča, Julija Mazelleta in dr. Karla Trillerja, J verifikacija mandata dr. Vinka Gregoriča pa se i odgodi do končne razsodbe državnega sodišča. Deželni predsednik baron Schwarz izjavi, da J se nazor deželne vlade ne vjerna s stališčem de-! želnega odbora in verifikacijskega odseka. Gre za vprašanje, ako naj v mestni skupini volijo samo ! mesta in trgi kot taki, ali skupno s predkraji. ki ! tvorijo z dotičnim mestom ali trgom eno občino. : Vlada se je postavila na stališče, da imajo z edino ! izjemo Kamnika voliti v mestni skupini samo čista [ mesta in čisti trgi. Pri tem jo je vodilo tudi prepričanje, da bi v nasprotnem slučaju j mestna skupina izgubila svoj mestni značaj, kar bi bilo nedopustno. To ; pravno naziranje vlade podkrepljuje več kakor desetletna praksa. Sicer pa tudi princip interesnega zastopstva, ki je veljaven za ' deželne zbore, sam upravičuje stališče dež. vlade. ! K debati govorita še poslance Jos. Lavrenčič in dr. K. Tri I le r, ki izraža upanje, da bo vlada ostala i v bodoče trdna in se ne bo vdala terorju klerikalne stranke. Govornik je označil predlog, ! verifikacijskega odseka kot zakonolomstvo in iz-■ javil, da bodo narodno-napredni poslanci vkljub i nasilstvu in terorizmu večine delovali v zbornici ' naprej za uveljavljenje svojih načel, prepričani, da , bo končno zlomljen tudi terorizem, ki ga sedaj i izvaja klerikalna stranka v deželi. Po jeznih izbruhih poslanca Lam pet a in I jecljanju poslanca dr. Pegan a, da dež. glavar na | glasovanje predlog verifikacijskega odseka, iz ka- | terega predloga je izločil poslanca Gregoriča. Odsekov predlog je bil sprejet. Odklonjen je bil predlog, da se odloži potrditev izvolitve poslanca dr. Gregoriča. Sprejetpa je bil na to predlog, da se potrdi izvolitev posl. dr. Gregoriča. Dalje je bilo sprejeto z večinskimi glasovi, da se izvolitvi poslancev Josipa Lavrenčiča in Julija Mazelleta ne potrdita. Po glasovanju je nastal v dvorani precejšen hrup. Nato je bil sprejet predlog, da se potrditev izvolitve posl. dr. Trillerja odloži. -—-. Novi načrt šolskega zakona in učiteljske plače. Kranjski deželni odbor je predložil v torek deželnemu zboru tiskani načrt novega šolskega zakona. V ta namen je bil izvoljen poseben šolski odsek 10 članov. Važnejša poglavja, ki obsegajo j 190 §, so: krajni in okrajni šolski svet, ustanavljanje in vzdrževanje javnih ljudskih šol, šolska dolžnost, pouk, obisk, stroški, nastavljanje učnega | osobja, službeni prejemki, plača veroučiteljem, j disciplinarno postopanje, upokojitev, preskrba vdov in sirot. Letne plače definitivnega učiteljstva so raz- ] deljeljene v tri razrede: I. 2000, II. 1700 K, III. 1400 kron. Provizorični učitelji dobe 800 K kakor doslej, j Napredovanje iz III. v II. razred se izvrši po 10 letih, v prvi razred po 15 letih, doluženih v II. razredu. Službene starostne doklade so v 6 petletnicah po ! 150 K. Stanarina znaša pri ravnateljih meščanskih i šol in voditeljih ljudskih šol v Ljubljani 700 K, j sicer pa 550 in 550 K. Izmed učiteljstva dobi le ! ljubljansko učiteljstvo 500 K stanarine. Opravilna doklada šolskih voditeljev znaša pri eno-, dvo-, ali trirazrednih ljudskih šolah 200 K, pri štiri-, in petrazrednih 500 K, pri nad petrazrednih in meščanskih šolah 400 K. Opravilna doklada se šteje v pokojnino, stanarina pa i ne. Pouk na ekskurendnih šolah se nagradi od 500 do 800 kron, računano po razdalji kilometrov. Plače veroučiteljev so določene posebej. V pokojnino se všteje letna plača s petletni- j cami in z vodstveno opravilno doklado za oni čas, J ki jo je prejemala učna oseba neposredno pred j vpokojitvijo. Pred desetimi službenimi leti se izplača 1 samo odpravnina. Normalna pokojnina ne sme \ biti nižja kot 800 K. Če se vpokojena učiteljica omoži, premine vsaka pravica do j pokojnine. Učiteljice so glede plač in po-kojn-in z učitelji enake. Če je umrli učitelj j že dovršil deseto vštevno službeno leto, pristoji j vdovi pokojnina 800 K, pred tem časom pa dobi j vdova samo odpravnino. Vsaka nadaljna pokoj-niria se mora odmeriti s 40 odstotki zadnjih vštev- j nih aktivifefnih prejemkov umrlega učitelja. Vzgoj- | nina, ki mine z dovršenim 20, oziroma 24 letom, znaša za vsakega otroka petino materine pokojnine. Če bi se sprejel neizpremenjeno ta načrt, ki \ ga predlaga klerikalna večina potom deželnega odbora, bi bilo njega sprejetje brezsrčna in vnebo-kričeč^ krivica, ki mora neizrečeno ozlovoljiti tudi najponižnejšega kranjskega učitelja in najpotrpe- j žljivejšo učiteljico neglede na narodnost in politično mišljenje. Podrobno razmišljevanje o tem predloženem načrtu nam kaže tole stvarno sliko: 1. Mlajše samsko učiteljstvo, če se ne za- j računa dosedanjih draginjskih doklad, ima ob I novih prejemkih res nekaj priboljška; 2. oženjeno učiteljstvo je v temeljni plači skoro brez izjeme ha slabšem; • 5. nagrade veroučiteljem dokazuje bogato j radodarnost in naklonjenost deželne oblasti; 4. službena doba učiteljstva se razširi za 2 leti, ker se šteje 401etna službena 1 doba še-le po usposobljenosti izkušnje; 5. na novo se ustanovi disciplinarni šolski svet, v katerem ima prvo in zadnjo besedo de-želnozborska večina, a proti sklepu disciplinarne komisije ni priziva (Hl); 6. šolskim svetom se odvzame vsak upljiv, j ker ima v vseh važnejših zadevah sklepno besedo j deželni odbor; 7. srečna kranjska dežela ne prispeva k učiteljskim plačam niti vinarja, pač pa ima po j tem načrtu vsako leto skoro pol milijona dobička j od državnih preodkazov, ki so namenjeni zgolj v pokritje stroškov vseh učiteljskih prejemkov; 8. moškemu učiteljskemu naraščaju so za- j prta vsa pota v boljšo bodočnost, človeka dostojno življenje bi uživalo moško učiteljstvo le tedaj, če ono zatrdno zaobljubi „vedno devištvo,, j in vedno pokorščino pod župnijskim poglavarjem; 9. osemletna šolska obveznost se skrajša na šestletno Ijudskošolsko dobo; 10. šolski zakon in učiteljski prejemki ne j stopijo v veljavo v tem solarnem letu, ampak najprej komaj s 1. januarjem 1. 1915, tako da de- { želnozborska večina šiloma vzame bednemu uči- ; teljstvu letos nad 1 milijon kron. I V koliko se bo izpremenil ta načrt v šolskem I odseku in pri razpravi v deželni zbornici, poročamo prihodnjič. Gotovo je že sedaj, da načrt šolskega zakona v tej obliki ne more dobiti potrebne sankcije. Ta sicer prikrit a vendar dovolj odkrit namen ima sigurno klerikalna večina, zato neče ničesar slišati, da se izloči obravnava službenih prejemkov od določitve šolskega zakona. Ni čuda, da neznansko vre v vsem kranjskem učiteljstvu! Zahteva vseh avstrijskih organizacij je, da se dajo učiteljstvu prejemki, kakršnih so deležni državni uradniki od 11. do 8. plačilnega razreda. Vsaka druga regulacija je za učiteljstvo nesprejemljiva in se smatra samo kot provizorična ureditev. DNEVNE VESTI. Proti klerikalnemu nasilstvu. Klub narodno-naprednih poslancev v deželnem zboru je poslal v torek cesarjevi kabinetni pisarni to-le brzojavko: „V današnji deželnozborski seji je pod vodstvom deželnega glavarja dr. Susteršiča stoječa deželnozborska večina iz ničnostnih razlogov, kljub ugovoru vlade razveljavila dva mandata, pripadajoča narodno-napredni manjšini. Klub poslancev, pripadajočih narodno-napredni stranki si vdano usoja proti temu vložiti svoj protest ob stopnjicah najvišjega prestpla z najponižnejšo prošnjo, povzročiti pri vladi Njegovega Veličanstva primerne odredbe proti izvršenemu nasilstvu." — Brzojavka, po- : slana ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu, se glasi fako-Ie: „V današnji seji je pod i vodstvom deželnega glavarja dr. Susteršiča stoječa deželnozborska večina iz ničevih vzrokov razveljavila kljub ugovoru vlade dva mandata, pripadajoča narodno-napredni manjšini. Proti tej nasilnosti vlagamo energičen protest in pričakujemo takojšntih vladnih odredb." Ustavolomstvo. Klerikalci so v torkovi seji deželnega zbora razveljavila dva napredna mandata. Kljub temu, da je zakon povsem jasen, da imajo v mestni kuriji volilno pravico le meščani, hočejo klerikalci, da volijo v mestih tudi klerikalni kmetje. Deželna vlada je sicer to klerikalno zahtevo zavrnila, vendar ni storila prav ničesar v obrambo svojega pravnega nazora. Vsaki drugi ustavni državi bi se tako ustavolomstvo kaznovalo z razpustom deželnega zbora, le pri nas gleda vlada mirno kršenje zakona in daje na tihem blagoslov politični falotariji. 30 letnico urejevanja „Kmetovalca" praznuje te dni cesarski svetnik g. Gustav Pire. Prevzel je uredništvo iz vsega početka ter neumorno izpopolnjeval strokovno glasilo Kmetijske družbe kranjske. „Kmetovalec" je danes najboljši jugoslovanski gospodarski list sploh. Težak je bil po-četek. Kmetijska družba, ki je pred 50 leti štela komaj 600 članov, jih ima danes nad 10.000 in ravnotoliko naročnikov na „Kmetovalca". Ta uspeh ima zahvaliti družba kakor tudi „Kmetovalec" edinole svojemu ravnatelju in uredniku Gustavu Pircu. Koliko pa je s tem pomogel strokovno našim kranjskim kmetom, se ne da povedati v par besedah. Smelo lahko trdimo, da je ves tehniški napredek v kmetijstvu na Kranjskem edino delo kmetijske družbe, to se pravi, delo njenega ravnatelja Gustava Pirea. Osobito nam je omeniti poleg izvrstnih strokovnih članov v „Kmetovalcu" oddelek: Vprašanja in odgovori, kjer je list tako-rekoč stopil v direktno vez s svojimi naročniki. O velikanskem delu nam priča lastna izpoved g. cesarskega svetnika, da je deloma v listu, deloma privatno odgovoril na približno 20.000 vprašanj. 50 let neumornega vestnega dela v vseh panogah kmetijstva! Prav ima g. ces. svetnik, ako hoče sedaj uživali tudi vsaj še nekoliko življenja zase, a nenadomestljiv bo in to bo nepreračunljiva škoda za kranjsko kmetijstvo. Spremlja pa naj g. ces. svetnika zavest, da mu bo sledila na vseh njegovih potih iskrena hvaležnost našega kmeta in odlično spoštovanje vseh onih, ki vedo ceniti pravo delo in pravi trud. M. Ovadba zaradi veleizdaje. Kakor znano je Kamila Theimerjeva vložila ovadbo, v kateri je dr. Oražna in dr. Trillerja dolžila veleizdajskih zvez s Srbijo. Sodna preiskava v tej stvari je že ustavljena, ker se je izkazalo, da je ovadba popolnoma neutemeljena in prav grdo in podlo obrekovanje. Zaradi tega obrekovanja so tudi že storjeni primerni koraki pri sodišču. V torek pa je pisala gdčna Theimerjeva „Slov. Narodu" z Dunaja. Da je napravila svojo ovadbo na prigovarjanje in na podlagi zagotovil neke gospe Weber, ki stanuje v Begunjah na Gorenjskem. Ovadila pa je Kamila Theimerjeva državnemu pravdništvu tudi dr. Kreka zaradi velesrbske propagande. Baje ga dolži, da je posredoval že korespondenco med zarotniki, ki so umorili kralja Aleksandra, in med sedanjim kraljem Patrom, in tudi poskrbel, da je Zadružna zveza financirala velesrbsko propagando. Ni dvoma, da je tudi ta bedasta ovadba brez vsake podlage. Zanimivo bi bilo le izvedeti, kaj ali — recimo kdo upliva na gdčno. Kamilo, da uganja take oslarije. Ali bi morda gotovi krogi radi kostruirali tudi kak slovenski veleizdajniški proces? f Terezija Konc. V torek popoldne smo pokopali blago dušo gospo Terezijo Konc, rojeno Dolenc, vdevo c. kr. poštnega oficijala in posest-nico. Prerano umrla je bila radi svoje ljubeznivosti priljubljena v vseh slojih prebivalstva. Požrtvovalno je delovala na narodnem polju in ni je bile veselice, kjer bi že dokaj priletna gospa ne pomagala rade volje. Bila je takorekoč tipična oseba, vedno veselega humorja in vestna spremljevalka mladih dam. V političnem oziru je bila odločna napred-njakinja, ki je prišla večkrat celo iz zelene Štajerske izpolniti svojo dolžnost pri volitvah, kadar je bilo treba odbiti klerikalni naval. In sedaj je ni več —- Smonove Reze. Ponesli smo jo na idilični tihi kraj, kamor se ozirajo gorski velikani. Velikansko spremstvo na zadnjem potu je pričalo o vseobči priljubljenosti rajnke. Sokol, Narodna čitalnica in Gasilno društvo se je udeležilo korporativno. Pevci Narodne čitalnice so ji zapeli zadnjo slovo . . . Truplo mirno zdaj počiva — duša sveti raj uživa in mati zemlja, ki jo je sprejela v svoje naročje, naj ji bo lahka! Preložene obravnave. Obravnava o tožbi Kamile Theimerjeve proti „Gorenjcu" in „Slovencu" je zopet preložena . . . Vera v praksi. Kako zna po celem svetu katoliška duhovščina izrabljati verski čut ljudstva v svojo gmotno korist, je obče znano. Da doseže svoj namen, se poslužuje dostikrat najbolj umazanih sredstev, da le kaj nese. V rokah imamo pismo, ki ga je pisal kmetic iz daljne Amerike svojcem. Na prvi strani je naslikana veličastna cerkev s podobo Matere božje na pročelju. Pod podobo pa je kot uvod pisma tiskana v kurijozni slovenščini sledeča, gotovo po kakem katoliškem duhovniku sestavljena mešanica: „Hvaljem bodi Jezus Kristus, Stem lepim dobrim pozdravom kateriga člobek enega druziga prosi podarujem jaz moje pisanje: Jaz vem da Vaše ljube ustnice meni iz daljave; v večnost Amen!" pokliban. Pred vsim drugim moje dobre želje za Vas in za Vašo ljubezen; ljubi Bog naredi in Vam prodeli Vam ljubo zdravvlje nirno vest srečo in veselje Gore in morje oddaljene more itak na mojo popolnost nečizpremeniti Spomin podarimo mi Vam ljubo sliko natačno pred dušo in mojimu največimo veselju obstoji za nje za misliti in Boga prositi on Vam bo naj dražji Blagoslov, Vam nudil Torej vzamemjaz pero in roko in Vam pišem čez moje sedarle sivljenje." Ostalo pismo je pisano z roko in ker nima za javnost nič pomena, njegove vsebine ne priobčimo. Priobčili smo le tiskan tekst, da bode ljudstvo videlo, kako tudi v tujini skrbe božji namestniki za izpraznenje žepov ubogega slovenskega delavca, kajti po vsebini ni dvoma, da te tiskovine izdaja katoliška duhovščina. Konsistorijalni svetnik gospod dr. Franc Perne je prestavljen iz Kranja v Ljubljano, na njegovo mesto pa je imenovan na tukajšnjo gimnazijo kot veroučitelj gospod dr. Jakob Kotnik. Ves pouk v verouku prevzame na obeh tukajšnjih ljudskih šolah katehet Iv. Kogovšek, na primskovški i šoli pa kaplan iz Predoselj. Osebne vesti. S prvim marcem prevzame pouk v I. deškem razredu in v obrtni nadaljevaini šoli v Kranju učitelj gospod Andrej Suhadolnik, ki je prišel sem iz Postojne. Gospodična učiteljica Albina Bradaška gre kot volonterka zopet na dekliško šolo. Razrednica I. dekliškega razreda, gospodična Marija Tome je dobila zaradi bolezni začasni dopust. Imenovanje. Za asistenta je imenovan ura-dniški asipirant Rudolf Sfer ga r na Trati pri Skofji Loki. Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta. Na ! ljudskih šolah so bili imenovani in sicer: Anton Lovše za nadučitelja v Podbrezjah; Marija Pakler ! za učiteljico v Bukovšici; Jerica Bizjak za učite -I ljico v Dovjem; Jakob Slapar za učitelja v Olševku; Helena Seme za učiteljico v Polici; Apolonija Zu-\ panc za učiteljico v Radovljici; Edvard Vidic za i učitelja v Retečah; Avguštin Berglez za učitelja i na deški ljudski šoli v Spodnji Šiški; Serafina ' Hubad za učiteljico v Spodnji Šiški; Angela Kraker . za učiteljico v Spodnji Šiški; Na c. kr. I. drž. gim-| naziji v Ljubljani se ustanovi mesto telovadnega , učitelja. XII. maškarada telovadnega društva Sokol z ženskim oddelkom ni bila samo vredna sovrst-nica prejšnjim, temveč prednjači glede obiska in števila mask vsem. Kdor jo je posetil, zadovoljno j pritrdi: „dobro sem se zabaval". In kaj bi se ne. ■ V okusno opremljenih telovadnih prostorih je bilo vrvenje in življenje, da si ga neudeleženec ne i more predstavljati in vse to bilo je prožeto v i misli: zabavajmo se, ker je vsakdo prinesel dobro j voljo zato s seboj. Dvorana sama je bila bogato j okrašena z vijoličastimi girlandami, na stenah pa I so pod vodstvem princa Karnevala veselo po-i zdravljale maske na slikah došlece. Oder je bil bogato okrašen z zelenjem in na štirih belih stebrih 1 so veselo frfotali šltrje sokoli, na njem pa je c. in kr. vojaška godba pešpolka št. 47. iz Gorice s svojo izborno in res neumorno igro naravnost silila občinstvo, da je moralo plesati. Preko 60 j mask smo našteli v tem vrvenju. Največja in i smeh vzbujajoča je bila skupina 12 klovnov (telo- vadcev), ki so s svojimi drznimi .skoki in prevali res zabavali občinstvo, skupina zamork in zamorcev, ciganke in cigani, mične satanele, pieroti, klovni, domine, med katerimi nam je posebno omeniti španski moški in ženski domino, ter nebroj druzih fantastičnih mask pa se je v smehu divilo krasni skupini, katero je skupina klovnov hipoma izvedla. Vse občinstvo pa se je čudilo neumorni požrtvovalnosti v šotorih delujočih sester sokolić, katere so pripomogle, da se je postrežba izvršila kar najtočneje. Z izborno jedjo in pijačo postregle so vse goste in ob zgodnji jutranji uri so bile še ravno take čile in vesele, kakor ob početku. Ako poročilu še dodamo, da smo šteli pri drugi četvorki 62, pri zadnji četrti pa 40 dvojic, pri obeh besedah pa po 12 karejev, si lahko predstavlja neudeleženec veselo življenje. Sokolu pa le čestitamo na tej prireditvi, katera je moralično in gotovo tudi gmotno uspela tako nad vse pričakovanje izborno. Ustanovni občni zbor društva obrtnikov za kranjski politični okraj se vrši v nedeljo, dne 8. marca t. I. ob pol 10 uri dopoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: Čitanje pravil. 2. Volitev predsedstva, odnosno odbora; 5. Sprejemanje članov; 4. Slučajnosti. Preizkušnje vajencev in vajenk. Načejstvo obrtne zadruge naznanja, da se vrše v četrtek, dne 12. marca t. 1. ob pol 9 uri dopoldne v zadružni pisarni preizkušnje vajencev in vajenk za pomagalce in pomagalke. Priglasitve za preizkušnjo sprejema vsaki dan zadružno načelstvo med uradnimi urami. Priglasiti se je najkasneje do 10. marca t. 1. Slov. pevsko in bralno društvo „Triglav" v Radovljici priredi v nedeljo, dne 1. sušca 1914 v dvorani pri Kunstelju v Radovljici burko v treh dejanjih „Moj prvi". Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Usposobljenostne preizkušnje za občne ljudske in za meščanske šole v terminu meseca aprila se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani v petek, dne 17. aprila ob 8. uri na učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljenje prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 4. aprila v rokah izpraševalne komisije. • Nesreča. Rahne Janez po domače Samoborčev iz Vokla si je včeraj prestrelil s samokresom levo roko ter se pri tem težko poškodoval. V blaznosti. Zblaznela je g. M. Hafner ter hotela skočiti skozi okno. Zadrževal jo je nek pekovski pomočnik ter se pri tem sam hudo poškodoval. Resničen dogodek. Pri neki sankaški tekmi v Bohinju je nagovoril nek nadebuden mladenič dve dami: „Ih spr'ehen miserable daitsch, parlez vous madamoiselles francaise?" Dami, ki sta ga slučajno poznali: „Glej ga no Francoza iz Kranja!" Tableau. Surovina. Zirovnik Janez iz Britofa je šel pred šestimi leti v Ameriko. Pretepaval je doma svojo ženo in ker se je zbal kazni, jo je popihal čez veliko lužo. Sedaj pa se je zopet vrnil ter takoj pričel izvrševati svoj stari posel. Prav pošteno premlati vsak dan ženo, otroke in deklo, da si niso življenja svesti. Žena in nje sestri so mu srečno ušle, mož pa jih hoče posnemati ter tudi uiti, boječ se kazni, nazaj v Ameriko. Gledališko društvo na Jesenicah uprizori v nedeljo, dne 1. marca t. 1. ob pol 8. uri zvečer v dvorani pri Jelenu na Savi romantično narodno igro „Čarovnica pri Bohinjskem jezeru", ki se je svojedobno z velikanskim vspehom uprizorila tudi na odru slovenskega gledališča v Ljubljani. Dejanje se godi v 17. stoletju in nam predočuje žalostno usodo mlade deklice, katero je ljudstvo razupilo kot čarovnico in jo prisililo v samomor. Zgodovina nam priča o nedolžnih žrtvah praznoverja, zato smo se odločili, da tudi na odru pokažemo trpljenje ljudi, ki so kedaj samostojno delali in mislili. Svarilo pred sleparskimi razstavami. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vnovič na to, da naj se vsakdo, predno se udeleži kake tu- ali inozemske razstave, prej informira pri zbornici o zanesljivosti in reelnosti podjetja. Številni, večjidel na Dunaju nastanjeni agenti se neprestano trudijo, posebno male obrtnike pridobiti za inozemske zakotne razstave, ki nimajo zanje absolutno nobene vrednosti. Razstavljalcem se navadno predloži tiskana pogodba v podpis, v kateri se morajo zavezati ob sprejetju kake odlike (zlate kolajne, častne diplome, častnega križa itd.) plačati večjidel prav visoko pavšalno vsoto.. Ker se ta ,,odlika" prizna tudi v takih primerih, v katerih se namenoma razstavi manj vredno blago, nastopi vedno plačilna obveznost. Ta odlikovanja zakotnih razstav so popolnoma brez vrednosti. Za okrajno babico v Kranju je imenovana zasebna babica v Ljubljani g. Ema Einspieler. Učiteljske izpremembe. Stalnim učiteljem in voditeljem v Ratečah je imenovan gosp. Edvard Vidic, stalnim učiteljem in voditeljicam v Bukov-čici gospodč. Marija Paplerjeva, nadučiteljem v Podbrezjah A. Lovše, v Olševku pa Jakob Slapar. Iz službenih ozirov je prestavljen od Sv. Ane v Cerklje učitelj gosp. Luka Albrecht. Zakon prerije je naslov učinkovite senzacijske j drame v dveh dejanjih, ki se predvaja ta teden. .t Na vsporedu so še: ,,Geneva", krasni naravni j I posnetek, „Preplave na Francoskem", zanimiv na- [ ravni posnetek, učinkovita drama „Magda", „Po-lidor ljubi služkinje, velikanski smešni učinek in i ljubka pravljica „Mali palček". — Dne 14., 15. in j 16. marca se bo predvajala velika historična sen-j zacija ,,Devica orleanska" v štirih dejanjih. Vojaški nabori.Ker so se letošnji glavni na-! bori, ki bi se imeli pričeti že 1. marca t. L, na ne-; določen čas odgodili, poslovale bodo stalne na- j borne komisije in sicer v mesecu marcu dne 5., j ! 12., 20. in 27., v aprilu pa 5., 14., 20. in 27. Vsi i naborniki, ki iz pridobitve ali drugih razmer, ne morejo čakati na glavni nabor, se lahko udeleže i nabora ob zgoraj omenjenih dnevih. Dotične prošnje, I ki so koleka proste, se imajo pri politični oblasti j vložiti. Stalna naborna komisija posluje za Kranjsko | le v Ljubljani, ter bi vsak tak nabornik moral iti i na nabor v Ljubljano na lastne stroške. Doklade trgovinske in obrtne zbornice za leto 1914. C. kr. trgovsko ministrstvo je z razpisom j z dne 29. januarja 1914. št. 610/14. odobrilo prora- I j čun trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani za j leto 1914 s potrebščinami 101.401. (stoentisočstiri-I stoena) kron ter dovolilo, da se v pokritje te po-trebščine pobira priklada sedem odstotkov od onih, j ki imajo volilno pravico v zbornico, po razmerju občnega pridobninskega davka in,, glede podjetij i zavezanih, da polagajo javen račun po razmerju > i posebnega pridobninskega davka, ki ga plačujejo, j Vsakokratne predpisane doneske za trgovinsko in j I obrtno zbornico je po § 21. zakona z dne 29. ju-i nija 1868, drž. zak. št. 85. plačati vselej v tistih rokih, kakor direktne davke, ki so podlaga za njih predpis. C. kr. davčnim uradom je obenem naročeno, da od onih, ki imajo volilno pravico, pobirajo doneske in ako je treba, uporabijo zakonita ' prisilna sredstva. Rešitev. C. kr. finančne straže paznik, g. Lu-dovik Osterc v Mengšu je 21. t. m. rešil vaškega slepca, 501etnega Janeza Čolnarja gotove smrti. Čolnar je padel v vodo, g. Osterc pa je v polni opravi skočil v naraslo Pšato in z nevarnostjo za svoje zdravje in življenje potegnil Čolnarja na obrežje, kjer so mu prihiteli ljudje pomagat, ga '< I spravit na suho. Nemškutarska nesramnost. Dne 15. t. m. se je vršila v gostilni pri VVerglesu na Savi, veselica družbe sv. Cirila in Metoda, kar je porabil nek mlečozobnež, da je napadel z „windische Pakasch" nekega odbornika. Zabavljal je toliko časa in iz- 1 i žival, da ni drugega preostajalo, kakor fantetu povedati par poštenih. Revše naj se zanima za I svojo slovensko mater, ki ga je rodila in naj nikar ne hodi več po gostilnah Slovence izzivat, ker se mu zna zgoditi, da bode moral svoje že itak zaznamovane kosti pobirati. Njegovemu kolegi pa za danes samo to povemo, da si ne bode domišljal, da je bila mogoče čast za njega kot Slo- 1 venca, da mu je prav pridno sekundiral in pomagal , psovati. Gliha vskup štriha, pa če se oba na glavo ; postavita z Bismarkom vred. Gledališke predstave. Društva, ki prirejajo gledališke predstave se opozorujejo, da je c. kr. finančno ministerstvo z razpisom z dne 51. decembra 1915 št. 45266, na podlagi razsodbe '• upravnega sodišča z dne 6. maja 1913 št. 4851 zaukazalo, da se morajo prošnje za gledališke predstave tudi v slučajih, če jih vloži po svojih pravilih v to upravičeno društvo, kolekovati. Glede I visočine koleka pa je razločevati, se vrši le pred- j j stava proti vstopnini ali pa brez nje. V prvem slučaju je prošnjo kolekovati z 2 K za kolekovanje uradne dovolilnice. V drugem slučaju (brez vstop-! nine), je podvržena, prošnja za dovolitev le koleku ; 1 K, dovolilnica pa je koleka prosta. Cementna tovarna v Mojstrani. Delniška družba, ki je lastnica te tovarne, sklicuje izredni občni zbor v namen, da se od delniškega kapitala, ki znaša še tri milijone kron, odpiše toliko, I da bo znašal samo še 750.000 kron! 2e spomladi leta 1911 je ta družba odkolekovala delnice od I 500 K na 250 K, od šestih milijonov na tri mili- j i jone, sedaj pa od treh milijonov na 750.000 K. ; Sedem osmink vsega delniškega kapitala je torej izgubljeno! Kako so nastale te izgube, ni znano. ! Družba ni svojim delničarjem nikoli več kakor 6% dividende plačevala in se je vobče govorilo, i da tovarna v Mojstrani dobro uspeva. L. 1907 je ta družba v Bakru pri Reki ustanovija novo ce-menrno tovarno in sodi se, da je ta vzrok njene j nesreče. Tovarna je baje slabo narejena in je ne-; razmerno mnogo veljala, a tudi ko je začela de-I lati, ni prav funkcijonirala in so bile potrebne vsa- j i kovrstne rekonstrukcije, ki pa tudi niso nič po-i magale. Končno je družba tovarno v Bakru pro- t ! dala in efekt tega je, da je morala zopet odpisati I večji del svojega kapitala. Kako bo to vplivalo na tovarno v Mojstrani, se sedaj ne da presoditi. Odborova seja „Matice Slovenske" dne 13. februarja 1914. Predsednik se spominja smrti dolgoletnega odbornika šolskega svetnika Vilibalda J 1 Zupančiča ter poroča sledeče: Društvena knjižica se že katalogizira. Knjižica Nobelovega inštituta v | Stockholmu si izpopolnjuje svoj slovenski del. V zameno stopimo s „Slow. Towarzystvom" v Kra- i kovu in z „Opštinskimi Novinami" v Bitolju; s krakovsko akademijo se bo izkušala doseči zveza. Preostala zaloga RoBmaftlerjevih „Stirih letnih časov" se odstopi »Šolski Matici". — Kot ustanov-niki so pristopili: c. kr. učitelj Ivan Kovač v Šibeniku, ravnatelj dr. Jos. Tominšek v Mariboru, centralna knjižnica mestnih šol v Zagrebu, župan zagrebški arhitekt Janko Holjac in srpski vseuči-liški seminar. — Iz zemljepisnega odseka: Zemljevidno delo je končano; za par dni pojdejo korekture na Dunaj v c. in kr. vojaški geografski zavod, ki tiska zemljevid. Zakasnitev zemljevida je neprijetna, a umljiva; sotrudniki so morali delati brez podpor, kakor jih dobivajo za tako delo znanstveni delavci drugje; odlične sotrudnike kakor prof. Cerka, prof. Pajka in dr. Orožna je rane ugrabila smrt; nasvetovani popravki, ki so zadnje leto prihajali iz raznih krajev, so si često direktno nasprotovali. — Iz odseka za „slovenski jezik": Pregled o slovenskih dialektih (z dialekto-loško karto) priobči prof. dr. Nachtigal. Za dialek-tološke študije bi .Jugoslovanska akademija" v Zagrebu dajala podpore; nekaj takih študij je deloma pripravljenih. Popolne študije v Trubarjevem jeziku še nimamo. Zbrane in izbrane spise o. Stanislava Skrabca začne Matica izdajati kot posebno založnino, ki jo bodo Matičarji mogli dobiti za primerno nizko ceno. Narodopisje: Amaterji-fotografi naj bi fotografirali n. pr. domače priprave, preprosto kulturo, orodje, gorske koče, posebne obrti, predice, terice, življenje kmeta, kako prevažajo les, delo v Železnikih, v Kropi, kolednike, kmečko svatbo, fante, ki pojo, dekleta, ki pojo, ki igrajo vrtec, belokranjsko kolo itd. Ob ustanovitvi nove „Deželne zveze za tujski promet", ki ima posebno panogo v „Domovinoznanstvu", je Matica načelništvo tega odseka opozorila na svoj Narodopisni-odsek in njega načrte. — Iz „ Knjižnega odseka: Na neki poseben dopis se odgovori, da Matica izda Slov. nar. pravljice in pripovedke, ko bodo končane „Slov. Nar. pesmi" in da se bo misel o izdanju knjige o vseh straneh slov. kulturnega življenja dala uresničiti takrat, ko izide „Jugoslo-vanska enciklopedita", kjer bo gradivo zbrano. — Obsežno monografijo o Einspielerju izda „Družba sv. Mohorja". Pisatelja životopisa dr. K. Glaserja še nimamo. Monografijo o bolg. pesniku Penču Slavejkovu spiše prof. Bezenšek. Za zgodovino Štajerske, ki bo izšla v Slov. zemlji, še vedno ni bilo mogoče dobiti pisatelja. — Le omenja se predlog, da bi kateri pisatelj izvedel rudimentarni roman „Slov. svetec in učitelj". — »Korespondenco dr. Jos. Vošnjaka" (I. del) je priredil dr. Lončar. — Knjižni program za 1914: Zabavna knjižnica in Knezova knjižnica. — Vošnjakova korespondenca. — Srbohrvatska narodna lirika (ženske pesmi), ki jo priredi Cvetko Golar. — Prevod iz svetovne književnosti (Tolstega „Vojna in mir"; Anatole France: „Thais".) — „Ižansko narodno blago" (pravljice). — Škrabčevih spisov I. snopič izide kot posebno izdanje. V evidenci je i nadalje imeti misel o izdaji starejših slov. pesnikov, ki so dosle nepristopni in že zato neznani. Izpred sodišča. Ovčji tat. France Makove iz Rateč, rudar, nestalnega bivališča, je bil že petkrat ka/.novan zaradi tatvine. V zadnjih letih je izvršil več tatvin, tako na Rateški planini, kjer je ukradel 24 K in na Vidrinem travniku 12 K vredno ovco. Posestniku Jožefu Pintbachu na Ratečah je ponoči iz hleva izmaknil prvič dve, drugič pa eno ovco. Vredni sta bili ovci 72 K. V Beli peči pa je vzel Matevžu Pircu novo obleko in nov klobuk. Ukradeni ovci je oddal Makove Tereziji Petrič, posestnikovi ženi v Ratečah, ki je pomagala ovce s kože devati, nato je meso nasolila in shranila, deloma pa tudi skuhala. Meso so pojedli Makove, Terezija Petrič in njen mož Alojzij skupaj. Ovčje kože je prodajala Petričeva v Trbižu. Glavni obdolženec deloma prizna krivdo. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe, Alojzij in Terezija Petrič pa sta bila obsojena kot sokrivca na 6 tednov strogega zapora. Ni ga še pamet srečala. Na zatožni klopi je sedel pred par dnevi 53 letni Giovani Anater iz Paluzze pri Vidmu na Laškem doma, bivši žaggr na državni žagi v Zgornjih Gorjah, zaradi hudodelstva posilne nečistosti. in oskrumbe, učinjene na neki nedorasli deklici. Razprava je bila tajna. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva posilstva zanikali, potrdili pa vprašanje glede oskrumbe. Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev težke ječe. Književnost. Slovenska „Šolska Matica" je izdala naslednje knjige: Flora slovenskih dežel, sestavil Julij Gla-wacki, uredil dr. L. Poljanec (2. snopič); Obče vzgo-jeslovje z dušeslovnim uvodom, sestavil Viktor Bežek (A. Osnovni nauki iz dušeslovja); Domo-znanstveni pouk v ljudski šoli, sestavila Eliza Kukovec. (Konec) in Posebno ukoslovje računanja v ljudski šoli (4. snopič) spisal Luka Lavtar; Pe-dagogiški Letopis, uredil H. Schreiner. Razno. Eksplozija. Med Melo in Masono pri Genovi je eksplodirala smodnišnica Arezzi. 5 oseb je bilo na mestu mrtvih, več oseb pa je težko in lahko ranjenih. — V predoru Col de Braus na novi progi Niča - Cunco je eksplodiral dinamit. Tri de-lavceje ubilo, dva sta težko ranjena. Črna kuga. Francoska družba za eksotično patologijo na Pasteurjevem zavodu v Parizu je dognala, da se je razširila v pristaniških mestih ob Oceanu črna kuga pri psih. Ta kuga je silno nevarna, ker obole za njo lahko tudi ljudje. Iz Marselja poročajo, da je obolelo za kugo že več otrok. Požar na morju. Med vožnjo iz VVellingtona v Port VVanganui je eksplodiral bencin na tovornem parniku „Moa". Parnik je začel goreti. Vsled hude vročine niso mogli odvezati nobenih rešilnih čolnov in so poskali mornarji z rešilnimi pasovi v morje. K sreči je pripeljal mimo parnik, ki je rešil ponesrečene mornarje. Parnik se je kmalu po izbruhu požara potopil. Polet čez Atlantski ocean. Ameriški hydro-plan, s katerim nameravata neki ameriški in neki angleški vojaški pilot preleteti Atlantski ocean, je že skoro gotov. Hydroplan ima obliko torpeda in je ovit v ovoj, ki drži vodo, tako da v sili lahko plava. V tem slučaju se mu lahko odvzamejo pe-roti. Motor ima 200 konjskih sil in doseže hydro-plan hitrost nad 100 km na uro. HydropIan se bo dvignil do 3000 m visoko in bo preletel v tej višini Atlant. Odkritje Schuhmeierjevega spomenika. V nedeljo so odkrili na otakrinškem pokopališču na Dunaju nagrobni spomenik znanega socijalno-demokratičnega poslanca Schuhmeierja, ki je bil zavratno ustreljen od krščanskega socijalca Kun-schaka dne 11. februarja lanskega leta. Odkritja se je udeležilo več poslancev in in tudi več drugih zastopnikov javnosti. Nagrobni govor je govoril dr. Ellenbogen. Spomenik je postavljen na onem mestu, na katerem je govoril Schuhmeier zadnje besede v slovo žrtvam 17. septembra. Obupen čin očeta. V Hamburgu je skočila pred kratkim vsled družinskega prepira skozi okno drugega nadstropja na cesto soproga delavca Krasanskega. Ženo so prepeljali v bolnišnico, kjer je še sedaj. Dobila je težke poškodbe in ni upanja, da bi ozdravila. Obupan mož, ki je obenem brez zaslužka, je pobil v hipni blaznosti svoje tri otroke in se je nato obesil na okno. Našli so vse štiri mrtve. Žene o zločinu moža še niso obvestili, ker se boje, da bi povzročila ta vest takoj smrt. Žrtev maščevanja zapuščene ljubice. V cerkvi samostana pri 14 svetnikih v Wiirzbergu se je pripetil te dni tragičen slučaj. Pred altar sta stopila novoporočenca hišna Himelsteinova in njen ženin Spat. Predno je izvršil pater poročni akt, je začela razgrajati v cerkvi bivša večletna ljubica ženinova in je zmerjala novoporočenca, posebno pa nevesto z najrazličnejšimi psovkami. Nevesta je dobila vsled jeze in žalosti srčne krče in se je zgrudila nezavestna na stopnjice pred altarjem. Odpeljali so jo domov, kjer je še tisto noč umrla vsled srčne kapi. Napadalko so aretirali in so jo poslali še isto noč v opazovalnico tamošnje blaznice. Mož se je odpeljal takoj drugo jutro iz mesta, da si poišče drugje službo. Roparska družba šolarjev. Ravnatelj neke meščanske šole v Budimpešti je ovadil policiji, da se je ustunovila med njegovimi šolarji pristna roparska družba, ki krade po celem mestu. Dognali so, da je štela ta družba kakih 30 šolarjev v starosti od 12 do 14 let. Družba se je nazivala „Di-gomar". Šolarji so se zbirali vsak večer na vrtu Ludoviceuma, odkoder so šli na rop po* mestu. Ukradli so vse, kar so dobili. Ukradene stvari so po ceni prodali, denar pa so zakopavali v vrtu. Dosedaj so našli v vrtu zakopanih nad 100 kron. Dečke je izročila policija staršem. Goljufije pri vojaških dobavah. Pri vojaških dobavah za italijansko vojsko so odkrili velikanske goljufije na škodo tvrdke Magnani v Milanu. Vsled teh goljufij so aretirali kot glavna krivca nekega Gonfalonierija in njegovo ljubico. Te dni se je Gonfalonieri, ki noče izdati svojih sokrivcem, ker zavzemajo baje zelo odlična mesta pri laški vojaški upravi, poskusil v ječi obesiti. Dobil ga je še pravočasno ječar, ki je prerezal brisačo in ga rešil. Odpeljali so ga v nezavesti v bolnico. Kino J. Nadišar. Loterijske številke: Brno 4. februarja 61 7 3 66 76 Gradec 4. i) 59 57 18 35 83 Inomost 4. Y> 80 70 42 6 87 Line 21. Ji 16 28 32 80 33 Praga 25. n 26 27 62 2 20 Trst 25. n 17 60 89 3 65 Lvov 25. 89 11 38 28 46 in Nov spored! Stanovanje1 in več suhih skladišč sprejme v najem s 15. aprilom. A. Adamič :: Kranj Razglas. Ker je štiriletna doba odposlancev-in zastopnikov okrajne bolniške blagajne v Kranju potekla, razpiše načelništvo v smislu §§ 29 in 30 blagajničnih pravil 51 nove volitve. Volitve se bodo vršile po stanju blagajničnih članov z dne 1. marca 1914, ter bodo volilni imeniki razpoloženi v blagajnični pisarni v času med 1. in 8. marcem med uradnimi urami. Ugovore zoper volilne imenike vložiti je pri načelništvu okrajne bolniške blagajne v Kranju najkasneje do 8. marca 1914, na poznejše ugovore se ne bode oziralo. Po pravomoćnosti volilnih imenikov določil se bode kraj in čas volitev, ter število na posamezne občinske skupine odpadajočih odposlancev in zastopnikov. Načelništvo okrajne bolniške blagajne v Kranju, dne 23. februarja 1914. XT „ , ., ' Načelnik: Ciril Pire. Zahvala. Za vse izkazano nam srčno sočutje povodom prebritke izgube naše preljube matere, oziroma sestre, stare matere, tašče, tete, gospe TEREZIJE KONC ro, DOLENC c. kr. pošt. oficijala vdove in posestnice kakor tudi za izredno mnogoštevilno časteče spremstvo in podaritev krasnih vencev, izrekamo vsem prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se še zahvaljujemo slavnim kranjskim narodnim društvom, ki so pohiteli izkazati blagi rajnici zadnjo čast. Tako veljaj naša iskrena zahvala slav. telovadnemu društvu „Sokol" z ženskim oddelkom v Kranju, slav. Narodni čitalnici, pevcem iste za pretresljive žalostinke ob hiši in grobu ter Prost, požarni brambi v Kranju. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Kranj, dne 23. februarja 1914. ŽallljOČi OStali. Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA št. 3. 12-12 Sprejema vloge vsak delavnik „ , . , . ___ .... , Spre ema vloge vsak de avnik v. ... r . . Denarnega prometa do konca leta 1912 .... 700 milijonov kron, *■'>■. ... ? . . m uh obrestuje po ^ in i in obrestuje no mi! g\i vlog 42 ml,-500tlso* K« m t i k i /i 1 / U / rezervnega zaklada...... 1 mil. 330 Uso* K. M [j I)'./ j 2 j Q Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo ■ ^ J O j jA e. kr. deželne vlade. x - rez odbitka. brez odbitka. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. FAFF" šivalni stroji so priznano najboljši in najtrpež-nejši, tečejo na kroglice, vsled česar je tek zelo lahak in tih. 10 letna garancija. Pouk v umetnem vezenju brezplačen. £ IGN. VOK 3E specialna trgovina šivalnih strojev in koles LJUBLJANA, SODNA UL. št. 7. zraven sodnije. 33 26—3 Ceniki zastonj in poštnine prosto. Sprejme se krepak 44 3-3 i učenec n iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo v knjigoveznico in kartonažerijo Viljem Požgaj v Kranju. Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev J. Rozman :: Kranj I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. —■ Prevzem kapitalij in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic. IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni. VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 120 52—27 U.K. čaji „ London I o CM svefovnoslavm! Glavna zaloga pri Peter Majdiču Merkur, in Franc Dolenzu v Kranju. Odda se takoj siaioiaile 157—15 obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklinami. Podatki pri upravništvu tega lista. Proda Se lepa, štirinadstropje visoka 36 3-4 hiša v kateri se nahajajo trgovine, kakor tudi stanovanja. Hiša leži v sredini mesta Gradee je izvrstna točka in nese letno 10.800 K. Proda se pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Vpraša naj se v Kranju, hšt. 79. 1 Lovro Rebolj v Kranju n Glavni trg Trgovina z moško obleko. — Prodaja raznega sukna in štofov za moške obleke. — Ravno tam lastna delavnica za obleke, 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 >< w >< ki se po naročilu dobro, ceno in nujno izgotove. Kokriško predmestje v lastni hiši zaloga Šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam flACtilllS kjer točim najboljša vina in pivo ter postrežem *p^^*'""**f vedno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč. r I- 9-9 RUDOLF RUS urar in trgovec poleg lekarne v Kranju. Ustanovljeno leta 1885. Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. — Vsake vrste ščipalniki in očala. Ročne in žepne električne svetilke. najnižje cene brez konkurence. Ceniki zastonj in poštnine prosti. M. Rant ■ Kranj trgovina s špecerijski in galanterijskim inom Trbovljski in češki premog. Nakup suhih gob in deželnih pridelkov. Kolodvorska restavracija priporoča 8 52-9 vedno sveže Budieviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo Tiskarna „Sava" j Kranju Vizitke, poročna naznanila, zavitke, pisma, račune, bolete, jukste, vabila, lepaki, posmrt-nice, cžrkularji, troškovniki, letaki, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, brošure, časopisi ter vsa v to stroko spadajoča dela. (Previdni kolesar lahko prihrani mnogo časa in denarja, ako v zimski seziji pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati. Ne zamudite toraj vposlati svoje kolo v pregled podpisani tvrdki, ki bo delo ob najnižji ceni, strogo solidno in v najkrajšem času strokovnjaško dovršila. Vsako pri nas popravljeno kolo se na željo brezplačno hrani ao spomladi v naših nalašč za io primernih orostorih. Oiarel Čamernik & Co. Specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža. Bjubljana, 'Dunajska cesta 9—12. 78 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice T3 N > u N i) o o o d o X C registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih brez odbitka rentnega davka. 4 V brez odbitka rentnega davka. 10 52-9 3 tO o C © o o w (D N -i < 3 N 5* o. Zobozdravniški in zobotehnični atelje dr. Edv. Globočnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Pr. Holzhacker konc. zobotehnik v Kranju i v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago. Vsaki dan zvečer Hauarna-Zvezda k0M Paganini- w I 'MHP orkestrion 1 Vinotoč in zajutrkovalnica CEr 16 52-9 Zdravko Hrainc, Kranj Trgovina delikates, špecerije in deželnih pridelkov. Najstarejša / r trgovina >%)v ^ Ferd. Sajovic%/ v Kranju (poprej J. C. Pleiweiss) priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga. Posebno se priporoča ženinom in nevestam za nakup bal ker ima v tem blagu največjo izbero. 3 52-9 Kreditno društvo v Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo obrestuje hranilne vloge od I. januarja 1913 naprej po 6-9 brez odbitka rentnega davka. Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne. i« alli Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.