JUBILEJ METALURŠKEGA INŠTITUTA
30 ustvar-jalnih let
Ustanovljen je bil v času največjih napo-rov pri obnovi in industrializaciji naše do-movine, da bi gojil in širil znanje metalurške stroke ter pomagal pri vzgoji prepotrebnih kadrov za našo metalurško industrijo, ki je prav v tem času doživljala svoj prvi razmah.
Ob ustanovitvi je bilo raziskovalno delo inštituta usmerjeno predvsem v iskanje in izkoriščanje domačih surovin za izdelavo grodlja in jekla, neželeznih kovin in goriv za metalurško industrijo ter projektiranje no-vih metalurških naprav.
Rezultati dela so bili pomembni za vso jugoslovansko metalurgijo, zato je Inštitut leta 1958 tudi formalno postal osrednji razi-skovalni inštitut Združenja črne metalurgije Jugoslavije. Od tega časa dalje se je še bolj organizacijsko in kadrovsko krepil, pred-vsem pa se je z rezultati svojih raziskav tudi strokovno uveljavljal tako doma kot tudi v tujini, tako da je lahko začel navezovati stike in enakopravno strokovno sodelovati s podobnimi inštitucijami v Franciji, Nemčiji, na Poljskem, na Češkem in Madžarskem.
Vedno bolj tesna in pomembnejša pove-zanost Metalurškega inštituta pri razreševa-nju strokovnih problemov s slovenskim že-
lezarstvom je v letu 1973 pripeljala do umevne združitve Inštituta kot samostojne organizacije v krog Slovenskih železarn.
Vendar pa se s tem Inštitut ni zaprl v ozek krog slovenske črne metalurgije, ampak še vedno ostaja pomembna raziskovalna orga-nizacija tudi za področje barvne metalurgije in livarstva.
Inštitut je iniciator številnih dolgoročnih raziskovalnih projektov, zlasti v okviru Ra-ziskovalne skupnosti Slovenije in Gospodar-ske zbornice Slovenije.
Na Metalurškem inštitutu je danes zapo-slenih približno 100 delavcev, od tega 26 raziskovalcev, predvsem metalurške, kemij-ske in rudarske stroke, med njimi je 10 doktorjev znanosti in magistrov ter 3 habili-tirani docenti. Raziskovalno delo se odvija v štirih dejavnostih. Na področju ekstraktivne metalurgije je usmerjeno zlasti na razreše-vanje problemov pri uvajanju rnodernih po-stopkov predelave jekla.' Pomembno je znanstveno-raziskovalno pionirsko delo In-štituta pri razvijanju postopka izdelave in praktični aplikaciji izdelave jekla in drugih barvnih kovin z elektropretaljevanjem pod žlindro. Pomembne pa so tudi raziskave za
uporabo sekundarnih in odpadnih surovin. Moderna oprema tehnološkega oddelka omogoča, da se raziskovalci bavijo z raziska-vami kovinskih gradiv, njihovo izdelavo, ra-zvijanjem in izboljšanjem uporabnih lastno-sti, pri čemer so osnovne raziskave vedno tesno povezane s problemi v praksi. Rezul-tati dela so številna publicirana dela, poroči-la o preiskavah in ekspertize.
V oddelku za pripravo mineralnih surovin posegajo v kompleksno problematiko sepa-riranja in bogatenja mineralnih surovin do-ma in na tujem, zlasti še v deželah v razvoju: Indiji, Alžiru, Boliviji, Turčiji in Tanzaniji.
V  Kemijskem obddelku poleg rutinskih analiz razvijajo nove metode kemijske ana-lize v metalurgiji, dejavnost pa se je razširila tudi na področje raziskav onesnaževanja okolja.
Za izjemne dosežke pri raziskovalnem de-lu so nekateri sodelavci Metalurškega inšti-tuta dobili nagrade Sklada Borisa Kidriča in Zoissove plakete.
Inštitut je ves čas svojega obstoja tesno povezan z metalurškim odsekom Fakultete za naravoslovje in metalurgijo in pomaga posredno in neposredno pri vzgoji metalur-ških kadrov, večja povezava pa je pri razi-skovalnem delu.
Ustanovitev Inštituta časovno sovpada z začetkom samoupravljanja v letu 1950, ven-dar pa se je le-to na Inštitutu pričelo uve-ljavljati precej kasneje. Prvi upravni odbor je bil izvoljen 1958, prvi delavski svet pa šele leta 1964.
Od takrat dalje se delavsko samouprav-ljanje izpopolnjuje v vseh oblikah in tako je Inštitut leta 1975 prejel ob prvem podelje-vanju nagrado ob Dnevu samoupravljalcev Mestne zveze sindikatov Ljubljana.
Svoj jubilej so delavci Inštituta praznovali skromno, pa vendar s slovesnim poudar-kom. Ob sodelovanju inštitutov IRSID iz Francije in Max Planck iz Zahodne Nemčije je Inštitut organiziral 3. mednarodni simpo-zij o oligoelementih (bil je v dneh 22. in 23. maja v Ljubljani), na katerem so vidno iz-stopali tudi originalni prispevki domačih ra-ziskovalcev. Istočasno je izšla tudi obsežna slavnostna številka Železarskega zbornika s strqkovnimi članki sodelavcev Inštituta. Iz-dana je bila tudi lična brošura o delu Inštitu-ta, proslavljanje jubileja pa je bilo zaključe-na s slovesno sejo delavskega sveta Inštitu-ta, na kateri je bil slavnostni govornik pred-sednik republiškega komiteja za znanost in kulturo dr. Iztok Winkler. Iskrene čestitke in dobre želje številnih predstavriikov inšitu-tov doma in po svetu ter organizacij združe-nega dela, predvsem dela metalurške in pre-delovalne industrije ter livarstva z zahvalo za uspešno dosedanje delo, so delavcem Metalurškega inštituta najlepše priznanje za dosedanje uspehe in vzpodbuda za nadalj-nje delo. Hkrati je to tudi potrditev pravilne usmerjenosti dejavnosti inštituta, ki se odra-ža v tesni povezavi z združenim delom.