Im e poko jnega Ja n k a P u čn ik a bo ostalo neprek licno povezano s te- melj-i h id rom eteoro loške dejavnosti v S loveniji, p a tu d i Jugoslav iji nasploh, n jegova p isana beseda p a bo tu d i v bodoče širila duhovna obzorja lju d i in jih osveščala o povezanosti dogajan ja v ozračju z živ ljen jem n a Zem lji; Za vse, k a r nam je dal in zapustil, smo m u hvaležni. M iran Borko U m rl je Iv an Selan (1902 — 1981) S red i p lodnega dela in po ln delovnih načrto v je u m rl v 79. le tu znam slovenski k a rto g ra f Iv an Selan. Iv an S elan je bil ro jen v S av ljah p r i L jub ljan i. Šest raz redov osnovne šole je obiskoval n a Ježici, zadn ja dva raz re d a p a v K om endi. V b ližn jih S uhado lah je dedoval km ečko posestvo z 20 h ek ta rji. P ri 16. le tih je s p r ija te lj i n ač rto v a l M e tn a G rin tavec. V ta n am en si je n a seniku, k je r je po le ti spal in k je r je im el tu d i svojo mizo in kn jige , n a risa l podroben zem ljev id gore in poti na njo. N ajb rž je že v zgodnjih m ladostn ih le tih razm išljal, kako b i zadostil svojim željam po r isa n ju in kako b i opo­ zoril nase. N jegov p rv i zem ljevid, k i ga je izdela l p red 63. le ti, je p riše l p red oči u č ite lja V uge iz K om ende. Ta je ta k o j opazil n jegov iz red en d ar in m u je naroč il izdelavo zem ljev ida okolice šole in občine K om enda. U čitelj m u je čestita l k izv rstno izdelanem u zem ljev idu te r m u s kolegi p r ire d il m anjšo slovesnost. Pozneje je n a risa l še D ravsko banovino. V aški učitelj je Selanove zem ljev ide pokazal n a p rosvetnem oddelku v K am niku , k je r so tako j m ladem u fan tu naroč ili izdelavo zem ljevidov za vse šole v kam niš­ k em okraju . K m alu so zanj izvedeli tu d i v L ju b ljan i. S svojim i izredno n a ­ tančn im i izdelki je posta l cen jen tu d i p r i n a jš irš i javnosti. N ekega dne^ je p riše l iz L ju b ljan e bansk i šolski in špek to r in naroč il izdevalo več jega š te ­ v ila zem ljevidov za šole v S loveniji. N jegovih k arto g ra fsk ih izdelkov tedaj še niso razm noževali, zato so šole u p o rab lja le le un ika te . L eta 1929 je odšel n a delo v V ojno geografsk i in š titu t v B eograd. Tam se je pobliže seznan il z m etodam i karto g rafsk eg a dela. Po enem le tu se je v rn il dom ov v S uhadole, k je r s ta ga čakala d ru ž in a in zem lja. Po p rih o d u dom ov so nenehno p r ih a ja la nova naročila . N aročali so m u izdelavo tu r i ­ stičn ih , gozdarskih, v inog radn išk ih in re lie fn ih zem ljevidov. In taiko so tek la le ta . P riše l je a p ril le ta 1941. M ed vojno je izdela l veliko zem ljevidov za partizane , zato je b il d v a k ra t za p rt v B egunjah , nato pa do konca vojne in te rn ira n v S alzburgu . Po vo jn i je b ila velika p o treb a po zem ljevidih . N aročilo je sledilo n a ­ ročilu . V te m času je izdela l veliko izv rs tn ih zem ljevidov, m ed k a te rim i v e lja z lasti om en iti zem ljev id »Slovenija in sosednje pokrajine«, v m erilu 1 : 300.000 (v p rire d b i dr. V. B ohinca in F. P lan in e ) , k i je najpom em bnejše Selanovo delo, zelo p riznano dom a in v tu jin i. O dveč bi bilo n a široko raz laga ti, da si je S elan p ridob il ug led z veli­ k im štev ilom izv rstn ih k a rto g ra fsk ih del. N jegovi zem ljev id i (in re liefne slike) niso le izredno n a tan čn i in vsebinsko bogati, tem več So tu d i zelo lepo izdelani. O n je nam reč ed in i dosledno izpisoval vsa im ena prostoročno in u s tv a ril izredno lepoto črk, k i jo n i m ogoče doseči s stro jem ali z d rug im i tehn ičn im i pripom očki. Še zlasti v e lja om eniti veliko harm on ijo barv , s k a te r im i je n a zem ljev id ih lepo p rikazoval razg ibanost reliefa. Iv an S elan je zad n ja le ta izdeloval stensk i zem ljev id S lovenije v m e­ r ilu 1 : 150.000, dva m e tra dolg in po ld rug i m e te r širok. Ta splošno geograf­ sk i zem ljev id naj b i za je l tu d i vse slovenske zam ejske k ra je , p redvsem v B eneški S loveniji, n a K oroškem , av s trijsk em Š ta je rsk em in v P o ra b ju n a M adžarskem . V n ač rtu je im el tu d i izdelavo n ek a te rih d ru g ih zem ljevidov. Iv an S elan je h ite l z delom , ne da b i opazil, da s ta ra u ra n a n jegovem zidu šte je čas m ehko, tiho in vse tiš je . N jegovo dragoceno delo n am bo ostalo v tra jn e m spom inu. M arko Z erovnik