:ljive bol d. Zalo .Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Harofnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K. 50 vin. za celo fctojza Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemslvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštne. Naročnino je pla-fati naprej. Posamezne Hev.se prodajajo po 8 v. Uredništvo in up.rav-rfSrvo se nahajata v Pluju, gledališko poslopje štev. 3. Štev. 11. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— strani K 40 — strani K 20 — strani K strani K 10 — 5 — 250 strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. >/„ strani K V Ptuju v nedeljo dne 14. marca 1915. XTL letnik 1- jozep :f3l:ec:k, prost, nadžupnik in mestni župnik ptujski, jubilejni masnik, knezo-škofijski konzistorijalni svetovalec, vitez „Železne krone" tretjega razreda, dekan in ud mestnega šolskega sveta v Ptuju. Nemila, neizprosna smrt nam je vzela našega velespoštovanega, obče priljubljenega, milostljivega gospoda prosta ptujskega, Jožefa Fleck-a. Pred kratkimi dnevi je še opravljal svoja duhovniška opravila natančno in vestno kot bi bil še v takozvanh najboljših letih, in danes že počita njegovo telo tam pred mestom med svojimi župljani (farmani), katere je on v zadnjih osemnajstih letih spremljal k večnemu počitku. Med delom v vinogradu Gospodoretn se ga" je angelj smrti dotaknil s svojimi peruti ter spremijal njegovo dušo gor v sveta nebesa, da prejme v Veličanstvu božjem plačilo, ki je pravičnim obljubljeno. Še pred kratkimi dnevi je delil osebno in sam vsej ptujski vojaški posadki, ki šteje približno poldrugi tisoč mož, angcljiki kruh, in takrat pač ni mislil, da bo on preje stopil pred Večnega sodnika kot katerisibodi izmed teh obhajancev, ki imajo v kratkem v ljuti, smrtonosni boj odriniti. Mislil si je najbrž, da je marsikateremu dal popotnico na pot v večno življenje, da ga naj krepča in podpira v dosego srečnega cilja ... ne sluteč, da je sam že došel pred nja, le mali korak še, — do nja. Kajni ptošt Fleck pa ni bil samo vzgledni duhovnik, bil je tudi vzorni državljan. Bodisi med kmeti, bodisi med t.žani ali rr.esijani, povsodi si je želel, vedel in tudi znal srca domačinov pridobiti in njih ljubezen kakor spoštovanje trajno obdržati. Slovenci kakor Nemci, katoličani kakor drugoverci, vsi brez razločka so ga čislali in častili, kajti tudi on ni delal razločka med njimi, temuč v vsakem človeku le vide! svojega sodržavljana, — svojega bljižnega. Vesten kot duhovnik bil je tudi vesten državljan. Vpcšteval je vedno, ^a je sloga in sporazum temelj edinosti, bodisi v družini, v občini ali v državi. kjer tega n', tam nastane nemir, zavlada prepir, pride boj in preti — razpad. Na t dličnem mestu, katero je zavzemal v vsojih zadnjih osemnajstih letih tukaj, v Ptuju, se je vedno in povsod ravnal po načelu, ki bi naj služilo vsakemu v vzgled, na katerega gleda toliko oči in posluša toliko ušes I Prost Fleck je dobro vedel, da dober vzgled vleče medtem ko beseda večinoma samo mice. Posebno je imel si vedno pred očmi, da premore na višjem mestu lep vzgled več kakor vse še tako ostre pridige in dobronamenjeni nauki, vsi paragrafi civilnega in kazenskega zakonika. Njegovo mirno življenje v tihi proštiji v sredi med svojimi someščani bilo je lepši in vspešnelši nauk, kakor še tako gromovite pridige v cerkvi ali navduševalni govori v kaki z občinstvom natlačeni dvorani. Njegova složnost s svojimi someščani ostala bode Ptujčanom nepozabna, in ne samo ugledni uradniki, obrtniki in hišni posestniki, temuč tudi najzadnji rokodelec in dninar se bode še po dolgih letih dobro spominjal rajnega prosta Flecka ter mlajšemu zarodu rekel: Ja, to je bil mož po volji božji, vreden svetih nebes. R. i. p. Življenjepisni podatki o rajnem proštu J. Fleck- u. V poudeljek obv 10. uri predpoldne se je vršil v Ptuju pogreb mil. g. presta Jožefa Flecka. Ž njim je izginila v grob častitljiva in velečislana oseba lavantinske duhovščine. Rajni je bil rojen dne 29. marca 1829 v Sevnici ob Savi. V duhovnika je bil posvečen dne 23, julija 1857. Služboval je kot kaplan v Spodnjem Dravogradu, Slov. Gradcu, pri predmestni župniji Matere Milosti v Mariboru, kot stolni mestni kaplan v Mariboru in nato kot stolni vikar. Leta 1881 je dobil župnijo Lembah pri Mariboru, leta 1886 je postal dekan v Jarenini, leta 1897 je postal prost in dekan v Ptuju. Knezoškofijski duhovni svetnik je postal leta 1886, konzistorijalni svetnik pa leta 1889. Povsod, kjer je služboval, je bil radi svoje ljudomilosti zelo priljubljen. Bil je častni občan raznih spodnještajerskih občin. Cesar ga je že pred leti povzdignil v viteza III. reda železne krone. Kako priljubljen in spoštovan da je bil rajni prost ptujski, pokazal je njegov pogreb. V mestni farni cerkvi poslovil se je v imenu rajnega od svojih župljanov in duhovnih sobratov č. g. F. M o r a v e c, stolni in mestni župnik in dekan mariborski. Zadušnice v cerkvi so trajale dve uri Kkljub skrajno slabemu vremenu udeležilo se je pogreba obilo občinstva. Izmed udeležencev morsjo se posebno omeniti sledeči p. n. gospodi: Predstojnik ces. kr. okrajnega glavarstva dr. Evgen vitez Netoliczka s svojimi uradniki, kot namestnik obolelega mestnega župana podžupan Johan Steudte s vsemi občinskimi svetovalci, stotnik Rosenberger kot poveljnik ces. in kr. vojaške posadke z večimi častniki, deielno-sodni svetnik dr. Artur Doleschell s svojimi uradniki, predstojnik mestnega urada L-opold G i r 11 e r kot zastopnik urad-niStsa mestnega m?gistrata; zastopani so bili vsi uradi in oblasti ptujske. V sprevodu bilo je opaziti vso šolsko mladež iz mesta in okolice. Gospod gimnazijski ravnatelj dr. S c h O b i n g e r se je s vsemi gg. profesorji in dijaki udeležil pogreba. Nadalje g. župan z Brega pri Ptuju, Maks Straschill z nekaterimi občinskimi odborniki; ptujsko veteransko društvo in zastopniki vseh drugih društev. Videti je bilo mnogo meščanov kakor tudi obilico ljudstva iz okolice, — dolg, slovesen sprevod se je pomikal skozi mestne ulice, kjer so bile prižgane plmove svetilke s črnim pajeolanom ovite. Raz mestne hiše je v znak občne žalosti plapolala črna zastava. Naj v miru počiva, časten nam ostane nja spomin I Karakteristične poteze iz življenja rajnega prosta ptujskega. L Snidel sem se te dni z nekim starim znancem. V najinem pogovoru prišla sva tudi na rajnega prosta. Kmalu sva bila edina, da je rajnki bil mož-poštenjak, vzorni duhovnik in dober oče svojim župljanom. Znanec mi nato pove naslednjo mično dogodbico : „ImeI sem pred nekaj leti svojo hčer v kuhinji proštovi, da bi se ondi v kuhanju in drugih „kuhinj- skih vedah" izučila. Nekoč me pride g03pod prost obiskat. Vpraša me : „No, gospod J. J. kako pa še kaj? Kako se imate?" Odgovorim mu: „Hvala, mi-lostljivi gospod prost, še že gre nekako. Zdrav sem z družino vred, hvala bogu, in drugače še tudi velja. Kakor Vam je znano, imam svojo pokojnino (penzjon) in zraven te še tudi sedaj v svojih starih letih nekoliko zaslužim. Samo nekaj mi mil. g. prost ne vzamite za zlo I Prosim Vas. V cerkev namreč ne grem več kakor poprej. In to ste morebiti osebno opazili, ali — mogoče — pravit slišali." G. prost se je na te besede nasmehnil ter djal: „Kako je pa to prišlo, moj dragi ?" Moj odgovor : „Bilo je tako. Ko sem bil pred nekaj tedni v mestni farni cerkvi in molil pred oltarjem Brezmadežne, obšel me je hipoma hud mraz. Posebno zaskelelo me je vglavi, katero imam že precej plešasto. More-biti sem bil nekoliko poten. Kratko rečeno: trpel sem takrat velike bolečine, ki se še do danes ponavljajo. Tako stoji stvar." Zopet se je nasmehnil g. prost in odgovoril: „Mnogo, zelo mnogo poznam ljudi, ki prihajajo v cerkev prepogostoma, sklepajo tamkaj roke kvišku kakor na to učeni psički, drugače pa živijo in se obnašajo, da tega Vam nočem opisovati. Mnogo, mnogo poznam takih bogohlincev in hinavcev. Hvala Vam za Vašo odkritosrčnost in bodite uverjeni, da ste meni ljubši Vi, kakor kater.bodi onih, katere sem brez imena omenil. Vera in bogočastje je na domu kristjana — bi rekel — še bolj potrebna kakor v cerkvi. Ostanite mi zdravi I Z bogom 1" Z'ata vredne besede, ki jih je slišal od rajnega mil. g. prosta mož, ko-jega naslov se izve v uredništvu »Štajerca", ako kdo zahteva. II. Bilo je pri koncu osemdesetih let v minulem stoletju, ko sem prišel nekega dne, kakor večkrat, po opravkih v Maribor. Kot nekak nadavek k neodložljivim opravkom pa se sliši tudi, da gre človek po izvršeni dolžnosti malo v krčmo, — posebno v mestu. Tudi jaz sem takrat ia vsakokrat tako storil. Bilo je v gostilni „pri grozdu" („zur Traube"). Prideta tje tudi eden duhovnik — tačasni jareninski dekan Fleck — in nek kmet ter se vsedeta k sosednji mizi. Sedaj sem imel priliko slišati ta-le razgovor: „Pa mi bodete, častivredni, res pomagali iz moje zadrege, kakor ste mi obljubili? Veliko uslugo bi storili s tem meni in moji družini I Vedno bi bil Vam hvaležen." Tako kmet. Dobil je nato sledeče za odgovor: ..Mislim, da me poznate in veste, da nisem samo duhovnik temuč tudi mož-beseda. Kar obljubim, to tudi storim. Znano mi je, da ste sedaj brez lastne krivde v hudih škripcih, iz katerih Vas hočem rešiti; Sla bodeva toraj hitro, ko se malo od slabe vožnje oddahneva, na kraj, kjer bodete dobili na mojo besedo gotovo pomoč in s:cer kolikor je potrebujete. Tako, zdaj pa bedite potolaženi in mirni kakor je mirna moja vest, ki mi pravi: Dopričal si, da imaš ljubezen do bljižnega." vna Naši na vseh bojnih frontah napredujejo. nadaljuje. — Obstreljevanje Dardanel. - in zapadu. — Anglija v škripcih. - vojska — Bitka pri Stanislavu si Nemški uspehi na vzhodi - Nevtralni se gibljejo. Avstrijska vojna poročila. Dnnaj, 8. marca. (Uradno). V nekaterih odsekih bojne fronte na Rusko-Poljskem bili bo včeraj Ijati boji; posamezni niso bili daleč drng od druzega. Naša artiljerija streljala je dobro ter rnske oddelke prisilila, da so se morali z velikimi izgnbami umakniti in nam svoje pozicije prepustiti. V Karpatih trajajo boji za ugodne višine na večin krajih naprej, a ponočni napadi Rqsoy so bili povsod odbiti. Vjeli smo 8 oficirjev in 570 mož. V južni Galiciji je mir. Namestnik generalštabnega šefa : pl. H6fer,.fml. Dunaj, 8. marca. (Uradno). V bojih naRusko-Poljskem, ki še trajajo naprej, dosegli smo mnogo vspebov. Vrgli smo sovražnika iz večin prednjih opirališč iz strelskih črt ter mu prizadjali mnogo izgub. Tudi v zapadni Galiciji je imel naš sunek enak uspeh, ko smo pri G o r 1 i c a h sovražno črto na nekaterih krajih predrli in po krvavem boju neko važuo postojanko zavzeli. Vjeli smo več oficirjev in črez 500 mož. V Karpatih so trdovratni boji. V okolici L u p k o w a so Rusi začeli z velikimi močmi napadati. S pritego novih moči so Rusi svoje zredčene vrste spopolnili in jih s vsemi sredstvi Daprej porinili in kljub težkim izgubam trikrat do naših postojank prodrli. Vsakokrat pa je bil njihov zadnji naskok za nje cd naših vrst uničujočo dbit. Na stotine mrtvih leži pred nami. Na nekem drugem odseku bojne fronte so naši, ke so ruski napad odbili, se nenadoma na sovražnika vrgli, si prisvojili močno zasedeno višino ter vnovič 10 oficirjev in 700 mož vjeli. Na neki sosednji višini bilo je vjetih 1.000 Rusov. V južno-vzhodni Galiciji je imela sovražna kavalerija pri svojih napadih občutne Namestnik generalštabnega šefa : pl. Hofer, fml. General in usmiljeni brat. Resnična dogodba. (3. nadaljevanje). Rekel mu je namreč: „Najbrž bo za obed pri knežji prevzvišenosti še za kake pol ure prerano. Toda pojdite tukaj gor k dtorniku! Temu je naročeno, da mora Vas kakor tudi vsacega drugega povabljenega gosta do začetka gostovanja kratkočasiti." Schroder je storil, kar se mu je velelo. Dvornik, mož jako dostojnega vedenja, ga je pozdravil izvanredno prijazno, mu v novem stanu voščil obilo sreče ter ga izpraševal — toda na prav rahločuten način — o njegpvih razmerah v dosedanjem življenju. Povedal je, da je včeraj prevzvišeni knez dvakrat o njem omenil in se prav pohvalno izrazil; sploh je dvornik storil vse, da bi gosta prijetno zabavljal in mu Čas kratil. Toda nanagloma, kakor bi se še-le gedaj spomnil, reče Schroderju: „ Ve ste kaj, gospod ! Malo šalo bi si lahko dovolili. Cisto dobro in pravilno ee Vam ta uniforma vendar ne prilega. Prevzvišenemu pa jako ugaja, ako ima vojaka pred seboj, na katerem so vidi uniforma kakor bi bila nanj vlita. Tukaj v sosedni sobani leži druga, popolna uniforma in ta — glavo bi zastavil — se bode Vam veliko bolje prilegala. Poskusite enkrat! Oblečite jo !" Odprl je pri teh besedah vrata v stransko sobano in Schroder, kateremu se je ta predlog Dunaj, 9. marca (Uradno). Na fronti severno V i s 1 e trajajo artil-jeriski boji naprej. Južno od Luposzna smo ruske napade brez truda odbili. S prodiranjem pri Gorlicab smo ujeli mnogo Rusov. Pridobljene postojanke smo vkljub trdemu odporu sovražnika povsodi obdržali. V k a r p « t ski fronti sovražniki svoje napade neprenehoma ponavljajo, zdaj z večimi, zdaj z manjšimi močmi, kakor jim pač krajevne razmere dopuščajo. Tako smo odbili tudi včeraj nekaj silovitih napadov Rusov, ki so prišli že do naših zasek; imeli so pri tem velik« izgube. V tej bojih njeli smo nadaljnih 600 Rusov. Vsled v zadnjih dneh v Karpatih nastalega slabega vremena zahtevajo operacijo ol naših v fronti stoječih krdel neznanske napore. V trajni dotiki s sovražnikom stoje naša krdela po dnevu ia ponoči v ognju, ter so mnogokrat primorana v hudem mrazu in debelem snegu piodirati, ali pa se v svojih postojankah proti mnogo številnejšemu sovražniku braniti. Zadržanje naših vrlih krdel kakor vsacega posameznega moža, ki je pri teh bojih udeležen, je črez vse hvalevredno. < Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Hud mraz v Karpatih. — Brezuspešni ruski poizkusi ob Pilici. Dunaj, 10. marca. Vojni poročevalci poročajo: V Karpatih je ponoči 15 stopinj mraza. Jugovzhodno od Dnjestra so Rasi nekaj dni sem ustavili svoje napade. Severovzhodno od Črnovic so se vršili neznatni spopadi sprednjih straž. Ob Pilici so Rusi brezuspešno poizkušali zopet osvojiti pridobitve zaveznikov. Boji v Karpatih. Budimpešta, 9. marca. Poročevalec lista »Magyar Hirlap" poroča iz Ungvarja: Vče- nekuko čuden zdel, mu je sledil bolj iz radovednosti kakor iz pokorščine. Ko je zapazil na neki mizi popolno oficirsko uniformo in zraven nje še sabljo s portepejem, se je nekako zganil in odločno zatrdil, da te uniforme nikakor ne bo oblekel in da je sploh obleči ne sme. Kako dolgo da ima kot pro3tak služiti, je popolnič od volje knežje prevzvišenosti odvisno. Brez izrecnega knežjega povelja — čeravno mn službeni predpisi še niso znani — se ne bo predrznil s poskusom te sorte. „No, ali niste danes kot gost h kneževi mizi povabljeni ?" „To pa.« BIn ne veste, da smejo obedovati pri tej mizi samo oficirji ? Ali ne spoznate namigljaj, katerega je Vam dal knez že s samim povabilom ? Drzno sprejmite moj predlog ! Menim Vam dobro, temeljito sem prevdaril kar Vam svetujem in svojo glavo zastavim za vsako oškodovanje. Še je trebalo prigovarjanja, pa polagoma zdelo se je Schroderju vedno verjetnejše, daje ta skrb-Ijiv mož najbrž le nekak (legat) Sprachrohr višjega povelja in da je ta uniforma njemu namenjeno knežje darilo. Obleče jo toraj in komaj je bil s tem opravilom gotov, ee je že slišal klic k obedu. Vedno še nekoliko v negotovosti odzval se je klicu z nekako bojazljivostjo. Vstopil je v obedno dvorano. Oči vseh so bile nanj na-rnerjene, toda komaj ga je Liechtenstein zagle- raj so Rusi pri čudovito lepem vremenu zope napadli. Na zahodni fronti je prišel nek rusk bataljon vsled uspehov našega topništva v naš«j vjetništvo. V tem boja je položaj naših čet zelo ugoden, četudi sovražnik neprestano dobiva oja čenja. Budimpešta, 9. marca. ,Esti Ujsag" poroča: Boji so se zopet pričeli. Najvažnejši do godek je brj med prelazoma Lupkov in Užok.l Naše čete so naskočile več važnih ruskih višin-] skih postojank in jih kljob najljutejšim ruskir protinapadom obdržale. Nemško vojno poročilo. Berlin 8. marca. Iz velikega glavnega stana se poroča: Naše gibanje severno-zapadoo od G r o d-n a se vrši po načrtu. Ponočni napad Rusov na M o k a r c e, severno-vzhodno od L o m z e smo odbili. Tudi zapadno od Praszynysz smo ruske napade odbili. Naši napadi južno-vzhodno od Rawe so bili vspešni. Vjeli smo 3.400 Rusov in jim odvzeli 16 strojnih pušk. Najvišje armadno vodstvo. Berlin, 8. marca. Veliki glavni stan. Južno Augustowa so bili Rusi poraženi in imeli velike izgube. Pri L o m z i trajajo boji naprej. Zapadno od Prasznyz in vzhodno P1 o-c k a bili so ruski napadi brezuspešni. Pri R a w i so naši dva ruska napada odbili. Poskusi ruskega prodiranja vokolici Nove M i a s t o so bili brez uspeha. Vjeli smo tamkaj 1.500 Rusov. Najvišje armadno vodstvo. 0 Dardanelili. Ni sedaj prvokrat, da so združene angleške in francoske bojne ladje pred Dardanelami. dal, mu je že od daleč zaklical: „Dobrodošli, gospod lajtenant, dobrodošli! Uniforma se Vam izvrstno prilega!" Ravno tega dne poslal mu je knez tudi še prav lepo darilo v zlatu pod imenom predplače, da bi si zamogel vse tako uravnati, kakor njegovemu stanu pristoja. Po četirih mesecih imenoval ga je svojim adjutantom, -po dveh letih povzdignil v stotnika in tudi major je kmalu postal. Pa je bil tudi vreden take izvanredne sreče; zavolj svojih znanosti, svoje natančnosti v službi in zavolj svoje poštenosti. Celo tisti, katere je Schroder v povišanju prekosil, rojeni Avstrijci so inozemcu, tujcu pripoznali, da je le po zasluženju tako naglo stopal višje. III. Medtem ko je Schroder kot poročnik (lajtenant), stotnik in kot major svojo službo o-pravljal in sa neprenehoma knežje naklonjenosti veselil, nikoli ni pozabil svojega brata, akoravno ni dobil nikakoršnega obvestila od njega samega in tudi ne od druge strani o njem. Pomisliti namreč moramo, da v tedanjih časih pošta ni bila tako urejena kakor sedaj in da so tudi časniki izhajali le v malem številu, v mali o-bliki in povrh tudi še redkoma. Brat našega S^hroderja Bioer ni našel tako srečne poti, a vendar je bila zaradi mnogih o-vinkor in klancev znamenita. (Dalje prihodnjič.) Btrasohill'ova grenčica iz soleujs.vo m? živ* 5% wilmi'tl KaIahI AJW '" oaJbo1' csi>e&iia korenin. S£raaohUi'ov» gro&Sic« is Mlenja? j8 naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših <■*** OWIIUiW AVAOUJiSf „]ed tega pritnano najbolj?! želodec okropSujooi prebavni liker. i« Tudi 14. junija 1853. leta so se ondi zbrale ter pričakovale sovražnika, ki pa takrat ni bil Tnrek temnč — Ros, ki je že stoletja sem imel skomino po tem kljoča do orijenta. Mislil je, da je ravno pravi čas, se ga polastiti. 40.000 Rusov zasedlo je Moldavo in Vlaško (današnjo Rumunijo), ki bi imeli na povelje tedanjega čara Nikolaja I. proti Carigrada mar-širati. Tarčija ie, vsled tega poslala Rusiji svoj ultimatom, s katerim je zahtevala, da mora Rasija v teku petnajsterih dni svoje čete iz zasedenih dežel umakniti. To zahtevo so Rasi odklonili in posledica je bila, da so Tarki, Angleži in Franzozi sklenili pogodbo, da bodo se skupno bojevali za obrambo Tnrčije. Pridružila se je jim še Sardinija, ki ni mogla trpeti, da bi Rasi v Sredozemskem morju si večjo oblast prisvojili. Največje zaslužilo za svobodo Evrope pa gre Avstriji, ker se je zaveznikom pridružila in Rose primorala svoja krdela umakniti, ko so proti sklenjeni pogodbi črez Donavo prodrli in začeli trdnjavo Silistrija oblegati. Glavna roška moč se je nato zbrala pri Sebastopolu. Ko je ta trdnjava po dolgotrajnih in izvanredno srditih bojih padla, bila je končana takozvana krimska vojska. Anglija in Francija ste z ogromnimi žrtvi svoj namen dosegli: samostojnost Turčije bila je rešena in Dardanele naj bi bile za vse večne čase za Ruse zaprte. Dne 30. marca 1856 so podpisali v Parizu mirovno pogodbo Anglija, Francija, Avstrija, Prusija, Sardinija in seveda kot glavna nasprotnika tudi Rnsija in Turčija. Vsa Evropa je torej pripoznala nedotakljivost Dardanel kot temeljni pogoj za ohranitev evropskega miru in ravnotežja. Sedaj pa so zopet angleške in francoske bojne ladje pred Darda-nelami in sicer z namenom, pogodbo razveljaviti v korist Rusije, katero ste preje z veliko težavo prisilile, da jo je podpisala. To je „na-robe krimska vojska," na glavo postavljena svetovna zgodovina, breznmnost, toda mogoče — ne brez metode. Boj za Dardanele ne pomeni druzega kakor da hoče Anglija Rusijo prisiliti, da izkrvavi do zadnjega kozaka ali pa da se svojim- večsto-letnim sanjam o Dardanelih odpove. * * * Asqaith je rekel, da je podjetje v Darda-elih v političnem kakor tudi v strategičnem iru zelo dobro premišljeno. Ladijski mogočni povi grme proti dardanelskim trdnjavam in imajo to politično naročilo, da se naj sliši njihov jeklen glas tje v Petrograd in se ondi razume, da bode Rusija dobila izročen ključ do izhoda, ako še nadalje pusti svoja ljudstva v korist Anglije izkrvaveti. * * * Roški častnik „Rje6", ki stoji z vlado ozki dotiki pisal je nedavno glede Dardanel uvodnem članku: Nevtralizacija Dardanel bi bila za Rusijo najmanj ugodna rešitev in zato Rusija ne bo nikdar v to privolila. List zato zahteva vojaških odredb, ki bodo to možnost izključile. Rusija je svojim zaveznikom sicer hvaležna za pomoč francosko-angleškega brodovja, toda" v odločilnem trenutku morajo biti Rusi sami zraven. Odločitev glede Dardanel je za Rusijo pre-važna in tako zapletena, da ne sme zamuditi nobene prilike, ki bi jo postavila pri odločitvi šele v drugo vrsto. * * * Istotako je pred kratkim pisal bolgarski list „Hamb8na" sledeče: Vprašanje je za Bolgarijo ravno tako važno kakor za Turčijo in za Romunijo. Korist Bolgarije zahteva, da ostanejo Dardanele turške. Želimo uspeh turškemu orožju ob obrambi Dardanel, ker je turški uspeh naš uspeh. Kdor med Bolgari želi, da osvoji Dardanele kaka velesila, ne misli na Bolgarijo in na njene ideale. * * * Dopisniku berolinske „Kreuzzeitung" je ek bivši bolgarski minister, ki bo skoro zopet ktivno posegel v politiko in dobro pozna vlad- * ne namere, glede ruskih načrtov zaradi Darda- j nel rekel sledeče: Ta načrt bo v Bulgariji zadel j na najskrajneši, silovit odpor. Vsak Bolgar bo j dal življenje za to, da Carigrad ne bo ruski. Noben razumen in domovinsko čuteč Bolgar ne more dvomiti, da bomo takoj stopili na stran Turčije, če bi hotela Rusija vzeti Carigrad. Bojne moči zaveznikov pred Dardanelami. „ Wiener Allgem. Tagblatt" poroča : ,, Times" poročajo: Združeno brodovje pred Dardanelami ima sedaj na razpolago 38 angleških bojnih ladij z 212 30 5 cm. topovi in 21 francoskih bojnih ladij z 106 38 cm topovi. Prišteti je treba še osem 38 cm topov popolnoma novega angleškega naddreadnoughta BQueen Elizabeth". Število čet, ki so pripravljene, da se izkrcajo, je naraslo na 40.000 mož. Pride še 6000 mož francoske mornariške pehote, katero so 28. februarja vkrcali za Dardanele. ,, Grazer Volksblatt" piše: Neapeljski dopisnik „Corriere dela Sera" poroča: Moštvo francoskega parnika „Patrie", ki se je pripeljalo v Neapelj, pripoveduje, da se je odpeljala v torek iz Marseilla izkrcevalna armada v Dardanele. 20.000 mož z vojnim materijalom se je vkrcalo na 11 velikih parnikov. Transport spremljajo 4 angleške in 3 francoske oklopnice in veliko tor-pedovk. Spremljajo ga najbrže tudi podmorski čolni. Baje je v Tonlonu pripravljenih še 20.000 mož, da se odpeljejo v Dardanele. 3000 strelov na dan. Berolinska „National-Zeitung" poroča, da oddajo angleško-francoske ladje vsak dan na dardanelske utrdbe okrog 3000 strelov, od katerih pa navadno le 15 zadene. Tarki pa oddajo navadno na sovražne ladje le po 100 strelov na dan. Ob enem sd Tarki zadnji čas pritegnili na oba dardanelska bregova zelo mnogo vojaških čet, med temi tudi mnogo težke artiljerije. V Kavkazu Rusom slaba prede. V kavkaški fronti se Rasi in Turki neprenehoma napadajo, a prvi se morajo povsod umikati. Pri V e s s i 1 e južno Korne sta dva ruska kavaljerijska polka, močna 15000 mož, Tarke napadla in akoravno sta imela seboj dve strojni puški, bila premagana in sta v divjem begu se umaknila v severni smeri. Na bojišča pastili so Rasi 200 ranjencev in eno strojno puško, vrhu-tega so jim Turki uničili dva topova. Bombardiranje Smyrne. , Pred petimi dnevi bombardirali ste dve sovražni oklopnici obrežne forte pri S m y r n i F I toda brez uspeha. Gromelo je tri ure brez presledka. Naslednjega dne se je pridružila angleškim še ena francoska oklopnica, spremljana od peterih iskačev min. Bombardiranje je zopet trajalo poldrugo uro. Sedem turških strelov zadelo je veliko sovražno oklopnico, ki je pričela boj Eden iskač min se je potopil. Ob obojih dneh izgubili so Turki skupno samo čvetero mrtvih in sedmero ranjencev. Ruske rezerve. V listu „Messaggero" izjavlja neki ruski diplomat (veleposlanik Krupenski), ki hoče oči-vidno ublažiti velik vtis zadnjih ruskih porazov v Italiji, da bodo Rasi navzlic vsem težkočam svoje sovražnike „vpehali in obrabili". Rusija, da ima sedaj 4 milijone vojakov na bojišča, na-daljnih 800.000 mož s 5000 častniki je pripravljenih na odhod v fronto. Lahke artiljerije je dovolj, težko dobavlja Japonska. Orožarne iz-gotavljajo dnevno 20 milijonov patron in 5000 pušk. V razgovora asvetuje" omenjeni diplomat Italiji, da naj se vendar ne zadovolji z drobtinicami, ki jih ponuja Nemčija. Učinek 42 centimetrskih krogel v Przasznyszu. Petrogradska poročila o bojih pri Przasznyszu govore o strašnem učinku 42-centimetrskih krogel. Vsaka krogla je imela strašen učinek. Kjer je krogla zadela v zemljo, je napravila 6 m široke in 2 m globoke luknje. Slava našega lil. kora. Moštvo našega III. kora se proti Rusom, kateri so navadno vsepovsod in vedno v veliki premoči, trajno tako junaški bori, da si je prisvojil v naši armadi častno mesto z imenom „železni kor." Ne moremo si predstavljati velikosti knjige, v kateri bi bili popisani vsi junaški čini moštva in oficirjev tega kora in če bi se tudi z najmanjšimi črkami v njej zabeležili. Najmlajši pešpolk tega kora je spodnješta-jerski infant«rijski regiment štev. 87, ki je prišel v sedanji velikanski vojski prvokrat v ogenj. Eden bataljon tega polka je sicer v letih 1897 in 1898 že sodeloval pri zasedbi Krete in drugi je bil po bnkareškem miru detaširan v Skader, toda v boj nobeden ni prišel. Krvavi krst prejel je 87. polk v Galiciji. Pri Lembergu in Grodeku so se vojskovali spod-nještajerski fantje in možje tako junaško, da so se celo oficirji čudili njihovi navdušenosti in hrabrosti in tudi sovražniki strmeli nad svojim nasprotnikom, ki se ni umaknil, čeravno se je it^sJr-ir, gumij-a J-l Brata Slawitsch v Ptuju. moral boriti posamezni mož proti šesterim bo-rilcem. Najslavnejši dan pa je bil za III. kor dan bitke pri P r z o m y s 1 a n y. Tri roški kori stali so tukaj štajerskem nasproti, ki so kot jeklena stena odbijali strašen sovražnikov naval. Sledile so bitke pri N o v e m - M i a s t n, pri R a d y m-n o, kjer so se zopet morali boriti z mnogo številnejšim sovražnikom. Zopet je III. kor sijajno dokazal upravičenost do imena : železni kor. Kdo bi hotel vse hrabre čine našega kora na karpatskih in galiških bojiščih našteti, bi moral popisati sploh vse bitke v teh krajih. L i p n a, Czerne, Kastelik vrh so najnovejša imena slavnih dni železnega III. kora. O 42 centimeterskih možnarjih. O teh velikanskih možnarjih, s kojimi so Nemci premagali že marsikako takozvano nepremagljivo trdnjavo in s temi svojimi uspehi presenetili ves svet, piše z dovoljenjem nemškega armadnega vodstva nek profesor sledeče: Ta velikan tehta sam ob sebi 1.275, pod-Btava pa 750 meterskih stotov. Razložiti se da v 172 posameznih delov in za njih skupno pre-vožnjo je treba 12 železniških vozov. Dolžina cevi znaša 5 metrov. Krogla tehta 400 kilogramov, dolga je 1268 milimetrov in da je debela 42 cm, pove že ime. En sam strel tega orjaka stane 11.000 mark ali 12.760 kron. Da se možnar naravna na cilj, treba je k temu 6 ur; toda potem pa tudi natančno zadene, kajti k največjemu zgreša kroglja le za pol metra. Moštva potrebuje 200 mož, ki imajo takrat, ko se ima sprožiti, vsi varstvene kape na očeh, na ušesih, na nstah in nosu in se morajo v daljavi 500 metrov od možnarja po dolgem na zemljo vleči kadar se ima možnar sprožiti. Kako strašanski da je pok, povzamemo lahko iz tega, da se vsled silovitega pretresa zraka v okrožju 4 kilometrov vse šipe na oknih zdrobe Na Luttich so Nemci streljali iz teh roož-narjev iz daljave 228 kilometrov ter usmrtili s prvim Btrelom 1'700, z dragim pa 2.300 nasprotnikov. Trdnjavi Maubege in Namur ste vsaka dobili le po dva strela, a učinek je bil tako grozovit, da ste se obe brez pomisleka takoj udali. Dostavno gre še opomniti, da določijo po-pred s pomočjo strelov iz nekoliko manjših topov daljavo do cilja, predno uredijo tega velikana k oddaji strela. Gre toraj nekako polagoma, a s čudovito natančnostjo in z velikanskim uspehom. Na bojišču je vsak tak velikan podminiran in prideljen inženir ima povelje, ga s pomočjo napeljane žice (Drabt) v zrak razstreliti, ako bi bila nevarnost, da bi ga znali sovražniki zapleniti. Taki so toraj tisti 42 cm možnarji, katerim nemški vojaki pravijo „debela Bert a." Kako je postal Hindenburg nadpoveljnik na vzhodu? Na raznovrstne načine se je že pisalo, kako da je Hindenburg postal poveljnik na vzhodu. S pervega se je reklo, da ga je prišel general Ludendorff nagovarjat, naj bi prevzel to važno nalogo, a Hindenburg bi se bil branil. A vse te vesti niso bile resnične, resnična je namreč tale. Dne 23. avgusta ob štirih popoldne je dobil Hindenburg telegrafično povelje, da mora biti za vojsko pripravljen. Povelje ni vsebovalo nikakih nadaljnih instrukcij kakor to, da mora ob treh ponoči vstopiti v posebni vlak (Extrazug), ki bo tačas skoz Hanover vozil in da bo moral neko visoko poveljništvo prevzeti. Pač pa je stalo v telegramu, da ga bo pričakoval v omenjenem vlaku njegov prihodnji ge-neralštabni šef, ki mu bo zadevo povoljno razjasnil. Ta generalštabni šef je pa bil — kakor danes vsakdo ve — takratni generalmajor Ludendorff. Ob treh ponoči sta se takrat Hindenburg in Ludendorf prvokrat suidla pred svojo nsodepolno vožnjo na vzhod. Tako je prejel Hindenburg nadpoveljništvo črez vse armade, ki se imajo na vzhoda Nemčije proti miljonskim armadam Rusije bojevati. Kam bo krenila Grška? Venizelos demisjoniral. V tre-notku, ko je angleško-fraocoako brodovje začelo obstreljevati Dardanele, da si odpre pot v Carigrad, je stopilo pred Grško veliko ia težko vprašanje: Kam se naj obrne, ali na stran tro-zveze, ali na stran tripelentente ali pa naj ostane nevtralna. V interesa Grške je vsekako, da Gi-rigrad ne postane last Rasije in da bi postal nevtralno mesto. Dne 5 t. m. je bil v Atenah krooski svet, na katerem se je razpravljalo o tem vprašanju. Izdani komunike ne pove ničesar kako so je kron-ki svet odločil, pač pa se uradno poroča, da je odstopil ministerski predsednik Venizelos in sicer zaradi tega, ker se kralj ne strinja več z njegovo politiko. Kako stališče je Venizelos zastopal glede Dardanel ni znano. V uradih brzojavki vzbuja paBus o ovacijah, ki jih je prirejala množica Venizelosu posebno pozornost. Bolgarija sumniči Grčijo. Zapletljaji na Balkanu postajajo vedno resnejši. Tako se n. pr. javi iz Sofije: K.B. Sofija, dne 9. marca. Vpoštevajoča negotovo in nezanesljivo zadržanje Gržke je bolgarska vlada mobilizacijo razširila. Pri T r novem je zbranih že 100.000 mož, kaior se pravi. Iatotakc stoje na srbski meji že mnoga bolgarska krdel a. Tukaj vlada splošno mnenje, da bode zaprasketal na Balkanu vnovič strašen ogenj, ako ga bode Gičija podpihnila. Velika zimska bitka v Champagni. Kakor se porcča, trajali so zadnje dni srditi boji v (Jhampagui naprej. Sklepa se, da je teh ljutih bojev konec, kajti napadi Francozov in Angležev so precej ponehali. Zaveznika sta namreč računila, da se bode njima posrečilo nemške bojne vrste tukaj prodreti, ker so Nemci mnogo vojaštva ondi odtegnili in ga poslali proti Rasom v Mazariji; nameravali so stem nekako ravnotežje ustvariti ter uspeh zmage nad Rusi kolikor mogoče paralizirati. Od 16. februarja sem je trajala toraj tamkaj noč in dan strašna bitka. Sovražnika (Anglež in Francoz) imela sta ondi celih šest armadnih korov, strašansko množino ar-tiljerije s topovi iz domačih kakor tudi iz amerikanskih tovarrr, ki so večkrat samo v 24 nrah oddali po 100.000 strelov proti Nemcem, kateri so imeli samo dve diviziji obrenskih krdel, razvrščeni v osem kilometrov široki bojni črti. Kljub tema silovitemu navalu so Nemci sovražnika odbili in celo več kot 2450 neranje-nih nasprotnikov vjeli, med temi 35 oficirjev. Sovražnika Bta imela trikrat večje izgube kot Nemci, v vsej bitki sta namreč izgubila več nego 45.000 mož. Nemška fronta stoji v Champagni sedaj bolj trdo kot poprej, nepremagana, neomajana, — nov dokaz nemške hrabrosti in nenstrašenosti. Amerika proti Japonski. Milan, 8. marca. Listi poročajo iz New-Yorka: Združene države so izročile v Tokiu v petek napovedani ugovor proti omejitvi nedotakljivosti Kitajske in zahtevajo, naj jim uradno naznanijo, kaj da zahteva Japonska. Vojaške zadeve. Izdržavljenje črnovojnih zavezancev med vojnim časom. C. kr. ministerstvo za deželno brambo je z odlokom z dne 23. januarja 1915, Dep. XIV, St. 1344/1914, naznanilo, da je v vojnem stanju potem, ko se je sklicala črna vojska do časa, da se razpasti, potrebno za dosego tujega državljanstva posebno dovoljenje, ki se moro podeliti le po Najvišjem odobrenju in sicer radi posebnega obveznega razmerja, ki stopi na podlagi § 4 črnovojnega zakona v veljavo za ta čas pri onih črnovojnih zavezancih, ki svoje naborne dolžnosti še niso izpolnili in že torej spadajo pod določbo § 62 voj. zak. kakor tudi pri vseh drugih črnovojnih zavezancih. To dovoljenje je potrebno za vse črnovoj zavezance, katera zadene ta sklic črne voj brez razločka, ali so služili ali ne, ali so b že pritegnjeni k službovanju ali ne, in volja zlasti tndi v razmerju napram Ogrski. Vsi spisi torej, ki se nanašajo na izdržavljen črnovojnih zavezaucev, se morajo torej od sed naprej službenim potom predložiti c. kr. min sterstvu za deželno brambo. Vojaški dopusti (Urlaubsbewilligungen) radi spomladne setve. Dopnsti iz odde kov, ki stoje za fronto. — Odpoš ljatev delavskih oddelkov. Da bi zamogla spomladnja setev urno in popolnič op viti, je vojaška uprava oziraje se na veliko v nost tega vprašanja iz gospodarskega kakor tn vojaškega stališča ukrenila, da se smejo moštv ki pripada kmečkemu stana in stoji sedaj z~ za bojiščem, kakor so to nadomestni oddel okrevajoči in v drugih zavodih se nahajajoč dovoliti kratki dopusti, v kolikor to pripuščaj naprave za nadomestila armade na bojišča i vsakojaki drugi vojaški interesi. Dopusti se odmerijo tako, da se zamorej najnujnejša poljedelska opravila s pomočjo do-pustnikov izvršiti in da se bojo dopustniki kolikor mogoče premenjavali med časom setve. Najdaljši dopust se zamore dobiti za 14 doi. Prositi sme zanj pri svojem pristojnem poveljništvo UBtmtno tisti sam, ki ga želi doseči, ali njegovi svojci pri pristojni politični okrajni oblasti. Dopust se podeli od poveljnika dotičnega oddelka (Abteilungskommandant) V prvi vrsti se bode iziralo pri dovolitvi dopustov na samostojne kmetovalce in sicer po stopnji potreba, potem na sorodnike, ki so že preje domačim v kmetovalstva pomagali, in slednjič poljedelske delavce sploh. čas, za katerega se dopust dovoli, se ravna po času setve v dotičnem kraju in tudi še po drugih krajevnih razmerah. Dopnstnikom se izda dopusten list (Urlaubschein), na katerem je zapisano, da ima njegov lastnik pravico do proste vožnje po železnici (freie Fahrt) na dom in spet nazaj v svojo vojaško bivališče. Za čas dopusta stoje pod nadzorstvom občine in politične okrajne oblasti in morajo vsa potrebna poljedelska opravila vestno in redno izvrševati. Svojo navadno plačo dobivajo dopustniki tudi za čas dopusta, istotako tudi njih svojci odmerjene podpore. Posamezne občine kakor tudi posestniki poljskih zemljišč zamorejo dobiti v pomoč tudi cel oddelek 20 mož, ako se potom politične oblasti za nje prosi in je še dovolj sposobnega moštva na razpolago. Za stanovanje in prehranitev došlega moštva mora skrbeti dotična občina, oziroma posestnik, pri katerem delajo. V posebno ozira vrednih in utemeljenih slučajih podelili se bojo na prošnjo, ki se ima pri politični okrajni oblasti vložiti, časovno omejeni odpusti (zeitlich beschrankte Enthe-bnngen) za samostojne kmetovalce in posamezne poljedelske uradnike. Konečno se mora še pripomniti, da se na prošnje, vložene naravnost domobranskemu ministerstvu^ ne bode oziralo. Sklicanje 37 do 42 letnih črnovojnikov. P o- zivni razglas: Na postavi Najvišje zaukazanega sklica skupne c. kr. in kr. ogr. črne vojske, se pozovejo na črnovojno službovanje z orožjem: V letih 1873 do vštevši 1877 rojeni črno-vojni zavezanci, ki so bili na nabora ali na po-preskušnji spoznani za „nesposobne za orožje", ali bo bili do 31. dne julija 1914 1. po vnovičnem zdrazvstvenem pregledu odpuščeni iz skupne vojske, vojne mornarice, deželne hrambe ali orožništva, ter tisti, katerim ni bilo več treba priti na nabor zaradi časa, v kateren ao pridobili avstrijsko ali ogrske državljanstvo ali bosansko-hercegovinsko deželanstvo ; vsi ti, ako se sedaj pri naboru spoznajo, da so sposobni za črnovojno službo z orožjem. K naboru niso dolžni priti: a) Tisti, ki opravljajo že S9daj — tudi brez orožja — in sicer vsaj od 1. dne februarja 1915 — 5 1., pri črni vojski zavezanih korporacijah pa od 26. oktobra 1914 1., črnovojno slnžbo, ali sicer aktivno službo, dokler so v tem razmerja; b) zdravniki (doktorji medicine); c) vojaški gažisti v pokoja in v razmerja izven službe, potem vsi, ki so Blažili pri vojakih in uživajo državno preskrbo; d) tisti, ki so zaradi kake hibe, ki dela človeka za vsako slnžbo nesposobnega, sploh oproščeni čmovojne dolžnosti, ako imajo črno doslnžnico ali Črnovojno oprostilno izkaznico, oziroma so bili že svoječasno izbrisani v nabornem seznamku; e) tisti, ki so bili po vnovičnem zdravstvenem pregleda šele v času svoje črno vojne dolžnosti oznamenjeni za Bnesposobne za orožje"; f) osebe, ki nimajo ene noge ali ene roke, ki so gluhoneme, bedaste in sodno proglašene • za blazne, umobolne ali slaboumne, ako se ni itak že doslej izreklo, da so oproščene čmovojne službe, nadalje drugi bolniki na nmu in taki, ki imajo božjast, vsi ti, ako je na prebiranja predložen tozadeven dokaz. Nabor. Da se preskusi njihova sposobnost za črnovojno službo z orožjem, se poživljajo oznamenjeni čmovojni zavezanci, da pridojo pred naborno komisijo za prebiranje črne vojske. Te komisije bodo oradovale v časa od G. dne aprila do C dne maja 1915 1. Kiaj, dan in nra aradovanja se razglasi s posebno objavo. Kateri komisiji za prebiranje je odkazan posamezni čmovojni zavezanec, se ravna po njegovem bivališču ob času, ko se izda ta razglas. črnovojnim zavezancem se dovoljuje brezplačna vožnja po železnicah in parnikih v sto-jališ:e naborne komisije in nazaj. Kdor želi to ugodnost, mora v občini bivališča (pri občinskem uradu, magistratu) v časa do 20. dne marca 1915 1. prositi za izdajo čmovojne izkaznice Vai čmovojni zavezanci, ki bivajo v drugem političnem okraja, no v okraja svoje domovinske občine, ter morda v posebni objavi sicer oznamenjeni čmovojni zavezanci, se morajo na vsak način, in sicer v času do 20. dno marca 1915 1. zglasiii pri občinskem uradu (magistratu) občine svojega bivališča s svojimi listinami, n. pr. krstnim ali rojstnim listom, domovnico, delavsko ali poaelsko knjižico itd. in dobijo tam črnovojno izkaznico. črnovojno izkaznico je treba skrbno hraniti in jo prinesti k nabora seboj V tem razglasu oznamenjeni čmovojni zavezanci, ki so bili z nepremagljivimi ovirami zadržani, priti na prebiranje ob dneh, ki pridejo zanje v poštev, se morajo predstaviti komisiji v dodatno prebiranje (Nachstellung). Kdaj in kje bodo pcslo.'ale te poslednje komisije, se objavi Odhod v Blužbovanje. Tisti, ki so bili na prebiranju spoznani, da eo sposobni za službovanje, ee pozovejo za pozuejši čas. Kam morajo potem odriniti v službovanje tisti, ki so spoznani za sposobne, izvedo pri nabora. Tisti, ki so bili na dodatnem prebiranja spoznani za sposobne, morajo odriniti v službovanje v 48 u r a h p o t e m, ko so bili odbrani. Ugodnosti. Tisti čmovojni zavezanci, ki spadajo med osebe, imenovane v § 29 vojnega zakona (posvečeni duhovniki, nameščenci v dušnem pastirstvu ali v dnhovski učiteljski službi, kandidati duhovskega stana zakonito pri-poznanih cerkev in verskih družb), se De privzemajo na črnovojno službovanje z orožjem; priti morajo na prebiranje in prinesti seboj do-tične listine, ter dokazati to stojo lastnost. Črnovojnim zavezancem, ki so dokazali po vojnem zakonu za ugodnost enoletne prezentne službe določeno znanstveno nsposobljenost ali svoječasno na naborn, ali jo dokažejo sedaj pri naboru, se podeli dovoljenje, nositi znak enoletnih prostovoljcev v časa svojega čmovojnega službovanja.) V tem razglasu oznamenjeni čmovojni zavezanci morejo, ako so bili pri naboru spoznani za sposobne, prostovoljno vstopiti tudi v skupno vojsko, vojno mornarico, ali deželno brarabo, in sicer ali na triletni — prezentni službeni čas, ali pa na dobo vojne. Po prezentaciji pa je prostovoljni vstop v vseh teh primerih dopusten le pri tistem vo- jaškem krdela, kateremu je bil dotičnik pride-Ijen za črnovojnika v vojaško izučbo. Gospodarske stvari. Odvrnitev razkosanje zemljišč, ki se ga je bati vsled vojnih dogodkov. Kakor sledi iz v št. 49 Naredbenega lista c. kr. štajerskega namest-ništva v letu 1914 pod št. 304 pod zgorajšnjim naslovom objavljenega namestniškega odloka z dne 27. novembra 1914, št. 2/2835/1, se je že prebivalstvo svarilo pred prenaglimi prodajami zemljišč in se mn je pri tej priliki priporočalo, da se naj posvetuje z onimi mesti, ki bo poklicana varovati koristi kmetov. Kot tako mesto se je določilo deželno delavsko izkazovalno mesto v Gradcu, ki bode imelo v evidenci vse nameravane prodaje zemljišč pri posebni z njim združeni poizvedovalnici To poizvedovalno mesto ima naslov ,Po-izvedovalno mesto za kmečke prodaje posestev pri c. kr. n a -mestništvo v Gradcu" in se nahaja v poslopja stare univerze, 2. nadstropje. Torej je nujno potrebno, da se vsi oni, ki se čutijo prisiljeni svoj« posestvo prodati, predno storijo kak korak glede prodaje, obrnejo do imenovanega mesta in tamkaj prijavijo posestvo, da je na prodaj. Poizvedovalno mesto bo, kakor že zgoraj omenjeno, imelo v evidenci vsako priglašeno posestvo, ki je na prodaj, in si prizadevalo za isto poiskati kupca. D i so olajša delovanje poizvedovalnega mesta pri iskanju primernih kupcev, se priporoča, da se vsaki prijavi priložijo šo sledeči podatki glede posestva: 1. Prepis zemljiškopo8eatne pole, 2. zemljeknjižni izvleček, 3. visokost kupne cene in 4. eventuelno cenilna vrednost posestva. Občinskim predstojništvom se torej naroča, da pri poročila nameravane prodaje posestev, ki ga nalaga uvodoma omenjen odlok, izročijo tudi zgorajšoje podatke večkrat omenjenemu poizvedovalnemu . mestn, rjo katerega se tudi naj obrnejo vsi kupci, ki žalijo kupiti eno ali drugo posestvo, ki ga to poizvedovalno mesto v dnevnikih in Naredbenem listu izkaže na prodaj, da se jim dajo, natančnejša pojasnila. Vsa pojasnila se dajajo brezplačoo. Skrb za odgojevanje žrebet. Ker se za vojaške namene potrebuje veliko število kobil, bo imelo za posledico, da s? bo število v leto 1915 povrženih in odgojenih žrebet mo":no skrčilo. Ker se to ne bo zgodilo samo na Štajerskem, ampak tndi v vsej ostali Avstriji, na Ogr-tkem in v drugih se vojskujočih drŽavah, je jako malo upanja, da bi &e mogle v prihodnjih 3—4 letih preskrbeti vprežne živali iz drugih dežel. Nevarnost občutnega pomanjkanja vprežuih živali v prihodnjih letih bo povečana še s tem, da se bo porabilo mnogo več volov za klanje. To pomanjkanje vprežnih živali lahko močno ovira poljedeljstvo. Da se zaprečijo te posledice, je pozvati posestnike kobil, da spuščajo k žrebcem v spuš-čalni dobi 1915 vse kobile v starosti 4—12 let. Nadalje je poučiti posestnike kobil, da se morajo v leta 1915 spustiti k žrebcem tudi take kobile, ki so bile v normalnih časih zaradi eks-terijemih in dragih pogreškov izključene od plemenstva in da se morajo predobro rejene kobile pred začetkom spuščalne dobe slabo hraniti, da bo sigurnost vbrejenja večja. S kmetov prihajajo pritožbe, da določbe vladine naredbe glede dnevne množine moke, ki se sme vporabiti, premalo vpoštevajo kmečke razmere. V strogem smisln na in za oseba 240 g moke iz lastne zaloge. Naredba ne izključuje, da se sme poleg tega še kupovati potrebna množina kruha. Rodbine po mestih in trgih so torej precej na boljem, ker lahko porabijo odmerjeno množino moke (240 g) izključno za kuhinjske potrebe, krnh (na katerega pripade skromno računano dnevno ca 200 g meke za osebo) pa si prikupijo. Na deželi pa je povsem drugače. Tam se peče kruh doma. Potrebno moko vzame zlasti kmet iz lastne zaloge. Ako naj veljajo tudi za te slučaje predpisi naredbe, potem porabi kmet celo dovoljeno dnevno por-cijo moke samo za kruh — za kuho mu pa ničesar ne preostaja. Pri tem je treba pomisliti, da so žganci, štruklji, mečnik na kmetih glavne jedi in da se na kmetih ne je mesa, kakor v mestih ali trgih, za katerih prebivalstvo igra mesnata hrana veliko vlogo ter naravno zmanjšuje konzum moke. Naredba, ki predpisuje kon-zum moke je torej, v kolikor se nanaša ua kmečke razmere, nujno potrebna refurrao. Ne, godrnjajte temuč ubogajte 1 V 9. številki ^Štajerca" objavili smo v cddelku „Rtzno" cesarsko naredbo, s katero se ureja promet z žitom in zmljetimi proizvodi, kakor tudi razglas deželnega predsednika k oklicu, s katerim se na podlagi cesarske naredbe celokupne zaloge žita (pšenice, rži, ovsa, ječmena in koruze) ter mlevfkih izdelkov vseh vrst (moka, zdrob, ječmenček i. dr.) z današojim dnem do nadalj-nega uradno zapečatijo Svrha te cesaiske naredbe je ta, da se zagotovi prebivalstva v državnem zbora zastopanih kraljevia in dežel pokritje in potrebščine krn-šuih sadežev in rroke do prihodnjega pridelka kljub različnim oviram, ki so jih povzročili vojni dogodki. Ta namen se more ob vladajočih razmerah doseči le s splošno ureditvijo porabe na ta način, da se narnes'.o svobodnega prometa z navedenemi neobhodnimi potrebščinami izvede organizacija, ki omogoči, da se posameznika da na razjolago le tista množina, ki na podlagi razmerja med razpoložljivimi zalogami in skalnim številom prebivalstva odpade na vsakega posameznika, ki ga treba preskrbeti. Iz te temeljne misli cesarske naredbe izhaja potreba, da ee predvsem ukrensta dve pripravljalni odredbi. To. sta: na eni strani zaplemba vseh žitnih in močnih zalog, ki se izvede z dnem razglasitve cesarske naredbe in na dragi strani natančen popis teh zalog v čim večjem obsega. Kakor že omenjeno je zaplemba z 24. februarjem postala pravomočna. Neobhodno potrebno je, da se celokupno prebivalstvo najua-tančneje pokori zaplembenun predpisom; vsi prestopki to podvrženi ostri kazni Naši očetje, naši soprogi, naši sinovi, naši bratje se nahajajo že mesece v boju z našimi sovražniki in z občudovanja vrednim pogumom žrtvujejo za domovino svoje življenje in svoje zdravje. M>, ki smo v varnem ozadju, imamo sveto dolžnost, da z natančnim izpolnjevanjem odredb, ki jih je ukrenila vlada v interesa sploŠncsti, našim hrabrim bojevn kom omogočimo, da pribore končno zmago. Spričn tega vzvišenega smotra moramo brez godrnjanja sprejeti majhne težave in motenja v n;<ših življenskih navadah. Vsled zaplembe utrpe posestniki v svoji pravici svobodnega razpolaganja precejšno omejitev. Posestniki zalog smejo za prehrauitev svojega gospodarstva, vključivši posle, od svojih lastnih zalog porabiti le ono množino, ki za glavo in dan ne presega 240 gramov moke oziroma zmljetih izdelkov ali 300 gramov zrnja (na mesec 7 2 kg zmljetih izdelkov ali 9 kg zrnja). V gospodarstvu ali v gospodinjstvu se sme dnevno uporabiti le 1 kg 200 gramov moke. Peki in slaščičarji smejo v svojih obratih porabiti za peko le toliko moke, kolikor je po-potrebno za pokritje neposredne porabe njihovih odjemalcev v območju njihovega političnega okraja njihovega bivališča. Oni, ki moko in druge zmljete izdelke obrtoma proti odškodnini oddajejo tretjim o-sebam, kakor n. pr. mlinarjem, trgovcem z moko, konzumnim društvom, špecerijskim trgovcem in enakim, smejo islotako moko oziroma zmljete izdelke dobavljati le v toliki meri, kolikor je potrebno za pokritje neposredne porabe njihovih odjemalcev v območju političnega okraja njihovega bivališča. Posestniki konj smejo od zalog ovsa, ki sa nahaja v njihovi posesti, pokrmiti na dan povprečno 3 kg za vsakega konja. Samo ob sebi se razame, da smejo mlinar-ska podjetja zrnje zmleti; ravno tako se smejo dovršiti že začeti transporti v notranjosti države. Veled teh določb, ki bo v razglasu o zaplembi izrecno navedene, je v zadostni meči zagotovljena preskrbitev prebivalstva s kruhom in drngimi jedrni, ki se narejajo iz moke. Zato je tem strcžje zahtevati, da konzum absolutno ne piekorači določen h množin. Vsaka, poraba, ki gr6 nad navedene določbe je brez posebnega dovoljenja politične okrajne oblasti oziroma mestuega mngiatrata nedovoljena ; zato se zaplenjene zaloga zroja iu moke ali drugih zmljetih izdelkov brez posebnega dovoljenja politične okrajne oblasti ne smejo predelati, porabiti pokrmiti, prosto/oljno ali prisilno razpečati. Samo ob sebi je razumno, da politična oblast tega dovoljenja tam ne bo odrekla, kjer res ubstaja potreba za to; vendar Be mora prebivalstvo v og!b težkih kazenskih posledic izrecno svariti, da bi prošnjo za tako dovoljenje opustilo ali se mu izognilo. Koncčuo bodi iz vsebine cesarske naredbe naglašsno Se to, da morajo biti pošiijatve zrnja in moke oziroma drugih zmljetih izdelkov, ki se naj piepeljajo po železnici, previdene s posebnim prepoznim potrdilom, ki ga izda politična okrajna oblast. Zadržnim ali zaplembnim odredbam bo neposredno sledil popis vseh zalog; priobčili boderno kratki, splošno razumljivo pojasnilo o načinu, po katerem se bo v deželi izvršil popis Bolni napljnčih * Sanafonj Razne reči. Občinski svet in mestni šolski svet ptujski eta darovala vsak pcsebič 50 kroa .Rdečemu križu0 namesto venca za umrlega prosta J. Fleck a. Nova zima nastala je v naših krajih. 0 1 pondeJjka sem brije snežena burja kakor bi bilo v začetku ali sredi zime. Iz Koroškega ae poroča o mnogih plazovih ki so učinili v hribih že mnogo škode in uničili že tudi nekaj člo-vešk h življenj. V eni sami koči je bilo ednajst oseb zasutih in le malo jih so smrti oteli. Prodaja zrnja in moke v mestu in okraju Ptuj je glasom naznanila ptnjskega mestnega ffiigistrata z dne 9. marca 1915, štev. 1/1433, BpOiazomno 8 tozadevnimi dovolili ces. kr. okr. glavarstva in ces. kr. namestništva v Gradcu spet prosto dana, to se pravi: Vsakdo si zamere zanaprej brez omejitve kupiti toliko moke ali zrnja, kolikor ga za svoje potrebščine potrebuje. Namesto venca za rajn. mil. g. prosta Jožefa Fleck je podarilo uradništvo ces. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju v korist fonda za pri-skrbitev umetnih telesnih udov za vojaške osebe predseduištvu ces. kr. namestništva v Gradca znesek 50 kron. 0 ptujskih ces. kr. prostovoljnih strelcih. Streljanje na tarčo, ki se je vršilo v nedeljo 7. t. m. na c- 47 0 Z novimi kakor tudi s dostavnimi vlogami zamore lastnik vložne knjižice vselej in v vsaki višini vloge prostovoljno razpolagati. Knjižice isstnih hranilnih vlog kakor tudi vojnega posojila se sprejemajo v brezlačno shranitev. Zunanjim vložiteljem nudijo se brezplačno na razpolago poštni-položni listi. V spomin 50-letnega obstanka te hranilnice izdajale se bodo v tekočem leta posebno lepo opremljene vložne knjižice, ki imajo izvanredno sposobljenost za darila. 125 (^•■iMTnjr 67 Vojna ura 19x4. Z dvojnim reliefom: Njeg, Vrl. cesar Franc Jož?f I, in Viljem H. Z združenimi močmi ali p* Viribu* unitis 1H4 z železnim ali pa xofiijelnim zveznim križcem c. k. vojnega minisierstva: jeklo ali niktf 6 K, z u&njatm napettnikom K 6—, j>os* bno ploSnata K 8'—, 2 radium-pripravo K 10*—, s Žepno budilnico K 15'—, cena nifelasta ura K H*—. Vojna verižica K i*—, vojna budilnica „bobnarH, ki bobna gen'ralmarS K 6 —. Vojna budilnica „Tromm-Ieru K 6 —. 3 leta garancijo. — PoMje po povz« tju prva zaloga vojnih ui J Max Bohnel. Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/51. Originalni fabrični cenik z#is!onj. 65 Novost I Srebrna zajestna uza z d vojn a ti m krovom K 50*—. Ni zamenjati s podobnimi ponudbami I Namesto K 12*— samo K 6'- 15.000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, žcbianira podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati hi prodam »sled. tega Sar pod proizvajalno ceno za samo K 6*—. — e dobijo za gospode in damein v vsaki velikosti. PoMJe po povzetja majer 50% cenejša Ainerikan&ka štedilna kava, velearcmatična. izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10'— franko jo povzetja. V« kl?r. veieprima najfinejši Čaj K 2'— oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galants. ;s6 5 vinarjev slane dopisnica, ■ katero zamorete zahtevati moj glavni cenik z 4000 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih ra bnih m darilnih predmetov ter se pošilja vsakomur zystonj in franko. •'$ e. in kr. uTOrni l.ferant, BRCx St. 780 (Ccsko). Ptf* Pra\e nikel-žepne-ure K 4**0, 5*—. V srebru K SV; 9 60, niklasta budilnica K 2 SO, urakuka vica K 7-85, ura na pindelj K 9 - . Razpošiljatev po pevzetju izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Viniear se išče, ki ima ntjmaoje 3 delavske moči in labtno živino. Schanerjeva viničarija v Gorci. Vpraša se naj pri: l,B F. Schmidt, Allerheiligeng. št. 10, Ptuj. Neprijetne lasi v obrazu, na lakti in rokah odpravi tekom 5 minut gar. neškodljiv, zanesljiv uspeli, ena doza za K 4.— zadostuje. Pošlje se strogo diskretno. Ros. dr. A. Rit laborat. DUNAJ, IX., Serggasse 17.! Zaloge v Mariboru: lekarna pri »angelju varuhu," lekarna »Marija pomagaj" in parlumerija Wolfram ; v Ljubljani lekarnar: pri „z!atem jelenu", v droZerijah A. Kauč in „Adrija". 126 v vseh trgovinah in trafikah („Štajerc"-Schweden.) i Dvovprežen voz (kočija), polukrit, rumeno lakiran, z usnjatimi polštri in streho iz govejskega osoja, s nanjatim kočijskim zastorom (Soritzleder), tekoč na zajsmčenih oljnatih oseh (Patentolachsen) in z dvema svetilkama se proda za polovično naknpno ceroi Voz j« na ogled pri: F. C. Schwab V Ptuju. 131 3 do 4 delavskimi močmi se takoj sprejme. Kje? pove npravništvo „Štajerca." 112 1'riporoeijiva domača sredstva. ... Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabcsii in bledičnosti (BJeichsucht) itd.; steklenica 2 K, — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1 20 K ptoti kašlju. težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gifctu a 80 vin. — Bilz.-m za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti oddajanju krvi v živalski vodi a K 160— Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1'—. Razpošiljatev L. Herbst, apottka Bleibuig na Kortškem. 49 Zlata verižica na obrokB! CO gramov težka K 140— Baiws'c K 4— vorazredna srebrna nra, 3 srebrni pokrovi K U Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni nro in ' žico kupili, naj piše takoj 11 (Bautischler) se sprejmejo. Kje, po^e uprava tega lista.] priden in izarjen se takoj sprejme pr Josef Moriggl, kolarski mojster Lana b. Meran, Tirol. , Poljsko orodje, sejalniki (Saemaschinen). plugi, valjarji, brane, kultivatorji, stroji za žetev, stroji za žetev žila, za košnjo trave, za vezanje snopja, za grabljenje in obračanje sena, ni stroji z uvajala !■ drojaatim čistiiom, bencin - motorji, bencin - lokomobili se izdelujejo in pošiljajo v najboljši izvršitvi od tvrdke: MAYPIHETH & Co. DUNAJ IS., Taborstrasse štev. 71. Tovarna poljedelskih in obrtnijskih strojev. P^" Katalog štev. 538 se dopošlje zastonj in poštnine prosto. ""^SSj 184 uBD3r D3Z3J. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, hitri »igurui uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3"—, vel. doza, zadostuje za uspel', K 8-—. Rosins Dr. II. lix LaHaforiii Donaj II flerggasss 171. dobite pri rabi 127 Razpošiljatev strogo diskretna. IAm K Diw Ir tin mri nn mttnn Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marija lir A n!A KI Kllln Zrt flFSfl pomagaj" in parlumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri -zlatem . Ui. n. xua ni W1UUU UV. J/l UU. jelenu«, T drolcriji A Kauč| m ^Adria-Drogerie.« spreiema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. Ixtajatelj: Tiskovno društvo »Štajerca". Odgovorni urednik: Anton Peitler. Tisk: W. Blanke v Ptuju, 28 002975