Poštnina plačana v gotovini r' nn 1* Abb. postale I gruppo "U llT Leto XXDC. Št. 247 (8649) TRST, nedelja, 21. oktobra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NEPRIČAKOVANO POTOVANJE AMERIŠKEGA ZUNANJEM MINISTRA V SOVJETSKO ZVEZO Kissinger in Brežnjev pripravljata dokončno rešitev dolgoletne krize na Bližnjem vzhodu? Državni tajnik ZDA je že imel prve pogovore z generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom - Sirsko letalstvo bombardiralo čistilnico nafte pri Haifi MOSKVA, 20. — Ameriški zunanji tajnik je prispel v sovjetsko glavno mesto na vabilo sovjetske vlade, po vsej verjetnosti, da bi razpravljal z moskovskimi voditelji o rešitvi krize na Bližnjem vzhodu. Vest o Kissingerjevem potovanju je prišla povsem nepričakovano v teku noči med petkom in soboto. Kot poročajo zahodne tiskovne agencije je bil Kissinger na sprejemu kitajskega odpravnika poslov v ZDA pred svojim odhodom na obisk v Japonsko. Po pričevanju senatorja Mika Mansfielda naj bi predsednik Nixon prejel iz Moskve zahtevo, naj Kissinger takoj odpotuje v Sovjetsko zvezo. Bilo je okrog polnoči, ko so obvestili zunanjega ministra ta pa je nepolni dve uri zatem že odpotoval z Nixonovim predsedniškim letalom. Med poletom sta Nixon in Kissinger izdelala stališča ZDA. S tem v zvezi je glasnik Bele hiše Warren dejal, da je namen sedanjih stikov čimprej narediti konec izraelsko - arabski vojni ter ustvariti pogoje za trajen mir na Bližnjem vzhodu. Skupno s Kissingerjem so odpotovali v Moskvo sovjetski veleposlanik v Washingtonu Dobri-nin, pomočnik zunanjega tajnika in izvedenec za bližnjevzhodna vprašanja Sisco ter skupina funkcionarjev ameriškega zunanjega ministrstva. Na letališču je Kissingerja, ki je prispel okrog 17.20 po italijanskem času, dočakal sovjetski zunanji minister Gromiko. Srečanje med obema je bilo zelo prisrčno, ameriški državni tajnik pa ni hotel dati nobene izjave o namenu svoje misije v Sovjetski zvezi. V prvih večernih urah se je Kissinger srečal z generalnim tajnikom KP SZ Leonidom Brežnjevom. Pogovoru med obema je prisostvoval tudi sovjetski zunanji minister Gromiko. Kaže, da je ministrski predsednik Kosigin, ki je pred kratkim dopotoval iz Egipta, bil odsoten. Sestava ameriške delegacije naj bi pričala o dejstvu, da bo v Moskvi na dnevnem redu ne samo trenutna ustavitev ognja, temveč da bodo Sovjeti in Američani skušali najti trajno rešitev za dolgoletno krizo na Bližnjem vzhodu. Ker ni konkretnih vesti iz Moskve o zadnjih sovjetsko - ameriških pogovorih o Bližnjem vzhodu, lahko samo navedemo nekaj domnev o vsebini. Očitno je, da si obe velesili, kljub aktivni pomoči Izraelu oz. arabskim državam, prizadevata za nadaljevanje •iMiiiniimnuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuHHiiiiiHiiiHiuniimimiiiiiiiimmHumiiiiiiiiiimiimummunmH» HUDO NASILJE ZOPER ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA Čilske vladne oblasti aretirale dopisnika rilnità in njegovo ženo Posredovanje vlade ■ Časnikarjeva žena na svobodi RIM, 20. — «l’Unità» bo objavila jutri članek, v katerem sporoča, da so čilski generali preteklo noč aretirali njenega stalnega dopisnika v Santiagu Guida Vicaria in njegovo ženo. Kot se je zvedelo so dopisnika l’Unità najprej odpeljali v znamenito vojaško šolo, kjer so od vsega začetka zaprli in mučili najvidnejše aretirane osebnosti levičarskih strank po umoru Allende-ja. Dopisnika l’Unità so nato pripeljali v neko mestno policijsko postajo, kjer običajno zaslišujejo aretirance. Ravnateljstvo lista TUnità je dopisniku Vicariu v Čilu takoj ob državnem udaru generalov naročilo. naj zasleduje razvijajoče se dogodke, da pa naj ne pošilja dopisov zaradi težav in ovir pri običajnem časnikarskem delu, zlasti še za komunističnega časnikarja, čilski generali so torej tokrat izbrali za žrtev italijanskega časnikarja morda /ato. da bi dobili izgovor, da ga izženejo iz dežele. Ta nasilni dogodek zadobiva Se večji nečloveški značaj, ker bi morale danes časnikarjeva žena in obe hčerki, k letna Sara in Valentina, ki imaj komaj nekaj mesecev, odpotovati v Italijo z italijansko ladjo «Rossini», ki je zasidrana v Val-paraisu. Otroka sta torej ostala brez staršev in za njiju skrbijo sedaj nekateri znanci staršev. Ravnateljstvo Lista l’Umtà je takoj obvestilo italijansko vlado, časnikarsko zvezo, pristojne organizacije združenih narodov in raane religiozne in humanitarne organizacije, ki imajo zastopstva v Santiagu in jih zaprosilo, naj zahtevajo takojšnjo izpustitev Vicaria in njegove žene. Obenem pa je enotna sindikalna federacija italijanskih pomorskih delavcev, potem ko je zvedela za ta nasilni dogodek zoper komunističnega časnikarja, obvestila o stvari moštvo ladje «Rossini», ki je izrazilo svojo solidarnost s prizadeto družino s tem, da je sklenilo, da bo ladja odplula iz Valparaisa šele potem, ko bodo tamkajšnje vojaške oblasti izpustile Vicaria in njegovo ženo. Italijansko zunanje ministrstvo je danes nemudoma posredovalo v Santiagu in dalo svojemu predstavniku v Čilu navodila, naj odločno nastopi, da se čimprej razčisti ta resen primer. Pozneje so iz Santiaga sporočili, da so vojaške oblasti izpustile časnikarjevo ženo. Zvedelo se je tudi, da doslej vojaške oblasti še niso pojasnile, zakaj so pravzaprav aretirale Giuda Vicaria, Zdi pa se, vsaj tako je izjavil glasnik italijanskega veleposlaništva v Santiagu, da bodo italijanskega časnikarja baje osvobodili že danes ponoči. Glasnik veleposlaništva je dejal, da Vicario ni bil «aretiran», temveč samo «priprt». Iz istih virov se je zvedelo, da so Vicariova žena in deklici že odpotovale v Val-paraiso, kjer naj bi se vkrcale na ladjo «Rossini». politike popuščanja napetosti v mednarodni politiki. Vojna na Bližnjem vzhodu ogroža dobre odnose med ZDA in SZ in jo je treba zato čimprej zaključiti. Kis-singerjev obisk v SZ sovpada s Kosiginovim povratkom iz Egipta, o katerem za sedaj še ni uradnih sporočil in ki je zavito v popolno tajnost. Vse kaže, da je Kosigin zahteval od Sadata takojšnjo ustavitev sovražnosti, kar naj bi egiptovski predsednik zavrnil, prav tako kot so zavrnili Izraelci podobno zahtevo ki naj bi jo postavile ZDA. ZDA in SZ bi hotele torej čimprej zaključiti vojno, toda na katerih pozicijah? Kaže, da bi obe velesili, vsaj tako domnevajo opazovalci v sovjetskem glavnem mestu, pristale na ustavitev ognja na sedanjih pozicijah ali na pozicijah pred začetkom vojne. Po izjavah Golde Meirove, ki pa utegnejo biti le maksimali-stična zahteva, se bo Izrael boril, dokler ne bo ponovno osvojil pozicije, ki jih imel po šestdnevni vojni. Predsednik Sadat pa je v s’, o jem govoru dejal, da bo nadaljeval vojno do osvoboditve vsega arabskega o-zemlja, ki ga je Izrael zasedel. Po nekaterih vesteh pa naj bi bil pripravljen začeti pogajanja tudi v sedanjem položaju, ki dovoljuje Egiptu nadzorstvo nad Sueškim prekopom Kakorkoli že, iz sedanjih pogovorov med Kissingerjem in Brežnjevom bo zelo verjetno izšla rešitev, ki bo morala zadovoljiti tako Arabce kot Izraelce. Medtem ni prišlo na bojiščih do bistvenih sprememb. Poročila iz Egipta, Sirije in Izraela so si kot po navadi diametralno različna. Izraelci predvsem poudarjajo pomen operativne enote, ki deluje na egiptovskem ozemlju. Po vesteh iz krogov ameriškega o-brambnega ministrstva kaže, da je na zahodnem bregu Sueškega prekopa kakih 12 tisoč izraelskih vojakov in 300 tankov. Po zadnjih vesteh iz Tel Aviva naj bi te enote zasedle dve egiptovski letališči ter uničile vrsto protiletalskih raket, tako da imajo sedaj izraelska letala več možnosti za uspešne napade na e-giptovske pozicije. Iz Kaira pa poročajo, da so egiptovske sile popolnoma obko-)!V izraelsko enoto, ki se skuša izvleči iz pasti, kar pa ji za sedaj še ni uspelo. Poročajo tudi o srditih spopadih na Golanskem višavju, sirska letala pa so danes bombardirala čistilnico nafte prj Haifi. To vest so v Izraelu takoj demantirali. Izraelski hel.kopter, ki ga je nad svojim ozemljem sestrelila egiptovska protiletalska obramba BENEŠKA KULTURNA SREČANJA PRVO PREDAVANJE V ŠKRUTOVEM (Sv. Lenart) Predava! je univ. prof. Tine Logar, ki ga je predstavil prof. P. Petričii, predsednik «Nediže» - Kulturni dnevi naj bi v Beneški Sloveniji postali tradicija (Od naših dopisnikov) V petek je bilo v Škrutovem — v Sv. Lenartu — prvo predavanje letošnjih «Benečanskih kulturnih dnevov». «Kulturni dnevi», ki jih študijski center «Nediža» iz Špetra prvič prireja so letos v skladu z nameni centra posvečeni govoru, jeziku in besednemu ustvarjanju v Beneški Sloveniji. Namen organizatorjev je, da bi kulturni dnevi bili tudi naslednja leta in postali nekfka tradicija; zato so druge kulturne in zgodovinske teme prihranili za naslednje cikluse. Na petkovo otvoritveno predavanje so prireditelji povabili vrsto osebnosti iz javnega in kulturnega življenja. Poleg številnih domačinov so prišli tudi nekateri prijatelji iz Furlanije. Žal se pa vabilu niso odzvali izvoljeni predstavniki iz same Benečije. Šnet-ski župan ni prišel zaradi tega, ker je isti večer zasedal občinski svet, deželni svetovalec Romano Speccogna pa je bil iz družinskih razlogov zadržan in je noslal prirediteljem pozdravni dopis, v katerem želi benečanskim «Kulturnim dnevom» kar največ-ji uspeh. Pač pa so se predavanja udeležili predsednik SKGZ Boris Race, ravnatelj ZTT, pred- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii.rtriiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM V TREH POKRAJINAH OB VZNOŽJU SIERRE NEVADE Strahovita poplava v jugovzhodni Španiji: več kot sto mrtvih in stotine pogrešanih Neurje je prizadelo pokrajine Granada, Marcia in Almeria Več kot 300 litrov dežja na kv. meter - Tragedija v Rabiti MADRID, 20. — Silovito neurje je včeraj zjutraj hudo prizadelo tri španske pokrajine (Granada, Murcia in Almeria) ob podnožju, oziroma v bližini, gorovja Sierre Nevade. Koliko ljudi je izgubilo življenje in kakšna je materialna škoda, se še se ”e. Samo v mestu Puerto Lumbre-ras v pokrajini Murcia, so našli 62 trupel. Domnevajo, da bodo v prihodnjih urah izkopali iz blata verjetno še kakih 50 trupel. Pogrešajo namreč še več kot 60 ljudi. Skoraj vse žrtve neurja so našli v stanovanjskih hišah, ker se ljudem ni posrečil beg pred nenadnim vdorom velikih količin voda. Koliko je vseh mrtvih na veljav! dve leti, medtem pa mora posebna občinska komisija izdelati nov regulacijski načrt HiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiii padi tako na Sinajskem poloto- Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je nepričakovano dopotoval v Sovjetsko zvezo, kjer bo razpravljal o morebitni rešit' vi krize na Bližnjem vzhodu. O pazovalci menijo, da bosta sku šala Kissinger in Brežnjev najti trajno rešitev za dolgoletno bliž njevzhodno krizo, ki ogroža pro ces popuščanja napetosti v med narodni politiki. Domnevajo tudi da je potovanje ameriškega dr žavnega tajnika tesno povezano z obiskom sovjetskega ministr- II II DANES > skega predsednika Kosigina v E-giptu, kjer naj bi skušal prepričati Sadata in druge predstavnike arabskih držav o potrebi po takojšnji prekinitvi sovražnosti. Z bojišč ni vesti o bistvenih spremembah. Nadaljujejo se spo- na ku kot na Golanskem višavju. Kaže tudi, da še vedno deluje izraelska operativna enota na zahodnem bregu Sueškega prekopa. Hude poplave so prizadele nekatere španske pokrajine. Po še nepopolnih vesteh je bilo doslej ugotovljeno, da je izgubilo življenje več kot 100 oseb, na stotine pa jih pogrešajo. Na prizadetem področju je v enem dnevu padlo več kot 300 mm dežja na kvadratni meter. področju treh pokrajin, še ni zna, no. Poleg že omenjenih številk je treba upoštevati tudi tragedijo naselja Rabita (2000 prebivalcev) v granadski pokrajini. Tu je ogromna gmota zemlje in blata dobesedno pogoltnila naselje. Neka časopisna agencija je sporočila, da je v Rabiti izgubilo življenje vsaj 40 ljudi, 60 jih pogrešajo, kakih 20 pa je bilo ranjenih. Za približno oceno silovitosti neurja naj velja podatek, da je v nekem kraju padlo na vsak kvadratni meter površine več kot 300 litrov vode. Ogromna ko-lična vido, ki se je valila s Sierre Nevade, je zbrisala vse znake življenja na velikih površinah omenjenih treh pokrajin. Kot smo dejali, še ni mogoče navesti niti približnega števila žrtev. Oblasti menijo, da gre verjetno za več kot sto človeških žrtev ter še za stotine pogrešanih in ranjenih. Neurje je povzročilo prekinitev telefonskih, brzojavnih in prometnih zvez v prizadetih pokrajinah. Šele pozneje se je posrečilo vzpostaviti prometne zveze na nekaterih odsekih ko je nehalo deževati. Mnoge prizadete kraje oskrbujejo sedaj s helikopterji .oziroma po morju. Pripomniti je treba, da je neurje prizadelo kraje ob vzhodnih obronkih Sierre Nevade, ki že itak leži v bližini Sredozemskega morja. Od vseh krajev, ki so doživeli to tragedijo, je bilo morda najbolj prizadeto naselje Rabita, ki leži ob prvih obronkih Sierre Nevade. Prav tu je narasla reka naplavila stotine in stotine ton blata ter praktično zasula vas. Sedaj po naselju tavajo ljudje, ki iščejo pod gmoto blata in ruševinami svoje svojce. Včerajšnja tragedija v južnih španskih pokrajinah se lahko primerja samo z veliko povodnijo, ki je pred 11 leti prizadela Barcelono, oziroma njeno okolico. Tedaj je izgubilo življenje več kot 100 ljudi. O tujih državljanih, ki jih je neurje zajelo na letoviščih, še niso znani izčrpni podatki. Ve se le, da se je neki norveški zakonski par rešil iz morja blata pri Rabiti. Zakonca sta izgubila vse imetje in tudi potne liste. Njun avto je zalila blatna gmota. plina. Po dogovoru bo Alžirija dobavila Italiji 11 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina letno. Dogovorili so se tudi, da bodo zgradib 2.500 km dolg plinovod iz Sahare v La Spezio. Plinovod bo šel iz Alžirije skozi Tunizijo, od tam pod morjem na Sicilijo, s Sicilije v Kalabrijo in naprej do La Spezie. Ustanova ENI predvideva, da bo z gradnjo tega velikega plinovoda porabila 692 milijard lir. Plinovod bo začel polno obratovati leta 1978. Načrte in predračune za gradnjo plinovoda iz Alžirije v Italijo je predsednik ENI Girotti poslal v vednost ministrom Giolittiju, La Malfi, De Miti, Gul-lottiju in guvernerju Banca d’Italia» Carliju. Saudova Arabija ukinila izvoz nafte v ZDA RIAD, 20, — Kot so to storile tudi nekatere druge arabske države, je Saudova Arabija danes sporočila, da bo ukinila izvoz svojega surovega petroleja v ZDA, zaradi o-gromne pomoči, ki ga nudijo Izraelu v borbi proti arabskim državam. Saudova Arabija je do sedaj izvažala kakih 800 do 900 tisoč sodov surove nafte dnevno v ZDA, kar predstavlja 10 odst. njene dnevne proizvodnje. PO OBISKU V ARGENTINI IN MEHIKI Ribičič se je vrnil iz Latinske Amerike Ugodni pogoji za razvoj odnosov z obiskanima državama Alžirski plin za Italijo RIM, 20. — Kot je bito sporočeno je državna ustanova ENI sklenila z alž rsk vlado dogovor i za 25-letno dobavo zemeljskega (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Podpredsednik SFRJ Mitja Ribičič se je danes popoldne vrnil z letalom v Beograd z obiska v Argentini, kjer se je udeležil slovesne umestitve novega predsednika Perona. Ribičič je obiskal tudi Mehiko. Ribičič je ocenil obiska kot zelo pomembna in koristna. Jugoslovanska delegacija se je, po izjavi Ribičiča, med obiskom seznanila z razmerami v Latinski Ameriki po vojaškem prevratu v Čilu. Na tej celini, je dodal Ribičič, se čuti zaskrbljenost ne to zaradi tega dogodka, temveč za-radi sedanjega položaja na svetu sploh. Po besedah podpredsednika SFRJ, mnoge države Latinske Amerike vidijo v dokumentih pete konference neuvrščenih na vrhu smernice pozitivnega razvoja mednarodnih odnosov. Razgovor s predsednikom Argentine Peronom, je dejal Ribičič, je bil zelo zanimiv in pomemben. Argentina se žeU razvijati v novih smereh in njeni pogledi na mnoga mednarodna vprašanja so podobni pogledom Jugoslavije. Ribičič je pripomnil, da se Peron zavzema za uveljavitev neuvrščenih držav in držav v razvoju 7. obiskom ju gosiovanske delegacije v Argenti ni je poudaril Ribičič, je bil zadan udarec reakcionarnim silam, ki so želele preprečiti razvoj pri jateljskih odnosov med Jugoslavi jo in Argentino. Podpredsednik SFRJ je obvestil novinarje, da se je med obiskom v Argentini razgovarjal z zastopniki mnogih držav, ki so se udeležili umestitve Perona, med drugim z zastopniki Italije, Romunije, mnogih a-rabskih držav, Peruja in Kolumbije. Glede obiska v Mehiki je Ribičič posebno poudaril pomen raz govora s predsednikom Echeverio in z drugimi osebnostmi, s ka terimi se je razgovarjal o kon kretnih pobudah za razširitev g» spodarskega in drugega sodelovanja med Jugoslavijo in Mehiko. Na koncu je Ribičič dejal, da sta voditelja Argentine in Mehi ke z odobravanjem sprejela spo ročilo predsednika Tita in vabilo, da obiščeta Jugoslavijo. B. BOŽIČ PRAGA, 20. — Prvi tajnik bol garske komunistične partije in predsednik bolgarskega državnega sveta Todor Živkov je opravil enodnevni obisk v Pragi. Tu je imet pogovore s Husakom in nekaterimi drugi mi češkoslovaškimi državniki. stavniki Goriškega muzeja iz Nove Gorice ter seveda predstavniki vseh slovenskih beneških organizacij. Predavatelja dr. Tineta Logarja in vse prisotne je pozdravil predstavnik študijskega centra «Nediža» prof. Pavel Petričič. Najprej je prisotnim predstavil predavatelja, ki so ga sicer mnogi že poznali s poletnih seminarjev slovenskega jezika, literature in kulture na univerzi v Ljubljani Poudaril je, da bodo letošnji be-nečanski Kulturni dnevi prikazali najzanimivejši aspekt življenja v Benečiji, namreč jezik in izražanje. Ciklus se deli nekako v dva dela: prva štiri predavanja so bolj jezikovna, naslednja tri pa bodo prikazala izrazne možnosti beneškega narečja in vpliv slovenskega knjižnega jezika. Vsa predavan''1 bodo na univerzitetni ravni, njih namen pa je nuditi določene informacije v kulturnem gradivu, ki ga Beneška Slovenija premore, sestaviti nekak inventar kulturnih dobrin predvsem pa vzpodbuditi diskusijo o teh problemih, d:skusijo, v kateri naj bi sodelovali teko posamezniki kot skupine, ki v Beneški Sloveniji delujejo. Prav zaradi tega je pomembno, da se srečanja odvijajo v sami Benečiji, čeprav bi mogoče v Čedadu alj Vidmu imela lahko večji uspeh. Prof. Petrčič je še izrazih zahtevo, da bd moral kulturne in jezikovne posebnosti te zemlje upoštevati tudi statut gorske skupnosti. Po Petričičevih uvodnih besedah je dr. Tine Logar začel s predavanjem (govoril je v ita lijanščini), v katerem je prikazal razvoj slovenskega jezika ter nastanek dialektov, ki so na Slovenskem tako številni in različni med seboj, da je brez poznavanja knjižnega iez'ka večkrat razumevanje otežkočeno. Predavanje so pooestrili posnetki nekaterih značilnejših dialektov. V d;skusiji, ki ie sledila, je nrof. Pavle Merku iz Trsta, ki bo v Škrutovem predaval prihodnji mesec, postavil trditev, da so posebnosti beneških naselil, ki so jih včasih pripisovali vnlivu hrvaščine, dejansko le arhaizmi, ki so se ohramTj zaradi bližine ladinskih govorov, ki imajo podobne značilnosti. S tem se je ponolnoma strinjal tudi predavatelj, ki je dejal, da ni v vseh teh narečjih niti enega pojava, ki bi ga morali razlagati z vplivom hrvaščine. Zanimiv je bil tudi poseg dr. PiPionija iz Čedada, ki se je zanimal za odnos, ki ga ima slovenski knjižni jezik z narečji kot nosilci pristne žive ljudske kulture. Številno občinstvo, ki je povsem napolnilo ne prav majhno dvorano, se je ob posnetkih in diskusiji razživelo. Marsikdo je tudi po uradnem koncu diskusije še ostal v gornjih prostorih gostilne, kjer se je nadaljeval pogovor o problemih, Id mogoče niso bili v najtesnejši zvezi s predavanjem, a niso bili zaradi tega nič manj važni. ŽIVA GRUDEN Drugi del predavanja prof. T. Logarja v hotelu «Central» so bili direktni in naravni magnetofonski posnetki. Tako smo poslušali govorico Kranjske, Notranjske, Primorske, Prekmurske, štajerske. Koroške, doline Rezije in Nadiže. Predavanje je bilo jasno vsem prisotnim, da naše nadiško narečje ni nič drugega kot eno izmed tolikih slovenskih narečij. Predavatelj je ugotovil ob zadovoljstvu večine prisotnih, da je naše narečje, čeprav arhaično, ker ni imelo razvoja zaradi pomanjkanja šole, eno izmed najlepših in da je od naše govorice najkrajša in najlažja pot do slovenskega knjižnega jezika. Predavatelj je izrazil občudovanje da smo v tolikih stoletjih ohranili iz roda v rod brez šol našo slovensko govorico. Nekdo med prisotnimi je nato — ironično — podčrtal dejstvo, da smo ohranili naš jezik prav zaradi pomanjkanja šole. Na predavanju je bilo prisotnih približno sto ljudi in kot povedano v začetku so to bili večinoma intelektualci. Center za politične in socialne študije «Nediža» ima v programu še druga zanimiva predavanja. Upamo in pričakujemo, da bodo tudi ta predavanja tako kvalitetno in polnoštevilno obiskovana kakor je bilo prvo. KARLIČ FRANKO TRŽAŠKI DNEVNIK V OKVIRU NAČRTA ZA SPROSTITEV PROMETA Nova hitra prometna žila od Nabrežja proti Opčinam S tem ukrepom bo občinska uprava izvedla 90 odstotkov preureditve prometa v mestnem središču V sredo bodo stopili v veljavo novi prometni ukrepi v mestnem središču. Občinska uprava bo tako dopolnila dosedanji del načrta za sprostitev prometa in opravila 90 odstotkov preureditve. Novi ukrep predvideva še eno enosmerno cesto, ki se bo pričela v Ul. Mercato vecchio in bo potekala po Ul. dell’Orologio, Ul. Teatro Romano, Largo Riborgo, Ul. S. Spiridione, Ul. F. Filzi in Ul. Martiri della Liber'.'' predstavljala bo hitro prometno žilo za vse tiste, ki bodo iz novega pristanišča in Elizejskih poljan namenjeni proti Opčinam. V zvezi s to spremembo bodo prepovedali parkiranje vozil po Ul. Filzi in Ul. S. Spiridione, medtem ko bo parkiranje dovoljeno v UL Teatro Romano. Istočasno bo stopila v veljavo sprememba v smeri Ul. Rittmeyer, ki bo odslej prevozna od Ul. Udine do Ul. Ghega. Ta ukrep ni nobena novost, saj bo nova smernica zamenjala dosedanjo po Ul. 30. oktobra, kjer bo zadnji del v bližini Oberdankovega trga zaprt za promet. Le v Ul. Martiri della Libertà bodo morali vozniki zelo paziti, kajti openski tramvaj bo še vedno vozil po sedanji progi tudi v smeri proti mestu in seveda delno oviral promet. To pa ni zadnji ukrep, ki ga bo sprejela občinska uprava. V kratkem bodo uvedli enosmerno vožnjo še na odseku Ul. Rossetti in v Ul. Vergerio, novo prometno ureditev na območju Trga Garibaldi, spremembe na Foru Ulpianu in končno, kot zadnji ukrep, enosmerno vožnjo po Korzu Cavour in Nabrežju. O parkirnih prostorih je občinski odbornik za urbanistiko De Luca na včerajšnjem srečanju s časnikarji poudaril, da občinska uprava misli nanje. Tako bodo del prostora na Nabrežju namenili turistom. Uprava ima namen urediti še tri parkirne prostore: v silosu na Trgu Libertà, na Foru Ulpianu in na območju bivše tovarne motorjev pri Sv. Andreju. Sicer pa se stanje parkirnih prostorov v zadnjem času ni bistveno poslabšalo, saj se je marsikdo začel posluževati avtobusov za prevoz v službo in domov, obenem pa je prepoved parkiranja na nekaterih ulicah od polnoči do 9. ure preprečila lastnikom trgovin in uradnikom, da so parkirali svoje vozilo v mestnem središču in vsako uro obrnili svoj kartonček za enourno parkiranje. Končno nas je odbornik De Luca naprosil za pojasnilo, ki ga občinska uprava dolguje meščanom. Širijo se namreč govorice, da je občinska uprava najela japonske strokovnjake za pripravo načrta za preureditev prometa. To ne drži, kajti japonski strokovnjaki so imeli v Trstu drugačne naloge in jih ni najela tržaška občina, vse načrte za preureditev prometa pa je pripravil inštitut SOMEA, občinski tehniki pa so jih nato izpopolnili. SEJA ODBORA SINDIKATA SLOV. ŠOLE V sredo, 24. t.m. bo ob 17. uri odborova seja. Vabimo na sejo vse odbornike glavnega in ostalih odborov, ker je zadnja seja pred občnim zborom. Na dnevnem redu bo: občni TAJNIŠTVO ferentov, blagajnika ter nadzornega odbora in razsodišča, razprava in sprejem poročil, razrešnica odboru, volitve novega odbora, predlogi in razno. Priporočamo točnost in številno u-deležbo. ODBOR Včeraj je priplula v tržaško pristanišče ladja «.Corriere dell'Est», na kateri je preteklo sredo izbruhnil silovit požar, ko je plula skozi Korintski prekop. Požar je izbruhnil v podpalubju in je kmalu zajel ter precej poškodoval del tovora. Ladja namreč prevaža bombaž, tkanine, ki so namenjene v Benetke ter štedilnike. Del poškodovanega tovora so včeraj v Trstu raztovorili. Vzroki požara, ki so ga sicer kmalu ukrotili, še niso znani. OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOV. ŠOLE Odbor sindikata slovenske šole v Trstu vabi člane na 19. redni občni zbor, ki bo v petek, 26. oktobra, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Dnevni red: otvoritev, volitve delovnega predsedstva, branje lanskega zapisnika, poročila: tajnika, re- ..nmummiHi.niimmiiiiiniiuiiimiiniiniiiilliiiiiiiillnuiiiimiiimilinliiiiuiuiuiiiiiluiiiHi VČCRAJ V MIUSKI LADJCDONia Brezhibna splavitev 6000-tonskega tankerja «Centuripe» je naročila palermska družba V miljskem obratu «Cantieri Al-o Adriatico» so včeraj dopoldne iplavili 6.000-tonsko petrolejsko lad-o «Centuripe», ki jo gradijo za pa-ermsko družbo «Sicula Trasporti Jli Minerali». Gre za 112 m dolio 16 60 m široko in 8,50 m visoko mòto, ki je srečno zdrsela v morje, takoj zatem pa so na istem sanišču postavili prvi del nove ladje ki je zaenkrat označena z in-iiistrijsko številko 205. Ladjo «Centuripe» bo poganjal motor z močjo 4.000 KM. ki ji bo omogočal plovbo s hitrostjo 15,3 vozla pri polni ob- ^ Sla vit vi so prisostvovali številni predstavniki poslovnega in javnega življenja, med temi deželni odbornik za industrijo in trgovino Stop-per, miljski župan Millo, podpredsednik deželnega sveta Pittom, jugoslovanski konzul v Trstu Kovačič, avstrijski generalni konzul Blechner, nekateri visoki funkcionarji tržaške trgovinske zbornice in druge osebnosti. Na slovesnosti sta spregovorila delegirani upravitelj družbe «Sicula Trasporti Oli Minerali» dr. An-dreanelli, ki se je zahvalil vodstvu in delavcem ladjedelnice za opravljeno delo in za «pogum, ki so ga pokazali tudi v težkih trenutkih nedavne preteklosti» (pri tem je mislil na težave, v katere je zašla ladjedelnica Felszegy pred dve ma letoma), nato pa je govornik naglasil nujnost, naj bi vlada vendarle sprejela večkrat obljubljene ukrepe za razvoj italijanskega pomorstva in ladjedelstva. Nato je spregovoril odbornik za industrijo Stopper, ki je med drugim dejal, da je ladjedelnica v novi sestavi zgradila večjo ribiško lad jo, štiri vlačilce in sedem manjših tankerjev ter popravila nekaj starih ladij. Z novimi naročili bo ladjedelnica zaposlena še dobro leto, njeno vodstvo pa se že pogaja za vrsto novih gradenj, ki utegnejo u-godno vplivati tako na obseg zaposlenosti v Miljah, kakor tudi za Požar na ladji uničil del tovora STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM ANTON PAVLOVIČ ČEHOV ČEŠNJEV VRT komedija v štirih dejanjih prevod Josip Vidmar kostumi Marija Kobi Jambrek scena Demetrij Cej režija Mile Korun Danes, 21. oktobra ob 16. ur (Red F — okoliški) • Vladni komisar, prefekt Di Lorenzo je včeraj vrnil obisk glavnemu državnemu pravdniku dr. Antoniu Pon- trelliju ter predsedniku civilnega in ....—... _ ... - -u kazenskega sodišča dr. Luigiju Gian- Mladi Borštani so nosili, kakor pišemo na 10. strani, krste nesrecnm nuzziju. Afričanov, ki so jih pokopali v vasi, kjer so pred tednom tragično umrli SPOROČILO SINDIKALNE FEDERACIJE Gledališča Razstave V četrtek deželna stavka uslužbencev avtobusnih podjetij Sprevod po tržaških ulicah m zborovanje na Trgu Goldoni delovanje številnih zunanjih tvrdk ki sodelujejo z dobavami razne o-preme. Stopper je v tej zvezi bme nil, da je danes» v «Cantieri Alto Adriatico» zaposlenih okrog 650 -ljudi. Odbornik je izrazil upanje, da bo v ladjedelnici lahko kmalu uresničen nov pomol za dograjevanje ladij, za katerega je «Sklad za Trst» svoj čas nakazal nekaj nad milijardo lir. Na koncu je Stopper izrazil željo, naj bi se spor na Srednjem vzhodu čim prej zaključil, da bi se poslovno življenje na Sredozemlju — pri katerem je Trst še posebej interesiran — lahko obnovilo in okrepilo. V četrtek, 25. trn. bo v Trstu velika deželna manifestacija uslužbencev avtobusnih podjetij iz Furlanije - Julijske krajine. Uslužbenci se bodo zbrali ob 10. uri v Ul. Flavio Gioia ob glavni železniški postaji in bodo v sprevodu krenili po ulicah mestnega središča do Trga Goldoni, kjer bo zborovanje. Manifestacijo je napovedala sindikalna federacija, ki z njo namerava prisiliti oblasti, da čimprej poskrbijo za obnovitev delovne pogodbe. Poleg tega zelo važnega vprašanja zahtevajo uslužbenci avtobusnih podjetij publicizacijo javnih prevozov in preklic koncesij zasebnikom. ,V četrtek bo tudi 24rurna stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij, medtem ko bodo uslužbenci občinskih avtobusnih podjetij stavkali ■verjetno le nekaj -ur, vendar pa bodo o tem razpravljala sindikalna pokrajinska tajništva. • Deželni odbornik Mizzau se je v Rimu sestal z ministrom za kulturne dobrine Ripamontijem. Mizzau je ministru orisal delovanje deželnega središča za popis kulturnih spomenikov in naravnih dobrin v Furlaniji - Julijski krajini, ki ima svoj sedež v vili Manin v Passarianu (Codroipo). V tej zve- zi je odbornik opozoril ministra na nujnost, naj bi država po o-pravljenem popisu deželnih spomenikov zagotovila finančna sredstva, potrebna za njihovo redno vzdrževanje. Mizzau je v imenu predsednika Comellija uradno povabil ministra Ripamontija, naj bi si ogledal deželno središče v Passarianu. nolha, ki je prihajal z avtostopom iz Turčije. Do odkritja je prišlo na dokaj nenavaden način. Na omenjenem mejnem prehodu se je namreč ustavil dostavni avto iz Piacenze, v katerem se je peljala večja skupina av- Pri mladem Angležu odkrili 15 g hašiša Na mejnem prehodu pri Ferneti- Filmska priredba opere v Nemškem inštitutu Jutri ob 20.30 bo v veliki dvorani v Ul. Coroneo, 15 peti večer letošnje sezone operne glasbe, ki jo prireja Nemški kulturni inštitut v sodelovanju s tržaškim Združenjem prijateljev operne glasbe. Na sporedu bo filmska predstava opere «Car in mizar» Alberta Lort-zinga v izvedbi Opere iz Hamburga, ki jo vodi Charles Mackerras. Komična opera «Car in mizar» je eno najboljših Mackerrasovih del, tako po izvirnosti glasbene zasnove, kot po scenskih situacijah. Med številnimi pevci, ki nastopajo v operi, naj omenimo Raymonda Wo-lanskega, Petra Haageja, Hansa Sotina, Lucijo Popp, Helberta Filet-herja, Noel Mangia, Horsta Wil-helmà in Uršulo Boese. Za vse člane Inštituta ter prijatelje operne glasbe bo vstop prost. Izleti pri sebi 15 gramov hašiša. —^ ... ...» ___ ^ ^ J *•»<-> ilnt-tSi Vi Irr o 1 nr ALT Q SPDT priredi 3. in 4. novembra ogledom najlepših krajev otoka. Prijave sprejema gosp. Norči v Ul. Geppa, 9. Vpisovanje nepreklicno do ponedeljka, dne 22. t. m. Cena izleta: za člane 8.000, za nečlane 8.500. V to ceno je vključena vožnja tja in na zaj ter vožnja s trajektom od Čris- novembra (ki ni vključeno v navede- no ceno) bo v popoldanskih urah ni laboratorij v dobrem stanju se pro-odhod. j da. Tel. 24893 od 20. do 21. M l h kakor umi za Nove prometne smernice na Largu Rlborgo .:.i»......».—.....................T:z:rz“rzi Danes, NEDELJA, 21. oktobra URŠKA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 17.10 — Dolžina dneva 10.41 — Luna vzide ob 1.09 in zatone ob 14.41,. Jutri, PONEDELJEK, 22. oktobra ZORISLAVA Vreme včeraj: naj višja temperatura 15,5 stopinje, najnižja 11.2, ob 19. uri 14,3, zračni pritisk 1016,2 ustaljen, brez vetra, vlaga 64-odst., nebo 8 desetink pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 18,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Dne 20. oktobra se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 87-letna Regina Indri-go vd. Cavezze. 40-letna Elda Piccolo, 87-letna Elena Mihalič vd. Pole-se, 65-letni Attilio Radin, 53-letm Luciano Paoli, 63-letna Luigia Babic vd. Castellan, 82-letni Cesare Rovis, 77-letni Luigi Segatti, 66-letna Giuseppina Vida por. Maniacco, 69-letni Giuseppe Matteliano, 89-letni Domenico Pagliaro, 81-letna Giovanna Cat-tanini. OKLICI: čevljar Gioacchino Aveni in gospodinja Iolanda Lucchi, upoko- Včeraj-danes jenec Damiano Viler in gospodinja Maria Puric, upokojenec Ferruccio Mulic in natakarica Tereza Pstrugnaj, ">010 KINO a SPmoKzzinl Si ^tZ735-36r~ pristaniščnik Giampaolo Bassani in trg. pomočnica Nadia Franceschini, inženir Tivadar Zsirai in tehnik Bona Papp, stražnik javne varnosti E-midio Cocci in učiteljica Elvira Men-cucci, uradnik Guerrino Bemardis in uradnica Miriam Sagues, delavec Daniele Ostrouška in gospodinja Laura Svic, financar Filippo Modica in trg. pomočnica Ida Varesano, knjigovodja Silvestro Magliola in knjigovodkinja Chiara Erario, motorist Giovanni Go-lin in trg. pomočnica Vesna Mane-star, učitelj Guido Cannataro in gospodinja Rosa Mendicino, tehnični risar Alberto Lo Re in uradnica Leda Zerauschek, pomorski strojnik Giorgio Garbin in uradnica Eliana Merlach, financar Ciro Anadolfo in gospodinja Rosa Gargiulo, mehanik Fabio Scrignani in trg. pomočnica Luigiarita Cordini, strojni častnik A-driano Ogrisek in estetistka Graziella Gigante, pristaniščnik Vittorio Ru-sich in gospòdinja Giulia Rosa, aran žer izložb Fulvio Prinz in uradnica Luciana Benedetti, financar Carmelo Tulliani, kovač Jozsef Kovacs in de lavka Amalia Berkes. LOTERIJA BARI 64 60 31 89 62 CAGLIARI 38 52 12 74 90 FIRENCE 28 30 76 85 32 GENOVA 20 48 43 49 4 MILAN 86 38 75 16 36 NEAPELJ 63 52 25 46 10 PALERMO 83 33 5 69 76 RIM 38 2 6 67 82 TURIN 65 7 10 63 34 BENETKE 27 18 55 14 86 ENALOTTO 2X1 1 2 2 2 X2 1 < 1 KVOTE: 12 točk — 10.275.000; točk — 305.100; 10 točk — 29.400 lir DNEVNA clrižBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni. Largo Sennino 4; INAM - A) Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli UI. Zorutti 19/c. GLASBENA MATICA — TRST Otvoritveni koncert abonmajske koncertne sezone 1973-74 V četrtek, 25. oktobra 1973 ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu PEVSKI ZBOR IVO LOLA RIBAR iz Beograda Dirigent: IVO DRAŽINIČ Solisti: Dušica Obradovič, sopran Predrag Matič, tenor Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Otvoritvena predstava sezone 1973-74: Anton Pavlovič Čehov — ČEŠNJEV VRT, komedija v štirih dejanjih. Danes, 21. oktobra ob 16. uri (Red F — okoliški). Uprava Stalnega slovenskega gledališča sporoča cenjenim abonentom reda F (okoliški), da bo danes, 21. t. m., ko je na sporedu predstava «češnjev vrt» za omenjeni , abonma, stavka.avtobusov za Vse izredne proge. Lepo prosimo abonente, da pridejo v nedeljo z rednimi avtobusi. Vsem abonentom bodo pri blagajni Kulturnega doma povrnjeni stroški za avtobus. Lepo prosimo za razumevanje. Abonmaji in vstopnice (rezervacija) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. ROD MODREGA VALA Trst — Gorica Slovenski taborniki v Italiji Taborniška organizacija priredi letos ob 20. obletnici obstoja REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v Gorici v nedeljo, 28. oktobra ob 9. uri v dvorani SPZ v Ul. Verdi št. 33. Vabljeni bivši in sedanji člani ter starši. Taborniški srečno! Odhod iz Trsta z vlakom ob /.18 Mali oglasi rem s*e je peijcua vevja 3R.uyiiia av- Z3j ^er vožnja s trajeKiom oa toštoparjev italijanske narodnosti, njeve pri Kraljeviči na otok Krk, ce-med katerimi sta bila tudi civa Ari- ]otni p^on (kosilo, večerja, preno-gleza. Ko so finančni stražniki ze ,j..e jn ^jtfk). p0 kosilu, dne 4. izvršili vse zadevne formalnosti, je pritegnilo pozornost enega od teh sumljivo vedenje mladega Angleža. Povabili so ga v urad, kjer so ga skrbno pregl’dali ter odkrili v rokavu suknjiča omenjeno količino mamila, ki ga sedaj analizirajo v laboratoriju. Medtem ko so vsi ostali potniki avtofurgona lahko nadaljevali pot je ostal mladi Anglež v policijskem varstvu. Resne posledice padca upokoj’enca Včeraj zgodaj zjutraj se je hudo poškodoval 78-letni upokojenec Enrico Pipolo iz Ul. Lavareto 8. V bližini stanovanja je izgubil ravnotežje in močno udaril z glavo ob pločnik. V bolnišnici so mu ugotovili hude lobanjske poškodbe, zaradi česar so ga sprejeli na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo. Nesreča na delu v Tovarni strojev , Vsaj 40 dni se bo rporal zdraviti 18-letni mehanik iz Tricesima Renato Rividori, ki se je ponesrečil med delom v Tovarni .strojev pri Sv. Andreju. Nosil je težak kamnit podstavek ko mu je ta zdrsnil iz rok in mu pa del na nogo, ki mu jo je zmečkalo. Sprejeli so ga na zdravljenje v ortopedskem oddelku bolnišnice, kjer so mu ugotovili zlom kosti stopala leve noge. 'i ■ ' STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE išče frizerko. Nastop službe takoj. Prijave sprejema uprava SSG, Ul Petronio 4, ob delavnikih od 8. do 14. ure. 128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — AUTOSALONE TRIESTE. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli in Miceo, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmeyer 4/a. Iščemo zares vešče šivilje za ročno šivanje krzen. Najvišja plača. Javiti se v trgovini za krzno ZILIOTTO — Ul. Milano 16-1. nadstr. 100.000 LIR daje hišni pomočnici družina z Opčin; od 7.30 do 16.00. Telefonirati 30109 od 16.00 do 18.00. ZOBNA AMBULANTA in zobotehnič- Tržaška občina sprejme v službo z obnovljivo na rok omejeno delovno pogodbo za podrejalo delo v občinski porodniško - otroški zdravstveni službi 1 PSIHOLOGA z diplomo in dokazljivimi kvalifikacijami na psihopedagoškem področju. 1 SOCIALNEGA ASISTENTA z dokazljivimi izkušnjami na psihopedagoškem področju 1 TEHNIKA za psihomotorično rehabilitacijo 2 SOCIALNI ASISTENTKI . OBISKOVALKI ali 2 OTROŠKI NADZORNICI ki bi bili namenjeni pediatrični službi 2 SOCIALNI ASISTENTKI - OBISKOVALKI 1 POKLICNO BOLNIČARKO ki bi bila namenjena porodniški službi Obvezna je polna zaposlitev (36 tedenskih delovnih ur z možnostjo povečanja delovnih ur v primeru potrebe). Obstaja tudi popolna prepoved kakršne koli druge oblike delovnih odnosov z drugimi ustanovami ali kakršnekoli zasebne dejavnosti, vštevši nasvete. , Zah te van i rekvizi ti 1. Poklicno spričevalo in morebitna poklicna učna doba, kjer to predvideva zakon; 2. popolna delovna sposobnost v med seboj odvisni delovni skupini, tudi izven specifičnega strokovnega področja; 3. najvišja starost 35 let, razen v z zakonom predvidenih izjemah. Prednostni pogoji: 1. Delovanje pri podobnih službah krajevnih ustanov v deželi, potrjena s strani načelnika uprave; 2. morebitne publikacije oziroma dokazljive delovne izkušnje na specifičnem oziroma na sorodnih področjih; 3. vsak drug pogoj, ki ga kandidat smatra za koristnega za ocenitev njegove specifične sposobnosti oziroma za pridobljene izkušnje na ustreznem področju. Informacije se dobijo pri XI. oddelku za zdravstvo in higieno tržaške občine. Ul. Torino št. 8. Prošnje na kolkovanem papirju z vso potrebno in neobvezno dokumentacijo morajo biti predložene do 12. ure 30. novembra 1973 na tržaški občini, splošno tajništvo, oddelek IV, protokol (Trg U-nità d’Italia 4, mezanin, soba štev. 32) v priporočenem pismu s potrdilom o sprejemu, ali pa lastnoročno. V dokaz služi poštni žig z datumom dospetka na potrdilu o prejemu. V primeru lastnoročne izročitve prošnje je treba zahtevati potrdilo z datumom, občinskim pečatom ter čitljivim podpisom fuk-cionarja. ki prošnjo sprejme. Kino Nazionale 13.30—21.15 «I dieci comandamenti». Barvni zgodovinski film. Charlton Heston, Yul Brynner, Anne Baxter, Yvonne De Carlo, Debra Paget, John Derek. Excelsior 15.00 «La proprietà non è più un furto». Igrata Ugo Tognazzi in Daria Nicolodi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior: 10.00-11.30 Tom e Jerry «Addio gattaccio crudele». Risani film. Grattacielo 14.00 «Contratto carnale — contact». George Hilton, E. M. Salerno in Franco Gionelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00 «Anastasia mio fratello». V glavni vlogi Alberto Sordi. Barvni film. Eden 15.00 «Cinque matti allo stadio». Igrajo Charlots. Barvni film. Ritz 14.00 «Bisturi la mafia bianca». E. M. Salerno, G. Ferzetti in S. Berger. Barvni film. Aurora 16.30 «L’emigrante». Barvni film z Adrianom Celentanom. Capitol 15.00 «Ludwig». Barvni film. Igra Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «H grande valzer». Barvni film za vsakogar. Impero 15.30 «L’erede». V glavni vlogi Jean Paul Beimondo. Barvni film. Filodrammatico 15.00 «Violenze erotiche in un carcere femminile». Den-nis Price in Genevieve Deloir. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Il Padrino». Igra Marion Brando. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «Sette orchidee macchiate di rosso». Marisa Mei in Rossella Falk. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 14.30 «Un dollaro d’onore». I-grata John Wayne in Dean Martin. Barvna kavbojka. Abbazia 14.30 «La- .chiameremo An drea». Nino Manfredi in Mariangela Melato. Barvni film. Astra 15.00 «Più forte ragazzi». Igrata Bud Spencer in Terence Hill. Barvna kavbojka. Radio 14.30 «Camera contro il mostro Caos». Barvni film. Fotoamaterski odsek kulturnega krožka pristaniške ustanove (Gruppo Fotoamatori CRAL Ente Porto) razstavlja v Pristaniški postaji slike članov novogoriškega Foto kino kluba. Razstava bo odprta sleherni dan do 27. oktobra in sicer z urnikom od 17. do 20. ure ob delavnikih ter od 10. do 12.30 ob praznikih. V Tržaški knjigarni je razobesil svoje najnovejše slike Boris Zuijaii. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki bo trajala do konca oktobra. V galeriji Tommaseo v Ul. Canal Piccolo so odprli razstavo del avstrijskega slikarja Roberta Zeppel-Sperla, ki bo odprta do 2. novembra. V občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja tržaški likovnik Vittorio Cossutta. Razstava bo trajala do 25. t. m. V galeriji «La Lanterna» je odprl razstavo Anton Lehmden, ki prireja to razstavo v sodelovanju z italijansko - avstrijskim kulturnim krožkom in omenjeno galerijo. V Trstu bo avstrijski slikar razstavljal do 9. novembra. V umetnosti dvorani «Cesare Sofla-nopulo» na Trgu Papa Giovanni 6 razstavljata nagrajenca mednarodnega slikarskega natečaja «Italia 2000» Alfa Carati iz Bologne in Michele Buduli iz Milana. Razstava bo odprta do 30. oktobra in sicer ob delavnikih od 18. do 20.30 in ob praznikih od H, do 13. ure. Razna obvestila Mladinski krožek «Vesna» organizira tečaje za ples, ki jih bo vodil profesor iz Ljubljane. Za razne informacije vam bo na razpolago odbornica Pia Cah, ob ponedeljkih in sredah od 20. do 22. ure in ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure v prostorih dvorane «Albert Sirk». KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje do 10. 11. 73 pri Norči (SPZ), Ul. Geppa 9. Cena tečaja za člane 10.000, za nečlane 12.000 lir. Slovensko planinsko društvo - Trst bo leta 1974 praznovalo 70-letnico svoje ustanovitve. Zato vabi vse tiste, ki so bili včlanjeni v društvo do prisilnega razpusta leta 1923, da se pismeno javijo na našem sedežu v Ul. Ruggero Manna 29, zaradi priprav tega jubileja. Tržaški partizanski pevski zbor obvešča pevce, da bo vaja v petek, 26. t. m. BANČA 0| CREDITO Dl TRIESTE T R 2 A S K A KREDITNA BANKA TRST - UL. F FILZI 10 n u 38-101, 30-045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV 19. oktobra 1973 595,25 1454.— 197,90 139,75 247,60 33,34 39.— 39.— Ameriški dolar Funt iterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni MENJALNICA vseh tujih valut Prosvetno društvo «F. Prešeren» iz Boljunca izreka globoko sožalje pevcu Josipu Oti in družini ob nenadni izgubi brata oziroma strica Milana. ZAHVALA Prisrčno-še zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spo-|min našega dragega Adolfa Martelanca Družini Viktor in Drago Martelanc Trst, Barkovlje, 21. oktobra 1973 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče in i nono Anton Ravbar Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v ponedeljek, 22. oktobra na Repen-tabru. Žalujoči: hčerka Zofija z možem, vnukinje Sonja in Majda z možmi in Gabrijela Repentabor, 21. oktobra 1973 - + Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona HELENA P0LES roj. MIHALIČ Pogreb bo jutri, 22. oktobra ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu na pokopališče na Pesku. Žalujoči: hči Olga z možem Albertom ter vnuka Jordan in Alenka Draga, 21. oktobra 1973 Generalni tajnik; DR. RICCARDO VUCUSA župan DR. ING. MARCELLO SPACCIN1 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi MILAN OTA Pogreb pokojnega bo jutri, 22. oktobra ob 15.30 na koprsko pokopališče. Žalujoča žena, sinova, brat in sestra z družinama Koper, Boljunec, 21. oktobra 1973 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago mamo, sestro, télo, taščo in nono JOSIPINO HRVAT vd. ČAČ Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru, G. Kosmaču za govor, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so počasuli njen spomin. Družina Bajt In sorotMU Jezero, 21. oktobra 1973 Nova ureditev prometa ima 3 napake Fanatiki se lahko izživljajo v brzini Enosmerne ulice'in krožni promet, ki so ga uvedli okoli Terezijanske četrti, omogočajo tržaškim avtomobilistom hitrost, ki je bila do sedaj nemogoča, in sproščeno vožnjo, ki bo še bolj, ko bo začela delovati elektronska koordinacija. Ne smemo misliti, da lahko vozimo s polno paro: v mestu je hitrost omejena na 50 km na uro. Privaditi se moramo na pravočasno izbiro pravilne steze, da preprečimo prometne zastoje. Egoisti dobijo prostor, da se ustavijo Nova prometna ureditev zahteva novo miselnost. Če še ustavimo tudi za hip na hitrih prometnih žilah, s tem oškodujemo druge, ker praktično zasedemo eru> stezo cestišča. K«odSočneži lahko zasedejo dve stezi naenkrat Do sedaj ni bilo prostora, zato ni bilo niti skušnjav. Sedaj, ko so steze, avtomobilist vidi praznino, zaradi česar podleže skušnjavi in zanese čim več cestišča. Zato naj se odloči, po kateri stezi bo vozil, da ne bo z vožnjo z ene steze na drugo oviral vožnje/ tistih, ki mu sledijo. ..... Zavedati se mora, da so, predvsem sedaj, tudi. drugi na cesti. Da se bomo laže vozili po Trstu Tržaška občina, Odsek XIII, Oddelek za promet GLASBENA MATKA - TRST Koncertna sezona Abonma 1973 - 74 — Devet koncertov — Kulturni dom v Trstu 25.10.1973: Pevski zbor IVO LOLA RIBAR iz Beograda, dirigent Ivo Dražinič — 12.11.1973: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solisti: Elena De Martin -mezzosopran. Dina Slama ■- klavir, Vojko Cesar - fagot — 2.12.1973: Pevski zbor JOŽA VLAHOVIČ iz Zagreba, dirigent Emil Cossetto — 14.12.1973: SLOVENSKI OKTET — 8.1.1974: DUNAJSKI KOMORNI ORKESTER, dirigent Anton Nanut, solist Miloš Pahor - flavta — 25.1.1974: SLOVENSKI TRIO, Aci Bertoncelj - klavir, Dejan Bravničar - violina, Ciril Škerjanec - violončelo — 15.3.1974: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Goran Košuta - violina — 29.3.1974: SERGIO MARENGONI, klavirski recital — 19.4.1974: Orkester in solisti LJUBLJANSKE OPERE, dirigent Rado Simoniti CENE ABONMAJEV Redni 9.000 lir, Znižani 7.000 lir. Mladinski in invalidski 2.000 lir Vpis abonmajev v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605) in v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20) od 15.30 do 19. ure. Darovi in prispevki • Tržaška pokrajina je podaljšala rok za vlaganje prošenj za 7 mest primarija pokrajinske psihiatrične bolnišnice «A. di Sergio Gaiatti» v Trstu. Interesenti lahko vložijo prošnjo do 12. ure 20. novembra 1973. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Gašper Frankovič 5.000 lir. Namesto cvetja na grob strica Franca darujejo nečaki Fani, Eleonora in Oskar 3.000 lir. V isti namen daruje družina Marija in Matija Settimo 3.000 lir. Ob drugi obletnici pok. drage mame darujejo Fani, Eleonora in Oskar 3.000 lir. Ob obletnici smrti Karlota Košute daruje žena Slava 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH Egidij Tul (Trst) 10.000 lir, Adri-jano Šik (Mačkolje) 1.000 lir, Rodolfo Mužina 500 Ur. Jordan Paro-vel (Krogle) 1.000 lir, Pina Prašelj (Prebeneg) 2.000 lir. Namesto cvetja na grob Petra darujejo Bandi (Prebeneg št. 78) 2.000 lir, Josip Šturman (Izola) 10.000 lir, Angel Kocjančič (Dolina) 5.000 lir, Angel Veljak 1.000 lir. Vera Kralj 1.000 lir. Iz Boršta Naše prosvetno društvo «Slovenec» je v nedeljo priredilo izlet, katerega se je udeležilo kar lepo število domačinov, saj smo napolniU dva avtobusa. Vreme ni bilo naklonjeno, vzdušje pa odlično, za kar ima zaslugo zlasti šofer Stane Sterle. Prva postaja našega izleta je bila pred spomenikom padlim borcem v Žužemberku. Tu smo položili dva venca in cvetje, pevski zbor je v počastitev spomina padlih zapel «Žrtvam», v kratkem nagovoru pa je naš vaščan poudaril, da se moramo s hvaležnostjo spominjati padlih borcev za svobodo. Nato smo se odpeljali proti Kočevskemu Rogu in smo obiskali Bazo 20. Na poti v Novo mesto, kjer sme imeli kosilo, smo obiskali grob našega domačina, padlega borca Josipa Petarosa. Na vse izletnike je napravil globok vtis obisk pri Sv. Urhu, kamor smo prispeli ob mraku, povrh pa je bilo še deževno vreme. Pretresle so nas zlasti slike, ki prikazujejo, kako so zverinsko mučili žrtve preden so jih umorili, ter dokumenti s podpisi vojnih zločincev Rožmana in dr. Mihe Kreka. Za večerjo smo se ustavili v Postojni, potem smo se vrnili domov. Udeleženec izleta PATRONAT INAC 34133 Trs», Ul. Cicerone 8/b OBVESTILA . Telef. 62785 PRAVICE BORCEV NAROD-: aktivno in organizirano delati za MOn^vnftOnil NFVOìNF iz! narodnoosvobodilni boj prd 9.9.143, POKOJNINSKEGA Tn'ìNvIu ^ LIDSKEGA ZAVAROVAJA «Kmalu bom šel v pokoj. Trenutno delam pri tvrdki, ki se bavi z izvozom v druge države. Delam kot šofer že več let. Slišal pa sem, da imajo borci NOV pravico do starostne pokojnine v Jugoslaviji. Pri partizanih sem bil leto in pol. Imam tudi jaz pravico do te starostne pokojnine v Jugoslaviji?» Hvala za odgovor — T.P. (Trst) Ker nas je že več ljudi vprašalo o tem, vam rade volje odgovorimo in izkoriščamo priložnost, da tudi ostale zainteresirane o tem obvestimo. Najprej, kdo je pravzaprav borec NOV? Imenujemo borce NOV zavarovance, ki so se udeležili narodnoosvobodilne vojne in se jim ves čas od vstopa v narodv-.msvobo-dilni boj oziroma od začetka aktivnega in organiziranega dela za narodnoosvobodilni boj pa do 15. maja 1945 šteje dvojno v posebno dobo. Borci NOV pred 9.9.1943 pa so tisti borci, ki so stopili v narodnoosvobodilni boj oziroma so začeli S KONTOVELA F SPOMIN POKOJNEMU JOSIPU STARCU - CILNU Nedavno smo na Kontovelu pokopali Josipa Starca (po domače Pepi Cilen). Umrl je v 81. letu starosti. Pokojni Pepi je pripadal tisti naši generaciji, ki je v svojem življenju preživela strahote obeh svetovnih vojn in fašističnega zatiranja. Že od mladih let je bil v vrstah naprednih Slovencev in je ostal zvest svojim idealom vse življenje. V burnih letih po prvi svetovni vojni so mu fašisti ubili brata Karla, aktivnega komunista. Tudi pokojni Pepi, kot vsi naši domači možje njegovih let, ni imel lahkega živ-Ijena. Kot občinski cestar je leta in leta delal na cesti tudi v najslabšem vremenu. Ob upokojitvi je precej hudo zbolel za revmatizmom, ki ga je mučil do konca življenja. Kljub temu pa je bil do zadnjega dneva vedno dobre volje. Domačini so ga spoštovali kot poštenega, zavednega in dobrega moža. Pokojni Pepi je vzgojil svoje o-troke v poštenem, narodnem in naprednem duhu. Med drugo svetovno vojno se je tudi Pepijeva družina brez oklevanja pridružila osvobodilnemu boju. Naj mu bo lahka domača zemlja, svojcem in sorodnikom pa iskreno in globoko sožalje. Domačin S SEJE RAJONSKE KONZULTE Najbolj nujni problemi šentjakobskega rajona V četrtek se je sestala rajonska konzulta pri Sv. Jakobu in je razpravljala o občinskem petletnem načrtu ter o potrebah in zahtevah tega rajona. Navzoči meščani so poudarili zahtevo da konzulta sprejme jasne obveznosti zlasti za rešitev dveh najbolj perečih vprašanj, ki se tičejo stanovanjskih hiš v Ul. Don Bosco in škode zaradi gradnje vpadnice, ki bi povezovala mestno središče s hitro cesto. Konzulta je sprejela predlog, da organizira v prvi polovici novembra okroglo mizo o hitri cesti in možnosti druge variante za vpadnico. Ob zaključku seje so soglasno o-dobrili resolucijo, v kateri zahtevajo, da občinska uprava zagotovi stanovalcem v hišah v Ul. Don Bosco nadalnje bivanje v tem kraju. Družba Tergeste, ki je lastnica stanovanjskih hiš v omenjeni ulici, jih namreč hoče prodati, stano- valci pa nimajo dovolj sredstev, da bi lahko odkupili stanovanja. Zaradi tega rajonske konzulta predlaga, naj občina odkupi ali razlasti zemljišča in hiše v o-menjeni ulici, in naj tam zgradi ljudska stanovanja. Poleg tega konzulta opozarja občinsko upre'/o in nujnost popravil starih in razpar dajočih hiš v Ul. Don Bosco, Molin a vento, Ul. Tesa in v Istrski ulici. Zahteva tudi, da se postavijo semafori na najbolj primetnih krajih, in sicer na križiščih Istrska ul. — Trg sv. Jakoba, Istrska ulica — Ul. Ponziana, Istrska ulica — Trg Pestalozzi, Ul. sv. Marka — Ul. D’Alviano Ul. sv. Marka — Drevored Campi Elisi, Ul. Doda — Ul. D’A1-viano. Odpre naj se za enosmerni promet Ul. Gramsci, odpre naj se nova lekarna in poštni urad pri Magdaleni, čimprej pa naj občina zgradi nov otroški vrtec pri Magdaleni, v prihodnjih letih pa bo treba zgraditi nove prostore za osnovno in ze srednjo šolo. pogodbi z Italijo ali z naturalizacijo postali jugoslovanski državljani, tr tisti, ki so bili kot jugoslovanski državljani stalno naseljeni na ozemlju, ki je bilo s pogodbo priključno k Jugoslaviji. To velja pa tudi za državljane, ki so na podlagi Memoranduma o soglasju o Svobodnem tržaškem ozemlju z dne 5. oktobra 1954 izenačeni v pravicah in dolžnostih z jugoslovanskimi državljani, in so vstopili v narodnoosvobodilni boj oziroma so zoili aktivno in organizirano delati za narodnosvobodil-ni boj do 13. oktobra 1943. Borec NOV pred 9.9.1943 pridobi pravico do starostne pokojnine: 1. Ne glede na starost, ko dopolni moški 35, ženska 30 let po-konjske dobe. 2. Ko dopolni moški starost 55 in ženska 50 let, če ima najmanj 20 let pokojninske dobe, dopolnjene kadarkoli, od tega pa vsaj 10 let zavarovalne dobe. BORCI NOV PO 9.9.1943 Borci NOV, ki so stopili v na-rodnoosvobilni boj oziroma so začeli organizirano delati za narodnoosvobodilni boj 9.9.1943 ali voz-neje, pridobijo pravice do starostne ali invalidske pokojnine ob enakih pogojih kot drugi zavarovanci. Tudi glede odmere pokojnine veljajo zanje enake določbe kot za ostale zavarovance. O pogojih za pridobitev starostne pokojnine v Jugoslaviji smo obširno pisali v naši zadnji rubriki (Primorski dnevnik ž dne IT.lt). t.l). V vašem primeru ne morete u-veljaviti nikakega pogoja za samostojno starostno pokojnino v Jugoslaviji. Vaše sodelovanje v NOV (leto in pol) pa boste lahko uveljavili epo konvenciji» obeh socialnih zavodov Italije in Jugoslavije. • • • Za vsa pojasnila se lahko obrnete na naš patronat INAC, Ulica Cicerone 8-b, telefon 62-785. Umik: vsak dan od 8.30 do 14. ure. V četrtkih pa od 15.30 do 18. ure. V sobotah od 8.30 do 13. ure. PATRONAT KMEČKE ZVEZE INAC s sedežem v Trstu, Ulica Cicerone 8-B, pritličje, išče uradnico ali uradnika. Zainteresirani lahko vložijo prošnjo na navadnem papirju, v kateri naj navedejo osebne podatke, življenjepis in opravljeno šolo. Prošnjo naj osebno prinesejo do 30. oktobra letos, od 9. do 14. ure. Direkcija ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V počastitev spomina Ančke Fle-go daruje Kristina Mozer 1.000 lir, Pepca Švara 2.000 lir, Pepca Luin 2.000 lir. V počastitev spomina svoje pokojne mame daruje Marija Škrk vd. Trampuš 2.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Kamnosek Leopold Baučer z družino daruje 30.000 lir. * » # Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: M. F. 5.000 lir, Vladimir Bak, gostilničar (Pesek 2) 5.000 lir, Rudi Pirker (Ul. Cologna 73/1) 5.000 lir. Marija Blazina, izžrebana izletni-ca na ' izletu Leningrad - Moskva daruje 20.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za RMV. V počastitev spomina pok. Josipa Starca darujejo Ida, Paimira in A-nica 3.000 lir za ŠD Primorje in 3.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V počastitev spomina pok. Anice Dolenc darujejo sestre Marija, Ernesta in Dragica 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Anice Dolenc darujeta Lojzi in Liči Kapun 5.000 lir za gradnjo Kulturnega doma Prosek - Kontovel. V počastitev spomina inž. Iva Sosiča daruje družine Marije Kapun 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. ravnatelja Iva Sosiča in kolegice Pie Germani daruje Nora Jankovič 5.000 lir za šolo Srečko Kosovel na Opčinah. Didaktično ravnateljstvo slovenskih osnovnih šol pri sv. Jakobu daruje v spomin dobre kolegice Vilme Pavlica 20.000 lir Slovenskemu dobrodelnemu društvu. Namesto cvetja na grob Adolfa Martelanca darujejo družine Jerič, Biščak in Prašel 7.500 lir za Dijaško matico. PD «Kraški dom» z Repentabra daruje 50.000 lir za postavitev kipa pesniku Alojzu Gradniku v osnovni šoli. Ob priliki se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri letošnji razstavi vina. Posebna zahvala materam šolskih otrok. DIJAŠKA MATICA obvešča, da bo v torek, 30. oktobra 1973 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Trst, Ul. Ceppa 9 REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Poročila. 2. Volitve. 3. Razno. Spoštujte naravo Pokrajinska uprava sporazumno z občinskimi upravami in turističnimi ustanovami ponovno poziva prebivalce, ki se ob nedeljah sprehajajo po gmajnah v tržaški okolici, naj spoštujejo naravno okolje, ki predstavlja naše največje bogastvo; to bogastvo moramo pustiti nepoškodovano za svoje sinove. Zato pozivamo izletnike, naj ne netijo ognja, puščajo odpadkov, ruvajo drevesc, parkirajo avtomobilov na travnikih in predvsem naj ne vdirajo na zasebna zemljišča in tam povzročajo škodo. 0 Deželni odbornik za zadružništvo in obrt Fabio Mauro se je te dni v Tridentu udeležil prve deželne konference o zadružništvu, ki jo je organizirala dežela Tridentinsko - Gornje Poad;žje. Odbornik Mauro je v tej zvezi naglasil, da bi morala preosnova zadružništva stremeti predvsem za tem, da bi odpravila številne birokratske postopke, ki ovirajo delovanje zadrug. Gospod Luciano MUSINA, r. v Trstu 11. 12. 1924, prist. v Trstu, Trebče 132 z odv. dr. Giovannijem ZIGANTEJEM, je bil pooblaščen z javnim proglasom, v smislu člena 150 CPC z odlokom predsednika tržaškega sodišča z dne 2. 10. 1973 objaviti naslednji poziv: «Gospod Luciano Musina, ki Je že nad 50 let v posesti katastrske parcele štev. 142/1, hiša in dvorišče štev. 132, ki ustreza katastrskima številkama 142 s površino 4.20 kv. ki. in 144 s površino 6.07 kv. ki. vpisani v zemljiškoknjižnem vložku 535 za Trebče na ime Jakoba KRA-LA pok. Antona pok. Ivana, Antona CHIUCKA pok. Marka sina pok. Jakoba ter Barbare CHIUCK roj. KRAL hčerke pok. Josipa pod dnevno številko 20611 od dne 26. 8. 1883 za 40/120, na ime Josipine, Franca, Ivane in Justine CHIUK pok. Antona, sina Josipa pok. Matije, pok. Luke, pok. Jakoba za 16/120 vsak in sicer pod dnevno številko 9229 z dne 14. 12. 1889, ter na ime Uršule vd. CHIUK ponovno por. ZENIC za 8/120 ter Josipine, Franca, Ivane in Justine CIUK pok. Antona za 2/120 vsak pod dnevno številko 36810 z dne 8. 10. 1895 ter v zemljiškoknjižnem vložku 1782 za Trebče na ime Justine CAJN pok. CUK, poziva zgoraj imenovane lastnike pred tržaškega pretoria na sodno obravnavo, ki bo 17. 12. 1973 ob 9. uri, da bi se obravnavala zahteva Luciana MUSINE glede njegove pravice do lastništva zaradi priposestvovanja že omenjene nepremičnine. PODPISAN ODV. DR. GIOVANNI ZIGANTE imiimiMiiiimiiiiiiimtiiimiiiiimitmimiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiimiiiiii IZ TRNOVICE Prejšnjo nedeljo je umrla Alojzija Legiša vd. Škrk Po dolgi bolezni je v nedeljo, 14. t. m. umrla v tržaški bolnišnici A-lojzija Legiša vd. Škrk iz Trnovice štev. 9, po domače «Lukotova», ki zdaj počiva za vedno poleg svojih dragih na domačem pokopališču v Šempolaju. Kljub bolezni in nešte- koristen, naslov za opremo vašega doma pohištvo ZERIAL Pooblaščen prodajalec Obiščite nas: med velikimi novostmi Salvarani sta prav gotovo kuhinja in spalnica, ki ju iščete. V našem centru za opremljanje stanovanj boste vedno dobili nasvet za reševanje problemov vašega doma, plačilne olajšave, brezplačne in brezobvezne načrte in predračune. tim težavam in trdemu življenju je dočakala častitljivo starost, saj bi prihodnji mesec imela že 93 let. Rodila se je namreč 7. novembra 1880 v šempolaju, kjer je pomagala pri delu na očetovi kmetiji, dokler ni mlado nevesto odpeljal v Samatorco Jože Škrk, kateremu je v zakonu povila 8 otrok, od katerih so živi še štirje. Skozi hude čase je skrbno gospodinjila in delala na kmetiji celih 60 let, nosila je mleko v Trst in garala skupaj z možem, ki je umrl pred leti. Dolga leta jim je trda predla. Kot da ne bi bilo dovolj težav in pomanjkanja, sta se pridružili še žalost in bolezen. Sin Jože, ki je zbolel pri vojakih, je potem ležal v postelji kar 26 let, podpore pa ni bilo od nikoder. Kraško ženo pa ni strlo, kljubovala je vsem težavam in grenkobam življenja. Med zadnjo vojno je vsa družina sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanjem in pomagala partizanom, sin Franc pa je padel kot borec na Krasu. Ko so ji odpovedale moči in je zbolela, se je preselila k svoji hčerki Mariji vd. Trampuš, ki stanuje v Trtsu. Zaradi bolezni ni tri leta mogla vstati iz postelje. Ko se ji je stanje še bolj poslabšalo so jo odpeljali v bolnišnico, toda ni bilo več nobene pomoči. Naj ji bo lahka kraška domača zemlja. Obvestilo openske Hranilnice in posojilnice Hranilnica in Posojilnica na Opčinah obvešča vse svoje člane, da deželna zveza Hranilnic in Posojilnic prireja za nedeljo, 28. t. m. PRAZNIK ČLANOV hranilnic in posojilnic. Ob tej priliki bo Državna ustanova hranilnic in posojilnic podelila zlate kolajne in častne diplome nekaterim, ki so si pridobili posebne zasluge na področju zadružnega kreditiranja. Med nagrajenimi imamo tudi predstavnika openske hranilnice. Za to priliko je organiziran izlet članov v Videm. Kdor se ga želi udeležiti, naj se prijavi do srede, 24. t. m. in dvigne osebno vabilo v Hranilnici na Opčinah. Upravni odbor 0 Včeraj so izžrebali loterijski listek tržaške občinske galerije. Lastnik Usta št. 16261 bo prejel umetniško sliko, delo Giannija Rome. SAMO ZA FANTE Vsi, ki bi radi plesali, vsi, ki bi radi peli, vsi, Id bi radi sodelovali, vsi, ki vas zanima ‘ folklora pridite V DIJAŠKI DOM, Ulica Ginnastica 72, v sredo, 24. oktobra ob 20. uri na prvo vajo FOLKLORNA SKUPINA DD V KINU VITTORIA JE Bil SCSTANCK AKTIVISTOV GLAVNA SKRB SINDIKATOV BO V PRIHODNJIH MESECIH UPRTA PROTI NEUPRAVIČENEMU NARAŠČANJU CEN Uvodno poročilo je imel luliani, sestanek je zaključil Radovan Borba proti naraščanju cen bo še vedno v ospredju sindikalne aktivnosti v letošnji jeseni in zimi. Tako je dejal tajnik CGIL Elio Zu-liani na petkovem sestanku sindikalnih aktivistov, ki je bil v go-riški kinodvorani Vittoria. V u-vodnem poročilu je Zuliani dejal, da je potrebna danes bolj kot kdajkoli borba za uveljavitev reform v državi, borba proti neupravičenemu naraščanju cen, ki omejujejo kupno moč delavstva zaradi tega morajo občine vztrajno paziti, da cene ostanejo na sedanji ravni, tudi z direktnim posegom na tržišče. Treba je tudi zgraditi ljudska stanovanja, za kar je na razpolago že dolgo časa denar: tako bi omilili stanovanjsko krizo in dali delo grad- benim delavcem. Tudi sistem avtobusnih prevozov je treba spremeniti. Pobudo na tem področju naj prevzamejo medobčinski konzorcij z deželno pomočjo, prevozi za delavce in dijake naj bodo zastonj. Zuliani je omenil še položaj na zdravstvenem področju, zlasti kar se tiče preventivne medicine na delovnem mestu. Zavzel se je tudi za ustanovitev zdravstvenih konzorcijev, ki bi lahko poenotili sile na tem področju in odpravili morebitne dvojnike. Sestanku je prisostvovalo 350 sindikalnih aktivistov, predsedoval je tajnik UIL Silvano Bregant. Po u-vodnem poročilu se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli Papais, Colautti, Colleoni, An- tonacci. Marchesan, Pini, Colella, Busatto, Poletto in drugi. Debato je zaključil tajnik CISL Giovanni Padovan. Podčrtal je važnost problemov in tudi koristne prispevke v diskusiji. Dejal je, da se bo enotna sindikalna federacija borila v prihodnjih mesecih na vseh ravneh, da ne bi prišlo do neupravičenega višanja cen. Urediti bodo morali tudi še odprta in nerešena vprašanja z raznimi podjetji in ustanovami v naši pokrajini. GORIŠKI DNEVNIK JUTRI V GORICI OBČINSKA SEJA Razprava o manjšinski konzulti in vojni na Bližnjem vzhodu Na seji odbora so zaključili razpravo o rajonskih svetih Jutri ob 18.30 se v Gorici sesta- ra, ki jih morajo svetovalci potrdi- Faganel razstavlja v pasaži aiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiuuimiiiiiiiiinfiiMiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POLOŽAJ NA ŠOLI V JUŽNEM DELU MESTA Prihodnji mesec v Ul. Randaccio na razpolago peta učna moč Učenci prvega razreda imajo ie vedno pouk popoldne V Ulici Randaccio je pouk v prvem razredu še vedno popoldne, kljub temu, da smo že ob koncu prvega meseca šolskega leta. Znano je namreč, da se je občinska uprava obvezala urediti stanovanje šolskemu slugi - hišniku v stavbi v Ulici Croce. Dela pri ureditvi tega stanovanja pa potekajo prepočasi in zaradi tega stanuje hišnik, in to popolnoma upravičeno, v Ulici Randaccio. Brž ko bo stanovanje v Ulici Croce nared, se bo tja preselil, šele tedaj pa bo občina lahko uredila učilnici v Ulici Randaccio. Starši in otroci prvega razreda seveda niso zadovoljni s takim odlašanjem in s tem nismo zadovoljni niti mi, kajti občina, upravitelji in funkcionarji, bi lahko prej pomislili na to vprašanje. Ne soglašamo z mnenjem funkcionarja, s katerim smo govorili včeraj, da se ni treba razburjati zaradi popoldanskega pouka v enem razredu, ko vendarle imajo v Rimu povsod popoldanski pouk. Upajmo, da bodo ureditvena dela kmalu končana, tako bodo tudi otroci prvega razreda sloven ske osnovne šole v Ulici Randaccio imeli pouk predpoldne. Ko bosta obe učilnici urejeni, bo šolska oblast dala slovenski šoli v Ulici Randaccio na razpolago še peto učno moč, tako da bomo imeli tu, prvič od leta 1947, pet razredov. To bo za slovensko šolo in še posebej za slovenske starše velik u-speh. Bajè bodo iz Ulice Croce, kjer je v prvem razredu 29 otrok, vozili s šolskim avtobusom nekaj otrok vsak dan v Ulico Randaccio, kjer je v prvem razredu letos samo šest otrok. sveta poslal pismo, v katerem zahteva, da deželna uprava v soglasju z občinami reši odprta šolska vprašanja kot so brezplačno razdeljevanje knjig vsem dijakom niž-e srednje šole, ki je obvezna, ter gradnjo novih šolskih poslopij, kjer je to potrebno zaradi povečanega števila učencev in dijakov. Povišani1 pokojnine za civilne invalide Zveza invalidov LANMIC obvešča svoje člane in sploh vse invalide, da je vlada, po pogajanjih z invalidskimi ustanovami, pristala, da se zvišajo invalidske pokojnine od 18.000 na 24.850 lir za popolno invalidnost in od 18.000, do 22.000 za delno invalidnost. V naši deželi imajo poleg teh državnih pokojnin civilni invalidi še mesečno deželno podporo v višini 10.000 lir Stanka Mastna iz Slivnega 32 so včeraj sprejeli na zdravljenje tržiško bolnišnico. Padel je v svo- Minister Toros seznanjen z goriškimi vprašanji Minister za dežele senator Toros je včeraj obiskal Gorico. V beli dvorani so ga sprejeli nekateri odborniki na čelu z županom De Si-monejem. V pozdravnih besedah je župan izrazil zadovoljstvo, da imajo naši kraji po petnajstih letih spet ministra v Rimu. Omenil je avtonomistične težnje goriškega območja, ki imajo že dolgo tradicijo, njegov velik napredek, odkar je bila ustanovljena dežela, ter naše zaupanje za uspešno sodelovanje z državo. Ministra je opozoril na naslednja odprta vprašanja, ki naj se v korist avtonomnega gospodarskega razvoja Gorice rešijo v sodelovanju z vlado: sporazum med Italijo in Jugoslavijo glede odprtja novega mejnega prehoda v štandrež, obnove proste cone, usposobitev železniškega prehoda v Gorici za tretje države in izgradnja akumulacijskega bazena na Soči. Ob zaključku je ministru pxxielil goriški piečat iz XIV. stoletja. Pred slovesom je minister Toros obiskal sedež po krajinske uprave. Sestanek PSI na Oslavju Na Oslavju je bil prejšnji večer sestanek članov krajevne sekcije socialistične stranke. Prisotni so bili tudi občinski svetovalci Della-go, Sanzin in Tomassich. Govor je bil predvsem o krajevnih vprašanjih, zlasti o rajonskih konzultah, o katerih bodo v Občinskem svetu v Gorici razpravljali v kratkem. ne občinski svet. Na dnevnem redu sta dva dokumenta: komunistični, ki zadeva vojaški zaplet na Bližnjem vzhodu, in liberalni v katerem svetovalec Fomasir ugotavlja, da bi se po ukinitvi trošarinskega davka morale nekatere vrste blaga proste cone pjoceniti. Ker svetovalec že v svoji interogaciji priziva, da trgovci ne bodo vrnili denarja,, naj jim občinska uprava zviša družinski davek. Svetovalci bodo obračali tudi tiste točke dnevnega reda, ki jih niso izčrpali na poprejšnji seji in med katere sodi tudi konzulta za manjšinska vprašanja. Nadalje so pristavili staremu dnevnemu redu nove stvari, in sicer ce-, ^ lo vrsto sklepov občinskega odbo-1 litev dijaških štipendij. ti, med katerimi so lotizacije, javna dela in personalna vprašanja. Na zadnji seji občinskega odbora v p>etek v Gorici je odbornik Fantini poročal o pripravah za ustanovitev decentraliziranih oblastvenih teles, rajonskih svetov, ki se občinska uprava z njimi ukvarja že dalj časa in bodo občinski svetovalci o njih v kratkem dokončno sklepali. Seznanili so se tudi z izidom rimskih pogovorov, ki so jih v zvezi s prosto cono imeli občinski predstavniki, zlasti župan De Simone. Odbornik' so nato razpravljali o delovanju posameznih sektorjev ter odobrili prošnje za dode- • V Krminu bo danes ob 10.30 v ________________. _ občinskem gledališču zborovanje jem* domu"v~"bolniš~nici'pa" bo ostal I Krščanske demokracije, na kate-mesec dni. V isto bolnišnico so1 rem bodo prikazali stališče^ do se- M ILA DIN ČERNE «JAHA» ZANIMIVEGA KONJIČKA Kemu krogu znani je prikazal zanimiv barvni Ih s Mevnega polovania okoli svela Potuje ie 20 let ■ Japonska, Latinska Amerika in Kitajska so njegov prihodnji cilj na zdravljenje sprejeli tudi Pietra Opatija iz Nabrežine, ki se je v kamnolomu poškodoval z električno žago. danje krize v tej občini. Zborovanje je tem bolj zanimivo, ker prihaja do njega po nenadnem odsto-I pu župana Stecchine. Dvajset let Miladin in Anka Černe med počitnicami potujeta po svetu. Prva leta sta potovala v bližnje, potem pa v vedno bolj oddaljene kraje. Pridobila sta si dosti potovalnih izkušenj, pa tudi vedno večjo željo, dati hobbyju nove razsežnosti. Tako sta letos poleti med redkimi Goričani, prav gotovo pa kot PO PETKOVI SEJI Porazdelitev funkcij v Mladinskem krožku V petek zvečer se je sestal v novem sedežu na Svetogorski cesti novi odbor Mladinskega krožka, da bi se porazgovorili in razdelili funkcije za prihodnjo delovno se zono. Za predsednika Mladinskega krož ka je bil vnovič izvoljen Dušan Križman, podpredsednica je Nevenka Brešan, tajnica Elijana Ben-sa, gospodar David šošou; blaga j nik Angel Pahor. Izvolili so tudi načelnike treh skupin in njihove sodelavce. Za načelnika kulturne skupine je bil določen Niko Brešan; sodelavci so Rener Marta, Ace Mermolja in Verena Buzzi. Načelstvo za politično skupino je sprejel Rudi Pavšič, pomagala pa mu bosta Neda Dornik in Igor Komel. Za rekreacijsko skupino je bila določena Sonja Peric ob sodelovanju Damjana Klanjščka. Po določitvi funkoje so se mladi dogovorili o prihodnjem delovnem programu in vsaka skupina zase bo morala prihodnji teden orisati program za letošnjo sezono. Danes zadnji dan ptičje razstave Danes bo v razstavnih prostorih Espomego zadnji dan 12. deželne ptičje razstave, ki so jo odprli prejšnji četrtek. Na razstavi, ki so jo priredili goriška občina, turistična zveza, Pro loco ter državna in goriška omitološka federacija, sodelujejo domači in slovenski razstavljavci z raznimi vrstami ptičev, predvsem s kanarčki. Prva dva dni razstave sta bila namenjena razstavljavcem, da bi uredili kletke in ostali material ter žiriji, ki si je ogledala razstavljene ptiče. Včeraj ob 11. uri so ob prisotnosti krajevnih oblasti slavnostno odprli 12. omitološko razstavo. Danes bo razstavišče ves dan odprto: zvečer bo sledilo nagrajevanje. Ob priložnusu te manifestacije so odprli tudi razstavo slik, fotografij in železnih izdelkov s ptičjo tematiko. «iiiiimówin-_»..........minum»...........umu»............iiiiiiiiiiimm PO SKLEPU POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENE Cena gorilnega olja na debelo se je zvišala za okoli 10 lir Kerozen v bencinskih kantah stane po 45 Ur, gorilno olje (gasolio) na debelo pa po 32 Ur liter ■ Od včeraj je kerozen spet v prodaji Delavci v SAFOG za brezplačne šolske knjige Tovarniški svet tovarne SAFOG v Gorici je tajništvom političnih strank, deželnemu odborniku za šolstvo la predsedniku deželnega Pokrajinski odbor za cene je na svojem včerajšnjem sestanku razpravljal o cenah petrolejskih proizvodov, kot je določeno v dveh dekretih medministrskega odbora za cene, ter določil nove cene, ki veljajo od 30. septembra dalje. Na podlagi te odločbe se je cena gorilnega olja zvišala za okoli 10 lir liter. Od lanske cene okoli 22 lir liter se je z uvedbo IVA zvišala za nekaj lir, sedaj pa na 32 lir liter. Z včerajšnjim dnem, ko je postala cena znana, so pričeli spet prodajati kerozen. Vse doslej ni bil v prodaji, ker grosisti niso vedeli, Po koliko lir bo bencinski tank (20, lahko pa tudi samo 15 litrov). Zanimivo je, da stane gorilno olje (gazolio) v bencinskih tankih toliko kot kerozen. Petrolej za razsvetljavo in kurjavo (kerosen) stane v 20-litrskih bencinskih tankih (ki jih je treba vrniti prodajalcu — vštet je tudi IVA) po 904 lire, odnosno 45,20 lire liter, franco prodajalec. Gorilno olje, za ogrevanje (gazolio) stane pod enakimi pogoji 910 lir, odnosno 45,50 lir liter. Cene ve liajo med poletnim in zimskim raz dob jem. Gorilna olja za ogrevanje, teke če gorilno olje, poltekoče in ge sto, ki ga dovažajo na dom s cisternami, pa imajo naslednje ce ne (zimsko razdobje 1. septem ber - 30. april): Gorilno olje (gazolio); pod 4.000 litrov 3.261 lir hi, odnosno 32.6 lire za liter nad 4.000 lir 3.171 lir hi; poln vlačilec s prikolico 3.083 lire. Tekoče gorilno olje: pod 4.000 btrov po 2.731 lir stot, nad 4.000 litrov 2 632 stot: poln vlačilec prikolico 2.535 litrov za stot. Poltekoče gorilno olje: v nadrobni prodaji 2.285 lir stot, vlačilec s prikolico 2.044 lir. Gosto goril no olje v nadrobni prodaji po 1.944 z avtovlrikom pa 1.703 lir stot V poletnem razdobju, ki traja od 1. maja do 31. avgusta, so cene nekoliko nižje in znašajo za ge rilno olje (gazolio) 3.163, 3.072, od nosno 2.984 lire za hi (cene ve 1 jajo za tovor pod 4 000 litrov, nad 4.600 litrov in poln avtovlak). Te koče gorilno olje stane po 2.658, 2 560 in 2.462 lir stot (pod 4.000. nad 4.000 litrov in poln avtovlak). poltekoče olje stane v skladišču in nadrobni prodaji 2.218 lir stot, poln avtovlak 2.016 lir stot, medtem ko stane pod enakimi pogoji gosto olje (mazut) po 1.876, odnosno 1.675 lir stot. Umik muzejev in knjižnice v Gorici Objavljamo čas odprtja muzejev in knjižnice v Gorici v mesecu oktobru. Goriški Grad: ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure; ob praznikih od 8.30 do 12. ure in od 14. do 19. ure. Vstopnina je 100 lir. delavnikih (razen ponedeljka, ko je muzej ves dan zaprt) od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure; ob praznikih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Vstopnina je 100 lir. Muzej v Attemsovi palači: ob delavnikih (muzej je zaprt ob ponedeljkih) od 10. do 12. ure in od 15. do 18, ure; ob praznikih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Vstopnina, ki velja tudi za muzej na Gradu je 100 lir. Državna knjižnica: od 9. do 19. ure. Občinski park: samo ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 16.30 do 19.30. Za vse podrobnejše informacije se je treba obrniti do urada turi- edina Slovenca, uresničila svoj sen, da obkrožita zemeljsko oblo. Včasih je bilo podobno potovanje zgodovinski podvig, vredno obdelave v knjigi, ki še danes vznemirja člo-vekovo fantazijo, vendar je tudi danes, ko je potovanje z letali doseglo tako množično obliko,' še vedno mikavno: odpira nam nove svetove in nas bogati z novimi spoznanji in doživetji, ki nam jih naš mali svet, ki v njem živimo, tako skopo odmerja. Ob dvajsetletnem jubileju je svetovni popotniški par v petek zvečer povabil v klubske prostore na Verdijevem korzu delovne tovariše, prijatelje in znance ter jim razkazal nekaj slikovnega gradiva, ki ga je posnel na filmski in fotografski trak in ga opremil z zvočno kolono, mestoma spopolnjeno z originalnimi glasbenimi posnetki in razlago slik. Miladin Černe pa je pripravil za naš list tudi obsežen ilustriran potopis 24-dnevnega potovanja okoli sveta. Še pred objavo smo se hoteli z njim malce pogovoriti o njegovem razmeroma malo znanem konjičku, da bi ga predstavili čitate-Ijem tudi s te plati, ker kot našega dolgoletnega prosvetnega ir javnega delavca v gajtežjih časih manjšinskega in splošno družbenega življenja ga ni treba predstavljati, saj ga pozna vsak naš zamejski Slovenec. «Najino odkrivanje sveta se je za čelo pred 20 leti, ko sva se z Anko odpravila najprej v Jugoslavijo in jo z avtom prevozila po dolgem in počez. Vsako leto sva poleti do pust izkoristila za potovanje v inozemstvo in sva tako, vedno s šoto-renjem. videla Španijo, Francijo in Švico. Obšla sva ves «škorenj», s Primorskim dnevnikom pa sva bila v Moskvi, Parizu in Londonu. Zgodovinski muzej na Gradu: ob I stične zveze, Ul. Mazzini, tel. 83137. I obisku Skandinavije sva se usmerila ■iiiiiiinililiiiiiituiiiiiiiHNiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiuniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiimiiMuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiuiiumHiiiiu ZARADI ZAPORE TRGOVIN 27. AVGUSTA Voditelji goriške zveze trgovcev bodo morali odgovarjati pred sodnikom Prizadeti so si že izbrali zagovornika Na zatožni klopi bomo videli pred-1 zorovati). Obsodbe so trgovce raz-1 trgovcev odobravale, sednika, ravnatelja in člane vo- jarile in vodstvo zveze trgovcev je I Goriški sodnik dr. Trampuš (isti, dilnega odbora zveze goriških trgov- svoj protest izrazilo s tem, da je cev, ki so letos 27. avgusta, kot proglasilo zaporo vseh trgovin za voditelji strokovne organizacije pro- ponedeljek, 27. avgusta. glasili zaporo trgovin v vsej goriški pokrajini? Trgovci so takrat protestirali, ker je goriški sodnik nekaj dni prej obsodil dva peka, ki so ju varnostni organi zasačili, da sta prodajala kruh po višji ceni. Takratni protest je veljal tudi, ker so enega od dveh obtožencev orožniki aretirali na domu nekaj dni pred procesom, ga uklenili in ga nato začasno zaprli v zapore v Ulici Bar-zellini, uklenjenega pa nato pripeljali v sodno palačo. Peka sta bila obsojena pogojno. Bili smo v začetni fazi vladne kampanje za nadzorstvo nad cenami, varnostni organi so stikali po trgovinah, včasih dajali upravičene kazni, včasih tudi ne (spravili so se v glavnem na maloprodajne trgovce, velikih si niso upali nad- Trgnvine so bile tega dne zares zaprte, vendarle je marsikateri trgovec obesil na ovojnice svoje trgovine opozorilo, da je trgovina zaprta zaradi počitnic (marsikdo je za en dan iz previdnosti podaljšal počitnice). Goriški prefekt je namreč nekaj dni prej, ko je zvedel za zaporo trgovin, opozoril na možnost kazenskega pregona lastnikov trgovin. Goriška zapora trgovin je bila prva te vrste v Italiji (sledili so nekaj dni kasneje še trgovci v dveh — treh pokrajinah) in marsikdo je menil, da hočejo trgovci na ta način bojkotirati vladno namero, da bi zaustavila naraščanje cen najnujnejšim prehrabnim proizvodom. Sindikati so ostro kritizirali to zaporo trgovin, prav tako goriški federaciji komunistične in socialistične stranke, medtem ko ,so druge stranke na tiho to akcijo ki je pred desetimi dnevi v Krminu obsodil tamkajšnjega župana Stecchino), je te dni poslal obvestilo o obtožnici predsedniku goriške zveze trgovcev Gilbertu Barnabi, direktorju iste zveze dr. Antoni Sca-ranu in članom vodilnega odbora iste zveze. V dokumentu sodnika se ta opira na točki 505 in 511 kazenskega zakonika. Povabil je prizadete naj si poiščejo odvetnika, kajti proti njim bodo pričeli kazenski postopek. Na zvezi trgovcev so imeli s tem v zvezi nujni sestanek vodstva in sklenili, da se bodo obrnili na sku- na jug, v Grčijo in Turčijo, «prodrla» globlje v črno celino, v Kenijo, potem pa usmerila svoj pogled ,čez lužo’, v daljne dežele», je dejal Miladin Černe. Lani sta poletela v Burmo, Tailandijo, Singapur, na otoke Bomeo in Sumatro ter Malezijo. Po tolikšnem «treningu» sta se letos poleti lotila najdaljše proge, 46.857 km dolge zračne poti okoli sveta. Pogovor je nanesel na kraje potovanja, na njegovo organiziranje, na izkušnje tid. Tako smo izvedeli, da prejema Miladin vsako leto, še pred pričetkom sezone, prospekte številnih potovalnih agencij, ki mu služijo pri izbiri izleta. Potuje po tehniki «inclusive tour» ali «vse všteto», kot bi rekli po naše. Najraje se poslužuje agencije «Utras» iz Milana, ki vnaša v svoje programe dovolj prostih' dni, da se potniki preveč ne utrujajo. Po tolikšnih potovanjih in skoraj četrt milijona prevoženih kilometrih, najprej z avtom po Evropi potem z letalom, smo ga upravičeno vprašali, kaj je prinesel s teh potovanj, da ga bo nanje spominjalo. «Poleg filmov, diapozitivov, plošč in magnetofonskih trakov, ki smo jih prinesli z vsakega potovanja, so a naju nadvse dragoceni spominki. tem sva hotela biti nekoliko originalna in tudi vztrajna. Anka kupuje robčke s posvetilom, jaz pa moške srajce, kakršne sodijo v folkloro naroda, pri katerem sva bila v gosteh». Največje bogastvo, ki ga prinašata s teh potovanj, pa so prijetni spomini na ljudi in zlasti na narode v razvoju, ki so najbolj pristni in najbolj iskreni. «Srečanja z njimi nimajo skomercializiranega značaja : domačini te sprejmejo s srcem v roki. Do njih še ni prišlo spoznanje, da je mogoče zahtevati plačilo od turista za fotografski ali filmski posnetek z njimi. To se mi je prvič primerilo v Keniji, pozneje pa tudi v Baliju na Indoneziji. Prav gotovo se bo s turističnim valom takšno pridobitništvo razširilo tudi v kraje, kjer tega še ne poznajo, recimo na Bomeo in na Sumatro, kjer je za moj občutek narava še najmanj onesnažena in so ljudje še najbolj pristni». Posebno doživetje predstavljajo letalski poleti, zlasti vožnja z «jum-bom», velikanom, kjer za potnike hkrati predvajajo štiri filme in šest radijskih programov. «Pri tolikšnih prevoženih in preletenih kilometrih se ti je pripetila tudi kakšna dogodivščina, denimo, visoko v zraku?» «Hudo je bilo na poti v Montreal — je dejal Miladin in se popraskal po laseh — ko je jumbo nekajkrat globoko padel in je množica hkrati zakričala od strahu. V letalskem prometu ima svojevrstno mesto ravno letališče, kjer se odigravajo velike predstave. V Los Angelesu, na primer, vzleti ali pristane po eno I letalo vsakih 20 sekund. Ko je bila vrsta na nas, da vzletimo, je pred nami čakalo v vrsti 17 letal». «Kaj pa s hrano, ali zahtevaš povsod «paštašuto» in se pritožuješ, če je ni, kot se Italijanom rado dogaja po svetu, ali se usmerjaš na domačo hrano?» «Ker se odpravljam v svet zato, da ga spoznavam, hočem ta cilj doseči tudi pri mizi. Na Sumatri sem se odločil za kačje meso na žaru. Kuhinje izgubljajo tipične značilnosti, le kitajska se brani in daleč presega vse ostale. Kratka ocena za kitajsko kuhinjo v Maleziji in Singa-puru: non plus ultra». «In najlepši kraji?» «Za moj okus je Sidney pojem u-rejenega mesta, kjer ne poznajo cementne džungle in niti nebotičnikov, lep vtis pa je naredil name tudi Washington.» «Kam si namenjen prihodnje leto in naslednja leta?» «Zelo si želim videti Japonsko, Latinsko Ameriko in, če bo le mogoče, tudi Kitajsko.» Ko smo ga vprašali, kako se počuti, ko se iz širnega sveta vrača v Gorico, nam je dejal, da še lep čas po povratku živi v deželan, ki • •! • _1'~1_1 «n «i D r> Q - ROD MODREGA VALA Trst — Gorica Slovenski taborniki v Italiji vabijo vse bivše člane in starše na OBČNI ZBOR, ki bo prihodnjo nedeljo, 28. oktobra s pričetkom ob 9. uri v prosvetni dvorani na Korzu Verdi 13 v Gorici. Kino «čakajoč m svobodi» postaja nova tema v slikarski govorici Roberta Faganela, našega goriškega rojaka, ki razstavlja svoja dela v pasaži zgradbe Hranilnice. Gre za razvijanje družbene tematike, ki se je pri njem pričela javljati pred leti, že ob nesreči v Vaiontu, ir ki jo je razvil med svojim afriškim bivanjem. Zelo nazorno je ta vsebina prikazana v motivu, kjer morje ločuje dve družbeni realnosti. V teh slikah nastopajo kot osrednji element množice, ta novi ustvarjalec zgodovine. Faganel ostaja zvest svojemu impresionizmu, ki se kot rdeča nit vleče skozi vse razstavljene slike. Ciklus «čakajoč na svobodo» bo edina tema njegove bližnie milanske razstave od S. do 14. novembra v časnikarskem krožku, kjer bo razstavljal kot prvi slikar naše dežele. Na razstavi so v Gorici zelo zavožena tudi njegova tiha žit ja. rože, istrska mesta in marine, ki so nastale med njegovim letošniim potovanjem po Dalmaciji. Razstavlja tudi več miniaturnih «skic», katerih je upodobil predvsem Kras. Slikar prihaja v Gorico po dveh uspelih razstavah v Vidmu in v Trstu. Njegova razvojna smer je vseskozi premočrtna; ostaja zvest svojemu figurativnemu izrazu, ki učinkuje priletno. Obvlada barve, ki delujejo toplo in skladno. Slike iz desetletja 1963-1973, ki so razstavljene v Gorici, dokazujejo celovitost Faganelove umetniške osebnosti in hkrati močno kreativno sposobnost, ki ni usmerjena samo k tistemu, kar je «lepo» za oko, če tako lahko rečemo, ampak se ukvarja tudi s človeškimi stiskami, ki jih tako nazorno upodablja v svojem novem ciklusu. Gorica VERDI 15.15—22.00 «La ragazza fuori strada». J. Araya in T. Rendali. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. KORZO 15.00—22.00 «Un ufficiale non si arrende mai, nemmeno di fronte all’evidenza. Firmato colonnello Buttigliene». J. Dufilho. Barvni film. MODERNISSIMO 15.00-22.00 «Oggi sposi: sentite condoglianze». J. Le-monn in B. Harris. Barvni film. VITTORIA 15.15—22.00 «Mondo erotico». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 15.00-21.30 «Fratello coniglio. compare orso e comare volpe». Barvna risanka. Tržič AZZURRO 14.00—22.00 «La ragazza di via Condotti». Barvni film. EXCELSIOR 14.00—22.00 «La mia legge». Barvni film. PRINCIPE 14.00-22.00 «La ragazza fuori strada». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Priznanje policijskega poverjenika», italijanski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Puščice strupenega pajka», angleški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Bitka na Neretvi», jugoslovanski barvni film ob 16.00 in 20.00. PRVACINA «Companierosi», italijanski barvni film ob 16.00 in 20.00. RENČE Prosto. KANAL «Pridite k nam na kavo», italijanski barvni film ob 16.00 in 20.00. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340. V Sovodnjah bo fotografski tečai P. d. «Sovodnje» pripravlja ljubitelje fotografije tečaj katerega bo vadil znani slovenski fotografski umetnik, profesor Milenko Pegan. Tečaj bo razdeljen na dva dela: prvi del se bo pričel 5. novembra ter se nadaljeval vsak ponedeljek v večernih urah, do konca decembra. Drugi del pa bo na vrsti od me seca marca do meseca maja 1974 Cilj tečaja je udomačiti udeležence s fotografsko tehniko ter jih usposobiti za lastnoročno razvijanje ter tisk filmov. Organizator bo na tečaju nudil udeležencem vse potrebne naprave. Tečaj je odprt vsem ljubiteljem te umetniške zvrsti, vpisnina po znaša lir 3.000. Prijave se sprejemajo v sovodenjskem Kulturnem domu vsak ponedeljek, sredo, petek od 20.30 do 22 ure. jo DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89 tel. 2443. DEŽURNI ZDRAVNIKI Danes sta v Gorici, Sovodnjah ii števerjanu dežurna dr. Ennio Sorrentino, tel. 5409 in dr. Adriano Bevilacqua, tel. 2684. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Costantino Kouvalis, tel. 86755; v Ronkah pa dr Giovanni Pella, tel. 77095. DEŽURNE TRAFIKE: Ul. Garibaldi 5, Ul. 24. maja 21, Ul. Duca D’Aosta 175, Drevored 20. septembra 31, Trg Tommaseo J, Ul. Carducci 47, Ul. Vernerò 2. Ul. Toti 4, Ul. Levada 16, Verdijev Korzo 26. Trg Sv. Jurija 36, Mihaelova ulica 79. Ponte Romano 4, UL Lungo. Isonzo Argentina 93. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 11. novembra popoldne tradicionalno martinovanje v hotelu «Soča» na Mostu na Soči. Vpisovanje sprejemajo na sedežu SPD, Ulica Malta 2 do konca oktobra. Razstave Demetrij Cej bo danes odprl samostojno slikarsko razstavo v občinski galeriji v Šempetru ob Soči. Razstavo bodo odprli ob 10.30, odprta bo do 4. novembra, vsak dan od 18. do 20., ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure. V Tržiču so na državni cesti pro ti Trstu agenti prometne policije aretirali 25-letnega francoskega državljana Patriceja Tessela. Ta je predpoldne ukradel v Trstu dostav^ ni avto, na katerem je bil stot kruha. Aretiranega francoskega dr-žavljana so nato prepeljali v goriški zapor. Jutri se bodo v centru ENALC v Ul. Mazzini pričeli ob 8.30 dnevni tečaji za tipkarice in uradnike, ob 20. uri pa večerni tečaji za tipkarice ter prevajalce nemškega in angleškega jezika. Tečaji so brezplačni, finansira jih deželna uprava. Kasneje bodo v istem centru odprli tudi večerne tečaje za prevajalce slovenskega jezika ter druge uradniške specializacije. Na Jazbinah umrla Karolina Deknjak-Komjanc pino odvetnikov. Za sedaj jih je dva- - • obiskal. Doživetja v teh kra-najst med njimi že izbralo odvet ( jjh Jmu vedno znova kličej0 v spo- I mil nika Agostina Maja. I min filmski posnetki, ki ga sila za- Zapora trgovin bo torej imela po- ! |>oslu.iejo, preden jih uredi. In ka-sledice, to prav v času. ko je tik 1 dar jih predvaja, kot jih je prejš- pred vrati zaključek trimesečnega obdobja zamrznjenja cen. Kako bo do goriški trgovci odgovorili na ta korak goriškega sodnika? nji večer predvajal ozkemu krogu svojih znancev, ni le njemu prijetno, ampak tudi tistim, ki nimajo te sreče, da bi lahko videli toliko sveta. Na svojem domu na Jazbinah je v nedeljo zjutraj nenadoma umrla, v 81. letu starosti, Karolina Debenjak por. Komjanc, po rodu iz Vi-polž, ki je bila omožena z «nuncem Miljotom», doma z Jazbin. Pred dvema letoma sta v krogu svojih sorodnikov praznovala 60 letnico po roke. Pokopali so jo v ponedeljek na domačem pokopališču. DIJAŠKA MATICA obvešča, da bo v torek, 30. oktobra 1973 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Trst, Ul. Ceppa 9 REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Poročila. 2. Volitve. 3. Razno. Prispevki V sklad za gradnjo spomenika padlim v NOB na Vrhu so ta teden darovali: Mirijam Bernabe, otroška vrtna-rina v Doberdobu, lir 5.000, Nini Risujan, Podgora, 5.000; Pan^a Juren in Guido, Peč, 5.000; Ma rička in Nardo Černič Vrh, 5.000. Renato Devetak, štandrež, 5.000; Marjan dr. Černi, Gorica, 5.000, Armando Moro, Vrh, 10.000; Branko. Ettore, Poldo in Venko na-brarli v veseli družbi lir 27.000. Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA: Elena Zorman, Cristiano Zorzin, Thomas Barca, Mita Breganti, Sara Pavoncelli, Alessandro Chiaselotto, Giorgio Gelso-mino. SMRTI: upokojenec 54-letni Arduino Okroglič, kmet 47-letm Silvano Cabas. OKLICI: učiteljica Lucia Clari in bolničar Mario Samitz. prodajalka Luciana Brešan in uradnik I -4 fP Giaimo, trgovka Aurelia Zanetti m financar Ermanno Pirondini, delavka Uliana Rovea in karabinjer Danilo Martinelli, uradnica Mana Sciandone in uradnik Lucio Ver-din, delavka Bruna Blasi in delavec Nerino Gon, učiteljica Kasimi-ra Blažič in lekarnar Jurij Sore. POROKE: delavka Alessandra Valli in uradnik Claudio Miatello, delavka Paolina Germani in delavec Gino Zanier, tiskarka Norma Cechet in mehanik Corrado Marchi, prodajalka Marija Lutman in šofer Aldo Simonetti, dijakinja Donatella Sorbara in mehanik Alvaro Cecutta, delavka Natalina Cassini in delavec Livio Culot. PrimoršKHffievmk 5 KULTURA 21. oktobra 197S PRVI KONCERT TRETJE ABONMAJSKE SEZONE GLASBENE MATICE Mešani mladinski zbor «Ivo Lola Ribar» zmagovalec mnogih mednarodnih tekmovanj Dirigent Ivo Družinic - Skladbe iz domače in svetovne literature V preteklih dveh sezonah je na otvoritvenem koncertu nastopil orkester Glasbene matice in tako kot domač ansambel po dolgem koncertnem premoru spet pozdravil svoje občinstvo na začetku novega niza glasbenih srečanj: nekakšna tradicija, ki se je bolj ali manj držijo koncertne, operne in gledališče ustanove, da posvetijo ta recimo bolj slavnostni večer umetniku, po katerem nosi ustanova ime, ali lastni umetniški skupini, in solistom, ki jih občinstvo že pozna, kar oplemeniti slavnostno vzdušje po eni strani z domačnostjo, po drugi s samozavestjo (v primeru naše narodnostne skupnosti toliko bolj utemeljeno), da so iz domačih vrst zrasli in rastejo umetniki, ki nam nudijo nov umetniški užitek in so nam v ponos s svojimi uspehi drugje po svetu. Po prvotnem načrtu, da se tudi letošnja sezone prične z orkestrom Glasbene matice ter domačimi solisti pianistko Dino Slama, fagotistom Vojkom Cesarjem in mezzosopranistko Eleno De Martin, ki bi pela v skladbi mladega tržaškega avtorja Daniela Zanettovicha, je Glasbena matica ta sklep spremenila, da je lahko uvrstila v letošnjo sezono enega najboljših jugoslovanskih zborov. Zbor «Ivo Lola Ribar» potuje namreč skozi Trst na turnejo po Italiji in bila bi res zamujena priložnost, da bi ne stopil razen na tržaška tla še na oder Kulturnega doma. Mladinski zbor «Ivo Lola Ribar» je bil ustanovljen leta 1944. Pel je v vseh pomembnejših krajih Jugoslavije, nastopil na mnogih turnejah po drugih državah in celinah ter se udeležil mnogih domačih in tujih zborovskih festivalov in natečajev; povsod je žel laskava priznanja kritike in se na tekmovanjih uvrstil na najvišja mesta. Na mednarodnem mladinskem festivalu v Pragi leta 1947 je osvojil prvo mesto med dvajsetimi zbori iz različnih držav; sledila so priznanja na tekmovanjih v Neustadtu leta 1955 in v Arezzu leta 1959. Odlične uspehe in kritike je zbor imel leta 1964 v Llangollenu na Angleškem in na mednarodni zborovski prireditvi «Europa cantal II» v Neveru v Franciji, leta 1967 na prireditvi «Europa cantal III» v Namuru v Belgiji in leta 1968 na glasbenih dnevih v Kasslu. Prav tako zelo uspešno se je dvakrat udeležil Evropskega zborovskega festivala v Ingolstadtu ter snemal dvakrat za nemški radio in televizijo. Posebnega priznanja je bil zbor deležen za izvedbo Haydnove zadnje Maše v B-duru, imenovane «Harmonie-messe», z beograjsko filharmonijo v marcu leta 1969 ; maja istega leta je ob «Dnevu mladosti» prejel nagrado «Mladost» za zelo uspešno delo v minuli sezoni. (Mimogrede naj povemo, da so se v vseh teh letih udejstvovali v zboru mnogi priznani glasbeniki bodisi kot dirigenti bodisi kot pevci; iz zbora so izšli tudi operni pevci, med katerimi so se posamezniki povzpeli do newyorškega Metropolitana ali do milanske Scale, kot n pr. Radmila Bakočevič, Biserka Cvejič in Miroslav čangalovič.) Kak povzetek iz glasbenih kritik nekaterih omenjenih nastopov: Po nastopu na «Europa cantal HI»: Posebno pozornost zasluži zbor «Ivo Lola Ribar». Pri izvedbi slovanske duhovne glasbe 19. in 20. stol. je pokazal čudovite primere tonskih registrov, od najnež-nejšega pianissima do neverjetnega, kot orgle zvenečega fortissima... Na glasbenih dnevih v Kasslu; Glavne odlike zbora so muzikal-nost, ki je vedno neprisiljena, vzorna disciplina, gibčnost in bogat dinamičen razpon. Po koncertu 4. marca 1969 piše «Politika»; Mladinski zbor «Ivo .Lola Ribar» je z interpretacijo Haydnove Maše v B-duru dosegel pomemben glasbeni uspeh, ki ga uvršča med najboljše beograjske zbore. Še «Donaukurier» po nastopu na festivalu v Ingolstadtu oktobra 1969: Poslušalci so tiščali v razprodano dvorano in z napetostjo pričakovali zvezdo tega festivala, mladinski zbor «Ivo Lola Ribar» iz Beograda. Po končanem koncertu je bil zbor večkrat priklican na oder z dolgim aplavzom, naj še poje. Odkar je pred tremi leti prevzel zbor mladi dirigent Ivo Dražinič, je zbor doživel nov preporod. V tem času si je okrog dvesto mladeničev in mladenk, beograjskih srednješolcev, delavcev in študentov, članov tega zbora, pridobilo zavidljivo raven zborovskega muziciranja. Popolnoma je bil obnovljen program, ki vključuje najbolj rosa», Scandellijeva «Bonzorno madonna» ter Arcadeltova «Ave Maria». Giovanni Giacomo Gastoidi 1 je italijanski skladatelj na pre- | V drugem delu bomo poslušali ; najprej «Slovensko pesem» našega ; tržaškega rojaka Ubalda Vrabca na Kajuhovo besedilo; sledile bo- | hodu iz renesanse v barok, neka- ! do te skladbe: «Partizansko kolo» ' ko deset let starejši od Monte- 1 verdija, s katerim je sodeloval na glasbenem področju ; udejstvoval se je največ v Mantovi in Milanu: «Speme amorosa» spada med nje- j beograjskega glasbenika Borivoja ! Riča ; stara dubrovniška pesem kvalitetne skladbe iz renesančne j gove skladbe, ki jih je sam ime-dobe in s področja duhovne glas be, klasične zborovske skladbe ju- «Lindžo» v priredbi dubrovniškega skladatelja in dirigenta Vladimira Berdoviča; «9. rukovet», venec pesmi iz Stare Srbije Stevana Mo- novai «Balletti per cantare, sona- kranjca; «Ciganska priča», to je re e ballare»; gre za nekakšne j «Ciganska zgodba», ki jo je napi- goslovanskih avtorjev in kompozi- j plesne madrigale, ki So jih izva- j sai Vojislav Kostič in z njo prerije sodobnih skladateljev, zborov- j jali na družabnih prireditvah na ! jel leta 1964 Mokranjčevo nagra-ske pesmi drugih narodov ter pes- (dvorih s petjem, igranjem in pan- ’* -----" ' ' ' ' mi z revolucionarno in delavsko tematiko. V teh letih je zbor imel preko sto koncertov, po večini v Beogradu. druge v nekako dvajsetih jugoslovanskih mestih in na turnejah. Leta 1971 je pel v Frankfurtu in Hamburgu ter snemal za nemški radio, nato v Stockholmu, kjer je snemal za švedsko televizijo, ter še v Helsinkih in v Tal-iinnu v SZ. Avgusta lani je bil na turneji po Mongoliji in na Kitajskem ter nastopil na dvaindvajsetih koncertih; štiri sta neposredno prenašali mongolska in kitajska televizija. Na zadnjem tradicionalnem tekmovanju beograjskih zborov «Jugoslavijo jačaj sve močnija» novembra lani je zbor zasedel prvo mesto z naivišjo oceno: prav tako lansko jesen je žel odlična priznanja in prvo nagrado (med 162 zbori) na prireditvah v Nišu in Valjevu. Sedanji dirigent zbora «Ivo Lola Ribar» Ivo Dražinič se je rodil leta 1943 na otoku Lastovo. Srednjo glasbeno šolo je končal v Dubrovniku, nato pa je bil dirigent dubrovniškega promenadnega orkestra in pianist v tamkajšnjem simfoničnem orkestru. Po letu 1964 jc študiral dirigiranje na Akademiji za glasbo v Beogradu in tam tudi diplomiral. Medtem je bil najprej korepetitor zbora na Akademiji in dirigent zbora «Abraševič»; leta 1965 je prevzel zbor Doma JLA v Beogradu, s katerim še danes u-spešno nastopa doma in v tujini. Končno je septembra 1970 postal dirigent zbora «Ivo Lola Ribar». Še beseda o programu koncerta, ki ga bomo poslušali v četrtek zvečer. Prične se z nekako obveznim renesančnim uvodom, v katerem so Gastoldijeva skladba «Speme amo- tomimami. Antonio Scandelli (ali Scandello) se je rodil leta 1517 v Bergamu, živel najprej v rojstnem mestu, nato v Trentu in končno v Dresdenu, kjer je bil član dvorne kapele in pozneje celo njen di-rigent. Jacob Arcadelt, verjetno flamskega rodu. v tej trojici najstarejši, je živel v Florenci, v Rimu, kjer je bil član papeške kapele, in nato v Franciji; bil je zelo ploden skladatelj, ki je pisal pretežno posvetno glasbo, a tudi motele in maše. Naslednji avtor na sporedu je Dmitrij Stepanovič Bortnjanski, ki se je rodil v Ukrajini leta 1751 in umrl v Petrogradu (današnjem Leningradu) leta 1825. Bil je učenec italijanskega skladatelja Galluppi-ja, ko je ta živel v Petrogradu, nato pa mu je sledil v Benetke ter se udejstvoval še v Bologni, Rimu in Neaplju. Po vrnitvi je postal glasbenik na ruskem dvoru. V njegovem obsežnem opusu zasledimo 35 nabožnih koncertov za šti-riglasen zbor a cappella; zbor «Ivo Lola Ribar» bo izvedel štiriintridesetega. Sledijo tri skladbe iz jugoslovanske zborovske literature: «Svjati Bože» Stevana Hrističa, zelo pomembnega srbskega skladatelja iz prve polovice našega stoletja (spomnimo se le njegovega baleta «Ohridska legenda»), «Akatist Bo-gorodici» Stevana Mokranjca, znanega po svojih Rukovetih in sploh po etnomuzikološkem delu, in «Sej denj» Marka Tajčeviča, rojenega v Osijeku in avtorja komornih in zborovskih skladb. Prvi del koncerta se konča z dvema ljudskima pesmima: z rusko «Kak pajdu ja na bistruju rječ-ku» v priredbi Aleksandra Vasiljeviča Svješnikova in kitajsko «Ta Lug» v priredbi Eula in Milorada Kuzmanoviča. do; rapsodija «Na mo jot roden kat» znanega zborovskega skladatelja in dirigenta Todorja Skalovskega; «Razbrajalice» srbskega glasbenika Konstantina Babiča in «Kolo-quasi una toccata» prav tako srbskega skladatelja Milorada Kuzmanoviča. Janko Ban mm i* m * n . «4. 4* ••4 ì - ■ V. ■ x ~ ‘ \ v - * \ 4:M:- s ■ ■ - -, Mešani mladinski pevski zbor «Ivo Lola Ribar» iz Beograda, ki bo odprl tretjo koncertno abonmajsko sezono Glasbene matice v Kulturnem domu OTVORITVENA PREMIERA SSG V KULTURNEM DOMU «Cestijev vrt» v Korunovi režiji Nekonvencionalna postavitev Čehova je našla v igralcih Slovenskega stalnega gledališča in v sceni Demetrija Geja uspešne tolmače Ko je Mile Korun, eden najvid-nejš h in gledališko vzeto, najradikalnejši slovenskih režiserjev, prvič režiral v tržaškem Stalnem slovenskem gledališču — to je bilo pred tremi leti z otvoritveno predstavo Brechtovih «Bobnov v noči» — je bilo takoj jasno, da bo ta iskajoči in ustvarjalni gledališki avtor moral še kaj povedati prav na teh deskah. Občinstvu, igralcem, samemu sebi. če je «Češnjev vrt» Antona Pavloviča Čehova tisto delo, ki je utegnilo dati odgovor tako enim kot drugim, tega danes še ne moremo reči, čeprav je, kot vemo, gleda-l:šče predvsem stvar trenutka, tistih sto šestdesetih minut, kolikor pač traja predstava. Danes torej lahko zapišemo le tiste prve občutke, ki smo jih kot gledalci sodoživljali na otvoritveni predstavi Stalnega slovenskega gledališča. In če naj razširim še malce to misel, moram napisati še to, da so občutki predvsem stvar posameznika. Zato naj bo tudi ta zapis stvar subjektivnega gledanja na predstavo «češnjevega vrta». Nobenega dvoma ni, da sta se Korun in gledališko vodstvo SSG brez pomislekov odločila za povsem nekonvencionalno postavitev Čehova. Na tem tlorisu, ki je hkrati sporočilen in tedaj gledališko sodoben, je Korun pričel graditi svojo predstavo, ki naj Di bila — kot rečeno — nekonvencionalna, gledališko radikalna, izpovedno aktualna in sporočilna. Prav gotovo je, da stvar ni tako preprosta, kot bi se zdela na prvi pogled. Predvsem se tu postavlja vprašanje našega igralskega izraza, ki je povezan in je — vsaj pri starejši generaciji naših igralcev — vzporedno rasel z razvojem slovenskega gle- •iMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiHiiiitiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiuiiitiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiuuiimuiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiu Pesnik in pisatelj André Čebokli (Ob petdesetletnici smrti - Rodil se je 27. novembra 1898 v vasi Kred na Kobariškem) Dne 17. oktobra pred petdesetimi leti, je na pragu svoje tridesetletnice umrl v rodnem Kredu ob Nadiži na Kobariškem pesnik in pisatelj André Čebokli. Njegovo delo ni obsežno, niti ni zbrano in objavljeno v kritični izdaji, pa tudi njegovo kratko življenje je javnosti ohranjeno predvsem v priložnostnih prispevkih ob smrti. Slovstveni zgodovinar in primorski rojak Lino Legiša je v šesti knjigi «Zgodovine slovenskega slovstva» (Slovenska matica, Ljubljana 1969) v pregledu dogajanj za čas po moderni pa vse do nastanka druge svetovne vojne na več mestih omenil in ocenjeval tudi delež kobariškega rojaka Čeboklija: «Med značilne priče premaknenega pisanja sodi tudi to, kar je iz svojega dela utegnil objaviti André Čebokli. Že v zgodnjem nastopu se je razodevala dvojnost prijema. . v črticah pa obtoževal bogati, ne moralni svet za gorje, ki ga prinaša ljudstvu z vojsko, lakoto, okostnjaki po begunskih taboriščih ali čutno razbrzdanostjo za fronto. Tudi tu se čutijo realistične osnove; vojna prizadetost in po svoje dojeti zgledi — zlasti Cankarjevih Podob in sanj — pa ga ženejo v črno • belo slikanje, ki je le prerado afektirano, pre napeto skrivljeno Ko shematizi-ra, posplošuje, tako da prehaja skoraj v alegorijo s preočitno mo- MksSm ralistično mislijo. V zgodbi pušča samo najnujnejše nazorne pr vine, sicer pa živi ta malodane v idejnem brezprostorju, v obrisih, ki so ploski, enobarvni, Rad pa nanaša plohasto temnejše barve. Stvarnost je tako stilizirana, da ekspresionistično štrli in vpije v ostrih črtah, barvah in krikih po rojstvu duhovnega človeka. S tako napetostjo in mračnostjo je štrlel tudi iz katoliške družbe in spominjal na podobno prirejeno podobo pri socialističnih ekspresionistih. Po teh črticah je bil opazen, ne pa toliko izčiščen, da bi se mogel prebiti iz obrobnosti.» ...................m.mn......... Gledališče «Verdi» v Zagrebu Nedavno gostovanje tržaške 0-pere v Zagrebu z Verdijevo opero «Moč usode» in Menottijevo «Najpomembnejši človek», je bilo deležno izredno laskavih ocen zagrebške strokovne kritike. Že gostovanje samo po sebi je bilo v zagrebških kulturnih in javnih krogih ocenjeno kot primer plodnega kulturnega sodelovanja, saj bo v drugi polovici novembra zagrebška opera gostovala v Trstu v okviru rednega repertoarja gledališča Verdi in tako dala temu sodelovanju značaj obojestranskih prizadevanj za medsebojno kulturno oplajanje. O izvedbi Verdijeve opere «Moč usode» je v «Zagrebškem vjesni-ku» Jagoda Martinčevič, potem ko je zapisala, da je občinstvo s toplimi aplavzi nagrajevalo posamezne akterje, dejala: «In to povsem upravičeno, ker se je pred nami uresničevala izjemna realizacija celotnega dela, enako sijajna v interpretacijah solistov, orkestra, režije in scenske postavitve. Bil je to tipičen klasični koncept neke verdijevske opere, koncept, ki imponira predvsem za- radi absolutnega spoštovanja vseh elementov partiture, ki pa je obenem, dobesedno prekipel v temperamentnem muziciranju, v fu-rioznih tempih, izrazni dinamiki in pravim poletom množice sonornih glasov, kakršne Verdi tudi zahteva za tolmače svojih likov». S posebnim navdušenjem piše kritičarka o sopranistki Riti Orlandi • Malaspini, za katero pravi, da je bila brez dvoma zvezdnica predstave «S svojim prekrasnim temnim dramskim sopra nom, veliko muzikalnostjo in sub tilno interpretarijo, ki je v nekaterih detajlih v dveh glavnih arijah dosegala cilj antologične kreacije, je ustvarila svojo Eleono-ro v velikem primadonskem slogu». Enako pohvalno se izraža tudi o drugih interpretih, za or kester pa pravi: «Izjemni delež pri izvedbi je imel zvočno bogat, izenačen in zelo precizen orke ster (brezhibno izvedeni solo vlož ki violin, klarinetov in harfe), ki ga je vodil dirigent Oliviero de Fabritiis, kakor tudi soliden zbor, v katerem se je posebno odlikoval moški del ansambla.» O predstavi Menottijeve opere «Najpomembnejši človek» pa je v zagrebški izdaji «Borbe» kritik dr. K. Kovačevič med drugim zapisal: «Predstava «Najpomemb- nejšega človeka» je bila izvrstna in bo ostala dolgo v spominu vseh prisotnih. Glavni realizatorji Maria Luisa Bordin Nave, Giovanna Bruno, Katja Kolceva, Renato Coni in zlasti Alan Evans, so bili vzorni ne le v pevskem smislu, temveč tudi v igralskem, kar je znatno prispevalo k prepričljivosti njihovih kreacij . .. Poseben poudarek pevskim par-tom so dali elementi belcanta, na katerih sloni Menottijeva umetnost » Potem ko s pohvalo oceni delež scenografa, kostumografa in sev mo režijo Menotti ja, pravi za orkester: «Vse pohvale, izrečene o predstavi, ne bi bile mogoče, če ne bi za pultom bil umetnik ko va Giacoma Zan ja, ki je znal izjemno uskladiti vse elemente glasbenega dela, a posebno še pevske realizicije ob spremljavi orkestra. Orkester sam je izstopal v intermezzih med posamez nimi slikami vsakega dejanja.» Čebokli je bil rojen 27. novembra 1893 v vasi Kred (tu je bil tudi rojen leta 1890 literat dr. Joža Lavrenčič), v družini Jure-covih, kjer je bilo pet otrok. Doma ni bilo blagostanja in oče je moral leto za letom od doma, da je na tujem služil kruha. Andrej še ni bil star deset let, ko mu je umrl oče; pridnega učenca je na goriških pripravnicah in nato v gimnaziji podpiral stric Andrej, kaznilniški paznik. Zaradi dobrega šolskega uspeha je bil sprejet v deško semenišče, iz njega pa je v višji gimnaziji izstopil, živel je pri zasebnikih in se preživljal z instrukcijami. V gimnaziji je bil med boljšimi u-čenči in je leta 1914, prav takrat, ko se je pričela svetovna vojna, maturiral. Namesto, da b' nadaljeval z univerzitetnim študijem — odločil se je za profesorski poklic — je moral v vojno vihro in se vrnil domov, ko je bilo vojne konec. Štiriletno vojevanje mu je zrahljalo zdravje, zaradi revme se je do jeseni leta 1919 zdravil v domačem kraju. V šolskem letu 1919/1920 je bil v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko in romanistiko. Ko je leta 1922 študije absolviral, je bil v šolskem le tu 1922/1923 nastavljen za suplen-ta na liceju v Ljubljani: učil je slovenščino in italijanščino. Takrat je močno bolehal, vojna mu je nakopala kali jetike. V počitnicah leta 1923 je šel domov iskat zdravja, dne 17. oktobra ob dveh zjutraj pa je umrl. Čebokli je pričel pisati že v gimnaziji. Dijaški list «Zora» je objavil prve njegove pesmi in o pesmi «Srečanje» (Zora, 1913-14) sodi dr. Legiša, da izraža «trpko slast nad trpljenjem zaradi ženske, ni pa to gradnikovska trpkost, saj je kakor obdana s štrlečimi, bizarno pretrganimi ekspresionističnimi zagoni.» Podobno ugotavlja isti literarni zgodovinar prav v istem letniku «Zore» objavljeno, pesem «Spoznanje»; verzi niso ravno potrdilo pesnika, so pa značilni, ker kažejo, da je v še vedno prisotno tradicionalnost že vdrla «eksplozivna dinamičnost». Kot osmošolec je Čebokli v «Ljubljanskem zvonu» (19141 objavil prozo «Podlogarjev Tine», ki nakazuje njegovo bodočo pot prozaista ne le po tematski, temveč tudi oblikovni plati, le da je kasneje po petletnem premoru pričel znova objavljati, a se je pridružil dominsvetovski generaciji mladih slovenskih ekspresionistov. Po končani vojni se je Čebokli znova pojavil v javnosti, tokrat s polnim imenom, saj je v dijaških letih rabil psevdonim Andre-janov. Tedaj je močno vplivala na njegovo ustvarjanje vojna s svojim potekom in posledicami; fizično in duhovno jih je prenašal tudi sam. Veroval je v novega človeka in človeštvo, krščanstvo, ki ga je postavljal za osnovo pa je komaj sevalo iz njegovih del. Zato literarna zgodovina ugotavlja njegovo «idejno brez-prostorje», skoraj nazorsko neo-predehtev. Čebokli je objavljal v «Dom in svetu», «Mladiki», Koledarju Goriške matice, «Času» (kritike) in drugod. Ni veliko pisal, niti se za naslovi ne skrivajo daljši teksti: njegovo delo obsega vsega skupaj deset ali kaj več naslovov in nekaj kritik («Mladika»: «Sanje božičnega večera», «Ločeni svetovi»; «Dom in svet»: «Velikonočno pismo», «Otok», «črnček», «Otrok gladu», «Idijot Marko in oni», «Solnce se smeje nad črnimi rak-vami», «Pod mrtvimi drevesi»; Koledar GM 1921: «Smrad»). Mnogo je ostalo v njegovi ostalini, med drugim tudi drama «Tragedija nerojenega otroka» in doktorska disertacija o pesniku Josipu Pagliaruzziju - Krilanu, kobariškemu rojaku. Andre Čebokli sodi v zanimivo generacijo tistih primorskih umetniških ustvarjalcev, ki je nastopila na plan po končani vojni. Motiviko, ki je prisotna v njih delih, je vzbujal nemimi čas povojnega obdobja (socialni položaj, italijanska okupacija). Naj omenimo le nekaj imen iz kroga, ki sicer formalno ni nastopal, a se je ustvarjal in formiral spontano. Izraziti literarni ustvarjalci so bili Srečko Kosovel, Igo Gruden, France Bevk, Alojzij Res, Joža Lovrenčič, Vladimir Bartol, Anton Batagelj, in drugi, na področju glasbe je izstopal Marij Kogoj, kot likovniki pa so delovali Veno Pilon, Lojze Spazzapan in Avgust Černigoj, posebno mesto pa ima filozof Klement Jug. Veliki uspehi tudi na književnem področju niso samonikli, porajajo se iz sredine, ki združuje osebnosti različnih ustvarjalnih zmožnosti. V tako sredino je sodil tudi Čebokli, ki je s svojim delom soutvarjal podobo slovenske književnosti v obdobju ekspresionizma, dasiravno njegovo delo ni bilo obsežno in izjemne kakovosti. Brezpredmetno je ugibanje, kaj bi nam še lahko dal, če ga ne bi, verujemo «polnega načrta in nad» (Joža Lovrenčič), smrt iztrgala življenju. Tudi Čebokli bi zaslužil, da bi njegovo delo povezali v knjigo ter ga ob taki priložnosti primerno ovrednotili in spoznali. Končajmo z besedami v nekrologu, ki jih je za «Dom in svet» zapisal France Koblar: «Študije so sicer ostale njegove stva ritve, izraz velikega duševnega truda, a ostanejo živa priča današnjega mladega človeka.» Branko Marušič dališča nasploh. Prekiniti z ne- , čim in pričeti na novo z nečim, ! o čemer še nimamo jasnih poj- I mov (in sodobnejši slovenski gle- j dališki izraz ostaja še vedno ne | povsem jasen pojem), pa je zelo j tvegana zadeva. Moram sicer reči, da je Korunov poskus poiskati i tak izraz — tu stvarno pri Čeho- ! vu — naletel pri tržaškem ansam- j blu na dokaj ugodna tla, seveda z večjimi in manjšimi nedosled nostmi. Predvsem mu je to uspelo pri miniaturnih vlogah, takih, ki se le od časa do časa pojavljajo na odru, ki v «klasičnem» pomenu besede nimajo svojega pravega prostora, ki pa vendarle živijo tako polno življenje, kot menda pri nobenem drugem avtorju. Zato ima tudi trditev, da je Čehov avtor predvsem malih ljudi (malih v pomenu njihove epizodičnosti), svojo trdno podlago. Tak groteskno, absurden, komedijsko poantiran mali človek je pisar Jopihodov (Alojz Milič), ko v zagrljenem basu pripoveduje, da je «nekaj pogoltnil», tak je mlad lakaj Jaša (Silvij Kobal), ko dandyjevsko posrkava kozarec šampanjca, tak je graščak Simeonov - Piščik (Stane Raztresen), ko skoraj otroško-naivno prosjači nekaj rubljev. In še bi lahko našteval. V ta grozljivi in zdolgočaseni prostor, ki ga ob straneh omejuje dvoje povsem realističnih vrat, sten, na sredi pa prekrito pohištvo, ki v svoji neopredeljeni belini daje prostoru še večji bivanjski srh (scena Demetrij Cej), je Korun postavil te čehovljanske prismo-jence in pozerje, spotakljivce in intelektualce. V dolgo in mučno dolgočasje. V prostor, ki je po svoji logiki ničev, ki ne daje u-panja, kamor sonce še ni zasijalo, ki je prav v svoji belini tako zelo črn. Kaj počenjajo ti čehov-Ijanski človečki, privezani kot lutke za vrvico časa, upanja, hrepenenja in tistega tipičnega pričakovanja? če se ti ponekod zdi, da so ti ljudje pravzaprav umsko ne povsem uravnovešeni, skorajda shizofrenično zastavljeni ljudje (prizori med Jašo in Du njašo, Ranjevsko in Anjo), jim po drugi strani verjameš. Tak je namreč občutek. Verjameš njihovemu srcu, ki govori kar najbolj pošteno in odkrito, verjameš njihovemu psihologističnemu razpravljanju (zato je tu resda jasno odpravljen vsak, še tako majhen namig na patos). Skratka, čeprav mučno, počasi, brez posebnih režijskih domislic, brez «govorečih» pavz (pavze tu mol čijo, so čisto neme, med kadri so zarisane rdeče črte), izredno dosledno ter stih'stično in formai-povsem izčiščeno, ti ljudje prevod pa je delo Josipa Vidmarja. S. V. Mira Sardočeva, Lidija Kozloviževa, Zlata Rodoškova v «Češnjevem vrtu» Srečanje in nastop pesnikov treh območij V torek je bilo v Ljubljani v okviru kulturnih srečanj, ki nosijo skupni emblematski naziv nastop pesnikov iz treh sosednjih območij: dežel Koroške in Furlanije Julijske krajine in S. R. Slovenije. Meglena vodila glede nekakšnega srednjeevropskega u-nitarizma, ki so navadno osnova podobnim prireditvam, je tokrat preglasilo drugačno izhodišče: iskati in razreševati medsosedske probleme, ki zavirajo ne samo pretakanje kulturnih in človečanskih dobrin, ampak ogrožajo tudi samo sožitje. V prvi vrsti je zato izzvenel v torek nastop pesnikov kot protest in akcija proti pojavom nacionalistične nestrpnosti, predvsem seveda na Koroškem; že udeleženci sami so izpričevali to ost, saj sta predstavljala obe deželi, kjer živita tudi slovenski narodnostni skupnosti po en predstavnik večinskega naroda in en iz manjšine. Tako sta bila s Koroške pesnika Hans Gigacher in Andrej Kokot, iz naša Marko Kravos, iz Slovenije pa Mila Kačičeva in Jože Šmit. V prostorih Društva slovenskih pisateljev je stekel pogovor e vsem tem: udeležili so se ga vidni predstavniki Kulturne skupnosti Slovenije, Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, avstrijski konzul v Ljubljani, predsednik društva pisateljev Miško Kranjec, nekateri slovenski književniki in časnikarji in seveda pesniki - gostje. Razgovor se ja najprej dotaknil kritične situacije na Koroškem in navzoči so soglašali, da je potrebno, da tudi v takih trenutkih napetosti pisatelji med seboj sodelujejo, vendar ne da bi se sprenevedali pred političnimi krizami, ampak da bi se z medsebojnim sodelovanjem in angažiranim nastopanjem borili proti vsakršnim anomalijam, ki sožitje in sodelovanje otežujejo ali celo preprečujejo. Z vztrajno in dalekovidno akcijo bi tako lahko pisatelji onemogočali krizne situacije, ki se pojavljajo sedaj tu in sedaj tam. Za tako zavzetost se je izrazil tudi pesnik Gigacher, ki pa živi in dela v Salzburgu. Luciano Morandini, ugledni i-talijanski pesnik iz Vidma, je poudaril pomembnost kontinuitete pri taki izmenjavi: v ta namen je predlagal, da bi ustanovili troje-zično revijo, ki bi tako kulturno sodelovanje omogočala: bila naj bi nosilec poznavanja in zbliževanja med ustvarjalci In narodi na tem področju. Slovenski sogovorniki so tudi ugotovili potrebo po taki obliki kulturne akcije, vendar so za začetek realistično predlagali izdajo zbornika, ki naj izide enkrat ali dvakrat letno, obenem pa so poudarili, da je potrebno sistematično in recipročno prevajati in izdajati tudi cele tekste — knjige oziroma jih predstaviti na odru, ko gre za dramska dela. O vsem tem naj bi se izčistite pobude in predlogi ubrali pot do konkretizacije do prihodnjega takšnega srečanja, ki bo prihodnje leto v naši deželi. Literarni nastop pesnikov je bil zvečer v mali dvoranici Društva slovensk’h pisateljev: v treh jezikih so pripovedovale pesmi nastopajočih o človeških stiskah in ljubezni, o človeški zamejenosti in njegovi želji, da bi odkrival in si prisvajal svet, o prizadevanjih pesnika, da bi dojel in zajel svet, ljudi in sebe. Marko Kravos pripovedujejo o nečem. Pripovedujejo o našem času, o naših tegobah, upanjih in tem zavratnem hrepenenju po boljšem, lepšem, čistejšem. Češnjev vrt bodo resda posekali. Tudi naše «prijetne» tegobe, ki se jih, ko so pomaknjene v čas, radi spominjamo, bomo odpravili. A potem? Kaj bo potem? Menda isto. Dialektika življenja, našega življenja naposled, je v «Češanjevem vrtu» prisotna v vsej svoji pošastni razsežnosti. Škoda le, da je v tej zmedi kot rdeča lučka prisotno le upanje . . . Nič več. Ranjevska in Lopahin, ki sta ju v tem Korun» vem konceptu dosledno tolmačila Mira Sardočeva in Anton Petje — bosta šla vsakdo po svoji poti, čeprav oba z istim, neizbežnim bi vanjskim sklepom. Poleg omenjenih naj na tem mestu omenim še Lidijo Kozlovi čevo (Anja), Bogdano Bratuževo (Varja), Staneta Starešiniča (Gajev), IJvija Bogatea (Trofimov), Zlato Rodoškovo (Šarlota), Jožka Lukeša (Firs), ki na zanimiv, čeprav realistično zasnovan način pooseblja zaton nekega življenja ter Adrijan Rustja (Popotnik) Skratka uigran in ansambelsko izenačen igralski kolektiv, ki mu studioznosti, umetnskega poten ciala in dobre volje, podkrepljene z garaštvom, prav gotovo ne manjka. Stilno čiste kostume je izrisala Marija Kobi Jamrekova, miiiMiiiiuwiniimiinMl,illl«llll»»lllllllliiuluulilllmlillmIllllilliiIIIIIIIIIillul|IIIIIIIIIIniniltiUI|U|l|||ni| POMEMBNA DOKUMENTARNA PRIDOBITEV Tri nove knjige Pregleda zgodovine NOB v Sloveniji Avtor dr. M. Mikuž, založba «Cankarjeva založba» Že več kot deset let je minilo, kar sta izšli prvi dve knjigi Pregleda zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, ki ju je napisal univerzitetni profesor ljubljanske univerze dr. Metod Mikuž. Knjigi, ki sta obravnavali prvo obdobje osvobodilnega boja do i-talijanske okupacije, sta ostali torzo. Precej časa je poteklo od takrat. Še več pa je bilo potrebnega truda, da je profesor Mikuž delo dokončal in da so zdaj izšle še tri knjige tega za zgodovinopisje osvobodilnega boja tako pomembne knjige. Cankarjeva založba je namreč izdala te dni tri knjige Pregleda zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji in s tem poskrbela, da je bilo to edinstveno delo zaključeno. Prva nova knjiga, po vrsti je zdaj tretja, ima dva dela. Obravnava najprej kapitulacijo Italije, kakor so jo doživljale posamezne slovenske pokrajine. V drugem delu pa obravnava čas od kočevskega zbora do zasedanja SNOS v Črnomlju, februarja 1944. Druga oz. četrta knjiga obravnava naslednje obdobje osvobodilnega bo ja, in sicer čas do zime 1944. To je bil čas, ki ga avtor Pregleda označuje s skupn m naslovom kot čas graditve slovenske državnosti v okviru federaHvne demokratične Jugoslavije. Zadnja knjiga Pregleda zgodovine NOB ima en sam naslov — Osvoboditev. Posvečena je zadnjemu obdobju vojne in o-svobodilnega boja, razdeljeno se veda po pokrajinah če k temu suhemu prikazu vsebine dodamo še opombe, imensko kazalo, ka zalo partzanskih enot, krajevno kazalo in na koncu še obširno av torjevo uvodno besedo, potem smo v nedaj stavkih na kratko prikazali vsebino in značaj dela. Morda pa tega še bolj podrobno ka-rakterizira sam naslov, ki nam pove, da gre za pregled slovenskega osvobodilnega boja. Gre torej za zgodovino ali ne? Na to vprašanje avtor Metod Mikuš sam jasno odgovarja. Njegovo delo ni zgodovina osvobodilnega boja slovenskega naroda. Predvsem to ni zgodovina, ker delu manjka za znanost potrebnih analiz in tudi sodb ter zaključkov. Če bi hotel napisati zgodovino, pravi Mikuž, bi ga čas prehitel. Zato je njegovo obširno delo v petih knjigah le pregled dogodkov v zvezi z narodnoosvobodilnim bojem, okvirni pregled, ki bo bodočim zgodovinarjem služil kot osnova za pisanje zgodovine. Zato bo morda kdo od knjige pričakoval več, zlasti tisti udeleženec, ki bo v tem pregledu morda zaman iskal sebe. Pa tudi vsak tisti, ki je osvobodilno borbo doživljal sam, bo morda ob knjigi nekoliko razočaran, ker bo v njej zasledil podobo osvobodilnega boja, ki se ne bo strinjala z njegovimi čustvenimi predstavami. Toda kdor pozna kako more nastajati zgodovina, kdor ve, da je za pisanje zgodovne potrebna neka časovna odmaknjenost, da je potrebno odprtje vseh arhivov in da so potrebne monografije. ki obde'uieio posamezne teme in posamezna vprašanja, (o-i blast, sodstvo, prosveta), ta ve, da danes delo, ki bi predstavljalo zgodovino našega boja za svobodo, še ni moglo nastati. Nastal je lahko le pregled, ki pa je sam na Sl. Ru. (Nadaljevanje na 6. strani) Na Sinajskem polotoku ter na Golanskih gričih se spoprijemajo vojaške sile, ki razpolagajo s konvencionalnim pa tudi z najnovejšim orožjem. Na gornjih črtežih vidimo na levi strani izraelsko letalo, ki napada egiptovski tank ter izraelsko letalo, ki se je spopadlo z egiptovskim. Novost izraelskega letala na vrhnjem črtežu so laserski žarki, ki «osvetlijo» tarčo, nakar izstreli svojo «smart bomb», ki more zgrešiti le 2 metra. Tanku baje ni rešitve. Na spodnji sliki: izraelsko letalo, ki ga radar vodi proti sovražnemu letalu, izstreli raketo «zrak-zrak», ki jo infrardeči žarki vodijo k cilju, v sovražno letalo V prvih dveh tednih, odkar se na Bližnjem vzhodu vodijo borbe med Izraelci ter Arabci, se često govori o novih raketah, ki da so na primer nad Damaskom napravile pravi «pokol» med izraelskimi letali. Na zgornji sliki lahka protiletalska raketa vrste «strela SA 7», kakršne so Sovjeti dali Egipčanom na razpolago. Raketa je razmeroma majhna in jo vojak sproži sam. Proti letalu se vidijo infrardeči žarki, ki jih puščajo za seboj reakcijski motorji letala. Na spodnji sliki pa vidimo «samohodno iz-strelišče» protiletalskih raket vrste «SA - 4». Za to «premično rampo» služijo ogrodja tankov «PT - 76», ki razpolagajo z zelo močnim motorjem iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinitif aiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii OB LETOŠNJEM MEDNARODNEM GLASBENEM FESTIVALU V BRNU Na sporedu slovanska glasba Poleg odličnih izvedb tudi zavzete razprave o glasbenih stvaritvah Letošnji mednarodni glasbeni festival v Brnu, osmi po vrstnem redu, je bil posvečen slovanski glasbi. Kakor vsako leto, je združeval operno, simfonično, vokalno in komorno glasbo. Pod naslovom Musiča Slavorum je bil svečano odprt v dvorani mestnega magistrata s fanfarami, slavnostnimi govori zastopnika ministrstva za kulturo ČSSR dr. J. Šva-gere, brnskega župana ing. V. Itronerja in generalnega sekretarja festivala dr. R. Pečmana ter s komornim koncertom Foer-sterjevega pihalnega kvinteta, ki je zaigral skladbo za pihalni kvintet pred leti preminulega bujskega skladatelja Theodorja Schae-ferja, predsednika odbora prvega Mednarodnega glasbenega festivala v Brnu. Zvečer je bila v velikem modernem Janačkovem gledališču slavnostna predstava na novo naštudirane Smetanove opere Tajnosti. Opera Tajnosti je predzadnje operno delo osnovatelja češke ljudske glasbe Bedficha Smetane, ki je zaslovel zlasti z nesmrtno Prodano nevesto. V svetu manj znana opera Tajnosti, ki je bila prvič izvedena leta 1878, je na češkoslovaških odrih pogosto na repertoarju. Presenetljivo je, da je komponist skomponiral imenovano komično opero v času svoje oglušelosti. Vendar je komičnost v tem delu lirična, kar bi ustrezalo njegovi težnji po sreči in ljubezni, ki jo očarljivo vnaša v kompozicijo. Vsebina opere je stara ljudska pripovedka, preprosta in romantična. V njej nadaljuje Smetana smer, ki jo je naznačil v predhodni operi Poljub. Vendar današnjega poslušalca preseneča glasbena govorica, ki je, kljub mnogim romantičnim potezam, v bistvu modema. Zato je bila uprizoritev toliko bolj neučakana. Škoda, da so se poustvarjalci, predvsem režiser in scenograf zvesto držali starega koncepta uprizarjanja te opere, čeprav je bilo odrsko sicer stilno čisto in realistično prikazano, a — staromodno. Pevci z lepimi glasovi, predvsem Blaženka Véra Kalivo-dova in Vitek-Jifija Olejnička sta Tri nove (Nadaljevanje s 5. strani) * i bila zunanje in pevsko prikupen mlad par, altistka Tarmila Paliv-cova pa odlična gospa Roza. Izvrsten lik pevca Skfivaneka je podal pevsko in igralsko Zdenek Soušek. Opero je mojstrsko dirigiral František Jilek, ki je z izvrstnim orkestrom največ prispeval k zasluženemu umetniškemu uspehu. Lep vtis je zapustil popoldanski koncert komornega orkestra Bo-huslava Martinuja iz Brna na starem gradu v Valticah. Pod vodstvom dirigenta Jana štycha so decentno izvedli dela sodobnih skladateljev J. Krejčija Malo suito za godalni orkester, Martinujev Koncert za čembalo in godalni orkester in Stravinskega Apollo Mu-sagetes. Koncert moderne glasbe komponistov našega stoletja je bil zanimiv kontrapunkt v stari baročni grajski kapeli. Zvečer istega dne je brnska državna filharmonija pod vodstvom poljskega dirigenta Jerzyja Katlewicza in prav tako s poljskim gostom tenorjem Kazimier- zom Pustelakom izvedla koncert del modernistov 20. stoletja: Ke-lemenov Floreal in Witolda Lu-toslawskega Paroles tissees a H. symfonie, ki pa je bil pri poslušalcih kot pri večini kritikov in muzikologov bolj hladno sprejet. Vsak po svoje zanimivi so bili koncerti bolgarskega državnega simfonijskega orkestra iz Varne in dva zapovrstna koncertna večera slovaške filharmonije iz Bratislave. Simfonični orkester iz Varne je pod vodstvom dirigenta Emila Glavanakova, ki dirigira izredno decentno z malo gestami a globoko pronicljivostjo, rje predstavil dvoje del bolgarskih skladateljev, mlajšega Penča Cvetanova Stojanova (1931) Divertimento in starejšega komponista Aleksandra Ivanova Rajčeva (1922) Drugo simfonijo. Obe domači deli so izvedli s poglobljenostjo in velikim znanjem. Upravičeno uvrščajo simfonični orkester iz Varne med vodilne bolgarske simfonične an- Veljaven od 21. do 27. oktobra 1973 ebi odlično in imenitno delo. O ;m se bo lahko prepričal vsak ralec, katerega bodo morda šele edanje tri knjige opozorile na rvi dve knjigi, ki sta ostali kot jrzo bolj ali manj neopaženi. Av sr sam se sicer opravičuje za za judo, ki je nastala zaradi obilice radiva o osvobodilnem boju po alijanski okupaciji, zaradi počas tega odpiranja arhivov, ki niso notno urejeni in razdrobljeni, za adi pomanjkanja vseh virov za osamezne teme, oz. časovna ob icbja. Toda veseli smemo biti, da mo dobili delo, kakršnega nima, saj ne v tako studiozni obliki na (isanega, noben drug narod Ju-;oslavije. , ... Delo Metoda Mikuža bo dozive-» obširno strokovno oceno zgodo dnarjev, saj so slovenski avtor i morda še posebno v zadnjem iasu napisali veliko knjig, po-judno napisanih, spominskih in :nanstvenih, ki so bila vsa delež-ia polemične razprave in kritike. Sno pa ne glede na bodoče kriti te drži: da imamo zdaj v rokah manstveno neoporečno, pa vendar ta vse ljudi napisano delo, ki pri laša pregled zgodovine našega ho ia za svobodo, delo, ki bo gotovo 5e dolgo koristilo kot osnova za vse naše zgodovinopisje o osvobodilnem boju. OVEN (od 21. 3. do f 20. 4.) čas je prime- ] ren za osebno uvelja- J vitev. Uresničili boste tudi načrte, ki ste jih pred časom umaknili z dnevnega reda. Nove zveze poslovnega značaja. Izreden uspeh v ljubezni, kjer vam bo vse naklonjeno. Zdravje dobro. BIK (od 21. 4. do 20. ✓'■“"'N. 5.) Srečali se boste s f starimi sodelavci ali J delovnimi tovariši in z J njimi začeli neke nove ^-------' načrte. Neka spremem- ba bi vam znala prinesti večje koristi, morda pa le zadoščenja. Ne spuščajte se v čustvene prigode. Prehlad. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pazite se pred ljudmi, ki se preveč vsiljujejo, ker bi vam znali naprtiti kako čudno sodelovanje, ki bi ne bilo nič drugega kot delo v njihovi službi. Vaše čustvene želje bi znale najti pravo smer. Potrebni ste počitka. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Proti koncu tedna bi znali doživeti pri-) jetno presenečenje. Do V * ' J* 7 tedaj pa boste morali 'v s pošteno garati in to brez vsakršnega obeta. Kadar vam kaj ne bo šlo po načrtih in po volji, obrnite se na svojce. Nekoliko živčni boste. LEV (od 23. 7. do ^ 22. 8.) Vaše nagnjenje k pretiravanju vas bo privedlo v težave. Ne V ' /bo hudega, vendar bo ^------^ kak dan pokvarjen. Sicer pa se boste znašli in uveljavili, z vsemi ustreznimi materialnimi posledicami. V ljubezni vse prav. In tudi v zdravju. DEVICA (od 23. 8. do Tn. 22. 9.) S svojim preti-AjT \ ranim ponosom ne bo-J ste Pr*®N nikamor. Iz-J gubih boste sodelavce ^ ^ in tudi morebitne po- slovne partnerje. Tudi v ljubezni vam gledanje z viška veliko škoduje, ko bi sicer bilo lahko zelo lepo. Glavobol. © fM) TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nepopust- ljiva družba vas bo spravila v slabo voljo in hkrati zavrta morebitne rezultate na delu. Kljub temu ne bodite preveč pesimistično razpoloženi. Tudi spor, ki se je razvnel v družini, se bo vnesel. Prebavne mot- nje. ŠKORPIJON (od 24. r 10. do 22. 11.) Pismo \ ali vest od daleč. U-resničili boste načrte, ki ste jih dolgo gojili Sprememba se bo iz kazala kot najprimernejša rešitev. Srečali se boste z ljudmi, ki vam bodo pomagali. Stran z lju bosumnostjo. Nervoza. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nasprot-stva, ki bodo prej ali slej privedla do nerod nega položaja. Slabo se boste odrezali tudi na delu. Utrujeni boste in živčni in to bo motilo tudi odnose v družini, še posebej z ljubljeno oseba Pazite na prepih. ___ KOZOROG (od 21. 12. f do 20. 1.) Potrudite se A \ in vsi vaši veliki na- \ črti bodo pod streho. D// Vzdušje je takšno, da ' —si lahko privoščite tudi kaj več kot sicer. Seveda bo treba tudi pošteno pljuniti v roke. V ljubezni bodite previdni. Zdravje odlično. VODNAR (od 21. 1. do ✓ - X 19. 2.) Sreča je na / V \ va®' streni eli Pa zel° I L J blizu. Dobili boste po \ J nudbo, ki jo lahko o ^ ' beroč sprejmete, seve da če ste pripravljeni tudi na žrtve. Ne popustite kapricam ljub Ijene osebe. Stopite k zdravniku. RIBI (od 2«. 2. do 20. 3.) Srečali boste |^\ osebo, ki vam bo ve liko pomagala. Poseb 'j no v trenutkih, ko boste neodločni. Nekje se bo zataknilo in težko boste voz izpeljali spet na pot. V lju bežni ne računajte na same uspe he. Razočaranje je blizu. Dobro počutje. samble. Prav tako umetniško izveden je bil IV. koncert za klavir in orkester svetovno znanega ruskega skladatelja Sergeja Rahmaninova z izvrstnim pianistom Ivanom Drennikovim na čelu. Bolgari so tudi tokrat dokazali, kako se naj propagira njihova glasbena ustvarjalnost pred mednarodnim občinstvom v svetu. Razen Rahmaninovega koncerta, v katerem se je uveljavil bolgarski pianist, je program prikazal predvsem njihovo nacionalno glasbeno ustvarjalnost. Slovaška filharmonija iz Bratislave je prvi nastop posvetila domači ustvarjalnosti: izvedli so Koncert za violončelo in orkester Op. 104 češkega komponista Antonina Dvoraka in pa Psalm podkarpatske zemlje še živečega in po svetu znanega slovaškega komponista Eu-gena Suchona. Naj mimogrede omenim, da je v lanski sezoni doživela ljubljanska Opera z njegovo opero Krutnavo (Vihar) eno svojih najboljših uprizoritev. Pod vodstvom dirigenta Ludovita Rajterja je orkester precizno izvedel Dvorakov koncert, ki ga je svetovno znani čelist Pierre Four-nier, znan zlasti kot najboljši interpret Dvorakovega koncerta v h-mollu, s svojo občudujočo umetniško interpretacijo na violončelu povzdignil koncert v globoko doživet umetniški dogodek. Nič manj uspešna ni bila znana Suchonova kompozicija Psalma podkarpatske zemlje, ki jo je orkester družno z velikim zborom Slovaške filharmonije in s tenorskim solom Vilé-ma Pfibyla pompozno izvedel s kar majestetično lepoto. Drugi večer je slovaška filharmonija pod vodstvom švicarskega dirigenta Pierra Colomba imela na programu skladbo slovenskega kom-I pomista Daneta Škerla Kontrasti in pa IV. simfonijo Dimitrija šošta-koviča. Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da je edini zastopnik jugoslovanskih komponistov na tem festivalu, ki je bil že tako skromno zastopan z edinim komponistom iz Jugoslavije in z nobenim našim izvajalskim ansamblom, če odštejem vzporedno popoldansko predvajanje magnetofonskih posnetkov skladb zagrebškega skladatelja Milka Kelemena ob njegovi osebni razlagi, izpadel iz programa dan poprej. Vzrok: notni material je prispel šele dan pred koncertom in bil tako nečitljiv, da so ga morali godbeniki orkestra odkloniti! Namesto škerlovega dela so nato uvrstili v program Suito iz baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva. Na izredni evropski umetniški ravni je bila uprizoritev šoštako-vičeve opere Nos v izvedbi brnske Opere, šoštakovičev Nos, ki ga je avtor skomponiral po satirični Gogoljevi povesti že v času svojega avantgardnega ustvarjanja 1. 1928, je tokrat v Brnu doživel svojo prvo izvedbo in nesporen glasbeno gledališki uspeh, šoštakovič je s svojo duhovito glasbo obarval Gogoljev groteskno komični tekst. Z glasbo se hoče smejati in z njo nasmejati tudi občinstvo. Opero je precizno naštudiral di rigent Vàclav Nosek, ki ima naj več zaslug pri uvajanju novih glas beno dramatskih del na brnsko sce no, režijsko pa jo je s svežimi domislicami obogatil režiser Milan Pasek. Duhovito in neprestano me njajočo se sceno je oskrbel Karel Zmrzly. Izvajalski ansambel se je z veliko predanostjo lotil nelahke naloge tako, da je predstava iz zvenela kot nov delež k sodobne mu uprizarjanju opernih del. EMIL FRELIH 13.30 14.00 16.15 16.30 16.40 NEDEUA, 21. OKTOBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 MAŠA 12.00 NABOŽNA ODDAJA 12.30 NEZNANA OBZORJA Sedmi prizor: ONSTRAN MEJE 12.55 CANZONISSIMA Ob 12.55 Maria Rosaria Omaggio prikaže rezultate zadnje prireditve «Canzomissima», hkrati napove program za prireditev, ki bo ob 18. uri in na kateri sodelujeta Pippo Baudo in Mita Medici kot voditelja prireditve, nastopijo pa tokrat že zelo znani pevci, med katerimi sta na primer Claudio Villa in Rosanna Fratello. Med današnjimi gosti bosta delala animatorjema predstave družbo italijanski gledališki igralec Alberto Lupo ter flavtist Severino Gazzelloni. Kdor bi že vnaprej hotel vedeti, kdo bo še nastopil v tretjem nadaljevanju, mu bomo povedali, da so to Peppino di Capri, Jimmy Fontana, Dori Ghezzi, Romina Power in Maria Sacchetto. DNEVNIK Kmetijska oddaja Napoved programa Program za mladino Jugoslovanski risani film PROFESOR BALTAZAR Veliki komik BUSTER KEATON Na sporedu sta danes dva krajša filma s tem igralcem. Prvi komični film nosi naslov «La casa dei fantasmi». Buster Keaton je zaposlen v neki banki, katere blagajnik potvarja bankovce in da bi odstranil nezaželene goste od svoje vile, v kateri tiska lažne bankovce, zatrjuje, da je njegova vila polna duhov. Je to film, v katerem je Buster Keaton strnil celo parodijo policijskih romanov. V drugem filmu, ki nosi naslov «Lo spaventapasseri», Buster Keaton in neki njegov prijatelj živita v skupni sobi, kjer je vse mehanizirano v zelo zaoletenem sistemu. Oba pa sta zaljubljena v isto dekle, rezultate tega pa bomo videli danes popoldne. 17.30 DNEVNIK 17.45 Rezultati in kronike nogometnega prvenstva 18.00 CANZONISSIMA 73 S Pippom Baudom in Mito Medici 19.20 Registriran polčas nogometne tekme Športne vesti 20.30 DNEVNIK 21.00 IL PICCIOTTO Tretje in zaključno nadaljevanje Rosario, delavec, ki je iz Palerma prišel v neko mesto severne Italije, da bi se rešil klešč mafije, pa so mu «compari» prišli na sled in mu grozijo z najhujšim, je izginil. Vsa obupana ga išče mlaaa žena, na drugi strani pa ga iščejo tudi njegovi sovražniki, člani mafije. Nihče ga pa ne najde. V resnici ga je skril preiskovalni sodnik, ker hoče imeti pričo in ve, da bi ga člani mafije ubili, posebno ker prihajajo na dan vedno nova in nova imena vedno višjih članov mafije. Celo sodniku grozijo. Kljub vsemu pride Rosario pravočasno pred sodišče, venda- je njegovo pogumno pričanje prekinjeno. Več bomo videli nocoj. 22.15 Športna nedelja 23.15 DNEVNIK — Vremenska slika DRUGI KANAL 16.00 Neposreden prenos športnega dogodka 1915 XVI. Mednarodno tekmovanje v lahki glasbi 21.00 DNEVNIK 21.20 ADDIO TABARIN Drugo nadaljevanje 22.10 KDO, KJE, KDAJ: D J AGILE V 23.10 Napoved programa za ves teden TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.05 Slovenski motivi: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.45 Klavirska glasba; 11.15 J. Verne - J. gradiščinih - J. Lukeš: «Petnajstletni kapitan»; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Krajevna kronika; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Revija glasbil; 16.00 Glasba in šport; 17.00 V. Cajoli-V. Beličič: «Mestece»; 18.25 Nedeljski koncert; 19.15 Jazz; 19.30 Zgodovina ital. popevke; 20.00 šport; 20.30 Sedem dni v svetu: 20.45 Pratika; KOPER 7.30, 12.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Orkester Trovajoli; 8.45 Nesmrtne melodije; 10.15 Ansambel J. Privška; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.15 Od melodije do melodije; 11.30 Plesna glasba; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Plošče; 14.40 Mini juke box; 15.00 Plošče; 16.00 Na sprehodu z...; 16.30 Popevke; 17.00 Sosednji kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Domače pesmi; 19.15 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Parada orkestrov; 21.00 Športna nedelja; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 10.15 Ritmi; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Novejše plošče; 14.00 Plošče; 15.10 Hit parade; 15.30 Popoldne z Mino; 16.30 Odrska glasba; 17.35 Glasbeni variete; 18.15 Nedeljski koncert; 20.25 «Andata e ritorno» z G. Cinquetti; 21.15 Lahka gla- (Nadaljevanje na 10. strani) sba; 21.45 Pianist S. Perticaroli; 22.20 Turgenjev: «Dim», radijska priredba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Vesel program; 12.00 športna prognoza; 12.30 Pisan spored; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento»; 14.30 Neapeljski spored; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče 16.30 Športna nedelja; 18.00 «Can zonissima 73»; 19.15 Ansambel 20.10 Operni svet; 21.00 Operetna glasba; 21.25 Nove ital. popevke; 21.40 Ital. opatije; III. PROGRAM 9.05 Gregorijansko petje; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert; 11.00 Skladba za orgle; 11.30 Baletna glasba; 13.00 Simf. koncert; 14.00 Folklorna glasba; 14.30 Klavirski koncert; 15.30 Natalia Ginzburg: «Oglas»; 17.05 Monte-verdijeve skladbe; 17.30 Plošče; 18.00 Literarna oddaja; 19.15 Večerni koncert: 20.15 Preteklost SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Jožko Lukeš: Otroci, otroci vsega sveta — igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši... Ciril Zupanc: Starega Žefa davek svobodi; 10.05 Koncert; 14.05 K. Kusemberg: Lepa poroka — humoreska; 14.30 Športno popoldne; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.25 Popularne operne melodije: 18.00 Marcel Pegnol: «Lepa pekovka» — radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami ; 12.30 13.00 13.25 13.30 17.00 17.20 17.30 17.45 18.15 18.45 19.10 19.45 20.30 21.00 23 00 21 00 21.20 22.20 PONEDELJEK, 22. OKTOBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Poljudna znanost Mesto v skali: PETRA To je moj svet Sedma epizoda: PRVI PLES Vremenska slika DNEVNIK Program za otroke Stanlio in Olio v filmu Uslužni mož PRIGODE RADOVEDNEGA KOZLIČKA Risan film DNEVNIK Program za mladino ST .TKE IZ SVETA KRALJ TRINOG Tedenska knjižna oddaja Poljudna znanost ŽIVLJENJE NA IRSKEM S to oddajo bomo začeli danes prisostvovati vrsti oddaj, ki bodo posvečene spoznavanju sveta. Tokrat bomo stopili na Irsko in se v prvem nadaljevanju nekoliko pobliže spoznali s to republiko, o kateri se zadnje čase toliko govori, ker je s svojim burnim notranjim življenjem pritegnila pozornost vsega sveta. Irska republika šteje štiri milijone prebivalcev. Po svoji površini pa je za trikrat večja kot je na primer Sicilija. Irska ima pravzaprav zelo malo industrije in še ta je povezana izključno s kmetijstvom in živinorejo. 26 grofij, na katere je razdeljena republika, je v pretežni meri odvisnih od kmetijstva in živinoreje, pašniki pa zavzemajo malo manj kot 50 odst. vse obdelovalne površine. Športne vesti Ital. kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK Gerard Philipe LE DONNE DEGLI ALTRI Film je režiral Julien Duvivier, v glavnih vlogah pa igrajo poleg Gerarda Philipa še Danielle Darieux, Ànouk Aimèe, Dany Carrel, Henry Vilbert in Jean Brochard. Film «Le donne degli altri» je nastal leta 1957. Za osnovo mu je služil Zolajev roman Pot - Bouille, ki je tudi izvirni naslov filma Po romanu sta scenarij napravila Henry Jeanson in Leo Joannon. Z njima je pri pisanju scenarija sodeloval tudi sam režiser Julien Duvivier. Dogajanje filma je v Parizu ob koncu preteklega stoletja. Osrednja osebnost v filmu je trgovski potnik Mouret, ki je prišel s podeželja v francosko glavno mesto. Mož ni le spreten trgovec, pač pa tudi ljubitelj galantnih prigod. V palači, kjer stanuje, je ni ženske, ki bi ji ne dvoril. Edina, ki mu ni povšeči, je Berta, ki pa bi rada postala njegova žena. Zato pa se ji on odmika in Berta se čeprav proti svoji volji ornati z nekim drugim trgovskim potnikom. Medtem pa se Mouret vrti okoli lastnice trgovine, v kateri je zaposlen in ko njegovi načrti propadejo, se raje umakne in presedla v konkurentovo, Vabrejevo trgovino. In sedaj, ko je Berta omožena, ga prične mikati. Podjetnemu Mouretu uspe, da jo izmakne zakonitemu možu. Ker pa je bil mož o tem obveščen, jima je sledil in ju zalotil... DNEVNIK Danes v parlamentu, Vremenska napoved DRUGI KANAL DNEVNIK TV RAZPRAVE PREGLED BALETOV GEORGIJSKI PLESALCI Z MEČI Državna plesna skupina za georgijske ljudske plese. Ansambel vodita Nino Ramišvili in Solomon VirsaJadso. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Glas in orkester; 19.00 Klavirska glasba; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Deželna kronika; 15.10 Folklora in tradicije; 16.20 Domači avtorji; 19.30 Deželna kronika. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 16.30, 17.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.40 Popevke; 8.30 Ansambel J. Sax; 8.45 Strani iz albuma; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Od melodije do melodije; 11.45 Orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 15.40 Otroški kotiček: 16.40 Parada orkestrov: 17.00 Vročih sto kilowatov: 17.45 Športni pregled; 18.00 Izložba hitov; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL: 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Operna glasba; 21.30 Pisana glasba; 22.00 Popevke; 22.35 Veliki interpreti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 13.20 Hit parade; 15.10 Program za mladino 16.00 Sončnica; 17.05 Popoldanski spored. 17.55 Nadaljevanka; 18.10 Veliki interpreti; 18.40 Program za mladino; 19.10 Sindikalno ekonomska panorama; 19.30 Plošče; 20.20 «Andata e ritorno» z O. Vanoni; 21.15 Literarna oddaja; 21.45 Koncert; 22.45 XX. stoletje. IT/ PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta C. Caselli in E. Humperdink; 8.40 Kako in zakaj? 8.55 Melodrama; 9.50 Tris-tan in Isolda; 10.05 Nove ital popevke; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Plošče; 15.00 Klasik leta: Nicolò Machiavelli; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža: 17.50 Telefonski pogovori; 20.10 O-pravljivca; 21.00 Plošče; 23.40 Jazz. III. PROGRAM 9.30 Vivaldijeve skladbe; 10.00 Kon cert: 11.00 Tartinijeva sonata št. 7.: 12.30 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 15.30 Klavirske skladbe; 16.00 Ruska klasična glasba; 17.20 Na sporedu je violončelo; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Strani iz albuma; 20.30 Purcell: «The fairy queen», prenos z Dunaja. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja: 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Lahka glasba; 9.40 Izberite pesmico; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Majhni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Tuje pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 A-materski zbori; 15.40 Odskočna deska: 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Pop zakladnica instrumentov; 19.00 Lahko noč, otroci ; 19.15 Štirje kovači; 20.00 Bellinije-va «Norma»; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 A. Kokot: Pesmi; 23.15 Popevke. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 21. DO 27. OKTOBRA 1973 NEDELJA, 21. oktobra 8.50 Skrivnosti morja - barvni film; 9.40 Ptujski festival; 10.10 Kmetijska oddaja; 10.55 Otroci naše šole in Enciklopedija živali; 11.40 Poročila; 11.45 TV kažipot; 13.05 Pesmi naših prednikov; 13.35 Ljudje in zemlja; 14.25 Nogometna tekma: Jugoslavija - Španija, prenos iz Zagreba; 16.15 Festival zabavnih melodij: Zagreb: 16.40 Za konec tedna; 17.55 Moda za vas; 18.05 Poročila; 18.10 Ameriški film «Strast»: 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.40 Iz Libra Marka Uvodiča; 21.35 Zabavno glasbena oddaja: 21.55 Športni pregled; 22.25 Poročila Koprska barvna TV 16.20 Boks, finale — prenos iz Beograda; 19.45 Risani film «Cupone - gorila»; 20.15 Informativna oddaja; 20.30 Tvoja nezvesta — celovečerni film; 22.00 Jazz. PONEDELJEK, 22. oktobra 9.10 Odprta univerza; 9.40, 11.00, 14.50 in 16.10 Šola; 10.30 in 15.40 Angleščina: 10.45 in 15.55 Nemščina; 17.45 Pengov - Simončič: Zlata ribica; 18.25 Enciklopedija živali; 19.00 Sodelovanje med JLA in mladino; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 M. Pinter: Ljubimec; 21.20 Gotska plastika na Slovenskem; 21.45 K. Pahor: Istrijanka; 22.00 Poročila. Koprska barvna TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila: 20.30 Ray Anthony show; 21.20 Morski psi Nikaragve — dokumentarni film. TOREK, 23. oktobra 9.35, 11.00, 14.45, 15.55 in 16.10 šola; 10.40 in 15.35 Ruščina: 17.50. B. čopič: Noge v zlatu, glava v blatu; 18.05 Obzornik; 18.20 Intervju; 18.50 V temnem onkraju: Iztrgal ti bom veter, da bi te ustavil; 19.15 Vitezi Sv. Ivana; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Diagonale; 21.25 Dostojevski: Bratje Karamazovi; 22.10 Poročila. Koprska barvna TV 20.00 Risanka: 20.15 Poročila; 20.30 Svojega telesa gospodar — celovečerni film; 22.00 Ena žena, ena dežela: Anna Aslan — dokumen- tarec. SREDA, 24. oktobra 8.20 in 11.00 šola; 17.45 Otroci naše šole — film: 18.00 Risanka; 18.10 Obzornik; 18.25 Od filma do filma; 18.45 Arhitektura in družba: Reprezentiranje; 19.20 Kaj hočemo; 19.45 Kozmetično ogledalo; 20.00 Dnevnik; 20.40 Pekel v mestu — film z Anno Magnani; 22.15 Likovni nokturno: Jože Spacal; 22.30 Poročila. Koprska barvna TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Mednarodno nogometno srečanje; 22.00 Zabavno glasbena oddaja. ČETRTEK, 25. oktobra 9.35 in 14.45 šola; 10.30 in 15.40 Angleščina; 10.45 in 15.55 Nemščina; 11.00 in 16.10 Francoščina; 17.20 Iz slovenske književnosti: A. T. Linhart: «Matiček se ženi»; 18.05 Obzornik; 18.25 Serijski film «Shane»; 19.15 Delavska TV tribuna: TOZD; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.40 četrtkovi razgledi: Beneška Slovenija; 21.25 Kam in kako na oddih; 21.30 A. Ingolič: Mladost na stopnicah; 22.05 Poročila. Koprska barvna TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Zabavna oddaja; 22.00 Poveljnik — film. PETEK, 26. oktobra 9.25 in 14.35 Šola; 11.00 in 16.10 Angleščina; 17.40 Kuhinja pri violinskem ključu: 18.10 Obzornik; 18.25 Rekreacija: Joga; 18.40 Za boljši jezik; 18.50 Mozaik; 18.55 Slovenska glasba: Igor Štuhec; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.40 Nedolžni vlomilec — film; 22.30 XXI. stoletje; 22.55 Poročila. Koprska barvna TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Vojna in mir — nadaljevanka: 21.25 Los Incas — zabavna glasba. SOBOTA, 27. oktobra 9.35 in 11.00 Šola; 16.00 Ansambel Toneta Kmetca; 16.30 Evropsko prvenstvo v gimnastiki za ženske; 18.00 Obzornik; 18.15 Daktari — film; 19.05 Moda; 19.15 Igralec je igralec; 20.00 Dnevnik; 20.30 Naši gostje: Drago Diklič; 21.25 Skrivnosti morja — film; 22.15 Starinarja — film; 22.45 TV kažipot; 23.05 Poročila. Koprska barvna TV 19.45 Zabavno glasbena oddaja; 20.15 Poročila; 20.30 Javni red — film; 21.20 Evropsko žensko prvenstvo v gimnastiki. Prvi „da" za Sihanuka Kot nekdaj »kitajska pravda« se je sedaj v Združenih narodih začela »kamboška pravda«: pravda za to, kdo naj predstavlja Kambodžo, zakonita vlada princa Sihanuka, ki je bila pred tremi leti s pučem in tujo pomočjo zrušena in ki danes znova izvaja vse suverene prerogative na 80 odstotkih kamboške-ga ozemlja, ali pučistična vlada maršala Lon Noia, ki se kot je v OZN opozoril tudi predstavnik SFRJ Mojsov s tujo pomočjo drži v Phnom Penhu in še nekaterih pro-vincijskih centrih. Prva proceduralna bitka v tej pravdi je bila pred nekaj dnevi, ko je generalni komite generalne skupščine z 11 glasovi proti 2 odločil, naj generalna skupščina razpravlja o tem, ali pride na dnevni red 28. zasedanja generalne skupščine resolucija, ki zahteva vračanje legitimnih pravic kraljevski vladi nacionalne enotnosti Kambodže. Pred dvema dnevoma je bila tudi druga proceduralna runda dobljena v korist kraljevske vlade: za to, da se predlog o priznanju legitimnih pravic kraljevske vlade v OZN vnese v dnevni red 28 zasedanja generalne skupščine je glasovalo 68 držav; 24 držav je glasovalo proti, 29 držav pa se je glasovanja vzdržalo. Seveda je treba takoj pripomniti, da je šlo pri glasovanju za proceduralno glasovanje in ne za politično, države, ki so glasovale za vključitev »kamboškega vprašanja« v dnevni red generalne skupščine, lahko ob politični razpravi glasujejo proti odstranitvi Lon Nolovega predstavnika iz OZN. Toda že samo dejstvo, da je vprašanje kamboškega predstavništva v OZN na dnevnem redu generalne skupščine, opozarja na aktualnost »kamboškega vprašanja« devet mesecev po podpi su pariških sporazumov o Vietnamu. In še na nekaj je treba opozoriti ob tem glasovanju: vprašanje kambo- škega predstavništva v OZN ni vnešeno v dnevni red jesenskega zasedanja gene ralne skupščine kot »nujno« vprašanje. To pomeni, da za sprejem resolucije, ki predlaga, naj Kambodžo zastopa zakonita Sihanukova vlada ni potrebna dvetretjinska večina, kot je bilo to v primeru »kitajskega vprašanja« »Kamboškega razpleta« v OZN ne bi smeli ločevati od razpleta v Kambodži sami Kot smo že poročali,, je predsednik Lon Nalove vlade In Tam odstopil in s tem odprl krizo v režimu. Ameriški veleposlanik v Phnom Penhu ga je »prepričal«, naj svoj sklep umakne, da ne bi ote žil Kissingerjeve misije v Pe kingu. In Tam je sicer privo lil in umaknil ostavko s tem. da si pridržuje svobodo akcije po Kissingerjevem obisku o Pekingu oziroma glaso vanju v generalni skupščini Drugi element pa je Sihanukova poslanica demokratskemu senatorju Mansfieldu. ki bo tudi v kratkem prišel v Peking Princ je znova dal jamstva, da bodo Lon Noi in njegova ekipa lahko svobodno odšli iz dežele, hkrati pa je podčrtal, da so za nada Ijevanje vojne v Kambodži odgovorne samo ZDA, kajti »DR Vietnam in Kitajska da striktno spoštujeta pariške dogovore in da zato materi alno nič več ne -pomagata kraljevski kamboški vladi« Zato proceduralni uspeh kamboške kraljevske vlade v OZN ni samo procedura len, marveč sodi v okvir me dnarodne afirmacije kamboškega osvobodilnega gibanja, ki je dobilo soglasno potrditev na konferenci neuvrščenih v Alžiru. MIRAN ŠUŠTAR ZRN:„Nikar paniker V Zahodni Nemčiji na veliko kupujejo kurilno olje — Vlada nenehno miri: vsi se bomo greli — Če bodo varčevali, je rezerv za najmanj šest mesecev OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, oktobra. Položaj na sueški in golanski fronti ter stanje v rezervoarjih z gorilnim oljem sta te dni prvi dve točki dnevnih poročil na radiu, televiziji in v časopisju. Zahodno Nemčijo je namreč zagrabila »grelna« panika, ki jo povečuje še izredno hladno vreme (v četrtek je padel prvi sneg). Gospodarski minister Friderich« pa se trudi z vsemi naftnimi podjetniki in novinarji vred, da bi pomiril panično stanje v deželi. Za zdaj slabo uspevajo. Lastniki stanovanj že razpošiljajo »ljubezniva« pisma svojim najemnikom: plačajte 50 ali celo 100 mark več mesečno... V sredo je zvezna vlada optimistično ocenila položaj pred zimo. Vlada pač po svoji uradni dolžnosti mora biti vedno optimistična, pravijo Meierjd in Mtillerji ter iščejo poti do kurilnega olja. Med grosiste in hišne rezervoarje pa se je vrinilo že nešteto posrednikov in od lanskega poletja je olje že trikrat dražje. Veliki petrolejski družbi Esso in Shell sta objavili, da bosta kljub najnovejši 17-odstotni podražitvi nafte iz Perzijskega zaliva ostali pri istih cenah za kurilno olje (200 mark za tono). ZRN je med zahodnimi dr- žavami očitno najbolje založena z rezervami, če bi takoj prenehala vsasršna dobava nafte, bi imeli kurilnega olja za 68 dni na zalogi, za popolno oskrbo vseh gospodinjstev. Friderichs ne vidi nobene potrebe, da bi načeli obvezne zaloge pri družbah. Če pa računajo na izdatne zaloge prj trgovcih m v zasebnih rezervoarjih, bi dežela brez škode in krize prebila tri mesece. Tudi če transarab-skih naftovodov ne bi kmalu odprli, bi se zahodnonemški trg lahko tej tretjini svojih nabav odpovedal in od drugod brez težav zagotovil oskr- bo za šest mesecev, pravi gospodarski minister. Skratka: prav nobenega razloga za panično kupovanje ni. Previdni Nemec pa verjame le svojim zlatim rezervam. Komaj se je razvedelo za prve strele na Bližnjem vzhodu, so že začeli v vrstah čakati na kurilno olje. Posebej še, ker so Američani takoj občutili naftno krizo. Ker pa so prodajalci olja vezani na svoje stalne in večje odjemalce po prijavah, so se vrinili »vojni pridobitniki« in si pomagali ustvariti ugodno označje. Čeprav ima predelovalna industrija kapacitete za 70 odstotkov vseh obstoječih rezervoarjev, pa jih zdaj gospodinjstva hočejo napolniti do vrha. Trgovci nimajo zadosti vozi.' za dobavo olja in čakanje iz objektivnih razlogov tako še povečuje živčno vzdušje. Medtem ko dobivajo redni odjemalci olje pri grosistih po normalnih cenah, pa ga uradni črni trg plačuje že trikrat dražje. Trikrat več trgovcev se je vrinilo v posredništvo. Ker pa jih država po lastnih zakonskih pristojnostih ne more iztreb» Ijati, ne preostane ministru nič drugega, kot da vsak dan roti javnost: »Nikar panike, vsi se bomo to zimo lahko greli!« Tudi Brandtova avtoriteta ne more pomiriti gospodinj, ko vidijo, kako padajo navsezgodaj veliki snežni kosmiči... ANTON RUPNIK Sobovih sedem ognjevitih Po kolnskem živilskem sejmu še obisk pri »ekskluzivnem uvozniku« jugoslovanskih vin na za-hodnonemškem tržišču: Franc Šoba ima svoje sloveče lokale (in probleme) v velikih mestih ZRN OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA KOLN, MtiNCHEN, okt. — »Sedem ognjevitih iz Jugoslavije«, je še najbolje predstavilo našo kmetijsko ponudbo na nedavni ogromni razstavi živil v Kdlnu. Medtem ko so se vsi naši izvozniki stlačili v majhen paviljonček — ker ga je dalo sejmišče zastonj na voljo — je edini še ponujal jugoslovanska vina »ekskluzivni im-porter« Franc Šoba. »Prodaš lahko, kolikor mo- [ pa nas obremenjuje carina, i gov po litru uvoženega vi-reš. Tu ni omejitev. Seveda ' ki znese najmanj 35 pieni- I na,« razlaga mojster šoba. In Japonski obisk Pogovor z generalnim sekretarjem »Umetnostnega festivala« pred otvoritvijo razstave nove japonske umetnosti Tako je od dobrega oziroma slabega morja odvisno, ali bo razstava sodobne japonske umetnosti v ljubljanski Moderni galeriji odprta teden dni prej ali teden dni pozneje. Vsekakor bi morala jugoslovanska ladja »Hrvat-ska« že te dni pripeljati na Reko dragocen tovor 33 oljnih slik, 38 grafik in 29 plastik, kar naj bi bilo skupno z drugimi predmeti japonske tradicionalne umetnosti razstavljeno oktobra in novembra v Ljubljani. »Jugoslavija, v katero vstopamo skozi ljubljanska vrata, je prva evropska socialistična država, v kateri bomo predstavili tako razstavo japonske sodobne umetnosti,« je poudaril v pogovoru generalni sekretar japonskega »Umetnostnega festivala« Ta-keshi Kanazawa ob prihodu v Ljubljano, kjer bo počakal ostalo gradivo. Podjetni japonski predstavnik te osrednje japonske polvladne ustanove, ki posreduje japonsko umetnost v tujino in izmenjavo umetnostne izkušnje v mednarodni areni, ni bil prav nič nervozen glede prihoda ladje. »Samo tri dni potrebujemo za postavitev celotne razstave, ker so že vsi eksponati pri nravi) eni za ustrezno razvrstitev.« je pribil ekspeditiv-ni kulturni menedžer. Ustanova »Japan Art Festival« ima velika gmotna sredstva in trden položaj, kar se da razbrati tudi že iz zelo ugledne sestave upravnega odbora ustanove, v kateri je predsednik sedanji podpredsednik japonske jeklarske korporacije, eden izmed podpredsednikov pa minister za kmetijstvo in gozdarstvo. Seveda pa sodelujejo tudi znani umetnostni kritiki in direktorji likovnih galerij. Vsako leto podeljuje ta ustanova tudi umetnostne nagrade, za katere prispevajo sredstva ministrstva za zunanje zadeve, za prosveto in za mednarodno trgovino. Ta obisk v Jugoslaviji je tem pomembnejši, ker naša ustanova prireja letno običajno samo eno do dve podobni razstavi v svetu. Doslej smo med drugim že obiskali ZDA, Mehiko, Francijo, Brazilijo, Argentino in Italijo. Letos pa smo bili prvič tudi v Pekingu v LR Kitajski. Sedanja japonska razstava iz Ljubljane bo pozneje verjetno šla še v Romunijo in morda v ZR Nemčijo, kjer smo z glavno umetnostno galerijo v Diisseldorfu sicer v dogovoru za prihodnje leto.« Obisk v Jugoslaviji naj bi tudi vrnil obisk lanskoletne razstave jugoslovanske sodobne umetnosti na Japonskem, ki je po Kanazawinih besedah vzbudila veliko pozornost. »Odkrila nam je marsikaj, kajti o jugoslovanski umetnosti doslej nismo vedeli skoraj ničesar.« Govoreč o značilnostih sedanje razstave, ki jo bodo Japonci prikazali v Ljubljani, je menil, da oznak slikarstvo, kiparstvo, grafika in fo- tografija, kar bo vse razstavljeno, v sodobni praksi na Japonskem skoraj ne uporab. Ijajo več, samo splošnejši izraz: dvodimenzionalna in tridimenzionalna umetnost. Menil je, da je sodobna japonska umetnost bolj abstraktno dekorativna in razmišlju-joča, kot pa figurativna. Med imeni pa je navedel avtorje Ay-oa, Kuniichia, Kishioa, Juroa, Shima, Suga in Taka-matsuja. To sodobno likovno predstavitev Japonske bodo dopolnili še s prikazom dveh tradicionalnih umetniških stvaritev Japonske: ikebane, to je aranžiranja cvetja, ter tako imenovanega čajnega obreda. »Na Japonskem so v ikebani znane predvsem tri Šole in v Ljubljani bomo predstavili morda najpomembnejšo med njimi, šolo Sogetsu. V ta namen bodo prispele v Ljubljano kar tri japonske cvetlične aranžerke.« Posebna skupina pod vodstvom Michiko Nojire bo Ljubljančane tudi uvedla v stari japonski čajni obred Sen-no-rikyju iz 16. stoletja. V smislu tega obreda, ki je povezan tudi z izpolnjevanjem duhovnih načel Zena, ni bistvo čajne poskušnje samo v tem, da pripravimo pijačo tako, da jo morejo gostje piti z največjim užitkom, ampak tudi v tem, da ustvarimo mimo, spokojno in poživljajoče ozračje, toliko potrebno sodobnemu človeku. BOGDAN POGAČNIK ob poskusnem kozarčku je bil pripravljen razgrniti vso vinsko politiko. »Veste, nas država, Jugoslavija, ne premira. Zato pa Španci in Portugalci izdatno podpirajo pridelovalce in izvoznike vin. Francozi pa so tako v EGS in ga uvažajo brez kakršnih koli dajatev. Pa tudi Italijani. Glejte, zato lahko kupite italijansko vino v dvolitrskem .Štefanu’ za 1,70 marke. Mene pa stane najmanj eno marko liter v Jugoslaviji. Zato pa sem se usmeril samo na sortna, dobra vina,« mi je vedno vedri šoba pokazal svoje prospekte. »Jugoslawische Naturweine — Dingač — Pe-iječac — Krater — Echter Slivovic« ponuja tvrdka Franc šoba KG. z oznako »Exclusiv Importe«. Svoje lokale ima v Augsburgu, kjer ima tudi sedež, v Miinchnu, Niirnbergu, Stuttgartu in Diisseldorfu. Ogromno Je nemških turistov, ki poleg prirodnih lepot odkrijejo i v Jugoslaviji tudi naša vina in si jih potem zaželijo piti doma. Zaradi carine in razmeroma višje cene jugoslovanskega vina pa bi kar težko prodrli v velike blagovnice (tu prodajajo precej kosovskega vina z znamko »Amselfelder-Rotwein« in makedonskega »Demirkapija«), Naposled tudi primernih količin ne bi imeli, pripominja izkušeni vinar šoba. Medtem ko plača največji nemški uvoznik Račke le okoli 70 pfenigov za liter našega vina, pa ga Soba kupuje tudi po štiri marke (dingač), najmanj pa 1,05 marke za žilavko. Vsa vina, ki jih uvaža, je dal zaščititi pri mednarodnem patentnem uradu za vina v Ženevi. Ime »krater« si je izmislil sam, »prošek Dioklecijan« pa je, na primer, znamka izključno za izvoz. Ker je novi predpis o omejitvi alkohola pri voznikih na 0,8 promil zavrl »gustacije« v gostilnah, mora vino v trgovine. šobova vina iz Ka-vadarcev v Makedoniji, iz Mostarja, Beograda (Navip), Dalmacije in Ptuja (tamkajšnji kombinat je edini slovenski dobavitelj) ponujajo brhke rojakinje v narodnih nošah. V razstavnem bifeju je stregla »Šumadinka« Alenka Novak iz Maribora in se je lahko pohvalila, da je prišlo tudi dosti naših ljudi okoli. Prav domačno — in ugledno! — je tudi v šobovi »Opatiji« v Miinchnu. »Sef« je bil tisti večer ves vznemirjen in je komaj skril jezo. »Kaj ne bom, saj moram po tolikih letih še pred sodnika,« tarna šoba. »Vinski inšpektor je pred dnevi vzel v trgovini v Augsburgu poskusne steklenice mojih vin, jih poslal v inštitut in me kot uvoznika oziroma dobavitelja poklical k oblasti. Zakaj? Na prošeku, ki ga kupujem pri Dalmaci-ja-vinu v Splitu, je prijavljenih 15,5 stopinj alkohola, inšpektor pa jih je odkril le 14.85. Jaz sem seveda do zdaj popolnoma zaupal mojim dobaviteljem. To je prvič, da me je nekdo tako ukanil...« Kaj bo naredil, sicer še ne vé. Vé pa,'1 kaj' mu bo rekel sodnik, V tej deželi vzamejo (tudi) vino-presneto resno in gorje miv.kdor-.goijufa kra-Ija-kupca, gosta! V šobovi »Opatiji« si tudi mali kralj. Kričeč rdeče-mo-dri jedilnik že sam najavlja »karakterne« jedače m pijače. Ornamentika iz vseh de-lov Jugoslavije deluje kot poperček. Sicer tudi cene niso brez poprčka — toda šoba se drži zlatega pravila »pri meni ne sme biti nobenemu žal . . .« In ko razgrne svojo spominsko knjigo, se znajdeš nenadoma v opernem svetu. Hermann Prey, Marcel Osta-ševski, Erika Kdth, Annelise Rothenberger, Lisa della Casa, Rudolf Franci — kdo še ni slišal teh glasov (vsaj po radiu in s plošč)! Pa maestro Lovro Matačič, pa slikarja Miha Maleš in Jaki, popevkarica Beti Jurkovič, režiser Boštjan Hladnik . . . neizčrpno so se nekateri med njimi kulinarično mspirirali v »Opatiji«. »Eh, kako smo to začeli! Pred sedemnajstimi leti smo vlagali papriko v velike lesene sode. Takrat še ni bilo nikjer teh naših gostiln. Konkurenca? Kje pa! Samo lepše nam gre, ko gostje vidijo, da smo stalni, da ne privabljamo z lažmi . .« ANTON RUPNIK Moskva: turizem v SEV Na socialistične države odpade 15 odstotkov mednarodnega turizma V Moskvi so objavili analitično študijo. »Problemi razvoja socialističnega sistema,« ki jo je izdal inštitut za gospodarska vprašanja svetovnega socialističnega sistema. Po podatkih iz te študije že zdaj 15 odstotkov mednarodnega turizma odpade na socialistične države. Turizem dobiva v teh državah vedno večji pomen kot izvozna gospodarska panoga. V Romuniji bodo na primer turistični dohodki že leta 1975 dosegli več kot 5 odstotkov skupnega deviznega dotoka. Bolgarija, Madžarska, NDR, Poljska, Romunija, SZ in Češkoslovaška so že izdelale perspektivne načrte za razvoj mednarodnega turizma do leta 1981. Edino presenečenje nove vlade je, da podpredsednika socilanodemokratske stran ke Steena ni v njej. Bratteli ga je že predvidel za zunanjega ministra, vendar se Steen hoče rajši posvetiti reorganizaciji stranke. Ta naloga je bila potrebna, če hoče stranka prihodnjič dobiti več poslancev. Norveška ustava namreč ne dovoljuje predčasne razpustitve parlamenta, zato je do prihodnjih volitev štiri leta časa. V sedanji Brattelijevi vladi sta dva znana nasprotnika EGS, namreč minister za Tokio: plačilni suficit Japonski plačilni suficit v septembru: 580 milijonov dolarjev Japonska je zabeležila sedmi zaporedni mesečni suficit plačilne bilance v mesecu septembru. To je sporočilo finančno ministrstvo. Njegovi predstavniki so poudarili, da se je skupni suficit plačilne bilance v septembru zmanjšal za 580 milijonov dolarjev, saj je v avgustu znašal 872 milijonov dolarjev. Vrednost japonskega izvoza v mesecu septembru je dosegla 3,25 milijard dolarjev, to pa je bilo za 25 odstotkov več kot v enakem mesecu prejšnjega leta. Vrednost japonskega uvoza je dosegla 2,66 milijard dolarjev in je bila kar za 59 odstotkov večja kot v septembru leta 1972. ribištvo Bolle in minister za zunanjo trgovino Evensen. Slednji sploh ni član delavske stranke. Evensen je po poklicu diplomat, doslej pa je bil šef pravnega oddelka v zunanjem ministrstvu zadnje vlade, ki jo je sestavljala koalicija treh meščanskih strank. Evensen je vodil norveško delegacijo na pogajanjih za sklenitev trgovinskega sporazuma z EGS, zdaj pa bo moral kot trgovinski minister poskrbeti, da bo Norveška dobila od tega sporazuma čim več koristi. Sprejem teh dveh mož v Izvoz - uvoz 45:55 Vrednost zunanje trgovine BiH v osmih mesecih: 7,33 milijarde din Zunanjetrgovinska blagovna menjava v gospodarstvu BiH se je v zadnjih osmih mesecih — kot poroča »Tanjug— Ekos« ugodno povečala in presegla predvidevanja v resoluciji o temeljih družbenogospodarskega razvoja republike. Celotna vrednost zunanje trgovine v teh mesecih je znašala 7 milijard 334,500.000 dinarjev, torej za 32 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Na izvoz odpade 45, na uvoz pa 55 odstotkov. Izvoz je za 34 odstotkov večji, uvoz pa za 31 odstop kov. Za največ se je povečal izvoz v industriji (za 37 odstotkov) in gozdarstvu (19), v kmetijstvu pa se je zmanjšal za 18 odstotkov. novo vlado štejejo na Norveškem kot potezo, katere jasen namen je doseči pomiritev med privrženci in nasprotniki EGS v socialnodemokratski stranki in v deželi nasploh. Novi zunanji minister je Knut Frydenlund, znan kot velik privrženec pakta NATO. Isto velja za Alva Foster-volla, ki je spet postal obrambni minister. Novi finančni minister je Per Klep-pe, idejni avtor partijskega programa in prejšnji Brateli-jev minister za zunanjo trgovino. Sestava nove manjšinske vlade na Norveškem kaže, da hoče premier Bratteli pomiriti duhove, ki so se razplamteli zaradi globokih nesoglasij o EGS. Na to opozarja že dejstvo, da o sestavi nove vlade nista imeli pripomb niti levica niti desnica. MITJA JERMOL Nova norveška vlada bo skušala doseči pomiritev med privrženci in nasprotniki skupnega evropskega trga OD NAŠEGA SKANDINAVSKEGA DOPISNIKA OSLO, oktobra. Na Norveškem so dobili novo vlado, ki jo vodi predsednik delavske stranke Trygve Bratteli. Socialnodemokratska stranka je sicer največja stranka v deželi, a v parlamentu nima večine. Na volitvah pred mesecem dni je doživela naj večji volilni neuspeh v svoji zgodovini, ko se je njena popularnost med vodici zmanjšala od 46,5 odstotkov na 35,3 odstotka, v primerjavi s parlamentarnimi volitvami leta 1969. »Ženevski bunker" Pogovori o varnosti in sodelovanju v Evropi — Vračanje v »hladno vojno«? Veleposlaniki, svetovalci, izvedenci in razni strokovni sodelavci, ki so že od 18. septembra »zaprti« v ženevskem »bunkerju«, kot rečejo betonski stavbi mednarodnega centra za konfrenče, počasi utirajo poti do tistega, kar naj bj vsaj v bližnji prihodnosti imenovali »varnost in sodelovanje« v Evropi. Podlaga vsega njihovega dela je še zmerom niti trideset strani obsegajoči zvezek z modrimi platnicami in naslovom »Končna priporočila posvetovanj v Helsinkih«. Prav ta končna priporočila, ki so jih sestavih na pripravljalnih pogovorih v Helsinkih in ki so jih potem potrdili na prvi fazi evropske konference (prav tako v Helsinkih), so pravzaprav edini dokument, na katerega se opirajo v drugi fazi, ko pripravljajo »konkretne in za vse sprejemljive dokumente«, kot uradno govorijo. Med 96 odstavki priporočil jih je kakšnih 50 takšnih, o katerih je treba temeljito razpravljati in ki so v večini primerov sporna in le malo za vse sprejemljiva. Veleposlaniki so v pripravi Janih pogovorih pač morali priti do takšnih koničnih priporočil, ki so omogočila nadaljnji potek dela oziroma sploh začetek prave konference. Prav zato so definicije ohlapne in v veliko primerov takšne, da si jih je mogoče različno razlagati. To se naj značilneje vidi v dveh poglavitnih skupinah problemov, ki dajeta ton celotnemu evropskemu pogajanju: v poglavju o varnosti ter v poglavju o »človeških stikih« oziroma — kot od vsega začetka govorijo — v prvi in tretji »košari«. (Druga »košara« govori o sodelovanju na področju gospodarstva, znanosti, tehnike in varstva okolja, četrta pa o »posledicah« konference oziroma o njeni institucionalizaciji.) 2e iz tistih časov, ko je vzhodna Evropa predlagala konferenco o varnosti in sodelovanju, si je zahodni del celine pomišljal, ker je menil, da hoče SZ s tem doseči uradno potrditev statusa quo v Evropi, torej meja, ki so Jih začrtali po koncu druge svetovne vojne. Vzhodna stran tudi med vsem dosedanjim potem konference poudar- ja pomen prve »košare« in pravi, da je to poglavitni del evropske konference. Na koncu naj bi namreč sprejeli slovesno deklaracijo, ki bi določala načela odnosov med evropskimi državami. Toda Zahod meni, da bi mu takšen dokument zvezal roke, dasi-ravno ne nasprotuje pogovorom o takšnih temah. Obstaja tudi bojazen, da bi po tistem, ko bi bili odnosi v Evropi podpisani in potemtakem uradno določeni, »druga stran« (v mislih imajo predvsem SZ) posegala v odnose med evropskimi državami: če bi konferenca na primer sprejela načelo o nespremenljivosti meja, potem bi članice EGS prekršile pravila igre, če bi v (daljni) prihodnosti odpravile medsebojne meje. Razen tega se Zahod boji, da bi v (bližnji ali daljni) prihodnosti ZDA umaknile svoje čete iz Evrope in tako prepustile staro celino sovjetskemu vplivu. Vzhodna stran po eni strani poudarja pomen dosedanjih sporazumov na stari celini (med posameznimi socialističnimi državami in ZRN ter berlinski sporazum), po drugi strani pa kritizira zahodne pomisleke proti popuščanju napetosti. Po pisanju sov- jetskega tiska naj bi NATO in zahodni »vojaško-industrijski kompleks« videla v popuščanju napetosti resno grožnjo za dobičke vojaškega businessa ter da zato spet oživljata čase »hladne vojne«. Sovjetska zveza poudarja, da je treba čimprej sprejeti dokument o ureditvi evropske varnosti, ker da je to podlaga za mirno življenje celine. Toda ko so se manjše in zlasti neuvrščene države zavzemale za to, da na konferenci govorijo tudi o vojaških vidikih evropske varnosti, so imele najhujše nasprotnike v ZDA, SZ in Franciji (ta sploh jemlje konferenco s pomisleki in ironijo in zunanji minister Jobert je dejal v OZN, da »panevropska konferenca še daleč ni raj sproščanja napetosti«). Naposled so se dogovorili, da na konferenci razpravljajo tudi o vojaških vidikih varnosti, za temeljna načela odnosov med evropskimi državami pa so priporočili tista, ki so zapisana v raznih listinah OZN. Tem zelo široko zastavljenim načelom dodajajo razne delegacije še svoja (ali pa vsaj svoje razlage), tako da je delo tistih, ki so v prvi »košari«, zares zelo zapleteno. Vzhodni del Evrope je v dosedanjem poteku konference jasno in odločno dal vedeti, da hoče doseči svoj končni cilj (se pravi dokument o statusu quo, ki se bo seveda imenoval drugače), obenem pa je tudi pokazal, da je pripravljen marsikje popustiti. Vendar je Zahod pri tem našel zelo bolečo točko, kjer se ima nadejati najmanj uspehov. Zahodnoevropske države, zlasti pa članice NATO in EGS, namreč »drezajo« v Vzhod s tako imenovanimi »človeškimi stiki« oziroma tistim, kar so na konferenci stlačili v tretjo »košaro«. Zahodni predstav- niki menijo, da bi edinole sprostitev človeških stikov pokazala, da je Vzhod resnično pripravljen na pravo popuščanje napetosti, čeprav je v tem stališču več pritiska ter diplomatsko-politične-ideološke igre kot pa odkritosrčnosti. V resnici gre za nekakšno obliko izsiljevanja: kolikor bo Vzhod popustil v tretji »košari«, toliko bo Zahod dal v prvi... Ce je bilo kolikor toliko lahko najti izhodiščna načela za probleme varnosti in če v drugi »košari«, kjer je govor o gospodarskem sodelovanju, ni večjih težav, pa je bilo izredno težko sestaviti že priporočila o človeških stikih. Prav zato so v priporočilih boječe formulacije o tem, da bi bilo treba »olajšati« omejitve na področju kroženja ljudi, idej in informacij, kar si vsaka stran razlaga po svoje. Zahod trmasto sili v Vzhod, naj odpre meje za svoje in tuje ljudi, naj dovoli prodajo vseh tujih časopisov itd. Zlasti Sovjetska zveza je že nekajkrat dala vedeti, da ima takšne reči za vmešavanje v svoje notranje zadeve, zadnje čase pa se je tudi v zahodnem tisku pojavila misel, da je nesmiselno tako pritiskati na Vzhod, kot pa niti na Zahodu nimajo samo liberalnih režimov, ki jim ne bi bilo mogoče ničesar očitati na področju »človeških stikov«. V tem temeljnem sporu evropske konference je bilo tako rekoč namerno pozabljeno marsikatero drugo pomembno vprašanje. Znana so na primer prizadevanja Jugoslavije, da bi varnost v Evropi povezali z varnostjo v Sredozemlju. Jugoslaviji se je pozneje v tem pridružilo še nekaj drugih držav in naposled so sprejeli sklep, da na konferenci vsaj sli- šijo mnenje nekaterih neevropskih držav iz Sredozemlja. Toda vse dogajanje v ženevskem »bunkerju« je takšno, kot da ta problem ni pomemben, tako da je šele nova vojna na Bližnjem vzhodu pokazala vso upravičenost jugoslovanskih prizadevanj. Dandanes se ni mogoče zapirati samo v evropske okvire, saj vsako vojno žarišče na svetu ogroža mir na vsem svetu. Zato je bilo nerazumljivo stališče tisUh, ki so se na konferenci delali gluhe in slepe za »neevropske probleme«. Njihovo stališče si je mogoče le deloma razlagati z bojaznijo, da bi razširitev problemov še bolj zapletla delo konference ali pa popolnoma onemogočila njen uspeh. Potem je treba upoštevati še eno razsežnost evropske konference: 3U. oktobra se začnejo na Dunaju pogajanja o obojestranskem in uravnoteženem skrčenju sil, ki so popolnoma blokovskega značaja, saj bodo na njih samo članice NATO in Varšavskega sporazuma (pa še te ne vse). Od vsega začetka evropskih pogajanj namreč obstaja tesna zveza med Helsinki oziroma Ženevo ter med punajem. Kakršenkoli uspeh ali neuspeh na dunajskih pogajanjih bo seveda bistveno vplival na delo evropske konference, zlasti na njeno prvo »košaro«. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in nevarnosti, da izraelsko-arabski spopad vpliva tako na odnose med velesilami kot na razmerja v Evropi, je mogoče tudi na Dunaju pričakovati takšne zaplete kot doslej v Helsinkih in Ženevi. Pri vseh prizadevanjih, da se v Evropi najde nov modus vivendi, je sicer razveseljiva ugotovitev, da se vse evropske države sploh pogajajo med seboj, STANE IVANC »Vzpon rezerv” Dr. Jakov Sirotkovič: »V letu 1972 smo dosegli presežek v plačilni bilanci v višini 300 milijonov dolarjev« Na skupščini združenja bank Jugoslavije, ki je bila prejšnji teden v Budvi, je guverner Narodne banke Jugoslavije dr. Branko Colanovič izjavil, da so naše devizne rezerve dosegle 1,5 milijarde dolarjev in da preučujejo možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo. Ce v Narodni banki preučujejo možnosti o racionalnejši uporabi naših deviznih rezerv, tedaj gre očitno za okolnost, da so v naših deviznih rezervah angažirana velikanska družbena sredstva, ki pa donašajo le nizke dohodke v obliki obresti pri tujih bankah, kjer so te devize naložene. Tu pa je še drug važen moment, ki kaže, da je držanje visokih deviznih rezerv neracionalno. Povečanje naših deviznih rezerv izvira le v manjšem delu iz presežka naše aktivne plačilne bilance. Ob ugotovitvi, da smo lani prvič izkazali aktivno plačilno bilanco, je nedavno podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Jakov Sirotkovič omenil, da smo lani dosegli presežek plačilne bilance v višini 300 milijonov dolarjev, letos v osmih mesecih pa še 100 milijonov dolarjev, in da zdaj lahko angažiramo tuje kredite po znatno ugodnejših pogojih, kar nam je omogočilo, da smo strukturo naše zadolžitve zboljšali in se rešili nekaterih neugodnih dolgov. Občutno je ob teh pozitivnih spremembah narasla tudi naša zadolžitev v tujini, kar posredno potrjuje Narodna banka, ki toži, da inflacijsko narašča denarna masa zaradi velikih deviznih transakcij, pri čemer odkup deviz od kreditov iz tujine povzroča primarno emisijo. Naše devizne rezerve so se od konca leta 1971 povečale za več kot eno milijardo dolarjev, kar je v večji meri pripisati tudi odkupom deviz od naše nove zadolžitve v tujini. Pri tem ima določeno vlogo evrodolarski trg, ki ponuja nerazvitim deželam kratkoročne kredite, zlasti odkar so se zahodnoevropske države zaprle pred dotokom dolarskih kreditov. Razen tega je naraslo zaupanje v dinar in v jugoslovansko gospodarstvo, zato nam zdaj ni treba iskati kreditov po svetu, saj se nam ponujajo. Nam pa se vsiljuje vprašanje, ali so nam ob sedanjih pogojih najemanja kreditov v tujini potrebna za eksterno likvidnost devizne rezerve v višini 1,5 milijarde dolarjev. Kaže, da bo treba misliti na omejitve pr; najemanju kratkoročnih kreditov v tujini. Tudi racionalnejše gospodarjenje z deviznimi rezervami terja omejitev novega kratkoročnega zadolževanja v tujini, ne le zaradi inflacijskih posledic, kj jih povzroča odkup presežnih deviz od najetih tujih kreditov, ampak tudi zaradi tega, ker moramo za kredite v tujini plačevati visoke obresti, za devize, ki se nam zbirajo v naših deviznih rezervah, pa nam tuje banke pri kratkoročnem nalaganju plačujejo le nizke obresti. FRANCE SEUNIG Proizvodnja jekla v ZRN Proizvodnja surovega jekla v ZR Nemčiji se je v septem bru v primerjavi z avgustom zmanjšala za 3,4 odstotka in je dosegla 4.17 milijona ton Skupna zahodnonemška proizvodnja surovega jekla pa je bila v prvih devetih me secih letos večja za 13,4 odstotka v primerjavi z ena kim obdobjem lani Nove cene mesa Nova podražitev naj bi odpravila sedanjo krizo v ponudbi mesa BEOGRAD, oktobra. (Tanjug) — V prihodnjih dneh bodo občinske skupščine da ločile nove maloprodajne cene svežega mesa na podlagi najnovejšega dogovora republik in pokrajin, s katerim se je v sredo strinjal zvezni izvršni svet. Kakor so ocenili v vseh republikah in pokrajinah, je bilo neizogibno, da se meso podraži, to pa zaradi dosedanje krize v ponudbi mesa. V dogovoru o načinu oblikovanja maloprodajnih cen svežega mesa so določili predvsem enotne odkupne cene živine. Odkupna cena za pitana teleta je 17 din za kilogram, za junce 15, mesnate prašiče 13,5 govedo 12 in mastne prašiče 9,75 dinarja za kilogram. Maloprodajne cene se oblikujejo tako, da se odkupne cene povečajo po določenih koeficientih, ki so za svinino povprečno 2,3, za junčje meso 2,1 za goveje 2,35 in za telečje povprečno 2. Te cene je mogoče povečati za meso brez kosti, in sicer za svinino za 18 odstotkov, junčje meso in govedino za 20 in teletino za 30 odstotkov. Za piščance so določene najvišje maloprodajne cene — glede na način obdelave — in sicer 22,10 in 23,60 din za kilogram. Maloprodajne cene svinine, jagnjetine, ovčjega, konjskega mesa in piščancev kakor tudi rib se bodo oblikovale po merilih, ki jih da ločijo republike oziroma pa krajine. V turističnih krajih ob morju ali jezerih so lahko maloprodajne cene mesa, da ločene s tem dogovorom, višje še za 5 odstotkov, piščancev pa še za 0,50 din pri kilogramu. V sredo je ZIS sklenil tudi zvišati zajamčene cene pšenice letine 1974, in sicer mehkih sort od 1,55 na 1,70, trdih sort pa od 1,67 na 1,90 din za kilogram. Struktura deviznih rezerv V strukturi naših deviznih rezerv so se zadnja leta občutno povečale predvsem rezerve v devizah in valutah in pa rezerve v klirinških terjatvah, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih dolarjev); skupaj zlato devize in valute klirinške terjatve 1968 320,1 50,1 118,6 151,4 1969 410,7 50,8 260,8 99,1 1970 265,4 51,2 145,8 68,2 1971 357,2 51,5 238,6 67,1 1972 1008,3 55,6 789,1 163,6 IX 1973 1500,0 — — — V naši republiki imamo vrsto manjših in manj znanih muzejev, ki pa so nadvse poučni in zanimivi, skratka vredni ogleda — Poglejmo »posebneže« Muzejev je v Sloveniji več kot preveč; tako pravijo tisti, ki jim muzeji niso preveč mar. Zdi se jim, da so muzeji nasploh nekaj dolgočasnega, da v njih ni življenja in da sploh ne koristijo preveč. Krivdo za tako mišljenje nosijo nekateri stari šolniki, ki so svoj čas (in še danes) posiljevali otročad z muzeji, v katerih je bilo vse mogoče in vsega preveč. Vtisi iz takih muzejev so bili neurejeni, nabrani preveč v naglici. Torej muzeji! V današnjem sestavku se bomo dotaknili ob nekaterih »posebnih« muzejih, ob takih, ki se ukvarjajo z kolikor toliko izbrano snovjo. • BREŽICE imajo obsežen Posavski muzej, ki je pa sebej zanimiv za mladino, ki se letos v šoli malo več uči o kmečkih uporih. V Brežicah imajo to snov zelo lepo in nazorno, ter precej na kratko, prikazano. • ŠEMPETER v Savinjski dolini ima majcen muzej na prostem. Imenuje se Rimska nekropola. To je zbirka nagrobnikov, ki so jih odko. pali v produ ob Savinji. Lepi so, dobro ohranjeni in za nimivi. Na voljo je tudi bra šura v kateri so mnoge zanimive podrobnosti. • VOJSKO je ena najvišje ležečih vasi v Sloveniji; leži 11 km od Idrije. V grapi pod zaselkom Vogalci je skrita povsem ohranjena partizan, ska tiskarna »Slovenija«. Eden najbolj ohranjenih in nazornih primerkov razmera ma velike partizanske tehnike, kjer so že leta 1944 tiskali prave časopise (»Partizanski dnevnik«). Od tehnike do morja • LJUBLJANA ima veliko muzejev, a Ljubljančane — razen šolske mladine — skoraj ne zanimajo. Malo je Ljubljančanov, ki so že videli svojevrstni muzejski objekt Jakopičev vrt, kjer Je moč videti odkopano in restavrirano rimsko stavbo z mozaikom in sistemom za centralno kurjavo. Ogled je možen vsak dan dopoldne do 12. m popoldne od 16. do 18. ure (do konca oktobra). • GORIČANE pri Medvodah, komaj kilometer od avtobusne in železniške postaje, imajo v svojem gradu izredno zanimiv in svojevrsten muzej neevropskih kultur. Zlasti sta zanimivi zbirki kitajske in indonezijske umetnosti. • BISTRA je majhen kraj nedaleč od Vrhnike; leži ob cesti, ki gre proti Borovnici. V starem gradu je velik Teh. niški muzej Slovenije, ki naj bi zanimal vsakogar, zlasti pa mladino. Muzej ima več oddelkov (gozdarski, lesarski, lovski, tekstilni, elektrastroj-ni, kovaški in — prometni). • METLIKA ima razen Belokranjskega muzeja, ki je pisan in vsestranski, še poseben — gasilski muzej. • VRSNO je vasica viša ko nad Soško dolino pod strminami ponosnega Krna. Vsakdo ve, da je bil v njej rojen Simon Gregorčič. V njegovi po prvi svetovni vojni obnovljeni rojstni hiši je Smuk tudi na Rogli Cist zrak le še revni Z novosadskega simpozija o zaščiti narave: ena tretjina Jugoslavije še ni zastrupljena z onesnaženim zrakom — Kisika imajo dovolj le nerazviti kraji NOVI SAD, oktobra (Tanjug) — Od 500 občin v Jugoslaviji jih ima čist zrak le še 188, večinoma tistih najbolj revnih in nerazvitih. Torej ena tretjina Jugoslavije še ni zastrupljena z onesnaženim zrakom. Tako so opozorili včeraj v Novem Sadu, ko se je začel petdnevni jugoslovanski simpozij o zaščiti narave. Glavna tema razprav na tem srečanju strokovnjakov sta mesto in vloga zaščite narave pri kompleksnem reševanju vprašanja o zaščiti človekovega okolja v Jugoslaviji, še zlasti pa na tistih območjih države, kjer je človekovo zdravje že ogroženo. Na to je opozoril znani strokovnjak iz Beograda dr. Slobodan Stajič in dejal, da je skrajni čas razmisliti o tem, da naravna bogastva Jugoslavije niso neizčrpna in da moramo biti prav zato boij smotrni pri njihovem načrtovanju in izkoriščanju. Po njegovem mnenju bi morali nadalje izpopolnjevati marksistično gledanje na ra- zmerje človeka m življenjskega okolja, na čemer naj bi temeljila bodoča akcija na vseh področjih družbene produkcije. Tehnika žre kisik Dr. Stajič je izčrpno prikazal razmere v Jugoslaviji, kar zadeva onesnaženje zra-Ka, in poudaril, da je zlasti hudo v Beogradu, Zagrebu in drugih večjih mestih, kjer je veliko motornih vozil. Izpušni plini so vse večja nevarnost za mestno prebivalstvo. Navedel je podatek, da le med eno avtomobilsko vožnjo od Beograda do Zagreba zga ri toliko kisika, kot ga čla vek porabi vse življenje. Reaktivno letalo pa porabi od Londona do New Yorka ta liko kisika, kot bi ga človeku zadostovalo za 125 let življenja, zato je povsem logično vprašanje, kje bomo našli Izhod iz takega grozljivega položaja. To pa je le ena od nevarnih dimenzij ogrožanja človekovega okolja. Vse nevarnejše je tudi zastrupljanje voda v Jugoslaviji, predvsem v bližini velikih mest in industrijskih centrov. Zastrupljevalci so med nami Zlasti zastruplja naše reke kemična industrija (40 odstotkov), zatem živilska industrija (30 odstotkov), industrija celuloze in papirja, industrija barvastih kovin in tekstilna ter kovinsko-prede-lovalna industrija. Tudi vedno večja uporaba pesticidov In drugih kemičnih sredstev v kmetijstvu, gozdarstvu, živinoreji, živilski industriji in komunalni higieni je nevaren vir zastrupljanja tal. Nevarna pa je tudi ekspanzija urbanizacije, nekontrolirano širjenje mestnih naselij, saj se premalo oziramo na ekologijo m druge sorodne znanosti, ki se ukvarjajo z razmerji v prostoru. Simpozij je še nakazal, kaj vse mora družba storiti za varstvo narave in človekovega zdravja. Mesto v 18 mesecih Zagreb: naselje s 4500 stanovanji in potrebnimi objekti ZAGREB, oktobra. (Tan jug) — V novem zagrebškem naselju Travno bo v 18 mesecih zraslo pravo manjše mesto: devet 20- nadstropnih stolpnic in 8 stanovanjskih blokov Načrte pripravlja poslovno združenje gradbenikov Zagreba. Posebnost tega nenavadnega, a racionalnega načrta bo tudi v tem, da nodo hkrati s 4500 novimi stanovanji zgradili tudi vse druge potrebne objekte: otroške vrtce in jasli, osemletke, zdravstveni dom in dom počitka ter več trgovin, kulturm cen ter in garaže Naselje bo stalo 1,2 milijarde dinarjev. zanimiva zbirka, ki spominja na življenje, delo in na čas v katerem je pesnik živel in ustvarjal. Lep primer, kako naj bi bile urejene spominske zbirke v rojstnih hišah naših velikih mož. • PIRAN ima svoj Pomorski muzej na Cankarjevem nabrežju. To je edini muzej v Sloveniji te vrste. Drugje v Jugoslaviji so pomorski muzeji v Splitu, Dubrovniku in Kotoru; ti trije so najbolj zanimivi in bogati. Mu zej obravnava vse, kar se je dogajalo na naši obali, od solinarstva do NOB. Kovači, čebele in premog • KROPA ima kovaški muzej, ki je zelo priporočljiv za mladino, saj so v njem makete nekaterih starih kovaških in topilniških naprav, ki tudi »miniaturno delujejo«. • RADOVLJICA ima grad, v gradu pa je nenavadna galerija v čebelarskem muzeju. Malokje je tako bogata zbirka panskih končnic, na katere so naši dedje svoj čas, ko je bil med bolj cenjen kakor žvečilni gumi, risali šale in dovtipe iz vsakdanjega življenja. Niš: visoka serija V Nišu se pripravljajo za serijsko proizvodnjo barvnih televizorjev Tovarna televizorjev in radijskih sprejemnikov v Nišu, ki posluje v okviru elektronske industrije, je v devetih mesecih letos izdelala 150.000 televizorjev. Predstavniki tovarne so pa vedali, da bodo do konca leta dobavili tržišču novo se rijo 50.000 televizorjev. Približno 50.000 televizorjev in rezervnih delov bo niška ta varna letos izvozila,' v glavnem v Zahodno Nemčijo, Irak, Iran, Dansko, Ciper in še nekatere države. Zdaj pa se pripravljajo tudi za visoko serijsko proizvodnjo barvnih televizorjev. Tržišču bodo kmalu ponudili tudi novo vrsto prenosnega televizorja z 31 cm velikim ekranom. • ŠKOFJA LOKA ima La ški muzej v starem gradu-Seveda je prevelik za enkratni obisk. Lahko pa se -omejite le na ogled dvoran, ki prikazujejo razvoj in rast stare škofje Loke, ki prav letos slavi svojo tisočletnico. • VELENJE ima tudi svoj stari grad, v njem je rudarski muzej, točneje muzej slovenskih premogovnikov. Lansko leto je gospodarska zbornica in društvo muzealcev Slovenije skupaj s Turistično zvezo Slovenije izdalo majceno in skromno, a nad-vse priročno knjižico z opisi in umiki (če še držijo?) večine slovenskih muzejev. Knjižica je kljub temu, da je marsikateri muzej v njej težko najti, zelo koristna in poučna. M. LOKAR BERITE PRIMORSKI DNEVNIK vVXX\VV>XXXXXVVXVVVXXVVXVXXXV>XSXVV«CSX> Reka: premalo kapacitet Izredno zanimanje tujih agencij za prihodnjo turistično sezono V prvih stikih, ki so jih imeli predstavniki hotelska gostinskih podjetij kvarnersko istrskega območja s tujimi turističnimi agencijami v okviru priprav za sezono leta 1974, se je pokazalo, da bodo nezadostne zmogljivost: ovirale normalen in hitrejši razvoj turizma. Naši hotelirji namreč ne morejo partner jem ponuditi več ležišč kot lani, kar je sicer v turističnem poslovanju normalno, saj turistične agencije skušajo obdržati trend povečanja svojih poslov. Turistično ga spodarstvo kvamersko-istr-skega območja bo na tržišču imelo enako število ležišč kot letos. To praktično pomeni, da bo že tretje leto število zmogljivosti v glavnem nespremenjeno. Upokojeni zastonj v toplice Brezplačno je bilo na oddihu 2222 upokojencev iz Srbije BEOGRAD, oktobra. (Tan jug) — Več kot 2000 upokojencev iz Srbije, tistih z najnižjimi pokojninami, je bilo brezplačno v toplicah, za kar je poskrbela skupna komisija za oddih in okrevanje upo kojencev iz Srbije. Brezplač no je bilo na oddihu 2222 upokojencev z nižjimi pokojninami od 770 dinarjev, 75-odstotni regres jih je dobilo 444 z dohodki od 770 do 1200 dinarjev, 50-odstotni regres pa 115 s 1200 do 1500 dinarji pokojnine. Komisija za oddih in okre vanje upokojencev je prevze la stroške za pot, bivanje m prehrano, zdravniške pregia de, kopeli v toplicah in turistično takso. Kovaška industrija Zreče poskrbela za vlečnici na južnem Pohorju CELJE, okt. — Turistično rekreacijskim središčem na širšem celjskem območju, mikavnim tako za ljubitelje zimskega športa kot za oblikovalce ob drugem času, se zdaj pridružuje tudi Rogla, sicer že od nekdaj priljubljena izletniška točka na južnem Pohorju. Za to je poskrbela Kovaška industrija Zreče, ki je v okviru dolgoročnega programa celjske regije obnovila in da gradila planinsko kočo (50 ležišč) in postavila 2 vlečnici v dolžini 750 metrov (zmogljivost 1200 ljudi na uro). Od Resnika do koče je celjsko gozdno gospodarstvo uredilo 9 kilometrov lepe ceste, speljane so tudi že smučarske proge. To pa je le del široko za-snovanega načrta, saj nameravajo Kovaška industrija, kombinat KONUS, občinska skupščina, GG in drugi v prihodnjih letih na Rogli postaviti vsaj 30 vikendov, hotel z več kot 100 ležišči, poleg 7 novih žičnic pa še druge objekte. Tak razvoj Rogle naj bi spremljalo tudi sočasno urejanje Zreč kot izhodiščne točke za množični turizem v tem delu Pohorja. Zato naj bi v Zrečah zgradili odprto in pokrito kopališče, hotel, več športnih objektov, uredili trgovski del in najnujnejše obrtne servise- Prevladuje namreč prepričanje, da bodo le tako lahko delavcem nudili ustrezen standard, obenem pa pritegnili strokovne kadre, ki jih bo zreško gospodarstvo še kako potrebovalo, saj ne bo dolgo, ko bo samo Kovaška industrija zaposlovala 1500 delavcev. V Zrečah tudi vedo, da bo za uresničitev načrtov potrebno ogromno denarja, ki pa bo na ta način zanesljivo najbolje naložen. D. HRIBAR „Trideset velikih" podjetij SFRJ Lestvica tridesetih največjih proizvodnih delovnih organizacij v Jugoslaviji — s področja industrije in rudarstva, kmetijstva, gozdarstva in gradbeništva — po celotnem dohodku v letu 1972 (v tisočih dinarjev); I. »Jugometal-Kombinat« (Beograd) 9,578.716, 2. »Rudarsko-topilniški kombinat« (Bor) 9,516.073, 3. »Industrija nafte INA« (Zagreb) 8,627.919, 4. »Inkoteks« (Beograd) 7,262.470, 5. »Jadranbrod« (Zagreb) 5,729.454. 6. »UPI« (Sarajevo) 5,166.883, 7. »Rudarsko-metalurški kombinat« (Zenica) 4,829.461, 8. »Energoinvest« (Sarajevo) 4,423.815, 9. »ISKRA« KRANJ 4,388.935, 10. »Sipad (Sarajevo) 4,326.504. II. »Crvena zastava« (Kragujevac) 4,273.690, 12. »Združeno elektrogospodarsko podjetje Srbije« (Beograd) 4,015.394, 13. »Kmetijski kombinat Beograd« (Pad. Skela) 3,924.880, 14. »Borovo« (Borovo) 3,457,498, 15. »Naitagas« (Novi Sad) 3,219.773, 16 »UMI« (Beograd) 3,111.342, 17. »Valjarna bakra Slobodan Penezič-Krcun« (Titovo Užice) 2,784.038, 18. »ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE« LJUBLJANA 2,778.679, 19. »UNIŠ« (Sarajevo) 2,756.141, 20. »GORENJE« (VELENJE) 2,277.268. 21. »Mašinogradnja-Mag« (Beograd) 2,138.178, 22. »Jugotutun« (Skopje) 2,123.129, 23. »Industrijsko-poljedelski kombinat« (Osijek) 1,992.336, 24. »Sirmium« (Srem. Mitra vica) 1,914.174, 25. »Inteks« (Skopje) 1,885.023. 26. »Industrijsko-kmetijski kombinat Servo Mihalj« (Zrenjanin) 1,992.336, 27. »Metalurški kombinat Železarn Sisak« (Sisak) 1,873.229, 28. »Rade Končar« (Zagreb) 1,861.786, 29. »ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE« (MARIBOR) 1,843.785. 30. »Viskoza (Ložnica) 1,727.620. Osebnost tudi vzrok? Beseda o psihosomatskih raziskavah raka — Z evropskega simpozija v Kranjski gori Nedavno končani drugi simpozij evropske delovne skupine za psihosomatske raziskave raka je eksaktno potrdil hipotetično že prej ugotovljeno zvezo med duševnimi stanji človeka in nastankom raka. Znanstveniki iz več evropskih držav, iz ZDA in Japonske so pet dni, kolikor je trajalo to pomembno srečanje, razgrinjali vrsto statističnih podatkov o tem, kako lahko določene psihične strukture pri ljudeh pripomorejo k nastanku novotvorb zlasti na rodilih in dojkah. Nadrobneje bomo pokazali nekaj zadevnih primerov te vrste kasneje, zdaj nas najprej zanima, kakšen je bil delež jugoslovanskih raziskovalcev v kranjskogorskem simpoziju? Zal moramo tudi tokrat kot že marsikdaj prej ugotoviti, da razen predstavnikov bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju pa Krkinega razvojno raziskovalnega inštitua ter seveda ljubljanskega onkološkega inštituta ni nihče drug, bodisi iz Slovenije bodisi iz Jugoslavije, izrabil izjemne priložnosti, da se je evropska delovna skupina za psihosomatske raziskave raka sešla na naših tleh. Podatkov in idej ni bilo malo. Kar zadeva jugoslovansko oziroma slovensko udeležbo, zapišimo, da sta dr. M. Pajntar iz Kranja in psiholog B. Šali iz Ljubljane zbudila primemo strokovno pozornost s prikazom raziskav osebnosti pri bolnicah z rakom na materničnem vratu in na jajčnikih s tako imenovanim Ror-schachovim testom. Raziskovalna metoda, naj na kratko pojasnimo, je tukaj temeljila na projekcijskem testu osebnosti, ko človek projicira svojo notranjost v nekakšne risbe, ki v resnici ne predstavljajo ničesar, vendar pa taisti človek vidi v njih podobe, ki mu jih »prišepetava« njegova duševnost. Seveda bo vsakdo videl v tistih risbah nekaj drugega. Dr. Pajntar in dr. šali sta tako preiskala 40 bolnic. Prva ugotovitev je bila, da nista našla velikih osebnostnih razločkov pri bolnicah, ki so imele raka na materničnem vratu, in bolnicah, ki so imele raka na jajčnikih. Raziskovalca sta, ko sta se lotila raziskave, pričakovala, da bosta našla hujše razločke, saj jajčniki vendar opravljajo hormonsko funkcijo, ki spreminja tudi psihične lastnosti. Nadalje sta slovenska raziskovalca potrdila znanstvene rezultate, ki so jih ugotovili v tujini, in sicer v tem, da so nekatere projekcije pri Rorschachovem testu specifične za rakovega pacienta. Glede osebnosti, ki so jo imele pacientke, sta ugotovila, da gre tukaj za tako imenovane rigidne osebnosti, težko spremenljive osebnosti, da gre za ljudi, ki so deprimirani, ki živijo v nekem brezupju, in kar je prav tako pomembno, da so to zelo egocentrične osebnosti ter da je njihov odnos do stvarnosti sploh moten. Zelo pomembno se je po tem kratkem izletu v mnogo bolj zamotano raziskovalno materijo, ki sta jo obdelovala M. Pajntar in B. Šali vprašati, kakšne pa so praktične posledice ugotovitev, da imajo take in take bolnice take in take psihične lastnosti? Odgovor je, če povzamemo razprave na kranjskogorskem simpoziju, dokaj enostaven: Vsi, bodisi zdravniki bodisi medicinske sestre in bolničarke, ki imajo kakorkoli opraviti z rakovimi bolniki, bodo lahko na podlagi izidov raziskav globlje spoznavali, kakšen je rakov pacient, in mu bodo zato seveda lahko tudi laže pomagali. Ob robu naj povemo, naslanjajoč se v tem trenutku zgolj na izide raziskav omenjenih dveh slovenskih raziskovalcev (vendar pa so podobno govorili tudi tuji znan-sveniki), da o psihičnih stanjih, ki sta jih našla Pajntar in šali, nekateri raziskovalci trdijo, da so ta stanja vzrok za nastanek novotvorb, drugi pa trdijo, da so ugotovljena stanja posledica raka, ki je napadel človeka. Če ostanemo samo pri pomoči ljudem, ki so že zboleli za rakom, vendar na pomoči, ki temelji že na spoznanjih o psihičnih strukturah bolnikov, tedaj moramo vsekakor omeniti raziskave budimpeštanskega zdravnika internista Nemetha, ki je skupaj s kolegom Mazeijem nadrobno raziskal zadevno področje in je mogel s kranjskogorskega govorniškega odra že tudi sporočiti nekaj eksaktnih receptov. Na primer: »človeka je treba potegniti iz depresivnosti z agresivnostjo. Ugotovili so namreč, da imajo pacienti z agresivno osebnostjo veliko boljšo prognozo kot neagresivni, praktično povedano: z rakom živijo dlje kot ljudje, katerih osebnost je depresivna. Seveda je agresivnost za okolje nesprejemljiva in bi družba kajpada ne mogla dopustiti, da bi, zdaj zelo karikirano vzeto, skupine ljudi razbijale po restavracijah ali se pretepale po cestah itn. Agresivnost je treba obvladati z varnostnim ovojem.. Pomeni, da jo je treba kanalizirati v večjo aktivnost duha in telesa. Potemtakem bi se utegnili bolniki v določenih Stadijih ukvarjati celo s športom. Zelo pomembno pa je tukaj naslednje: osebnosti, ki zaradi svoje posebne strukture lahko pripomorejo k nastanku raka, bi bilo treba že pred boleznijo zdraviti — mislimo, da smemo uporabiti to besedo — psihično. Poglejmo čisto na kratko, kdo je lahko tako imenovana nevarna osebnost, ki lahko prikliče raka. O depresiji in brezupju smo že govorili, ko smo prikazovali raziskave dr. Pajntarja. Konkretno so oziroma smo v takih psihičnih stanjih ljudje, ki nam je, denimo umrla draga oseba, smo ljudje, ki ne vidimo več ciljev v življenju, smo lahko ljudje, ki so nas upokojili in se nam zdaj zdi tako oropanim dela in dolžnosti, da smo na slepem tiru. V nevarnih psihičnih stanjih smo lahko, če nas v službah odrivajo na stranski tir, itn. Ob tem vsekakor ne smemo prezreti zelo natančnih raziskav, ki so jih opra- vili v zahodnonemški kliniki Erlangen. Dr. Trotnow in Pauli sta ugotavljala zvezo med psihomatičnimi dejavniki m rakom na prsih ter rakom na maternici pri 7356 pacientkah, ki pa seveda niso imele vse raka, kajti šlo je za tako imenovano kontrolno skupino. Raziskovalca sta npr. ugotovila, da lahko ločitev od moža, vdovstvo itn. vpliva na razvoj raka na prsih, vendar pa bi utegnilo tukaj iti, sta sporočila znanstvenika, tudi za namišljeno zvezo, ker so bile testirane ženske v letih. Ko so izločili starostni faktor, so ugotovili, da ženske, ki so se formalno ločile ali živijo ločeno od svojih mož, ne dobijo pogosteje raka na dojki kot poročene ali samske ženske. Zanimiva je nadalje ugotovitev, da bi utegnili biti seksualna vzdržnost, družabna izolacija in močna religioznost činitelji, ki bi jih lahko pogosteje našli pri ženskah z rakom na prsih kot pa pri zdravih ženskah. Seveda pa nadaljnja ugotovitev Trotnowa in Paulija ni presnetljiva: ženske z rakom na prsih kažejo opazno višjo nevrotičnost kot psihično zdrave ženske. Trotnow in Pauli sta ugotavljala tudi zvezo med psihosomatskimi dejavniki ter rakom na maternici. Rezultati so bili podobni kot pri raku na prsih. Nekaj njunih ugotovitev: zelo religiozne ženske lahko hitreje dobijo raka na maternici; višji riziko, da bi se jim razvil maternični rak, imajo osebe z nič ali zelo malo družabnimi stiki. Povečano tveganje, da bi se utegnil razviti rak na maternici, zadeva tudi osebe, ki jih tarejo motnje pri prilagoditvi do vsakdanjih stvari življenja. Samo za rak na materničnem vratu velja, da ga lahko prej dobijo ženske iz nižjih socialnih razredov kot pa ženske na višjem socialnem ekonomskem položaju. Zenske, ki so ločene ali ki živijo ločene od svojih mož, kažejo prav tako povečano tendenco, da bi se utegnil razviti rak na maternici, kot poročene ali samske ženske. Zenske, ki so zgodaj začele živeti seksualno in ki menjavajo seksualne partnerje, ah ženske, ki so v seksualnem življenju nezadovoljene, imajo prav tako mnogo več možnosti, da dobijo raka na maternici kot seksualno vzdržne ženske. Seveda pa s tem, ko prinašamo rezultate Trotnowa in Paulija, zelo malo povemo o globlji osebnosti teh ljudi. Naj omenimo, da se po svetu ukvarjajo tudi z eksperimenti na živalih, s katerimi prav tako ugotavljajo zvezo med psiho in rakom. Poskusne živali, miši ih podgane, ki so jim povzročili tako imenovani stress, bodisi z električnim šokom bodisi s pretiranim motenjem, in ki so Jim pa zneje vcepili tumor, so živele enkrat manj kot živali, ki niso bile podvržene stressu. Podobne raziskave, te so opravili v Ameriki, delajo tudi na znanem pariškem inštitutu Gustave Roussy. Naj za konec povemo, da se po svetu ukvarjajo tudi s teoretskim delom, z delom, s kakršnim se npr. v Atenah ubadajo dr. Rassidakis in njegova skupina v bolnišnici za zdravljenje rakovih bolezni. Raziskovalci so npr. postavili teorijo, katere sinteza se v poljubni razlagi glasi: Tako, kot je shizofrenija rak duha, je neoplazma rak telesa. Teorijo so sezidali in jo še zidajo na dejstvih, da mentalni pacienti zelo redko umrejo za tumorji. Nadrobneje pa se v tem prostoru ni mogoče spustiti niti v razlago Rassidakisove ideje niti v preostalo tukaj samo površno in na kratko omenjeno gradivo. PRIMOŽ 2AGAR SPORT SPORT SPORT STRELJANJE V OKVIRU 13. SSI V petek v kvalifikacijah v Trstu ženske uspešnejše od moških Lilijana Fučka zbrala kar 88 krogov - Pri moških najboljši Vojko Kralj s 84 krogi V petek zvečer je bilo na stadionu «1. maj» strelsko tekmovanje z zračno puško. Tekmovanje je veljalo kot kvalifikacija za nastop v finale, ki bo v petek, 26. t.m. na stadionu L maj ob 20.30. Rezultati sami niso bili, zadovoljivi, saj sta samo dva strelca prekoračila normo 70 točk. Morda zaradi pomanjkanja treninga, oziroma pomanjkanja meddruštvenih srečanj. Streljanje raživi samo vsaki dve leti in to takrat, ko so na vrsti športne igre. To pa je vendarle premalo, da bi zahtevali dobre rezultate. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 21. oktobra 1973 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Nabrežini Duino — Vesna * * * 14.30 v Štar.drežu Juventina — Breg * * * 14.30 v Trstu, Ul. Flavia S. Anna — Zarja * * * 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti Audax — Primorje * * * 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Baxter — Primorec * * * 10.30 na Proseku Olimpija — Union * * * 14.30 v Tržiču Romana — Mladost * * * 14.30 v Štarancanu Staranzano — Sovodnje * « « NARAŠČAJNIKI 12.00 na Padričah Don Bosco — Breg * * * 11.45 v Trstu, stadion «1. maj» Union — De Macori * * * MLADINCI 10.30 r.a Padričah Gaja — Breg * * * 8.45 na Proseku Primorje — Aurisina * * * 10.00 v Standrežu Juventina — Audax KOŠARKA 13. Sšl 9.30 v Dolini Finale za 3. mesto * * * 11.00 v Dolini Finale za 1. mesto KOTALKANJE 2. TROFEJA POLETA 8.00 na Opčinah Prireja Polet KOLESARSTVO MEDDRUŠTVENA DIRKA 9.30 v Dolini Nastopa tudi Adria BALINANJE 13. Sšl 9.00 na Padričah Prireja Gaja MED DVEMA OGNJEMA 13. Sšl 9.00 v Trstu, stadion «1. maj» Izločilno tekmovanje za tržaško brežansko področje PLANINSTVO 1. MLADINSKI JESENSKI SPREHOD 9.30 na Proseku Prireja SPDT Lestvica tržaško - brežanskega področja in članov, ki so se uvrstili v finalni del je sledeča: 1. Lucijan Kovačič (Škamperle) 77 2. Marino Dovgan (Škamperle) 73 3. Avguštin Kalc (Škamperle) 68 4. Darij Žiberna (Škamperle) 67 5. Lojze Abram (Škamperle) 62 6. Danilo Pilat (Škamperle) 61 Marijan Novak (Škamperle) 61 8. Mario Šušteršič (Škamperle) 56 9. Fabij Ruzzier (Adria) 51 10. Mario Furlanič (Škamperle) 47 Bolje so se izkazale ženske. «Stare» strelke so v petek pokazale, da so boljše od moških saj jih je kar polovica prišla preko norme 50 točk. (Vse so poročene). Ker jih je bilo samo šest gredo vse v finale, lestvica pa izgleda takole: 1. Lidija Šušteršič (Škamperle) 66 2. Mariza Pilat (Škamperle) 64 3. Nadja Pertot (Škamperle) 55 4. Lučka Križman (Adria) 34 5. Sonja Furlanič (Škamperle) 34 6. Renata Furlanič (Škamperle) 23 Istočasno je bilo tekmovanje (vedno na stadionu «1. maj») tudi za vzhodnokraško področje. Samo ena predstavnica «nežnega spola» je bila prijavljena na tem področju. Lilijana Fučka, predstavnica Poleta, je zabeležila 88 točk. Rekord športnih iger! Torej že spet nežni spol na površju. Pri moških pa, če izvzamemo Vojka Kralja, ki je dosegel 84 točk, so bili vsi ostali rezultati poprečni. Tudi na tem področju sta samo dva člana Poleta prešla preko meje 70 točk. Kot za tržaško - brežansko področje kjer, je Škamperle prevzel kar devet od desetih razpoložljivih mest, je Polet nadvladal na svojem področju. Kar sedem se jih je uvrstilo v finalni del tekmovanja. Lestvica vzhodnokraškega področja in obenem finalistov je sledeča: 1. Vojko Kralj (Polet) 84 2. žarko Fučka (Polet) 78 3. Milko Malalan (Polet) 69 4. Egon Malalan (Polet) 61 5. Paride Šosič (Polet) 59 6. Viktor Sosič (Polet) 57 7. Karel Furlan (Primorec) 53 8. Igor Malalan (Polet) 49 9. Josip Hrovatin (Gaja) 47 10. Angel Milkovič (Primorec) 42 Š. M. HOKEJ NA LEDU BUDIMPEŠTA, 20, — V povratni tekmi tekmovanja za pokal evropskih hokejskih prvakov je madžarska ekipa Ferencvaros premagala italijanski klub Bolzano s 7:3. Ker so Madžari zmagali tudi v prvi tekmi so Italijani izpadli iz tega tekmovanja. MUCANJE PRED NOVO SEZONO Tudi SPDT v Nabrežini V nedeljo je bilo na nabrežinskem plastičnem smučišču zanimivo tekaško tekmovanje, veljavno za italijansko prvenstvo. Libertas, ki u-pravlja ta objekt, je za to priliko progo znatno podaljšal. Ta meri sedaj celih 500 metrov in poteka v prijetnem zaporedju položnih delov, vzpetin in ovinkov. Ponekod je proga celo dvojna, tako da omogoča prehitevanje, ne da bi smučarji stopali na travo. Tu pa tam progo prekinjajo podolžne, 5-centimetrske blazinice, namočene v silikonu, ki služi za mažo. Ob vsakem prehodu, se smučke avtomatično namažejo. Tekaška proga poteka med gostim grmičjem nedaleč od proge za slalom; obe sta postavljeni v lepi kraški dolini, katero obkrožajo visoka in košata drevesa. Objekt dopolnjuje vlečnica, ki olajšuje napor alpskih smučarjev in 2 hišici, ■ y | Tj"^ v soboto, Ol bu 27. t. m. j| | J ' na nogometnem igrišču v Velikem Repnu: VITKI proti SUHIM eno »a vrhu (z barom in telefonom) in druga na dnu doline, rezervirana za tekače. Hišici služita le za krajši počitek in oddih, nimata pa slačilnic ali shramb za smučarsko opremo, katero morajo tečajniki vedno odnesti. Ob priliki omenjenega tekmovanja, so si progi ogledali tudi organizatorji SPDT. Dogovor z upravo smučišča, ki je sledil ogledu, je dal dobre rezultate. Že oktobra in novembra meseca bosta na vrsti trening v slalomu in konec tega meseca prvo srečanje za tekače. Aprila, maja in junija, prihodnjega leta bodo naši smučarji lahko obiskovali redni tečaj, ki bo vključeval 6 ur telovadbe, 8 ur smučanja z učiteljem, uporabo vlečnice in zaključno tekmo. sm. — SPDT vabi na SMUČARSKI TEČAJ' 1973 - 1974 v TRBIŽU in pri SV. ANTONU Tečaji bodo za začetnike, dobre smučarje, tekmovalce in tekače. Prijave v Trstu, Ul. Ceppa 9/1, telefon 31-119 (urad ZSŠDI) do 31. oktobra. V 1. SLOVENSKI ODBOJKARSKI LIGI Koper in Bovec ostala brez točk Danes bosta oba primorska predstavnika igrala doma Preteklo nedeljo se je začelo letošnje prvenstvo v 1. slovenski odbojkarski ligi kjer ima Primorska dva predstavnika — Bovec in Koper. Moštvo Bovca, ki v tej ligi ni novinec, bo to sezono imelo zelo težko delo saj bo moralo napeti vse sile in izkoristiti vse priložnosti, če se bo hotelo obdržati v ligi. Odkod letos taka situacija in pesimizem? Bovčani so kar čez noč ostali brez treh standardnih igralcev, ki so odšli v vojsko. Igrati bodo morali brez Della Bianca in mladinskega reprezentanta Gašperšiča ki sta bila skupno z veteranom Zorčem glavna opora moštva. Kot nalašč pa je letošnja liga zelo kvalitetna in izenačena, saj sta se vrnili iz zvezne lige kar dve moštvi — Jesenice in Sava. Če k tema prištejemo še mariborski Branik, celjsko Gaberje, vedno boljši Bled in verjetno Koper, potem smo našteli vse najboljše v tej konkurenci. Med trimom iz Trebnjega, Mežico, Mislinjo in Bovcem pa moramo verjetno iskati kandidata za izpad. Koprčani so v tej konkurenci prvič, potem ko so v preteklem prvenstvu premočno osvojili prvo mesto v 2. ligi. Poznavalcem slovenske odbojke ni težko uganiti, zakaj smo jih uvrstili pred Bovec. Moštvo je okrepil dolgoletni član Ljubljane iz časov ko je le-ta bila v 1. zvezni ligi Janez Nučič. S kolegom iz te lige Kržišnikom, sedanjim trenerjem in igralcem Kopra, bosta vsekakor nosila pretežni del bremena in prinašala bogate izkušnje tudi na ostale igralce. « * » Bovec in Koper sta v prvem kol« gostovala. Bovec je s tesnim rezultatom zgubil v Velenju v srečanju z Mislinjo, potem ko so domačini že vodili z 2:0. Koper pa je za debut gostoval v Mariboru in se pomeril z enim od najresnejših kandidatov za prvo mesto. Koprčani so presenetili z dobro igro in vodstvom v setih z rezultatom 2:1. Koprčani so tudi v četrtem setu vodili že z rezultatom 8:4 vendar so zaradi nekaj usodnih napak izgubili set in srečanje. Ne glede na poraz pa so že v prvem kolil napovedali naše prognoze. # * # V drugem kolu igrata oba naša predstavnika doma. Koprčani sprejemajo v goste moštvo Gaberja, ki bo vsekakor poskušalo nadomestiti to, kar se jim je izmuznilo v uvodnem kolu, ko so zgubili v Mežici z rezultatom 3:0, čeprav bi bil lahko rezultat tudi obraten. V Bovcu pa se bodo predstavili odbojkarji Save, ki so se po letu dni igranja v zvezni ligi spet vrnili v slovensko ligo, kjer bi spet radi i-grali vodilno vlogo. Rezultati primorskih moštev: Branik — Koper 3:2 (16:14, 14:16, 16:14, 15:9, 15:10) Mislinja — Bovec 3:2 (15:4, 15:8, 13:15, 4:15, 15:9) PARI 2. KOLA Koper — Gabrje, Bovec — Sava. Emil Hvalica PRIMORSKI NOGOMETAŠI V SLOVENSKIH LIGAH Prekinitev v Ajdovščini Enajsterici Kopra in Adrie remizirali Pojem domačega igrišča izgleda, da izgublja svoj pomen. To se kaže že v zveznih ligah, kjer izgubljajo tekme na svojem igrišču tudi take slovite enajsterice kot so Hajduk, Crvena zvezda, Dinamo, pred nedavnim pa je tudi Čelik zlomil triletno nepremagljivost Beograda na Ka-raburmi. Slovenski ligaši se zgledujejo po zveznih, kar smo opazili že v prvih kolih čeprav smo pred dvema tednoma začeli dvomiti v to, saj je doma ostalo vseh štirinajst točk. Osmo kolo, v katerem je gostom pripadlo kar osem točk in domačinom le šest, je seveda naš dvom demantiralo. Tudi v zahodni conski ligi so gostujoča moštva odnesla pet točk od dvanajst možnih. Morda pomeni to boljše čase v sojenju, namreč manjše število «domačih» sodnikov. Le gledalci bodo navdušeni nad manjšo vlogo domačega terena, ki kljub vsemu nedvomno ohranja določeno prednost, saj niso zadovoljni le z dobro igro svojega moštva, ampak zahtevajo zmago. Točka Kopra iz Maribora Na vrhu slovenske vedno gneča, čeprav lige je še so nekatera moštva začela pešati, vendar so se pa druga popravila. Med slednjimi velja omeniti predvsem Železničarja, ki je v Ljubljani premagal Idrijo in Nafto, med «pešajočimi» pa Slovana in Kladivarja. ki je v preteklem kolu doma izgubili s Trboveljčani. Še najbolj zanesljivo igrata Slavija in Rudar, ki se jim v boju za jesenskega prvaka verjetno lahko pridruži le še Železničar. Koprčani so še zmeraj solidni, čeprav ......................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.......mi................................................................................................................................................. LIECHTENSTEIN Tudi ta kneževina, ki leži na meji med Švico in Avstrijo je ena od evropskih «anahronističnih» držav, ki so danes samo ostanek pestre politične preteklosti. Ne moremo pa reči, da nima Liechtenstein gospodarskega pomena, saj vsi dobro vemo, da se prav v tej državi pretakajo ogromno vsote denarja in neredke špekulacije. Seveda, pa tudi ta kneževina (kot smo že videli, da se to dogaja v Monte Carlu), skuša napolniti drža-ne blagajne z izdajanjem pestrih in zanimivih serij znamk. Med raznimi serijami so izšle, seveda, tudi športne, -pa čeprav se športniki te države le redko udeležijo kakega mednarodnega tekmovanja. V petih letih je izdala kneževina kar pet športnih serij po štiri znamke. Prva (leta 1954) je posvečena nogometu in prikazuje akcije iz nogometne tekme; druga (leta 1955) prikazuje smučarje med tekmovanjem: tretja (izšla je leta 1956) prikazuje atletske panoge; četrta (iz leta 1957) je posvečena orodni telovadbi, v peti (iz leta 1958) pa je prikazano plavanje, sabljanje, tenis in kolesarstvo. Levo: znamka iz četrte športne serije (drog). — S to znamko so počastili olimpijske igre v Sapporn (desno) Tri priložnostne serije so bile izdane ob priliki olimpijskih iger. Leta 1964 je izšla znamka z liechtensteinsko in japonsko zastavo ter olimpijskimi krogi, v čast tokijskih olimpijskih iger. Leta 1972 je bila v Sapporu zimska olimpiada. Izšle so štiri znamke, ki prikazujejo tek, hokej na ledu, smuk ter umetnostno drsanje. Štiri znamke so izšle tudi ob olimpijskih igrah v Miinch-nu. Prikazana je telovadba, skok s palico, ter metalec diska. Zbirka je torej dokaj skromna in tudi znamke same kar omogoča hitro zbirke. LUKSEMBURG niso drage, izpopolnitev Tudi kneževina Luksemburg ima dokaj bogato filatelistično produkcijo. Toda ta državica ima večji delež v mednarodni športni areni kot Liechtenstein. Znana so imena profesionalnih kolesarjev ali nogometašev, ki si pa morajo služiti kruh v sosednjih državah. Luksemburžan Josey Barthel je bil celo olimpijski prvak leta 1952 v Helsinkih, ko je s časom 3’45”2 osvojil zlato kolajno v telfu na 1500 metrov. Kot zanimivost naj navedemo tol da prirejajo v Luksemburgu vsako leto državno kolesarsko prvenstvo za profesionalce. Ker sta pa v zadnjih letih v vsej kneževini le dva kolesarja - profesionalca, se odvija tekmovanje na kronometer. Če je zmagovalčeva poprečna hitrost nižja kot 40 km na uro, naslova ne podelijo. Prva športna serija je izšla leta 1952. Šest znamk je posvečenih teku čez ovire, nogometu, boksu, vaterpolu, kolesarstvu in sabljanju. Leta 1954 je bilo v Luksemburgu svetovno prvenstvo v sabljanju. Ob tej priliki je izšla priložnostna znamka za 2 f., na kateri so prikazani maska, rokavica, floret in sablja. Leta 1962 je bilo v mestecu Esch sur Alzette še eno sve- tovno prvenstvo, tokrat v kolesarskem krosu. Na znamki za 2,50 f., ki so jo ob tej priliki izdali, je prikazan kolesar s kolesom na ramenih, na znamki za 5 f. pa znak prvenstva. Malokdo ve, da je med raznimi svetovnimi prvenstvi tudi prvenstvo v ribolovu v sladki vodi z muho. V čast tega dogodka je izdal Luksemburg leta 1963 znamko za 3 f., na kateri je prikazana rečna postrv. Leta 1968 je bila na sporedu olimpiada v Mehiki. Na šestih znamkah so prikazane sledeče športne panoge: plavanje (50 c.), nogomet (50 f.), kolesarstvj (2 f.) tek (3 f.), sabljanje (13 f.) ter hoja (6 f.). Luksemburg je ena od redkih držav, ki so posvetile znamko hoji, ki je po navadi ne upodabljajo, ker ne spada med popularne športe. Leta 1971 je v Luksemburgu na svoji 71. seji zasedal mednarodni olimpijski odbor. Izšla je znamka za 3 f., na kateri so upodobljeni olimpijski krogi nad grbom kneževine. Luksemburška poštna uprava je v čast tretjega evropskega prven- stva v lokostrelstvu izdala še znamko za 3 f. Ob koncu tega pregleda bi lahko ugotovili še to, da je mednarodna športna dejavnost te male kneževine dokaj pestra, da se pa mora, žal, (predvsem zaradi pomanjkanja prostora) omejiti le na take panoge, ki ne privabljajo prevelikega števila športnikov. CUHMUUrMHSi MUnuiMi.'W i o- -žteJvtA i UIXÉMBQURG Levo: prva luksemburška znamka. V sredini: svetovno prvestvo v cikiokrosu. Desno: rečna postrv, ki ponazoruje želje ribičev na svetovnem prve nst.vu leta 1963 liiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniHiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiii 7. KOLO V PRIMORSKI NOGOMETNI LIGI Renče povečale naskok Presenetljiva zmaga Vodic v Pivki REZULTATI: Renče — Transport 4:3 Branik — Proleter 2:1 Brda — Bilje 2:2 Komen — Piran 1:3 Pivka — Vodice 0:7 Hrvatini — Cesta neod. Vipava: Prosta V derbiju kola so Renčani zasluže- no premagali dobro ekipo Transporta iz Ilirske Bistrice. Tekmo si je ogledalo veliko število gledalcev, ki so zadovoljni zapustili tekmo, saj so videli eno najboljših tekem v Renčah doslej. Domačini so že v prvem polčasu povedli z dvema goloma razlike in zgledalo je, da je tekma odločena. Toda kmalu v nadaljevanju so gostje znižali rezultat. Domačini so ponovno zvišali, a gostje so spet znižali. Tako je bilo vse do končnega rezultata. Pri domačinih se je odlikoval Rebec, ki je dosegel dva gola, pri gostih pa je bil najboljši vratar Drobnjak. Branik iz Šmarij je dokazal, da je doma nepremagljiv. Tokrat je Proleter v Šmarjah zabeležil že drugi poraz. Mlada ekipa iz Šmarij igra zelo borben nogomet, pa tudi lepih akcij ni primanjkovalo. Brda so zopet pripravila prijetno presenečenje. Z oslabljeno ekipo so odvzela točko favorizirani ekipi iz Bilj, čeprav je slednja vodila že z dvema goloma razlike.V drugem delu igre so borbeni Brici uspeli rezultat izenačili. Komen je beležil same poraze. Tokrat je zgubil na domačem igrišču proti vse boljšemu Piranu. Največje presenečenje pa predstavlja ko-tastrofalen poraz Pivke na doma-IGOR VARL (Nadaljevanje na 10. strani) so zašli v sredino lestvice (na sedmo mesto), vendar z enakim številom točk kot četrtouvrščeni Železničar. Kakšna zmaga več, namesto remija, bi bila v tej izenačenosti zelo dobrodošla. Nasprotnik iz osmega kola, mariborski Kovinar jim je delal lani precej preglavic in jih o-bakrat premagal, čeprav je bil večji del prvenstva med najslabšimi v ligi. Zato je veselje ob točki iz Maribora toliko večje. Kljub rahli terenski premoči Kopra skozi celo tekmo, je Kovinar precej časa vodil (več kot pol ure) in šele v 55. minuti je Dobrin izenačil. Druga zmaga Izole Med tistimi «srečneži», ki jih v preteklem kolu ni presenetilo gostujoče moštvo, so bili tudi Izolčani, ki pa so imeli doslej že dovolj razočaranj. Kurioziteta oziroma skorajda senzacija srečanja z Aluminijem so bili štirje goli napada, ki so jih dosegli: V. Gregorič 2, T. Gregorič 1 in Jurič 1. Da je to resnična redkost, pove podatek, da so Izolani zadnjič zabili več kot tri gole pred dvema letoma (seveda so pri tem u-poštevana le prvenstvena srečanja). Novi točki sta pomaknili Izolo celo za štiri mesta navzgor, kar pa je ne sme zavarati. Zahodna conska liga Tudi v ZCNL je minilo sedmo kolo kot v SNL v znamenju hladnega vremena, ki je nenadoma pritisnilo in zahtevalo od igralcev, ki na to niso bili vajeni, večjih naporov. Različna polčasa v N. Gorici Derbi severne Primorske med Vozili in Tolminom je bil v marsičem podoben prejšnjim spopadom med tema ekipama. Novogoričani so, čeprav oslabljeni (brez Gulina, Pinija, Kogoja, Gorjana in Terpina), v prvem polčasu uprizorili odlično in predvsem učinkovito igro. Trije goli (Korpar 2 in Pikule) so že napovedovali katrastrofo Tolmincev. Toda drugi polčas je bil pravo nasprotje prvega. Tolmin, ki ga v prvem delu ni bilo mogoče spoznati, je diktiral igro. Kanalec je spet pokazal svojo iznajdljivost pri prvem golu iz prostega strela, medtem ko je na 3:2 znižal Podreka. Vozila, ki se nikakor niso mogla zbrati, so imela srečo, da je po drugem golu Tolmina ostalo do konca le še par minut. Seveda pa je za njih v tem trenutku najvažnejše, da so osvojila obe točki. Gostujoči igralec napadel sodnika - -Zawinwmje-gledaleev v Novi Gorici pa je bilo uprto tudi na srečanje v Ajdovščini, med domačim Primorjem in Litijo, ki je bilo po pričakovanju precej težko, čeprav ni nihče pomislil na prekinitev. Lilija je povedla, Primorje pa je potem zaigralo še bolj zagrizeno, saj mu po odvzemu dveh točk «gori pod nogami». Že pred odmorom je Kotnik iz enajstmetrovke izenačil, v 78. minuti pa je Brecelj povedel Primorje. Gostje s tem niso bili zadovoljni in sodnik je najbolj glasnega izmed protestirajočih izključil, nakar ga je slednji napadel in povzročil prekinitev. Seveda je s takim nešportnim reagiranjem škodil v glavnem le sebi in svoji ekipi. Litija pa ne bo izgubila samo prekinjene tekme (s 3:0 b.b.) ampak bo v nadaljevanju prvenstva nastopila oslabljena, saj so za igralce, ki napadejo sodnike izredno stroge kazni. Možnosti Litije so potemtakem znatno zmanjšane, vse to pa pomeni «vodo na mlin» Vozil, ki so sedaj Lilijam ušle že za štiri točke, medtem ko je Triglav napredoval na drugo mesto. Podcenjevanje se ne obnese Sežane! so pravzaprav prvič v tem prvenstvu razočarali. Doma so jih presenetili Tržičani. ki so že v prvem polčasu dali zmagoviti zadetek. Ne prej, ne potem ni uspel Tabor prebiti bunkerja Tržiča in drugi poraz Sežani je bil neizbežen Na te Tržičaine se ne moreš nikoli zanesti: doma so že trikrat izgu- bili, v gosteh pa dvakrat zmagali. Tabor pa je kot že mnogo ekip plačal kazen za podcenjevanje. Remi Adrie Po treh neuspešnih nedeljah (vštevši remi s Taborom) je Adria spet zadovoljila. V Tacnu je osvojila točko, lahko pa bi tudi obe. V prvem delu so bili Mirenci v precejšnji premoči, tako da so obrambni igralci na trenutke zmrzovali. Od številnih priložnosti je samo Klanjšček eno izkoristil, vendar je še njegov gol sodnik razveljavil. Kmalu po odmoru je / Ida vendarle povedla preko zopet aktiviranega Frančeškina. Žal, so domačini že čez deset minut izenačili. Dekančani so s Triglavom doživeli časten poraz. Kranjčanom so celo dali dva gola, vendar so jih kar štiri prejeli. Adria — Primorje V devetem kolu SNL bo v Kopru nastopila Ilirija, ki igra letos precej slabše kot lani. Izola bo gost Železničarja. V ZCNL bosta v okviru osmega kola dva primorska derbija: Adria-Primorje in Jadran-Tabor. Vozila potujejo k tradicionalno neugodnemu Usnjarju. Tolmince pa čaka ob vsem težavnem položaju na lestvici še ena huda preizkušnja, namreč s kranjskim Triglavom. B. P. Temeljna telesno-kulturna skupnost tudi v Novi Gorici Kot se ponekod v Sloveniji že pripravljajo na ustanovitev TTKS (in so jih nekje že ustanovili), prav v teh dneh v Novi Gorici tečejo še zadnje priprave, za ustanovitev te izredno pomembne ustanove, ki naj bi v bodoče reševala čedalje bolj zapletene problem-' športnega življenja v republiki SRS. Pred tremi meseci so ustanovili iniciativni odbor, ki ga vodi priznani telesno - kulturni in politični delavec Tomaž Marušič. Ta odbor, ki je v tem času pripravil vse potrebno za ustanovno skupščino TTKS, ki bo v Novi Gorici okoli 10. novembra, bo v ta namen skupno z Občinsko zvezo za telesno kulturo občine pripravil program, ki bo zajel vsa telesnovzgojna društva in klube v občini, da bi v teh pomembnih dneh priredili številne športne prireditve, razstave, kar bi dalo še večji poudarek ustanovitvi TTKS, ki si jo predvsem športniki sami 1», športni delavci nadvse želijo. Istočasno pa se v Novi Gorici tudi zavedajo, da s tem šč ne bodo problemi športa in telesne kulture v občini rešeni, temveč da je to le velik korak k prizadevanju, da telesna kultura končno dobi mesto, ki ji pripada. Kolenc Rajmund KOŠARKA CANTU’, 20. — Na košarkarskem turnirju v Cantuju je Ignis premagal Mobilquattro z 91:66, Innocenti pa Forst z 82:79. Šport na radiu Trst A Prvi del oddaje šport in glasba, ki se od danes dalje začenja ob 16. uri, bo posvečen nogometu in sicer predvsem izločilnima tekmama za svetovno prvenstvo med Italijo in Švico ter Jugoslavijo in Španijo; nadalje drugo in tretjeligaškemu prvenstvu. Posebna pozornost velja amaterskemu prvenstvu druge lige, s slovenskim derbijem v Štandrežu med Juventino in Bregom, neposredni prenos pa bo iz Nabrežine s tekme med Devinom in Vesno. Poleg ostalih vesti in komentarjev omenimo še poročila o košarkarskem turnirju za 13. Sšl in o «2. trofeji Poleta» v kotalkanju. Ostale novice bodo vključene v športnih oddajah, ki bodo na sporedu ob 20. in 22. uri. druge Športne vesti NA DESETI STRANI SPECTATOR: MAFIJA I VČERA) in DANES «Orna. roka,» je dejal, «to je nekakšna abstraktnost. Mafija — to pa je stvarnost, če mi omogočite, da bt šel v Palermo, vam zagotavljam, da bomo imeli uspeh. Treba je kontrolirati kartoteko policije in ugotoviti, kdo je zainteresiran, da nekateri emigranti iz Sicilije pridejo v Ameriko.» Petrosino je imel veliko izkušenj. Ril j® policaj od leta 1883. Postal je oficir zavoljo izrednih zaslug. Ujel je več kot trt sto zločincev, med njimi nekatere zelo okrutne, na primer Enrica Altana, ki je bil pobegnil v Ameriko iz Neaplja po umoru zakonskega para Cuocolo. Petrosino je bil ambiciozen človek, v mladosti je želel postati operni bariton, toda njegov detektivski talent je bil večji od pevskega talenta. Pa vendar Je, kadarkoli je mogel, zahajal v opero in občudoval svojega sonarodnjaka Carusa. Tudi slavnega Carusa je pogosto izsiljevala črna roka. Februarja 1909. leta je Bela hiša odobrila, da je poročnik Petrosino odšel v Palermo pod lažnim imenom De Simoni. To je bila za Petrosina tragična pot: v Palermu je izgubil življenje. Ubila ga je mafija. Rila je močnejša od njega. V arhivu policije v New Yorku je še vedno dosje o slučaju Petrosino. Tu so tudi njegovi dokumenti. Med njimi je tudi pismo policijskega asesorja mesta New York, ki je vodil tajno sekcijo, za «šefa pohcije Italije», z datumom 5. februarja 1909. leta. S tem pismom so Petrosina akreditirali, rečeno pa je bilo, da je njegova naloga «voditi v Italiji preiskavo o tistih kriminalcih, ki so zdaj v Združenih državah ali pa, ki bi utegnili iz Italije emdgrirati v Združene države.» V bistvu naj bi poročnik Petrosino moral ugotoviti, ali pošilja mafija s Sicilije v Ameriko zločince in če jih tudi vodi. Ko je prišel v Rim 21. februarja 1909, je imel Petrosino razgovor s samim italijanskim notranjim ministrom Peanom, ki je bil storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi šla policija na roko ameriškemu policijskemu poročniku, da bi teko lahko uspešno opravil svoje poslanstvo. Prispel je v Palermo in se nastanil v nekem hotelu pod Imenom Guglielmo De Simoni. Hotel ni bil daleč od sodnega poslopja, kjer je Petrosino takoj začel brskati po spisih. Marsikaj je bil že našel in poslal je prvo poročilo svojemu šefu Binghamu v New York 1. marca 1909. Toda deset dni kasneje je padel, zadet z revolverjem, na pločniku Piazza Marino, ko je šel na sodišče, da bi raziskoval naprej. Po poročilu, ki ga je ameriški konzul v Palermu poslal 12, marca 1909 v New York, ste «dva individua izstrelila v poročnika Petrosina štiri strele v bližini spomenika Garibaldiju, tri krogle so ga zadele in padel Je mrtev na Ua. Dve krogli ste ga zadeli v hrbet, ena pa v glavo.» Konzul pravi, da Petrosino ni bil oborožen. Nedaleč od trupla so kasneje našli revolver belgijske proizvodnje. Petrosina je ubila mafija. Toda, kdo Je to organiziral? Ril je obtožen Don Vito Cascio Ferro, ki so ga v tistem času imeli za najpomembnejšega člana mafije na Siciliji, morda pa je bil celo pezzo da novanta. Vendar se je Don Vito izvlekel. Njemu v prid je pričal neki poslanec v parlamentu, ki je trdil, da je bil Don Vito povabljen k njemu na kosilo in da se ni premaknil iz njegove hiše v času, ko je bil storjen zločin. Vendar pa Don Vito ni bdi samo organizator, temveč tudi tevršdlec atentata na Petrosina. Prišel je k poslancu v hišo, toda tudi odšel je in to v njegovi kočiji, pa je na trgu streljal in se vrnil nazaj v poslančevo hišo. Vendar pa dokazov ni bilo! MAFIJA V NOVIH RAZMERAH Don Vito Cascio Ferro je bdi emigrant v Združenih državah Amerike v prvih letih stoletja. Zgodovinska figura sicilijanske mafije je tudi zato, ker je nekaj let, bodisi v Ameriki, bodisi na Siciliji predstavljal zvezo med domačo in ameriško mafijo. Vito Cascio Ferro je bil v tastih letih v Ameriki vpliven v Cmi roki, vrnil pa se je na Sicilijo, ko mu je bilo tam življenje ogroženo. Zgodovinar mafije Pantaleone piše: «V času Don Vite je mafija posedovala celo svojo floto ribiških ladij, ki je služila za prevoz ukradene živine s Sicilije v Tunis, kjer je mafija imela svoje prijatelje za prodajo živine. Te ladje so služile tudi za transport članov mafije na odprto Sredozemlje, kjer so jih prevzemale velike ladje in vozile v Združene države. Iz šole Don Vite Cascia Ferra so prišli tisti člani mafije, ki so v začetku tega stoletja razvili industrijo kriminala na neki širši podlagi, ki še danes cvete kot vèliko gangsterstvo.» Res je, da je v tistem času, na začetku stoletja, ko je Petrosino vodil svojo omenjeno operacijo, mafija tudi na Siciliji delala prve eksperimentalne korake za uvrstitev v kapitalistično družbo, v Ameriki pa so se ji vsekakor nudile velike tovrstne možnosti. Združene države so bile kapitahstič-no v polnem razvoju, pa tudi pogoji za mafijo, kombinirani z gangsterstvom, so bili zelo ugodni. Sam Don Vito je bil predhodnik mode/urga Italoameriške ga gangsterja. Poglejmo njegov osebni pop;s; «Bil je visok, eleganten, gosposkih manir, vzbujal pa je spoštovanje tudi s svojo bujno brado in nihče ni mogel posumiti, da se za to zunanjostjo skriva nevarji: polovično pismen kriminalec. Hodil je po najrazkošnejših hotelih, vedno so ga sprejemale najuglednejše osebnosti. Vednc je imel na voljo velike vsote denarja, bil pa je tudi zelo širokogruden, kar je rade vaio denar kot so pogosto vsi tisti, ki si kopičijo denar na lahek način.» Hva.il se je, da je ubil samo enega človeka, in to ne iz koristi, V m več samo iz prestiža ter da m nikoli nobenemu skrivil niti lasu. S tem je hotel -amo poudariti svojo veliko avtoriteto. Don Vito je povzročal strah sam: že s svojim obstojem. Don Vito Coscio Ferro bi se zagotovo vrnil nazaj v Ameriko in bil tam v ospredju, če bi 1909. leta ne ubil v Palermu Petrosina. Ameriška policija ga zaradi tega umora ni mogla dobiti s Sicilije. Mafija je bila močnejša od italijanske policije na Siciliji, Toda poročnik Petrosino je bil prepričan, da obstaja zveza, celo hierarhična zveza med sicilijansko in ameriško mafijo (Črna roka). Mar ni bil vrhovni šef Don Vito Cascio Ferro? To ni bilo lahko ugotoviti. Že citirani Gian Carlo Fusco, ki zastopa tezo o enotnosti in enotnem vodstvu, omenja, da je bil od leta 1980 takšen šef Raffaele Palizzolo. Zlato obdobje mafijskega gangsterstva v ZDA je bilo med prohibicijo po prvi svetovni vojni, ko je bila v tej veliki deželi prepovedana prodaja slehernega alkohola, a se je vseeno strahotno veliko pilo, ker se je bil razvil tako imenovani bootlegging, ki so ga vodili v glavnem člani mafije pod vodstvom Al Caponeja. Al Capone in nekaj njegovih adjutantov, pretežno Italijanov iz Sicilije, se je spremenilo v zelo krat kem času v dolarske milijonarje. (Nadaljevanje sledi} Oredniitvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» i ^ Posa.mezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.________________ letno 180. din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220._____ din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ tekoči račun pri Naroani Danki v Ljubljani PO IUÌ-0UJ-45J01 »ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trst SPORT SPORT SPORI NOGOMET PO VČERAJŠNJI ZMAGI NAD ŠVICO TRŽAŠKI DNEVNIK NA BORSTANSKEM POKOPALIŠČU ITALIJA IMA VOZOVNICO Ganljivo slovo številne množice ZA MUNCHEN ŽE V ŽEPU od treh mladih afriških delavcev Strelca obeh golov sta bila Rivera in Riva Italija — Švica 2:0 ITALIJA: Zoff, Spinosi, Facchetti, Smetti, Morini, Burgnich, Mazzola, Capello, Anastasi, Rivera (Cau-sio), Riva, 12 Albertosi, 13 Bellu-gi, 14 Re Cecconi, 16 Chinaglia. ŠVICA: Deck, Wegmann, Hasler, Schild, Chapuisat, Hun, Wuillemuier, Odermatt, Mueller, Blaetter, Jeandu-peux, (rezervni vratar) Prospeti, 12 Mundschin, 13 Stierli, 14 De Marmala 15 Lusier. SODNIK: Chamaco (Španija) STRELCA: Rivera v 40. min. (11-metrovka) in Riva v 80. min. Italija se je z zmago nad Švico u- vrstila v finalni tumir prihodnjega svetovnega nogometnega prvenstva v Miinchnu. Kljub zmagi pa «azzurri» v tej tekmi niso zadovoljili. Lahko rečemo, da je bila njihova ekipa neuravnovešena, razmerje sil na igrišču ni bilo enakomerno razpore-jeno. Moštvo je pretežno igralo v obrambi, vse premalo pa v napadu, kjer je vidneje izstooal edinole Riva. Tako je tudi Anastasi igral preveč pomaknjen v ozadje, to pa delno tudi zato, ker je krilska vrsta dokaj počasi in z zamudo zalagala napad z uporabnimi žogami, po katere so morali napadalci često hoditi sami. NOGOMET DANES V ZAGREBU Današnji rezultat bo izredno pomemben Jugoslovani niso doslej še nikoli premagali Spancev ■ Obe ekipi nepopolni Jugoslovanska športna javnost nestrpno pričakuje srečanje med jugoslovansko in špansko nogometno reprezentanco v kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v finalno tekmovanje svetovnega prvenstva. Od izida te tekme danes v Zagrebu je v veliki meri odvisno, katero od obeh moštev se bo uvrstilo med šestnajst najboljših nogometnih moštev, ki se bodo prihodnje leto v Zahodni Nemčiji pomerila v tek- Zvezni kapetan Boškov je na včerajšnji tiskovni konferenci v Zagrebu obvestil novinarje, da bo jugoslovansko moštvo proti Španiji i-gralo v naslednji postavi: Marič, Vabeč, Bogičevič, Pavlovič, Katalin-ski, Oblak, V. Petrovič, Ačimovič, Bajevič, Jerkovič in Bijekovič. Rezerve so O. Petrovič, Antič, Voljan, Krivokuča, Šurjak, Popivoda in Karasi. mah za naslov svetovnega prvaka. Če zmaga Španija, bo Jugoslavija dokončno izločena. Če se bo tekma končala z neodločenim rezultatom ali zmago Jugoslavije bo končna odločitev padla šele na tekmi Grčija - Jugoslavija, 19. decembra v Atenah. V primeru neodločenega rezultata v Zagrebu bi morala Jugoslavija premagati Grčijo z najmanj tremi goli razlike. Edino v primeru zmage nad Španijo v Zagrebu zadostuje Jugoslaviji v tekmi z Grčijo neodločen rezultat za njeno uvrstitev v finale svetovnega prvenstva. Jugoslovansko moštvo torej lahko edino s prepričljivo zmago nad Španijo v Zagrebu dobi dobro možnost, da si v odločilni tekmi z Grčijo zadobi pravico za udeležbo na svetovnem prvenstvu. Za Jugoslavijo je torej odločilne važnosti, da premaga Španijo. To bi bila tudi njena prva zmaga nad španskim moštvom. V dosedanjih petih srečanjih je Španija dvakrat zmagala, medtem ko so se tri tekme končale neodločeno. Ali se bo jugoslovanskemu moštvu posrečilo zmagati, je veliko vprašanje, posebno glede na trenutno formo jugoslovanskega moštva. V moštvu, ki je igralo v Las Palmasu manjka šest igralcev: Petkovič, ki je v Franciji, Džajič pri vojakih, Stepanovič (poškodovan), Holzer, Paunovič in Vladič ki niso najboljši formi). Moštvo, ki se je od 8. oktobra pripravljalo za tekmo s Španijo je odigralo dve trening teknji v katerih pa se ni izkazalo. V prvi proti Borcu iz Banjaluke je le s težavo zmagalo z 1:0, v drugi z nogometnim moštvom Slovenije pa je po nadmočni igri moštva Slovenije, ki je bilo sestavljeno večinoma iz igralcev ljubljanske Olimpije, srečno doseglo neodločen rezultat 1:1. Španska reprezentanca je včeraj popoldne prispela v Zagreb. V moštvu manjka pet dobrih igralcev, med njimi Pirri, Gallego in Aman-cio, ki so zaradi poškodb ostali doma. Jugoslovansko moštvo bo šele danes prispelo s priprav v Sloveniji v Zagreb. Za tekmo vlada veliko zanimanje. Vse vstonnice, razen manjšega števila stojišč, so razprodane. Tekmo ki se bo pričela ob 14.30 na Maksi-mirskem stadionu, bo poleg jugoslovanske prenašala tudi zahodno-nemška televizija. Jugoslovanska televizija bo tekmo Jugoslavija - Španija prenašala danes z začetkom ob 14.25. «Predstava», ki jo je pripravila italijanska reprezentanca, je bila dokaj slaba, saj je pokazala reven nogomet, čeprav so bili posamezniki tehnično boljši od nasprotnikov. To je prišlo tem bolj do izraza ob veliki požrtvovalnosti in borbenosti Švicarjev, ki so tehnično sicer zaostajali za svojimi gostitelji, vendar so z veliko dinamiko svoje igre nadomestili marsikaj. Za «azzurre» bi se stvari na igrišču verjetno odvijale še slabše, če ne bi sodnik Chamaco dokaj širokogrudno dosodil enajstmetrovko v njihovo korist, po kateri so domačini zaigrali vsaj nekoliko bolj sproščeno in u-darno. Marsikateri sodnik pa tako hude kazni verjetno sploh ne bo dosodil. Schild je sicer res storil prekršek nad Rivo, toda takih prekrškov je danes vse več in vedno pogosteje ne «obrode» tako hude kazni, kot je doletela Švicarje. Tri minute po enajstmetrovki je igrišče zapustil poškodovani Rive-ra. Zamenjal ga je Causio na krilu, Mazzola pa je odšel na polkrilo. Morda bi bilo tvegano trditi, da je italijanska reprezentanca odtlej igrala bolje zaradi odhoda Rivere, vendar pa je dejstvo, da je prikazala odtlej mnogo boljšo igro zlasti pa je nekoliko bolj sproščeno zadihala obramba. ki se je v prvem delu tekme često s težavo otresala švicarskih napadalcev. V celoti lahko rečemo, da zmaga Italije sicer ni bila povsem nezaslužena, prav posebno pa z njo tudi ni navdušila. Končna lestvica 2. evropske kvalifikacijske skupine: 1. Italija 10 točk, 2. Švica 6, 3. Turčija 4 in 4. Luksemburg 2. Odigrati morajo še tekmo Turčija — Švica. KOTALKANJE ESSEN, 20. — 18-letni Amerika-nec Randy Dayney je osvojil prvo mesto na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v Essnu. Italijana Paganelli in Scandellari sta osvojila 7. oz. 8. mesto. Renče povečale (Nadaljevanje z 9. strani) čem igrišču, ki pa za Pivčane ni prvi v tem prvenstvu. Ekipa Vodic igra vse boljše. Pozna se, da je ekipa s prihodom priznanega strokovnjaka Vranješa mnogo pridobila. Ekipa Ceste ni prispela v Koper, kjer bi morala nastopiti proti Hrvatinom. ZAČASNA LESTVICA JE SLEDEČA: Renče 6 6 0 0 20: 9 12 Proleter 7 5 0 2 17:10 10 Hrvatini 7 4 1 2 17:12 9 Transport 7 3 2 2 22:12 8 Piran 6 4 0 2 18: 8 8 Branik 6 2 2 2 14:14 6 Pivka 7 3 0 4 9:24 6 Bilje 4 2 1 1 11: 4 5 Brda 7 2 1 4 11:19 5 Vodice 6 2 0 4 15: 9 4 Cesta 6 2 0 4 6:19 4 Vipava 5 1 0 4 8:19 2 Komen 6 0 1 5 4:13 1 anuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiHHHiniiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiJiiiiiN REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA SOVODNJE Pomanjkanje športnih objektov zelo otežkoča redno delovanje Sovodenjci goje predvsem nogomet in odbojko - Izvolili so novi odbor Športni delavci, člani in pristaši lomačega športnega društva so se - petek zvečer zbrali v Kulturnem lomu v Sovodnjah na rednem obč-lem zboru športnega društva So-rodnje. Najprej je prisotne pozdravil do-edanji predsednik Darko Cotič, ki e med drugim povedal: «Naše društvo se srečuje z zelo 'elikimi in neprijetnimi težavami, iaj smo brez lastnega igrišča in noramo igrati na tujem. To dejstvo obremenjuje društvo, ja tudi trenerja in posamezne i-;ralce. Kljub vsem tem težavam e naše društvo doseglo v prejšnji lezoni vrsto lepih uspehov. Kar veja za nogomet, velja v bistvu tuli za odbojko. Ko smo pred leti :ačeli gojiti to panogo smo upali, la bo v kratkem zgrajena obč nska elovadnica. Ta objekt bi bil velike ažnosti in velikega pomena za na-o občino. Zaradi tega imajo tudi dbojkarji velike težave, saj^ je od Kjjka šport, ki nujno potrebuje te-»vadnico. Kljub vsem težavam pa mo trdno odločeni vztrajati na za :rtanih poteh: okrepiti dejavnost n zagovarjati narodno - obramb d pomen našega društva. Le tako >omo dosegli cilj, ki smo si ga astavili ob ustanovitvi društva Za zaključek izrekam svojim do ledanjim sodelovalcem prisrčno za ivalo za opravljeno delo, novim pa :elim, da bi, zavedajoč se važnosti n plemenitosti naših društvenih i-lealov, m ■ tedna voljo in resnost- jo oprijeli skupnega dela za izboljšanje športnih razmer naše občine v prihodnosti.» Tajniško poročilo je imel Marijan Cijan, ki je občinstvu nanizal vse rezultate in dosežke nogometne e-kipe in ženske ter moške ekipe ? odbojki v preteklem letu. Tudi tajnik se je dotaknil problema pomanjkanja prostorov v domači vasi in stiske, v kateri se je društvo znašlo zaradi finančnih težav. Blagajniško poročilo je imel Da vorin Pelicon, ki je v svojem krat kem govoru jasno pokazal, kakšno je sedanje finančno stanje društva. Opozoril je, da bi se morali vsi vaščani, mladina in starejši, žrtvovati, da bi društvo tako nemoteno nadaljevalo svojo pot. Pelicon je ugotovil, da je še veliko tistih, ki nimajo članske izkaznice in je take pozval, naj si jo v čimkraj-šem času nabavijo, saj določena vsota ne predstavlja večjih ovir, društvu pa bi ta denar dobro prišel. Pelicon je pohvalil trenerje odbojke in nogometa ter Jordana Cotiča, ki niso nikoli zahtevali plačila za svoje delo. Po razrešnici staremu odboru so sledile volitve novega odbora, v katerem so: Darko Cotič, Julko Čaudek, Marijan Ojan, Davorin Pelicon, Jožko Prinčič, Jordan Co tič, Jožko Maraž, M Tenko Petejan, ; Edi Tomšič, Egon Petejan, Jurij Černič, Marko Cotič, Anton Ferfo lia. V nadzorni oritior so b’b izvo I Ijeni: Drago Tomšič, Radimir Fajt, •Ladi Kogoj. V zadnji točki dnevnega reda so si prisotni izmenjali nekaj misli in so se pogovorili o bodočem delu tega slovenskega športnega društva. P. R. NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Juvcntina in Mladost danes na tujem V drugem kolu 3. amaterske lige (skupine N) bosta slovenska zastopnika igrala na tujem. Sovodenjci bodo gostovali v Štarancanu, dober-dobska Mladost pa v Tržiču. Po prvem kolu, ko je sovodenj-ska ekipa prepričljivo zmagala, sedaj pričakuje, da bo domov prinesla najmanj točko. Staranzano je prejšnjo nedeljo sicer klonil gori-ški Azzurri, vendar je tržiško moštvo precej izkušena ter na lastnih tleh zelo močno. Doberdobska Mladost je v prvi tekmi plačala davek novinca ter neizkušenosti s porazom na doma čih tleh. Sedaj pa mora v goste k močni Romani, ki je odpravila prejšnjo nedeljo svojega nasprotni ka z veliko lahkoto. DANAŠNJI TEKMI Tržič (14.30) Romana Mladost Štarancan (It ■’O) Staranzano Sovodnje Jo Iz Francije je prispel brat mlajše žrtve ■ Solidarnost občine in domačinov Na samotnem borštanskem pokopa- obdala s toplim objemom sočustvova-lišču, ki se razteza pod borovim go- nja do vseh trpinov, do žrtev krivic zdičem nekaj sto metrov nad vasjo, in izkoriščanja. počivajo od včeraj trije mladi temno- Tri krste so pripeljali iz tržaške polti fantje, trije Afričani, ki so pred mrtvašnice kmalu po 16. uri. Iz av-tednom dni umrli v hladnem objemu ta, ki je sledil pogrebnemu vozu, je onemoglosti, burje in dežja. 19-letnega izstopil visok Afričan — brat mlajše Namadarja Niakhateja, 22-letnega Sey- žrtve. K 27-letnemu Bouyaguiju Niak-doua Dembele in 30-letnega Bakoreja bateju, ki je včeraj dopoldne dopoto-Traoreja so zakopali v kraško zemljo, val iz Francije, kjer dela že več let katero so številni domačini pokrili s v neki tovarni blizu Pariza, so takoj cvetjem. Tako se je zaključila žalost- pristopili domači fantje, ki so tudi na pot treh mladih črncev, ki so se naložili krste na rame. Pred vsako podali iz daljnega Malija v «civilizi- so nosili vence dolinske občine, ob kr-rano» Evropo, da bi prišli do kosa stah pa so stopala dekleta s šopi kruha, da bi pomagali svojim druži- cvetja, žalostni sprevod se je odvil nam iz lakote in pomanjkanja. Smrt do spodnjega dela pokopališča. Ko so jih je ugrabila na opuščeni železni- položili v jamo krste, je ob odprtem ški progi blizu vasi, ki jim je bila 1 grobu spregovoril dolinski župan, tuja, kot jim je bil tuj mraz, ki jih I Dušan Lovriha je vidno ganjen med je strl. In prav ta vas jih je včeraj | drugim dejal: «Ni jih uničila burja, Ob odprtem krogu je Bouyagui Naikhate opravil muslimanske molitve ne mraz, ne noč v našem Bregu, temveč kruta lakomnost izkoriščevalcev delovnega človeka, ostankov kolonializma druge polovice 20. stoletja. Zaostalost, nerazvitost, lakota, ki tarejo kar dve tretjini človeštva na zemeljski obli, so vzbudile v teh revežih skrito upanje, da jih bo industrijsko razvita Evropa rešila tisočletne bede. Naj zveni torej tudi ta pogreb kot tragičen opomin človeški vesti, ki mora spoznati, da nam ti ljudje niso tuji, čeprav iz oddaljenega kraja in druge polti...» Medtem ko je domači pevski zbor odpel dve žalostinld, je Bouyagui, skrušen in objokan, pristopil k jami in opravil muslimanske molitve. Množica se je počasi zgrnila okrog njega, na desetine in desetine rok se je stegnilo k njemu in mu tako izrazilo tisto čustvovanje, ki mu ga besede niso mogle izraziti, saj Bouyagui govori samo francosko. Med množico so medtem nabrali večjo vsoto denarja, ki so mu jo stisnili v žep, da bo lahko pomagal družinam, ki so izgubile podporo svojcev. Zatem je Bouyagui šel pogledat kraj, kjer je brat z drugima trpinoma končal svojo trnovo pot. Dalj časa je ostal ob opuščeni železniški progi in ni mogel verjeti, da mu je brat umrl od mraza: «Pred enim mesecem sem mu poslal toplo obleko, volneno majico in srajco in še 30.000 frankov za potovanje. Zakaj le se je podal na tako pot in ni šel redno preko meje, saj je imel tudi potni list, moj mah Nama-dar. ..» Nič mu ne bo moglo zbrisati iz srca žalost za kruto in nesmiselno smrt brata in dveh rojakov, toda — kot nam je sam dejal — sočustvovanje naših ljudi ga je tako globoko ganilo, da je odšel s prepričanjem, da bo brat počival med prijatelji. «Hvala vsem. Kar ste naredih zame in vam vsem v veliko čast. . .» iiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia POZITIVEN OBRAČUN RAZSTAVE V SEČI Forma viva: zbliževanje umetnikov vsega sveta ČSSR, Angleška in Japonska zastopane na slovenski obali S skromno slovesnostjo v lucijskem Metropola se je sinoči končala letošnja Forma viva — tradicionalni kiparski simpozij v Seči na prostem. Razen vseh treh udeležencev — kiparjev Jaroslava Kubičke iz ČSSR, Sheleya Fosseta iz Velike Britanije in Shigeruja Sugimota iz Japonske, so se zaključne slovesnosti udeležili številni obalni in republiški javni in kulturni delavci, mèd njimi predsednik upravnega odbora Forme vive dr. France Hočevar, direktor Moderne galerije v Ljubljani Zoran Kržišnik in predsednik piranske občinske skupščine Ivan Bažec. V svojih nagovorih so se zahva-liliumetnikom za njihove stvaritve, hkrati pa tudi nanizali nekaj idej, kaj pravzaprav predstavlja Forma viva danes in kaj naj bi v prihodnje. Dr. Hočevar je zlasti naglasil vseskozi prisotno zamisel, da so te galerije na prostem sestavni del krajev, kjer umetniki ustvarjajo in da jih je potrebno še bolj dosledno uveljavljati. Zato bi se lahko v prihodnje ti kipi pojavljali vsepovsod na obali in dopolnjevali pri-rodne lepote teh krajev. Tudi drugi govorniki so poudarili, da je galerija v Seči povsem upravičila svoj obstoj, da seže sloves njenih umetnin že daleč čez meje jugoslovanske domovine, hkrati pa je ta kotiček slovenske obale pomemben tudi zaradi zbliževanja in izmenjave izkušenj umetnikov z vsega sveta. Oglejmo si še, kaj so umetniki letos ustvarili in kaj so povedali na zaključni slovesnosti. Japonec Shigeru Sugimoto se je predstavil s skulpturo, sestavljeno iz več delov, v kateri je nekako kombiniral svoje umetniško iskanje lepote z domišljijskim in sanjskim svetom. Na zaključni slovesnosti je rekel, da mu je Forma viva kot oblika dela izredno všeč. Čehoslovak Jaroslav Kubička dobro pozna našo umetnost, obiskal je številne kraje in galerije, o Jugoslaviji pa mu je mnogo pripovedoval tudi njegov oče, ki je bil v prvi svetovni vojni mornar v Pulju in v BokiKotorski in se je tam u-deležil tudi znane vstaje mornarjev. Letošnja Forma viva v Seči je bila za Kubička izredna priložnost, da v kamnu izpove svoja čustva do Jugoslavije. Odločil se je za nekakšne orglice, to je za inštrument, ki ga je pogostoma videl pri Jugoslovanih. V bistvu gre za horizontalni most. ki ga držita dve gmoti iz kamna, kamen sam pa je iz Pulja, to je iz kraja, kjer je nekaj časa prebival njegov oče. Tudi Anglež Sheley Fosset je bil poln nohvalvih besed o tej galeriji na prostem in o prijaznih ljudeh, ki so ga obdajali. Za prisrčno vzdušje na zaključni večerji so v prvi vrsti poskrbeli sami umetniki, ki so rade volje odgovarjali na različna vprašanja časnikarjev, hkrati pa so tudi zapeli nekaj pesmi iz svoje domovine. Simpatični Japonec Shigeru je rekel: «Ničesar nimam, kar vam bi lahko dal, zato vam bom zapel pesem o nosačih, ki nosijo težko breme». In končno se je predsednik piranske občinske skupščine Ivan Bažec zahvalil umetnikom za njihove ustvaritve. Na sporedu slovanska glasba (Nadaljevanje s 6. strani) Drugemu delu prireditev zaradi nujne zadržanosti nisem prisostvoval. Vendar naj vsaj kronistično zabeležim zanimivo programsko sestavo. Nastopili so še poljski Deški zbor iz Poznanja s pravoslavnimi spevi Čajkovskega in pesmimi Z. Szeligowskega, na samostojnem koncertu pa sovjetska pevka Sarah Dolukhanova z recitalom spevov sovjetskih skladateljev. Bmska O-pera je izvedla še najnovejše operno delo Uje Humika Dama in razbojniki. medtem ko je državni operni ansambel iz Škofije gostoval z u-prizoritvijo Borisa Godunova M. P. Musorgskega, ki jo je vodil znani bolgarski dirigent Asen Najdenov. Zvrstili so se še koncerti nemškega komornega orkestra Ensemble Continuum iz Dortmunda, solistični koncert Chopinovih skladb ameriškega pianista Eugenija Indiica, Komorni orkester Državne filharmonije in Državni akademski mešani zbor iz Latvije in Gabrieli String Quarte! iz Anglije. Češki in slovaški vokalni in instrumentalni solisti ter praški pihalni kvintet in Slovaški kvartet so posredovali skladbe iz sodobne češke in slovaške glasbene ustvarjanosti, medtem ko je filharmonični orkester Državne filharmonije iz Brna za zaključek festivala izvedel pod vodstvom znanega dirigenta Jifija Waldhansa skladbe domačih avtorjev Ctirada Kohoutka, Josefa Suka, Bohuslava Martmuja in Leoša Janàòka. V času festivala je bil znanstveni kolokvij na temo «Nacionalna ideja v svobodni glasbi». Pod spretnim vodstvom brnske-ga muzikologa dr. Jirija Vyslouzi-la je okoli štirideset glasbenih izvedencev v pretežni večini muzikologov in profesorjev iz raznih mest Po1 iške, Švice, Sovjetske zveze. Češkoslovaške, Zahodne Nemčije, Madžarske, Bolgarije, Romunije in Belgije razpravljalo s teoretičnih in zgodovinskih pogledov o ljudski narodni motiviki v glasbi raznih narodov. Graje vredno je, da ni bilo referenta iz Jugoslavije, čeprav so bili nekateri k sodelovanju povabljeni. Odzval se je le eden, a niti ta ni prišel. Kolokviju je sicer prisostvovalo nekaj naših glasbenih delavcev, komponistov in profesorjev iz skoraj vseh glavnih jugoslovanskih središč, vendar le kot poslušalci. Takšna malodušnost je obžalovanja vredna, saj smo po lastni krivdi izpustili lepo priložnost afirmirati našo glasbeno znanost pred mednarodnim forumom priznanih glasbenih teoretikov. Glavni referat univerzitetne profesorice dr. Zofie Lisse iz Varšave «O bistvu nacionalnega sloga v glasbi» je dajal ton ostalim referatom in živahni diskusiji, ki so se je vehementno posluževali referenti in poslušalci. S svojimi teoretičnimi in zgodovinskimi prispevki so bili zanimivi zlast referati prof. dr. Kurta von Fischerja iz Ziiricha, ki je razpravljal «O pojmu nacionalnosti v glasbeni zgodovini», prof. Jana Albrechta iz Bratislave, ki je pojasnjeval pojem narodne glasbe, moskovskega predavatelja prof. dr. Arnolda Scchora, ki je govoril o nacionalnosti in univerzalnosti glasbe v uči Mdrbrbtične leninistične cstriin», ptof. dr. Ca.-’a Dahlhau-sa :i z .hrdnega Berlina o ideji nacionalnost1 v glasni 19. stoletja. prof. J’ri Vyslo iži.a iz Brna o nacionalni ideji, Schonbergovi šoli in češki glasbi, dr. Rudolfa Pečmana o Lisztu v Weimarju in slovanska narodna kultura. Preveč bi bilo, da bi naštel vs» referente, saj že naslovi imenovanih dajejo dovolj jasno podobo o čem je bilo največ razpravljanja. Vendar naj še omenim zanimiva razmišljanja prof. Jurija Cholo-pova iz Moskve, o vprašanju pojma narodnosti, v primeru kaj je ruskega v ruski glasbi, Poljakinje prof. Danute Idaszakove o začetkih poljskega narodnega sloga v poljski simfonični glasbi 18. stoletja in pa prof. Jiirgena Mainka iz vzhodnega Berlina, ki je med referatom o problematiki neke nemške «nacionalne» šole v 19. stoletju v primerjavi Smetanove in Wagnerjeve glasbe, duhovito praktično ilustriral na traku kombinirani glasbeni odlomek iz Smetanove opere Dalibor in Wagnerjeve opere TriVan in Isolda. Že s tem kratkim pregledom je precej nazorno prikazan živahen potek zanimivega in uspešnega kolokvija v Brnu, ki je vsako leto uglašen na drugo temo iz glasbenega življenja. Restavracija FURLAN REPENTABOR Obvešča svoje cenjene goste, da bo zaradi letnega dopusta lokal zaprt od 22. oktobra do 22. novembra Mai LA ENCIKLOPEDIJA SVETA - JUGOSLAVIJE - SLOVENIJE Naročila sprejema TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20, telefon 61-792 — TRST ^ O fn 4*/ A/ ^ 0 Ul Tri knjige velikega formata je napisalo 200 jugoslovanskih stroročniška cena 28.500 skrbno so obdelana gesla s slovenskega področja: skupno preko 40.000 gesel, preko 2.000 strani, 5.000 slik, 63 zemljevidov. Izdaja DZS, naročniška cene 28.500 lir. Izid prve knjige: prve dni novembra 1973. VPRAŠAJTE GA KAKO SE POČUTI ! i ....odkar poznam DONAI-sem kot prerojen! Nimam težav niti z želodcem, niti z žolčem, ne z jetri in nasploh se počutim zelo mladostnega. ; IZ ROGAŠKE SLATlfj JE KAKOR ZDRAVJE^ _ ^ * j