SS. 291
4b
Til sja. IzvK-mŠl pondeV* As:škega 5t. pisma se ne Prof. F. Peric iraJa za mesec Za inozemstvo r. ^»ectio 5
g8l8!iBlWantmtwlaittl»> _
t---
UrednfStvo: uli'': j.
pošiljajo ur" ii.ji Nef vračajo. —	urednik:
. TMc tiskarn« Edinost Naročnini pol leta L 31— in celo leto L69.-Telefon uredništva in oprave St. i 1-57
v Trstu, v petek 9. decembra 193«.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLIX
EDINOST
Nmesae Jtevflke v Trstu in okolic! po 30 cmL — Oglasi s« rafnnaja « Hrokostt cm kolosa (72 mm.) — Oglaa	in obrtnikov mm po 40
osmrtnice, zahvale, poslanica In vabila po L L—, oglasi denarnih mm pe L 2. — MaH oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2 — naročnina ta reklamacije aa pošiljajo iiktječao uprav* Bdlnoatl, v Trsta, FtančUka Asiškega itev. 20. L nadstropja. — Tdeten uredailtva ta mm* II«
Prva leta italijanske ulade v JulljsKI Krajini
Bivši tržaški generalni civilni komisar, senator Antouio M ase oni, izda v kratkem knjigo pod naslovom: «1 primi a-nni del ga/veno italiano nella Venezia Giulia*. Tržaški !#Sti objavljajo nekaj odstavkov iz te knjige.
V	enem teh poglavij opisuje senator Mosconi neugodni politični položaj v naši deželi, zlasti v zimi 1. 1920- Pogrešala se je organizacija narodnih sil za pobijanje bolj še viške propagande, ki da je bila prodrla v pujske mase. Zato je s simpatijo pozdravljal začetke fašizma in njegov nagli razvoj To pa tem bolj, ker stare konsti-tucijonalne stranke — zrahljane najprej po metežu vojne, potem pa propadajoče vsled povojne krize, oslabljene in razcepljene po notranjem navzkrižju v namenih in po medsebojnih osebnih sporih0—- niso imefe nikake moči za širjenje in pritego-vanje. Te stranke niso mogle najti širokega odmeva in soglasja v deželi, v kater! je bila pred vsem potrebna močna bramba narodnega načela.
Kjo je pisec izrekel tako porazno sodbo o starih italijanskih strankah v Trstu, se veseli novega gibanja, ki je razvilo zastavo domovine ter združilo mlade energije. To gibanje je imelo čuvati dragoceno dobrino svobode in z njo socijalnega reda.
Po tem hvalospevu fašizmu pa prihaja Mosconi vendar-le z nekimi pridržki. Meni namreč, da je krajevna tržaška vlada pač soglašala z idejami in nameni f asi-sbovskega gibanja, bHo pa je med njo in fašizmom globoko navzkrižje glede metod, načina postopanja! Bili da sta to dve sili,' ki ista šli vzporedno, vsaka povsem neodvisna, ki pa sta stremfH k istemu ciVju. Tako sta obe pripomogli k popolni spremembi političnega položaja poprej, nego v ostalih delih Italije.
Na to ponavlja pisec zopet: Oblastva so soglašala s patrijotičnimi nameni fašizma v Julijski Krajini, niso pa mogla odobravati izvestna postopanja, iz ves ine sisteme v izvajanju njegovega delovanja. Nekateri, v Trstu in v Rimu, da so zahtevali od njega, naj bi nasprotoval temu gibanju. Opravičuje ;se, da ni mogel enako postopati napram tistim, ki so se borili za preporod države, in tistim, ki so jo hoteli porušiti. Često je svaril glavarje fašizma s pravo očetovsko besedo, naj ne izvajajo činov nasilja, ki so, po njegovem mnenju, kompromitirali tisto do.bro, ki ga je storil fašizem. Hotel je, naj se brzdajo nestrpljivosti in izgredi ter naj se odpra-rvijo nedisciplinirani, razsajajoči in neza-željeni elementi, ki so se, «žal», vrinili v vrste fašizma. Naglasa, da so mnogi in najboljši često poslušali njegovo besedo. Ce bi ga bili hoteli poslitšati vsi, ne bi se bil dogodil marsikateri žalosten incident.
V	tem pogledu je bilo — pripoveduje dalje — najžalostnejše razdobje dogodkov na Reki o Božiču leta 1920. Ti dogodki so našli globokega odmeva v patrijotizmu našega mesta. Strah in vznemirjenje sta se zgrnila nad mesto, ko so ti dogodki do-vedli celo do prelivanja krvi med brati. Tedaj je tudi njemu krvavelo srce. Kajti: čeprav je na eni strani razumel sočustvovanje z Reko, ga je pa na drugi strani vezala uradna dolžnost. Predvsem je razumel, da bi se pregre štl proti domovini, če ne bt bil ščitil vojske, ko je morala vršiti tako mučno nalogo, in če bi btl dopusti!, da bi se širilo gibanje upora in nediscipliniranosti v Jurski Krajini, v deželi, ki je bila še vedno nemirna in politično še neurejena. Zato je izdal stroge ukrepe za ohranitev javnega reda, in to tudi proti tisku. Toda tucfi tedaj je nadaljeval svoje delo prepričevanja ter je opozarjal, v kake pogreške m nevarnosti bi mogle zavesti izvestne iluzije, četudi plemenite. V veliko zadoščenje mu je bilo, ko mu je celo eden tistih, ki ga je dal aretirati in ki z a vzemi je sedaj odlično mestoi v javnem življenju, pozneje priznal, da je bila njegova strogost koristna. V sled takega njegovega postopanja je prišlo, da* so mu eni očitali prevelika dobrohotnost napram fašizmu, drugi pa simpatije do socijalistov. Ravno to pa dokazuje, da se vlada ni hotela nikomur usužnjiti, marveč je šla svojo neodvisno pot, ki je sicer res težav-nejša, toda edina, ki odgovarja uradnemu dostojanstvu.
To poglavje v knjigi senatorja Mosco-nija ima očividno namen samoobrambe. Zelo zanimivo in važno pa je poglavje p^ naslovom: «Kaj se je storilo in kaj se ni storilo!» Tu citira Mosconi izrek nekega avtoritativnega moža in patrijota v juniju 1. 1923: «Na ta način postane Julijska Krajina najupornejša pokrajina Italije». Rekel1 je to z ozirom na namen vlade — ne da bi bila povprašala komisarijata — da se tedenska plovba Trst-Aleksandrija avstrijskega Lloyda skrči na pol mesečno., Javno mnenje tržaško se je po pravici odločno uprlo tej nameri. Ta ukrep je vlada sicer hitro umaknila. Ravno to pa je v mnogih utrdilo prepričanje, da je treba še ie javnega priteka, če se hoče od Rima kaj đose'i. Žai, da se je često dogodilo tako, kir je — naglasa Moisooni — hudo škodovalo avtoriteti in ugledu države. Potem nadaljuje: V vladnih krogih prestolnice so v prvih časih kazali neko dobrohotnost napram novim pokrajinam, potem pa je sledila doba sistematičnega odrekanja, pasivne rezistence. ali pa ži-
lavo zavlačevanje. Posledica je bila, da je potem, ko je pravičnost stvari zmagala, ves ukrep izgubil na veljavnosti.
Politični in socijalni činitelj, ki je velike važnosti tudi pri gospodarskih vprašanjih, je ostal skoro izključen radi preozkega razumevanja. Obramba erarja, četudi potrebna, je često obstojala v zanikanju ali neodločnosti — brez ozira na dejstvo, da morejo biti s tem zadeti viri napredka in procvita, kar je poznejše na škodo tudi erarja samega. Cesto se je zdelo — pravi Mosconi — da prevladuje neko nezaupanje, kakor da so vse zahteve Trsta le zahteve požrešmosti zasebnih interesov, dočim so bile — vsaj po velikem delu — v skladu z javnimi' interesi Glede Trsta in pokrajine se je ustvarila skoraj neka legenda, kakor da sta napram državnemu zakladu slična Dantejevemu nest voru, ki je «po obedu bolj lačen, nego pcxprej». Nič ni bolj krivičnega, nego to' — naglasa senator Mosconi. Trst m bil velik berač. Zaveda se vse svoje gospodarske pomembnosti. Zaveda se, da bi mogel biti izdatno sredstvo procvita in bogastva za domovino. Zahteva! je le, kar mu je potrebno za izdatno udejstvovanje. Je pa pripravljen tudi — kadar je to neogibno potrebno — podrejati svoje posebne interese vrhnemu interesu dežele. Na kotneu tega poglavja naglasa senator Mosconi, da živo čuti s Trstom in da hoče tudi v Rimu zastopati njegove interese z vnemo ki prepričanjem.
ZaL, da nimamo še pred seboj vse knjige senatorja Mosconija, da bi videli, če kaj in kako govori o narodnostnih razmerah v naši Julijski Krajini, kako je njegovo stališče napram drugorodnemu prebivalstvu. Pa tudi že k tema dvema poglavjema bo treba napisati nekoliko pripomb s stališča naše narodne manjšine v državi.
Zbornico brez poslancev
RIM, 4. V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za javna dela. Govorili so: on. Lan-zillo, Casaltni Vincenzo in Boi do. Med razpravo se je vršilo tajno glasovanje o proračunu ministrstva za kolonije. Ko je hotel predsednik naznaniti izid glasovanja, je ugotovil, da ni prisotno legalno število poslancev, da bi zbornica lahko sklepala. Seja je končala ob 20.30.
Seja senata
Nadaljevanje razprave o notranji politikfjii^trditvah.
RIM, 4. Predsednik sen. Tommaso Tit-toni je otvoril sejo ob 15. uri. Po odobritvi zapisnika javi predsednik, da je sen. Po-desta podal ostavko kot kvestor iz zdravstvenih ozirov. V pondeljek bo senat iz volil novega kvestorja.
Finančni minister De Štefani odgovori na vprašanje senatorja Romanin Jacur glede izplačevanja vojnih pokojnin vdovam in sirotam, da je danes le 10.000 prošenj še nerešenih. Vlada bo vse storila, da se tucfi te prošnje čimprej rešijo.
Nato se nadaljuje razprava o notranji politiki sedanje vlade. Sen. Tanari izjavi, da bo glasoval za vlado. Sen. Giardino zahteva, da se vprašanje državne milice čimprej reši in sicer tako, da se milica podredi vojnemu ministru in da sprejme vojaško disciplino. Častniki 'bi se morali rekrutirati le iz bivših častnikov redne vojske. Senat mora računati z javnim mnenjem pri glasovanju o notranji politiki. Narod se je danes več aH manj oddaljil od fašizma. Senat mora slišati glas naroda. Vlada mora brezpogojno vzpostaviti za kan, kateremu se morajo podvreči vsi državljani brez razlike.
Sen. Giardino je še izvajal: Vojska se ni in se ne bo bavila s politiko; tako mora storiti tudi miHca. Kajti kdor nosi orožje domovine, se ne sme baviti s poli tiko. Končal je .s trditvijo, da je edino Mussolini v stanu rešiti državo pred boljševizmom. (Ropotanje, medklici, pripombe).
Sen. Pais mora izjaviti, da je bil spočetka navdušen za fašizem, a dogodki so pokazali, da se je varal. Danes sta stranka in vlada eno in isto, vodja stranke je tudi vodja prostovoljne milice. On. Mussolini ni več v stanu držati novih obljub — kljub svojim bojevitim lastnostim in kljub temu, da zna pridobiti zase vse, ki se mu približajo. (Mussolini: «Ne vas!* Vse se smeje).
Seja je končala ob 18.30; prihodnja seja jutri ob 15. uri.
Otvoritev italijansko-nemških trgovinskih pogajanj
RIM, 4. Danes se je v navzočnosti on. Mus-solinija in nemškega poslanika barona vOn Neurath-a vršiia v palači Chigi otvoritvena seja konference za trgovinska pogajanja med Italijo in Nemčijo. Obe delegaciji sta bUi pol-nostnoštevilno navzočni. On. Mussolini je imel govor, v katerem je poudarjal veliko važnost konference z ozirom na odnošaje med Italijo in Nemčijo. Trgovina med obema državama se je že dvignila, ker si obe vladi prizadevati, da jo olajšati. Mussolini želi konferenci najboljši uspeh. Odgovoril mu je baron von Neurath. Prava pogajanja se pričnejo že jutri.
Predmet prati DavMootiu
Radićeva stranka se ni odpovedala federalizmu — Predavec zanika izjave Ljube Davidovića
BEOGRAD, 4. Današnja «Politrka» ob-javlja zanimivo izjavo podpredsednika HRSS Ivana Piedavca, ki odločno zavrača vse trditve voditelja širšega opozicijonal-nega bloka Ljube Davidovića. Dobro zavrača zlasti njegove trditve, da je HRSS resnično priznala monarhijo ter narodno in državno e<Snetvo. Take trditve je podal Ljuba Davidović na več sestankih. Ivan Predavec danes v « Politiki* izjavlja:
Z ozirom na govor Ljube Davidovića v Subotici dae 29. novembra, v katerem je ponovil svoje liditve od dne 9. novembra t. 1., da je HRSS pršznaAa monarhijo in državna edmsHo, in dalje, da ima on (Ljuba Davidović) v rokah akt, ki je podpisan od obeh podpredsednikov HRSS, s katerim se odrekata imenu stranke federalizma in a tem, da je njemu padlo z grudi največje breme, mi je dolžnost izjaviti, da so te trditve neresnične. Podpredsednika HRSS — jaz in dr. Maček — nisva nikdar podpisala niti napisala takega akta, v katerem bi se odrekla načelnim točkam programa HRSS. Midva sva g. Davidoviću podpisala iizjavo, ki bi jo imel objaviti v tislku in a katero sva ga na njegovo osebno želja pooblastila, da jo odnese na dvor. Ta izjava vsebuje dve točki.
1.	Mi Hrvatje, zlasti HRSS smatramo današnje mednarodne meje za povoljne zato, ker je v njih ujedinjen gotovo ves hrvatski narod. Razun tega smo mi v skupnosti z narodom srbskim m narodom slovenskim.
2.	Sedaj je treba, da se hrvatskemu in slovenskemu narodu prizna njegova suverenost in popolna enakopravnost z narodom srbskim, ker dobiva ta skupnost mednarodnimi mejami svojo notranjo popolno vsebino.
Ivan Predavec naglaša dalje v svoji izjavi, da HRSS vztraja pri svojem progra mu. Čuditi se je treba Ljubi Davidov i ču, če misli, da tse HRSS odreče federalizmu. Mi smo Hrvatje republikanci in to ostanemo!
Ta izjava je vzbudila v političnih krogih živahne komentarje ter ji pripisujejo poseben značaj. Nekateri Ksti trde, da bo ravno ta izjava še botj onemogočila usoešno agitacijo Liube Davidovića v volilni bosfci, ker je hA od lastna h zaveznikov racfičevcav tako odločno zavrnjen v svo-
Živahno „fitamje" akademske mladina v LjobOani In Zagrebu
Spopad med ljudovci in naprednimi akademiki t Ljubljani — Zanimiv dogodek, t Zagreba
LJUBLJANA, 4. Kakor znano, so dospeli v Ljubljano separatistični emisar ji iz Zagreba, <k pridobijo tudi ljubljansko akademsko omladino za sampatijski štrajk, povodom upokojitve nekaterih zagrebških univerzitetnih profesorjev. Pristaši SLS in nekateri takozvani levičarji so takoj v sredo popoldne sklicali na univerzi protestni shod, na katerem naj bi se bila sklenila stavka.
Zborovanje, ki so se ga v večjem številu udeležili tudi napredni akademiki, je otvoril filozof Aleš Stanovnik, kl je razpravljal o postopanju prosvetnega ministra Pribičevića. Govornik je izvajal približno t ako-le: «Vsem nam je še v spominu, kako je bhtii režim na vse mogoče načine deloval pcoti naši slovenski univerzi, katero je * postavkami v državnem proračunu znatno zapostavil. Protestirali smo že tedaj, a danes se znova krši avtonomija naših univerz. iPreko /ustave, preko obstoječih državnih zakonov, brez vsake ptredhodne preiskave je prosvetni minister fnipokojil večje Število zagrebških univerzitetnih profesorjev. Govornik smatra, da se nahajajo gg. Polič in tovariši pod zaščito člena 16. ustave, ki pravi, da sta znanost in umetnost svobodni in da uživata zaščito države! Povrh pa da določa univerzitetni statut, da stavi predlog glede upokojitve senat in da izvrši ta predlog prosvetni minister «le kot eksekutor»! V imenu napredne akademske omladine je nato jurist Odon Planinšek prečital nastopno izjavo:
«Podpisana akademska omladinska društva smatrajo za svojo akademsko dolžnost, da čuvajo db vsaki priliki z vsemi zakonitimi sredstvi avtonomne pravice univerze, v kolikor se iste izvajajo v skladu z obstoječimi državnimi zakoni. V zadevi upokojitve nekaterih profesorjev na zagrebški univerzi, ki se je izvršilo na podlagi £L 4, zadnji odstavek zakona o državnih uradnikih, ne vidimo kršenja avtonomije zagrebške univerze.
Z ozirom na to ugotovitev izjavljajo podpisana društva, da se ne priključujejo rrikaki protestni akciji enega dela zagrebških, še manj pa enega dela ljubljanskih akademikov.» — J. N. A. D. «Jadran* — «Slovenski Jug» — J. A. D. «Triglav» —t Klub jugodovenskih naprednih aka-i Ha£je» — «Akademska Or-
Usoda sodnikov pod diktaturami
MADRID, 4. Višje vojno sodišče je revidiral o razsodbo glede upornikov. Obsodilo je 3 upornike na smrt in enega oprostilo. Vsi sodniki vojnega sveta v Pama-loni, ki so v prvi instanci oprostili obtožence, so biti aretirani
demikohr juna».
Raspust zborovanja
Izjavo napredne omladine je*dala dijakom SLS m komunistom povod, da • so dvignili rtnim krik in vik. Ko so pa iz njihovih vrat padli klici: ^Živela republi-kaJ», ap ir dvorani navzoči člani akademske Orjune v odgovor zapeli svojo himno, Piifidu je prerivanje^ ki je postalo
vedno srdrtejše. Padale so težke pesti in dvorana je grozila, da se spremeni v bojišče, da ni' v tem trenutku vstopil vse-učiliški tajnik dr. Šmalc, ki je v imenu rektorja proglasil zborovanje za razpu-ščeno.
Voditelj dijakov SLS je nato pozval svoije pristaše, da naj mu sledijo v «Dijaški dom» na Miklošičevi cesti, kjer da se bo zborovanje nadaljevalo. Dijaštvo je nato precej mirno zapustilo dvorano ter se podalo pred univerzo. Tam je napredna omladina zapela «Bože pravde* ter se pričela razhajati. Pristaši SLS pa so naenkrat, pomikajoč se proti Wolfovi ulici, pričeli na to patrijotično manifestacijo reagirati z izzivalnimi klici. Začuli so se kriki: «Dol s Srbijo! Živela republika!« To je izzvalo v vrstah napredne mladine burjo ogorčenja. Razvil se je konflikt in večja četa nacijonalnih akademikov je krenila za ljudovci. Ti so nadaljevali svoje vzklike, na katere so končno nacijOnalisti reagirali s pestmi. Ljudovci so nato v naglem koraku odšli proti «Dijaškemu domu», kjer so imeli zborovanje.
Prizor v Wolfovi ulici je naravno privabil mnogo radovednega občinstva, ki je nekaj časa z začudenjem, potem pa z veselimi, ironičnimi opazkami opazovalo razburjene akademike. Hudega se v ostalem ni zgodilo ničesar.
Zborovanje napredne omladine
Zvečer se je vršilo v društvenih prostorih «Jadrana» plenarno zborovanje članov naprednih akademskih društev. Na tem zborovanju se je soglasno z velikim odobravanjem sklenilo, da se stavko dijaštva na vsak načm prepreči.
ZAGREB, 4. Včeraj je prišlo do novih izgredov na tukajšnji univerzi. Čeprav je akademski senat včeraj sklenil, da se morajo danes nadaljevati predavanja in vsak poizkus oviranja predavanj odločno preprečiti, so separatistični dijaki, ojačeni z neakademičnimi razgrajači vdrli danes že na vse zgodaj v poslopje univerze in zaprli vrata od znotraj. Ostali dijaki, zbrani pred univerzo, so viharno protestirali proti temu nasilju. Rektorat in dekani so se takoj sestali na posvetovanje in sklenili, da se mora sklep akademskega senata takoj izvesti in nadaljevati predavanja. Vendar pa radi nezadostne energije prorektorja Zimmermanna ni prišlo do tega. Prorektor se je namreč pričel s stavku jočimi dijaki pogajati, da bi odprli vrata, toda oni so ga zavrnili z izjavo, da se mora na njihovo zahtevo stavkati.
Tehniki so na včerajšnji seji sklenili, da se ne pridružijo niti stavki niti pisme nemu protestu. Skupina Hana ovce v je zato danes dejanski napadla na tehniki več dijakov, ki so prisostvovali predavanjem.
Zanimiv dogodek se je zgodil včeraj dopoldne. Predno je prorektor odredil, da se vseučilišče zapre, je v eni dvorani predavali dr. Ilešić, v drugi dr. Skok. Nenadoma so vdrli v predavalnico dr. Skoka z gorjačami oboroženi Hanaovci in zahte vali od dr. Skoka, da prekine predavanje. Profesor se nasilju seveda ni pokoril. Stopil je mirno k najbližjemu Hanaovcu, ki je imel v roki gorjačo in mu rekel: «Junače, Vi imate gorjačo, jaz ne. Ne zahtevam ničesar drugega od Vas, kakor, ako ste junak, da mi poveste svoje ime!* Seveda se je «junak» potem takoj umaknil in mirno pogoltnil tudi žaljivko «ku-kavica*, ki mu jo je zabrusil v obraz profesor. Za njim so izginili takoj tudi ostali akademiki, profesor pa je med viharnim ploskanjem nadaljeval predavanje,*
Spopad med okodemikl-k^munistf in policijo v Beogradu
2 orožnika težko ranjena
BEOGRAD, 4. (A.) Danes ob 10. uri so akademiki komunističnega prepričanja sklicali na tukajšnjem vseučilišču sestanek, da protestirajo proti upokojitvi dveh profesorjev na vseučilišču v Zagrebu. Na sestanku so vzklikali -sovjetski Rusiji ter vpili: «DoI z Londonom in Parizom U
Po sestanku so hoteli na vsak način izročiti resolucijo rektorju. Tedaj so naleteli na odpor policije; izstrelili so proti varnim organom več strelov. Ranjenih je bilo pet orožnikov, med njimi dva težko. Nastalo je hudo streljanje. Akademiki so imeli kakih 10 ranjenih.
Dosedanji podatki preiskave kažejo, da gre za izzivanje.
Odnoioji med Jugoslavilo in Rasilo postajajo flm hladnejši
BEOGRAD, 4. Vladni organ «Samo-uprava* objavlja z ozirom na aktualnost razkritij o boljševiški propagandi v Jugoslaviji dva zanimiva članka pod naslovom «Boljševiška rovarenja*, «Mi in sovjeti*. Članek je pomemben, ker analizira dosiej vladajoče razmerje med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo. «Samouprava* konstatira, kako sO gotovo dobo vladali korektni odnošaji med boljševiško vlado in Jugoslavijo. Zadnji čas se je pojavilo neprijateljsko razpoloženje sov je tov proti kraljevini Vlada je skušala s taktnim postopanjem varovati načelo ne vmešavanja v notranje ruske razmere. Nedvomno je dalje, da jugosi. vlada ne sme in ne more držati križem rok napram vmešavanju sovjet o v v jugoslovenske notranje prilike. Članek končno ugotavlja, kako skuša boljševiški režim v Jugoslaviji, ki je vedno veljala za trdnjavo reda in miru, s pomočjo Stjepana Radića povzročiti razkroj v državi. S to akcijo odpadejo s strani Jugoslavije vsi mednarodni obziri, ki se iih je vlada strogo držala proti sovjetski.
Prepoved naSih predstav
umaknjena I
Včeraj je tukajšnja prefektura obvestila našega poslanca dr.a Wilfann, da je odredba o prepovedi prireditev v slovenskem in hrvatskem jeziku preklicana. Ostane še nadalje v veljavi cenzura besedil.
Tako se glasi obvestilo, ki ga je dobil naš poslanec. Ta preklic nas ne preseneča, ker smo bili prepričani, da se taka odredba ne more vzdržati. S tem večjo pravico vprašamo: ali je tega treba bilo?l
Ob tej priliki pa moramo opozoriti pristojna oblastva, da ni dovolj, da se naredba formalno prekliče, temveč je za pomirjenje naše javnosti absolutno potrebno, da preneha vse oviranje delovanja naših društev pod katerokoli pretvezo. S tem ne nastopamo proti pametnemu nadzorovanju delovanja društev od strani roblastev. Pač pa moramo jasno povedati, da bi bila za naša društva naravnost neznosna šikana, ako bi se za namene cenzure zahtevali prevodi raznih dramatičnih del, ki se uprizarjajo na naših odrih. V ta namen morajo oblasti, ki upravljajo našo deželo, imeti na razpolago ljudi, sposobne za cenzuriranje slovanskih del. Po* sebno je tucfi potrebno, da se ta posel vrši hitro, da bodo društva pravočasno obveščena o eventualnih ukrepih cenzure.
Preklica prepovedi ne smatramo mi morda za kako politično zmago. Nam nf do takih lavorik; pač pa nam je v zadoščenje, da se je vsaj za hip na merodajnih mestih uveljavilo pravo spoznanje. O zmagi bomo mogli govoriti še le tedaj, ko bodo taki ukrepi sploh nemožni. Dolžnost naša pa je, da se v imenu naših društev zahvalimo poslancu Wilianu za njegovo energično posredovanje toliko v Trstu, kolikor v Rimu.
Sadoul aretiran
Možnost diplomatskega spora med Rusija in Francijo
PARIZ, 4. V Pariz je pred kratkim prispel g, Sadoul kot uradnik ruskega poslaništva v Parizu, Kakor znano, je bil stotnik Sadoul francoski državljan in kot tak obsojen, ker je csvoječasno vršil služba v boljševiški armadi. V političnih in pravnih krogih je po prihodu Sadoula v Pariz nastala razprava, ali more pariška policija aretirati Sadoula in ga vtakniti v ječoc
«Petit Parisien* poroča, da je Sadotd izjavil svojemu odvetniku, da ga francoska policija ne more aretirati, ker je on danes ruski državljan in poleg tega član ruskega poslaništva v Parizu. Kot tak mora uživati popolno imuniteto. Tudi notranji minister je baje izjavil, da se strinja s tem naziranjem,
Sadoul se nahaja v palači ruskega po^ slaništva in je verjetno, kljub vsem izjavam, da ga policija aretira kakor hitro stopi na prosto. Zadeva Sadoula je toliko bolj zanimiva, ker pričakujejo danes prihod ruskega poslanika Krasina.
PARIZ, 4. Sadoul je bil aretiran. (Štefani).
V večernih izdajah opozarja pariški tisk na nropagando, ki jo nameravajo razviti boljševiki v Parizu potom svojih emisar-jev. Značilno je, da se je Sadoul povrnil istočasno kakor je prispel v Pariz Krasin. To smatrajo listi za dokaz, da dela Moskva vse po gotovem programu. Verjetno je, da bo Krasin zasta\ il vse sile, da. doseže oprostitev Sadoula, ki ga je zbornica amnestirala.
Krasin prispel v Pariz
PARIZ, 4. Danes ob 11. uri je prispel iiovi ruski poslanik Krasin. Na postaji so ga pozdravili člani francoske vlade, za« stopnik isovjetske republike v Parizu in mnogo francoskih komunistov.
V Egiptu vlada mir
Geofrey Archer novi guverner v Sudana
LONDON, 4. V Egiptu je dijaška stavka ponehala. Skoro v vseh šolah se pouk vrši redno. Mir se je vrnil v deželo. Do* pisnik lista «Daily Mail* poroča iz Kaira, da v egiptovskih političnih krogih žago1-, tavljajo, da bo egiptovski kralj podpisal ukaz, s katerim se imenu Sir Geofrey Ax< cher, guverner Ugamde, za generalnega guvernerja Sudana na mesto Sira Lee Sta c ko.	_
Zrakoplovna konferenca za vzpostavitev novih zračnih črt
KOPENHAGEN, 4. Mednarodna konfet renca za zrakoplostvo, ki se je končal^ je odobrila predlog, da se pozovejo vse prizadete vlade, naj vzpostavijo prihodnje poletje vse zračne prometne zveze, ki so bile določene v preteklem poletju. Dalja je bil predložen načrt za izvršitev zračne črte Klergie - Malrnoe - Kopenhagen, Ham* burg - Rotterdam in Pariz - Bruselj. Čin« bodo zrakoplovne družbe gotove s svojimi pripravami, bo sklicana nova posebna konferenca v Kopenhagenu, ki ima namen organizirati zračni poštni promet.
%
DNEVNE VESTI
Uporniki so zmagalH
Celo blv& naučni minister Gentile, grešni jdtx prosiule šolske «re£o*afee», tega vnebovpi-pičega primera krivičnosti državne uprave napram lastnim državljanom, ni mog«l drugače, Vego ^a j« »ašemu je riku v ljudski šoli dovolil skromno merico pouka v tak o imenovanih dodatnih urah. A še ta skromna merica, v resnici Žaljiva radi nje krivične skromnosti, je bila gotovim podrejenim učiteljem po deželi —
Ceveč. Kaše ljudstvo je hotelo izkoristiti vsaj drobtinico za pouk evofe dece v materinem fezSku. Prihajajo je, da vpiše deco v dodatne £tre, da stvori, kar mu je dovolil zakoall Ta&ti •črte4£ pa so surovo odganjali naše sta riše kfa so j4m celo grozili, če bi hoteli vztrajati jpri svopl zahtevi. Z žalostjo in obupom v srcu »o se naši ljudje vračali na svoje domove. S prazno zavestjo, da za nje ne velja niti zakon. Videlo je, kako je podrejenim organom dovoljeno, da mu dezno krojijo usodo po svoji volji.
Oni učitelji »o se uprli zakonu, ne da bi se fbn bil skrivil le en sam las radi take prestopne upornosti. To dejstvo pa ni porazno samo za naše ljudstvo, marveč tudi za avtoriteto državne uprave in s tem za ugled države same pred lastnimi državljani in svetom!
Prišlo pa je še hujše, česar ne bi bih pričakovali niti v sanjah Idiub vsemu, kar smo £e doživeli hudega v teh časih. Uporniki so zmagali! Višje oblasti, poklicane čuvarice zakona, ki naj bi bile njega zveste in vestne iz-vrševalke, so odobrile upor podrejenih organov proti zakonu!! Z grozo se vprašujemo: ali je še v kaki drugi državi v civiliziranem svetal možno kaj takega, da državna uprava iapodkopuje glavni temelj države — .zakonitost, spoštovanje in veljavo zakonov?! Nič nam ni znano, da bi se bile določbe Gentilejeve šolske reforme bremenile edinim dopustnim potom — potom rak on a! Tu pa spreminjajo te določbe s samo* voljnostjo ne vemo katere šolske instance!! Opravičeno se vprašujemo: ali ie taka uprava sploh še — resna?!
To dejstvo je tem žalostnejše in sramotnejše, ko čitamo dan na dan. kako načelnik vlade v vseh svo^h izjavah slovesno Tazglaša svetost zalcooa, ki da ga morajo spoštovati vsi brez izjeme, kako da se ne sme nikdc postavljati nad zakon, ali izven njega, kako da ga ne sme nikdo kršiti nekažnjeno. Tu pa smo doživeli kričeč primer, da organi državne uprave ne spoštujejo zakona, da kratijo državljanom, kar jim zagotavlja zakon! Brezpravno je naše ljudstvo kljub zakonom I
Umestno besedo piše »Istarska Riječ» spričo prepovedi naših predstav: Po vseh težkih udarcih in krvavih ranah, od katerih krvavi naše telo, ne bi niti najpokvarjenejša fantazija kakega Evropejca mogla izmisliti kaj novega. Tisti, ki izda;a$o take naredbe, ne pozabljajo samo, da so Evropejci, ampak tudi, da živijo v Evropi. Vsakemu od nas je že prirojeno, da spoštuje najprimitivnejše pravice vsakega človeka in vsakega organizma — pravice, ki so nerazdružljive od njegovega fizičnega obstanka.
Huda sodba, ali zaslužena v tem večji meri sedaj, spričo dejstva, da je z naredbo o dodatnih urah kršenje zakona povzdignjeno v dovoljeno sredstvo državne uprave.
(Na drugem mestu javljamo — kar smo zvedeli v zadnjem hipu — da je prepoved dramatskih prireditev v našem jeziku preklicana. Op. ur.).	_
VpreJanfc delitve skupnih imUlti
Začelo se je nekam čudno razburjenje med občinami z zemljišči, na katerih imajo nekateri občani že od pamtiveka nemoten užitek. In to po nepotrebnem. Z odlokom od 22. maja 1924, št. 751. se pravni položaj občinskih zemljišč in pravic do njihovega uživanja in oskrbovanja ni prav nič izpremenil. Odlok jasno poudarja v členu 31., da ostanejo za bivšo goriško deželo v veljavi dosedanji zakoni, le mesto prejšnjega krajevnega komisarja za agrarne operacije pride kr. komisar za likvidacijo običajnega prava, ki mora pa vršiti svojo nalogo v smislu starih zakonov. To je jasno in točso povedano v odloku. Ta novi komisar pa še ni imenovan, vsled česar tudi ni upravičen strah da bi se v odloku določeni dvoletni rok zamudil.
Neprimerno je tudi, da o tem predmetu razburjajo ustno in pismeno ljudstvo osebe, ki ne poznajo razvoja tega vprašanja, brez katerega poznanja pa je nemogoče dati pravilen nasvet našim ljudem. Na Goriškem (in na Kranjskem In tudi na Koroškem) se je izvršila delitev cele vrste takih skupnih zemljišč v predvojni dobi, vedno pa po medsebojnem dogovoru upravičenih deležnikov do skupnega zemljišča. In ta zasebno sklenjen dogovor so oblasti vedno potrdile s posebnim deželnim zakonom, ako ni kakšen trmoglavež iz upornosti nasprotoval delitvi. In tako bodo morale oblasti postopati tudi v bodoče. Meroda'na za razdelitev je bila vedno stara in neizpodbitna navada pri uživanju teh zemljišč.
Za nas „Pravni OestnlR"
V krogu tržaških slovenskih pravn^i&ov smo 2e od začetka spoznali velike naloge, ki jih je nam slovanskim pravnikom v tej deželi naložila prememba državno-pravnega položaja. Ponašam se s tem, da sem prvi opozoril na potrebo lista za pravoslovje in pravosodje, ki naj bi se imenoval « Pravni Vestnik». List je začel izhajati 1. 1921. in se bliža sedaj koncu četrtega letnika. Ne samo radi njegove važnosti, nego tudi radi omenjenega osebnega razloga zasledujem njegovo izhajanje z največjim za-nimaniem, z upom in strabom. Žalostilo me poročila, da mnogi vračajo list, češ, da ga ne potrebujejo, da jim ne prinaša nič zajemljivega in za njihove potrebe porabnega itd. Na tem primeru se pokazuje posebno očitno velika pomanjkljivost našega ljudskega čustvovanja in mišljenja. Za druge narode je značilno, da je v njih budna in krepka pravna zavest kot resnična moralna sila, ki prešinja vse zasebno in £avno življenje, ki posamezniku določa tudi tisti minimalni, ne dalje prekoračljivi krog pravic, v katerem se čuti varnega kot enak med enakimi, kot državljan med državljani. — Kakor da bi zares še ne zasluževali tistih temeljnih državljanskih pravic, ki jih zagotavlja ustava tudi najbolj zaostale evropske države, pokazujemo vsako toliko ne samo, da ne pomamo pozitivnega prava, nego tudi da nam manjka krepka in odporna pravna zavest, ki bi nas vodila ki vzdrževala kakor zdrav samoobramben! nagon tudi brez poznavanja zakona. Ali morete misliti bolj Žalostnega primera, kakor tega, da se v sejo odbora kakšnega našega društva vsili kak karabinijer in da možje odborniki ne zmorejo toliko zavesti svoje hišne pravice, da bi vrgli vsiljenca ven, namesto, da bi mu še na njegovo drzno vprašanje
razložili predmet svojega poflv%(owi|a, navedli imena prisotnih in njihove naslove. Prav takšnemu ljudstvu, kakoršno je naše, bi bilo treba »Pravnega Vesinika» ne samo na pisalno mrzo odvetnikov, sodnikov, uradnikov, župnikov, županov, nego prav v vsako hišo. Ce se odgovori, da pa bi tak ^Pravni Vestnik» moral tudi imeti vsebino, ki bi bila skratka bolj pristopna razumevanju širših krogov, ki bi bila skratka bolj poljubna m bolj praktična, moram priznati, da sedanji «Pravni Ve»toik» ni vedno na višini te zahteve, a tudi povdariti da žal v naših skromnih in težkih razmerah ne more vedno takšen biti. Vendar je objavil že mnogo koristnega in potrebnega. S posebnim veseljem pozdravljam v zadnji Stevtfki članek g. dr. Mateja Pretnerja o vprašanju, ki je velikega pomena za gospodarstvo našega prebivalstva, o vprašanju namreč, v kateri valuti in po kakšnem ključu se bodo morali plačevati dolgovi, ki so pred 10. 4, 1919. nastali med osebami na jugoslovenskem m na novem italijanskem ozemlju. Ugledni in izkušeni pravnik naglasa v uvodu, da je značilno za naše razmere, da se z omenjenim vprašanjem nihče ne bavi v naši javnosti. Prav ima. Ne bom se tu pečal z vzroki tega neugodnega pojava. Pravim pa, če bi se tisti razni, ki vračajo « Pravni Vest-nik», zavedali krvave potrebe strokovnega lista, v katerem naj bi naše ljudstvo našlo pravnega pouka, nasvetov za vsakdanja pravna vprašanja, navodil za prehod z dosedanje zakonodaj na novo zakonodajo, prevoda italijanskih zakonov itd., potem bi se vendar malo premislili, predno bi odrekli tako važnemu književnemu podjetju svojo podporo. Prej ali slej pride do raztegni t ve vse italijanske zakonodaje. Nove določbe civilnega prava presnu-jejo v mnogočem vse naše zasebno pravno življenje. Kdo je v prvi vrsti poklica^ da pomore ljudstvu pri tem tako težkem prebodu, če ne slovanski pravniki? Na kakšen način pa naj se ta pomoč najprimernejše udejstvi? Za to ne zadostujejo ne dnevniki, ne tedniki« nego je treba strokovnega lista, v katerem se lahko tudi izmenjavajo nasprotna mnenja in v katerem se obdela vsa tvarina sistematsko in pregledno. Zeto je treba apelirati na vse naše pravnike, odvetnike in sodnike, dalje pa tudi na vse druge, ki imajo toliko izobrazbe, da vsaj lahko opozorijo na važna pravna vprašanja, ki bi jih se sami ne upali rešiti, zlasti tudi na naše duhovnike, da naj pristopijo v krog sotrudnikov ^Pravnega Vestnika», da bi ta neobhodno potrebni list toliko uspešnejše izpolnjeval svojo nalogo. Treba je nadalje apelirati na vse, ki jim je le mogoče, da žrtvujejo letnih 36 lir naročnine, da si naročijo list, da ga pridno in potrpežljivo prebirajo in da ga priporočajo tudi drugim, šrreč povsod zanimanje za poznavan:e pozitivnega prava Saj je tega poznavanja še veliko premalo vkijub prirojeni bistroumnosti našega ljudstva. Končno naj se pa tudi odzovejo pozivu upravništva «Pravne-ga Vestnika» zamudni naročniki. Sramota je, prejemati vse leto list, a na koncu ostati dolžan naročnino, ki je razmeroma vendar skromna. — Upravništvo »Pravnega Vestnika* je v Trstu, via Imbriani 14, II.
Dr. Josip W0ian.
—	Pogreb slovenskega novinarja. Včeraj popoldne se je vršil na Kontovelu pogreb Jožeta Pertota, bivšega urednika komunističnega «Dela». Pogreba se je udeležilo veliko število pokojnikovih somišljenikov. Bilo je ludi več slovenskih novinarjev, ki so spremili svojega tovariša k zadnjemu počitku. Ob grobu sta se poslovila od pokojnika v imenu svojih so-drugov g. Regent (v slovenskem jeziku) in g. Jtrraga (v italijanskem). Mati mu je zaklicala v grob: «Dragi repi, počivaj v miru!» Domača zemlja mu bodi lahka!
—	Promocija. Te dni je bil promovirao na vseučilišču v Gradcu naš rojak g. Ukmar Leopold iz Gor. Braniče za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo I
—	Sestanek državnih upokojencev. V nedeljo, 7. t. m. ob 15. uri se bo vršil v dvorani Tartini v ul. Giosue Carducci 24, I. nad. sestanek državnih upokojencev in upokojenk tet vdov državnih upokojencev. Na sestanku se bo razpravljalo: 1) o najnujnejših zahtevah državnih upokojencev; 2) o najprimernejših zakonitih sredstvih, s katerimi bi se doseglo priznanje teh zahtev s strani poklicanih činitelje v.
Vstop bo prost za vse državne upokojence brez izjeme, ki se izkažejo s pokojninsko knjižico. Upokojencem se priporoča, da se v lastnem interesu udeleže sestanka v velikem številu.
—	Društvo upokojenih železničarjev v Trstu sklicuje za v nedeljo, 7. t. m. shod, na katerega vabi vse upokojene železničarje. Shod se bo vršil v ulici S. Michele 3 ob 3. popoldne.
DrilltVMM VMtt
—	Miklavžev večer v Barko vi jak. Športni klub «Val» v Barkovljah priredi jutri zvečer v dvorani «Adrijia= (pri Fogotu) Miklavžev večer. Na sporedu so vijolinske in klavirske točke, ki jih izvajata g. Malič in Vrabec, šaljiva pošta in še drugo, ki ostane tajno do jutri. Prepričani smo, da bodo Barkovljani storili svojo dolžnost s tem, da prihitijo v obilnem številu.
—	Glasbe no-lir —iti rti vete priredi podružnica Sol. društva pri Sv. Jakobu v nedeljo, 14. t. m. ob 7. zvečer. Sodelujejo pevsko društvo «IKrija» ter prav dobri glasbeniki in re-catitorji.
—	Miklavžev večer priredi Šolsko društvo pri Sv. Ivanu v nedeljo, 7. t. m. Popoldne ob 3. uri za otroke v otroškem vrtcu; za odrasle pa zvečer ob 8. uri. Darovi se sprejemajo v otroškem vrtcu od 9. ure zjutraj do nastopa Miklavža proti mali odškodnini. Da ne bo preveč presenečenja pri občinstvu, se opozarja vnaprej, da je najbrže zadela Miklavža huda nesreča. Kakor se sliši, se je ujedel v ezik, vsled česr morda ne bo mogel imeti običajnega govora. Želimo mu vsi, da bi kaj kmalu ozdravel.
—	Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu
bo imelo jutri zvečer v navadnih prostorih odborovo sejo. Kdor ima sedaj ob koncu leta Še kaj pravnati, naj se gotovo prikaže jutri zvečer v »Jadranu^,
—	Miklavž pri Sv. Jakobu. V nedeljo pride k Sv. Jakobu Miklavž, in sicer popoldne za otroke in zvečer za odrasle. Program je zelo obširen, tako da bodo lahko vsi udeležnflti zadovoljni. Vstopnina bo napiižja. Paketi za darove se bodo sprejemali v nedeljo dopoldne od 9—1 ure, m sicer popoldne in zvečer, Odškodnina za paket 1 od ene družine popust.
—	Is otroškega vrtca pd	o— so. poslali gojenci In flofidir na MSdavža prošnjo, naj prav gotovo pride v soboto popoldne ob 2.
v vrtec, ker ao v*i pridni m pričakujejo daril. Miklavž pa jim je odgovoril potom podružnice šol. društva pri Sv. Jakobu, da ima sicer malo daril, da pa jim je poslal vefiko gos, ter se bo
potrudil, da nabere čim več darov. Kdor mu ima kaj dati, naj prinese danes in jutri zjutraj v otroški vrtec pri Sv. Jakobu. Zapiše pa naj natančno ime, ker je Miklavd star in kratkoviden.
—	Društvo «Zora». Danes ob 14. trasning nogometašev. Ob 20. seja tehnične komisije. Ob 20.30 važen sestanek nogometašev v novih prostorih. Pogovoriti se imamo za nedeljsko tekmo. Vsi in točno! — Tajnik T. K,
—	Čitalnica pri Sv. Jakobu. Vaje za obe komediji za Miklavžev večer se vršijo nocoj ob 8. Vsi točni!
Iz tržaškega iivllenla
Obefenet, ki je vstal ol smrti
Znano je, da nastopi smrt pri obešen/u zelo naglo. Redkokdaj se posreči rešiti obešencu življenje da se pa posreči rešiti človeka, ki je skoro pol ure visel na vrvi, je pač nekaj nenavadnega. Tak nenavaden slučaj se je pripetil včeraj v našem mestu.
Mož, ki mu je. na ta načia izpodleteLo potovanje na oni svet, je ^7-letni težak Herman Stock, stanujoč v ulici Istituto št. 12. Stock je živel s svojo 26-letno soprogo Alojzijo do pred kratkim življenje priprostega delavca; z delom svojih rok je zaslužil toliko, kolikor sta on in žena potrebovala, da nista trpela pomanjkanja. Toda v zadnjem času se je mož nenadoma izpremenil. Začel je mrziti delo in sanjati o lepem, udobnem življenju, za katero pa ni imel sredstev. Posledice njegove delomržnje so se kmalu pokazale. Na vrata je potrkala beda, ki je zasejala med mlada zakonca neslogo. Sto-kova je pogostoma nevoljno očitala možu njegovo nemarnost, a njeni očitki niso zalegli nič. Umljivo je, da so ob takih razmerah nastali med zakoncema prepiri, ki so bili včasih zelo ostri. Včeraj predpoldne je prišlo med njama zopet do hudega prepira, ki mu je žena na- \ pravila konec s tem, da je šla z doma; podaja se je na trg, dočim je Stock ostal v postelji. Med tem časom je Stock oklenil, da si vzame . življenje in sklep tudi takoj izvršil. Vstal je s j postelje ter se obesil na kavelj pri podstrešnem oknu. Pri tem pa je, menda nehote, zdrobil šipo. Ropot in žvenket steklenih drobcev je j čula neka soseda, ki je prišla v Stockovo sta- \ novanje pogledat, kaj se je zgodilo. Ko je ugledala moža v strašnem položaju, je začela pre- : strašena klicati na pomoč. Prihiteli so ljudje, j toda nikdo ni imel prisotnosti duha, da bi pre- ; rezal vrv ter s tem rešil obešenca iz mučnega j položaja. K sreči je enemu izmed navzočnih : vsaj prišlo na misel, da je obvestil o dogodku rešilno postajo. Kanalu potem je prispel na lice mesta zdravnik z dvema postrežnikoma, ki sta prerezala vrv ter položila Stocka na tla. Nesrečni mož je bil nezavesten in ni kazal nika-kega znaka življenja; zdelo se je, da je mriev. Toda zdravnik je mentt, da je v truplu še iskrica življenja. Zato je poskusil vsa t • sredstva, ki so se mu zdela potrebna, da bi rešil nesrečnežu življenje. Skovo tri četrt ure se je s pomočjo strežnikov trudil^ z umetnim dihanjem, dokler ni končno zapazil« da je začelo srce zopet biti. Po preteku druge četrt ure je začel obešenec slišno dihati. Zdravnik mu je vbrizgnil pod kožo koleina, nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Tam je Stock po nadaijni pomoči okoli 15. ure končno zopet prišel k zavesti. Ostal je v bolnišnici in ako ne nastopijo kake komplikacije, bo v par ; dneh popolnoma okreval. — Mož bo pač lahko ; rekel, da je vstal od smrti, in najbrž ga bo po tem dogodku minila volja, da bi se še kdaj na tak način norčeval s smrtjo.
dovaia premogoT^a Ivan Gkergbooh in sedaj pokojni Josip Iksai. Pri plačilu sta se Ussai in Gberghich sporekla z lastnico ljudske kuhinje, Elviro Morpurgo; zahtevala sta namreč« naj juna ostanek ob 5 lir, ki sta jih baje plačala njenemu soprogu, ki se je medtem odstranil, dočim je Morpuigova trdila, da sta mu izročila le 3 lire. V prerekanj« se je vmešal tudi Craglietto, ki se je zavzel za Morpurgovo. Radi njegovega posredovanja mu je eden izmed premogarjev ponudil kot v zasmeh 1 liro, obenem mu je očital« da je ovaduh. Prerekanje med premogarjema se je nadaljevalo tudi na ulici ter naposled končalo s pretepom. Nato so se pretepači razšli. Pozneje pa so se zopet srečali pred pomolom Sanita in tedaj je Craglietto zabodel Ussaia z nožem, ki ga je kako uro prej kupil pri nekem brusaču v ulici C. BattistL Ussai je podlegel nevarni rani tekom prevoza v bolnišnico.
Po prečitanju obtožnice in zapismikov, ki se tičejo krvavega dogodka, je predsednik ca v. Avgust Emiliani - Pescetelli klical po imenu priče, od katerih manfkati dve: IvanOherghich, tovariš umorjenega in Josip Pressel. Prvi je med tem časom izginil« drugi pa se mudi na potovanju, ukrcan na nekem paraakti.
Zaslišanje obtoženca.
Craglietto je močan, nekoliko debeluha«* mož, precej prikupne zunanjosti. Na prvi pogled bi se ne zdelo, da je bil zmožen krvavega dejanja. Pri zaslišanju se je vedel mirno in ni kazal nikake zadrege. Njegove izjave glede prepira v ljudski kuhinja Morpurgove se strinjajo v glavnem s tem, kar smo prej navedli. Pravi, da se je zavzel za Morpurgovo, ker je bil prepričan, da je imela ona prav; zdelo se mu je namreč, da sta Ussai in Ghergbich plačala 3 lire m ne 5 Kr, kakor sta trdila. Sicer pa da se je vmešal v prerekanje le z namenom, da bi pomiril prepirajoče. Ussai in Ghergbich pa sta ga op-sovala ter pri pretepu, ki je sledil prepiru, naklestila. Grozila sta mu tudi, da ga spravita ob kožo, kakor hitro ga zopet srečata. On da se je ustrašil groženj, zato sd je preskrbel nož, da bi se mogel braniti v slučaju potrebe. «Ko sem se naha:al na morskem nabrežju — je nadaljeval obtoženec — sta me premogarja iznenada napadla; oba sta bila oborožena z noži. Jaz sem se branil. Če bi se ne bil, bi se danes nahajala premogarja na mojem mestu, jaz pa na pokopališču. >
Predsednik pa je pokazal porotnikom usodno orožje: velik koničast žepni nož, nov, z ne-pregtbljivo klino. Nato je predsednik opozoril obtoženca, da se njegove sedanje izjave ne strinjajo s prvotnimi. Pri prvem zaslišanju je na ^reč trdil, da je bil samo eden izmed premogarjev oborožen in sicer Gherghich. Znano je tudi, da pri Ussaiu niso našli nikakega orožja. Ta zavrnitev ni spravila obtoženca iz ravnotežja; vztrajal je, da so njegove sedanje izjave resnične, da je prepričan, da sta bila premogarja oborožena pripomnil je, da je Ussai najbrž vrgel nož proč.
Razprava se nadaljuje danes.
_ Aretacija rieparja. Na podlagi tiralice,
izdane od tukajšnjega varnostnega oblastva, je bil aretiran neki Hektor Posar, stanujoč v ul Gelsi št. 4, ker je obdolžen rfeparije. Posar je prejel od trgovca Gianstone Cassutti večjo množino — okrog 10 stotov — puradižne konzerve v vrednosti 6000 lir. Blago je prodal, a ni plačal Cassutti?« niti stotinke. Poieg tega j je Posar voovfifl dvc bančni nakaznici, eno za 9000, drugo za «000 lir ter « neupravičeno prid rž al ves denar.
Podjetni ptiček je bil odveden v zapor v ul. Coroneo.
— Vlomilske ikaije je hranil lig« Policijski agenti so predvčerajšnjim pri preiskavi v stanovanju 27-leinega Angel« Covacich naši L 4 škarje za rezanje jeklenih pLoK pri blagajnah. Ker ni znal Covacich nojasniti (kar je bilo seveda težko), zakaj je hranil to vlomilsko orodje, je bil odveden v zapor._
POROTNO SODlttE
Obravnava proti težaka. Iti je umoril svojega tovai&a.
Včeraj ft bilo otvorjeno rtAijf letošnje porotno zasedanje. Na zatožni klopi sedi težak Ivan Craglietto ic Trsta, ki je obdolžen premišljenega umora, izvršenega nad premoga rjem Josipom Ussai.
Krvavi dogodek, ki |e priiirai Craglietta pred porotnike, se je odigral 17. januarja preteklega leta v bližini pomola Sanita. Onega dne zjutraj se je CragHetto nahajal v neki ljudski kuhinji v ul. N. Macduavelli, kjer sta obe-
Vesti z Goriškega
_ Komen. (Smrtna kosa). Pretekli teden,
in sicer v četrtek, 27. nov. t. L, smo spremili k večnemu počitku blagopokojino Kristino Šva-ra, rojeno Bobič iz Rihemberka. V Komnu je živela skozi 22 let kot zvesta družica svojemu možu in vzorna mati svojih otrok. Kako je bila pokojnica splošno priljubljena, je pokazal žalni sprevod, katerega se je udeležilo več kot sto ljudi iz Komna in iz' bližnjih vasi. Pa tudi ko je pokojnica ležala na mrtvaškem odru, so prihajali ljudje trumoma, da se poklonijo zemskim ostankom te vzorne žene in matere. Pogreba se je udeležil tudi komenski pevski 2i>or, ki je zapel na pokopališču ob splošnem ganotju prisotnih krasno žalostinko. Pokojnice ni več med nami, a njena slika ostane živo v spominu vsem. ki so poznali njene vrline.
_ Miklavžev večer. Radi velikih žametov
snega nam je Miklavž telefoniral, da nas obišče v Komnu v nedeljo ob 3. popoldne v Žigonovi dvorani. Letos prinese s seboj posebno mnogo daril, s katerimi bo obdaroval vse pridne — majhne in velike. Prebiti hoče z nami posebno večer in bi rad slišal tudi godbo in petje. Ustreženo mu bo 2 vsem in tudi šalnva pošta ne bo manjkala.	_
Bonna poročila«
DEVIZE. Amsterdam od 920.— do 935. - ; Bel *ija od 115.— do 11?.— ; Parir od 13S»i 75 do 127.25; Eondoo od 108.- do »06/JO; New Tork od '23.-do 23.10 ; Španija od 314.- do 318.-; Švica od 444.— do 418. -; Atene od 4>,- do 42.— ; Berlin od 543,— do 556.— ; Bukaurest od 11.— do 1175. ; Prujsra od o9.— do Txk— ; Ogrska od -0.0305 do 0.0015; Dunaj od 0.03'2v do 0.0330; Za-reb o<l 33.76 do 33*95.
VALUTE. Avstrijske kroao od 0.03!=» do 0.0325: dinarji od 33 65 do dola«ji od do »4.0»: novci po 20 frankov cd 91.50 do H2.S0; funt šter-Mng od 107.90 do ias.10.	_
Pesiaito*)
OBVESTILO, Opozarjam, da <ne prevzamem nikake odgovornosti za obve-ze in dolgove, ki jih katerikoli sklene v rocrjem imenu.
ZORKO PAVEL, Opčine pri Trstu.
Malf oglasi
SINGER-jev fevalni stroj, aajaročen 20 Ut, m proda na obroke. Kupujejo se stavi strc4 Acquedotto 60.	157b
GOSPODIČNA, ki «« je pel)ala v četrtek, H. XI. iz Ljubljane in izstopila na postaji v Sv. Petru ob 9. uri zvečer, s pletenim kovčegosv naj blagovoli iaviti svoj naslov upravničtvi* _ -_1574
BABICA, avtoririrana, sprefema nosočo. Zdravnik n^ razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Slavec, Via Giuiia 29.	1565
TRGOVSKA POMOČNICA z večletno praksa vešča v trgovini z mešanim blagom, se išče. Ozira se na dobro moč. Ponudbe pod «Po-moćnicae na upravni§tvo.	1571
GOSPODIČNA, izučena v trgovini, z znairem slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. pridna in počtena, želi službe takoi-Ponudbe pod «Vestna* na upravništvo.
1572
33-LETNA gospa išče mesta kot hišna. Vešča vseh hišnih del, razume se tudi v trgovskem in gostilniškem obrtu. Naslov pri upravni-štvu.	1573
Aleris Mili Mm
družb* z om j. (29)
Trst - Via Artisti 9 - Trst
Izvršuje preizkušnje vsoke urste
Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mlek^
*	Zlato, srebro, krene, # | platin, zobovje 12 £
(§1	kupuje	%
1 Zlatarna ALBERT PGUlti
#	Trst, Via Ma zili 46 % % w
iS"MfcriTOiM1%
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via Cunicoli 8, na drobno in za družine VSa Clulianl 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (12)	FB. STRAN CAR«
ALOJZIJ PO V H
urar in zlatar
Piozzo Gcribaiđi 2.1. e. Te!. 3-Z9
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.
kun, zlatic, lisic,
dftiiurjev, vi dar, Jazbece v, mačk veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WINDSPACH
Trst, Via Cesare Battfsti št. 10 IL nadstr., vrata 16 <i?
Sprejemajo se pošiljatve po pošti
Za danit« pod tem naslovom odgovarja urad* aiitvo 1« toliko kolikor mu sakoa vel«v«.
Sasi u, Cdinosfi
imajo mM uspeli
M
PODLISTEK
W. COIUM:
BREZ IMENA

Za večerjo se je zbudil, pri jedi je bil dobro razpoložen, začel je zopet govoriti o svoji ne predragi, majhni hišici na Francoskem, muzal se je, pozvonil in govoril francosko z gospo Lecount, če je bila navzočna kaka služkinja. 'Po večerji sta se podala zopet h kaminu in on je zopet vodil pogovor, to se pravi, daje pričel izpraševati zopet od kraja. Toda ni bil več tako živabec kakor pred jedio« nastopili so vedno dal>ii odmori in okoli devete je zopet zaspal.
Takrat pa na bil njegov spanec miren; stokal je, škripal m. zobmi ter premetaval glavo iz kraja v kraj. Gospa Lecount ga )e z ropotom prebudila. Ko se je abodU, mu je bil pogled iz-gubljen, a lica so mu gorela v rdečici. Nova misel mu ft skočila v glavo, hotel je pisati strašno pismo, poslati mro* ieni slovo za vedno? Toda kako? v icakSnem jezika? Seka-lira, pri več paketih jjnrjeva sila ne bi zadostovala za iaraz njegovih 'občutkovI Postal je žrtev neprimernega zlo-
čina, zmaj se mu je vsede! na prsa, kača se mu je skrila pod njegovo ognjišče! Kak ine besede naj bi izbral, da jo zaznamuje, kakor si je zaslužila? Nemočen bes je zadušil njegov glas in s pestmi je grozil v zraku.
Gospa Lecount je posegia vmes z vso odločnostjo in energijo, ker imela je resne skrbi. Po vsem, kar je to slabotno bitje moralo prestati, bi ga utegnil takšen izbruh jeze oropati nočnega počitka in onesposobiti za jutrišnje potovanje. Morala ga je dolgo časa pregovarjati in mu obljubiti, da se bosta jutri o tem menila, da je odnehal in se dal odvesti v svojo sobo. Spomnil se je na gorko in poživljajočo pijačo iz vina, jajc, sladkorja in drog, ki ga je prejšnje čase tako ugodno uspavalo in zaželel si jo je. Gospa Lecount mu je pomagala obleči spalno suknjo in se vrnila v sprejemnico, da mu pripravi pri ognju pijačo.
Pozvonila je ter zahtevala v imenu gospoda Vanstoneja potrebne stvari. Z iznajdljivo malenkostno zlobo poslov so prinašale služkinje vsako stvar po6ebe ter pustile čakati gospo Lecount. Imela je ponvo, žlico, veliki kozarec, muskatni oreh m vino, toda nobenega jajca, ne sladkorja, ne drog, ko ga je slišala hoditi v sobi nad seboj prav glasno gori m doli. Bržkone so ga preganjale prejšnje misfi.
Pohitela je gori; toda zaslišal jo je prihajati
in ko je odprla duri. je sedel v svoji stolici, obrnjen s hrbtom proti durim. Predobro ga je poznala, da bi ga pokarala; zato mu je sporočila, da mu kmalu prinese gorko pijačo in je odšla. Pri tem je hotela neopazno odnesti pisalno pripravo na mizi. Toda jezno jo je vprašal, če nc zaupa njegovi obljubi. Da ga ne razdraži po nepotrebnem, je položila pisalne potrebščine zopet tja.
Crez pol ure je bila pijača pripravljena, vročo in kadečo se jo je nesla gori.
.Po tem bo spal,» je pomislila: napravila sem jo močnejšo kot po navadi.*
Tudi takrat je bil obrnjen s hrbtom proti durim, toda sedel je pri mizi — in pisal! 1 a-krat je ni slišalo njegovo ostro uho, takrat ga je presenetila.
*Oh. gospod Noel, gospod NoelU je rekla z očitajočim glasom, «k"ako malo je vredna vafca obljuba 7»
Ni odgovoriL Levi komolec je opiral oa mizo, a glavo si je podprl z roko, desnica o peresom pa j« počivala na papirju.
♦Tu imate pijačo, goepod Noel» je rekla s prijaznejšim glasom.
Ni 2HVCHii za njene besede.
Stopila je bliže, da bi ga stresla^ Ali je bil tako zatopljen v misli?
Bil je mrtev.