r 1 PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /> n.-i£0 smo se morali srečati v na-nia /a ureditev naših medseboj-itmu? ,osov- Protifašistična borba ter! , skef?a Uudstva, na osnovi ka-zrasla sedanja italijanska Iom^i'ratična republika, ter sode-slriKJe jugoslovanskih in italijan-tn,,b Protifašistov med drugo sveža i.0 vojno sta ustvarila pogoje o- razvoj naših odnosov na novih rnrPvah, na enakosti pravic in imi7iSe ,?Jnern spoštovanju, želim se Skit« nitl vsem patriotom, italijan-„„3 antifašistom, ki so v duhu nri3a ,3skih tradicij požrtvovalno in „Pdl k naši osvobodilni borbi len«? ,svojlmi žrtvami potrdili ena-Žel« ln sbčnost interesov dveh detlih ?3aljevanju je Stambolič orne-blnrtiMU dvostranskih sporazumov, ,g°sPodarsko sodelovanje ter f(5V~aril nujnost še boljšega izko-hpao aJ obsežnih možnosti kultur-Vino s°delovanja. Dobršen del zdrahi ® pa Je bil posvečen mednarod-P,n vprašanjem. V reasednik vlade Aldo Moro je * V zdravici izhajal iz skup-luon_,zenj italijanskega naroda in ovanskih narodov za neod-VnivL°iSt n v tej zvezi citiral Ca- nadalj^eva?161111 N-*egoša’ nat0 pa ie 1s”^alijani in Jugoslovani so de-nrirto dokazali svetu, kako lahko sn*H: volja za mimo in koristno knii t do izraza zunaj kakršnih odnn t0retskih shem- Dvostranski med obema državama so se zg0v°ren dokaz. Dovolj je, da nrBvZr®mQ na podatke o obmejnih nae „„ k, na turizem in predvsem >1 g0sP°darsko izmenjavo. Z veli-z,,ij ,zad°voljstvom omenjam te re-nel?(vner sem prepričan, da jih bili . 0 mogoče doseči, če ne bi »oj.,, ustvarjeni po volji vlad in na nja -O ljudstev v duhu sodelova-ra?„3„zauPanja. Naši deželi sta km-Vi?e ’ da je sodelovanje možno, mpiii 0 dn konstruktivno, ker te-ra»ni 3 medsebojnem spoštovanju 3*.ter na resnični volji za mir.« Vj um Moro je zaključil svojo zdra-jsia°jZ orisom italijanskega stali-p_do mednarodnih vprašanj, da r®dsednika italijanske vlade Al-12 zn °ra’ ki je prispel danes ob ua beograjsko letališče v »ni,i3stvu ministra za zunanjo trži,.,011'} Mattarelle, podtajnikov v gft?unJe:m ministrstvu Lupisa in Za-bppia 3 drugih osebnosti, so na brPHraiskem letališču pozdravili ta o . nik zveznega izvršnega sveža »ar Stambolič, državni tajnik nrpjUuaujo zadeve Marko Nikezič, zvo^uruk odbora za zunanje zadeve dr*?ne skupščine Vladimir Popovič, Ni«?3a tajnika Janez Vipotnik in »i® Djuverovič, predsednik iz-odbora Srbije Dragi Stavi^0''0'5 ln druge jugoslovanske vl«oke osebnosti. pifP odigranih himnah in ko premiki1 Rastne čete JLA je Moro pred mnri °i°n°m jugoslovanskega radia S).®a, drugim izjavil, da so italljan-]pHvJug0sl0vanski odnosi v zadnjih nrirf ,izredno ugodno razvijali, kar j, a , tsvlja pomemben vzgled, ka-luipf ko bve bližnji državi sode-v kia- glede mednarodnih vprašanj miru pa čeprav z različno ,_iranj0 ureditvijo. Prav zato bo-Pogovori še posebno zanimivi, izmenjava mnenj vedno ko-j.f„ua še zlasti pa z državo, kot je dlh°S ?vl-ia’ ki je znala tudi v hu-n okoliščinah braniti svojo ne- odvisnost ter dostojno zagovarjati svoja stališča, pri čemer je upoštevala mnenje drugih držav. Po zasebnem kosilu v prostorih italijanskega veleposlaništva je Moro pričel uraden obisk v Jugoslaviji s položitvijo venca na grob neznanega junaka na Avali. Neposredno po vrnitvi z Avale so se v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu ob 15. uri pričeli uradni jugoslovansko-italijanski pogovori z jugoslovansko delegacijo pod vodstvom predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča. V delegaciji so: državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič, zvezni tajnik za zunanjo trgovino Nikola Djuverovič, zvezni tajnik za prosveto in kulturo Janez Vipotnik, predsednik organizacijsko-politične-ga odbora zvezne skupščine Maks Bače, veleposlanik v tajništvu za zunanje zadeve Srdjan Priča, veleposlanik Jugoslavije v Italiji Ivo Vejvoda, šef kabineta predsednika zveznega izvršnega sveta Lazar Maksim, posebni svetnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Zvonko Perikič, načelnik politične uprave v državnem tajništvu za zunanje zadeve Zvonko Lučič, posebni svetnik v kabinetu predsednika zveznega izvršnega sveta Iztok Žagar in tajnik oddelka v državnem tajništvu za zunanje zadeve Sveti-slav Vučič. V italijanski delegaciji pa so pod vodstvom Alda Mora: minister za zunanjo trgovino Bernardo Mattarella, državna podtajnika v ministrstvu za zunanje zadeve Giuseppe Lupiš in Mario Zagari, veleposlanik Italije v Jugoslaviji Roberto Ducci, opolnomočeni minister in generalni ravnatelj za politične zadeve zunanjega ministrstva Roberto Gaia, opolnomočeni minister in generalni ravnatelj za gospodarske zadeve Mario Mondello, opolnomočeni minister in diplomatski svetnik pri predsedstvu vlade Gianfranco Pompei, šef oddelka za tisk v predsedstvu vlade Corrado Quarzoni, pomočnik ravnatelja za kulturne odnose z inozemstvom Paolo Malaioni in druge osebnosti. Uvodoma sta se predsednika dogovorila. da bosta najprej razpravljala o mednarodnih političnih vprašanjih, nato pa o dvostranskih odnosih. Dogovorila sta se tudi o skupni komisiji, ki bo izdelala sklepno sporočilo, v primeru potrebe pa bosta ustanovljeni še dve komisiji in to za gospodarska vprašanja ter za politična dvostran. ska vprašanja. Nato je najprej Stambolič v daljšem in poglobljenem govoru obrazložil jugoslovansko stališče do mednarodnih političnih vprašanj. Po neuradnih podatkih lz italijanskih krogov je bil zelo precizen in določen, istočasno pa so njegova izvajanja odražala širino jugoslovanske zunanje politike. Svoja izvajanja je pričel z orisom borbe narodov za neodvisnost ter pouda- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiimmmmmimiiimiimiiuuiiMiiiHiiimiimimiimiimmmniiiiiiiiiiiiiiiii Wilson predlaga Smithu skupen sestanek na Malti Predsednik rodezijskega vrhovnega sodišča odpotoval neuradno v London LONDON, 8. — Predsednik britanske vlade Wilson je sinoči predlagal nov sestanek s predsednikom rodezijske vlade Smithom, in sicer na Malti. Wilson pravi dalje, da morajo biti sklepi mešane komisije soglasni in da ne glede na rezultat ankete mora angleški parlament odločati o uveljavitvi ustave iz leta 1961. Wilson je tudi predlagal, naj bi prišel najprej v London predsednik rodezijskega vrhovnega sodišča Hugh Beadle, da bi z njim razpravljali o ustanovitvi kraljevske komisije. Po današnji seji rodezijske vlade je Smith odgovoril z očitkom Wilsonu, da noče že v naprej sprejeti sklepov kraljevske komisije, ki bi jih morala ta sprejemati po njegovem mnenju z navadno večino. Smith je tudi zavrnil predlog za odhod predsednika vrhovnega sodišča v London in prav tako sestanek z Wilsonom na Malti. Toda no. coj je prišlo iz Salisburyja sporočilo, da je predsednik vrhovnega sodišča zapustil prestolnico in odpotoval v London na sestanek z VVilsonom, kljub negativnemu stališču Smitha. Ta je izjavil, da gre Beadle v London «popolnoma na lastno pobudo, da se posvetuje o kraljevski komisiji«. V Alžiru je podtajnik organizacije afriške enotnosti izjavil, da so ustanovili komisijo, ki bo proučevala pošiljanje vojaške pomoči rodezijskemu ljudstvu. V Londonu se je danes zaključilo zasedanje parlamenta in jutri se bo začelo novo zasedanje s kronskim govorom, v katerem bo obrazložen zakonodajni program vlade za leto 1965-66. Port Said prosta luka KAIRO, 8. — Podpredsednik e-giptovske vlade Abdel Kader Ha-tem je po današnji seji vlade sporočil, da bo Port Said postal prosta luka. Dodal je, da je vlada sklenila najmoderneje opremiti Port Said ter zgraditi mnogo hotelov. Vsako leto pluje skozi Port Said dvajset tisoč ladij. WASHINGTON, 8. — Predsednik Johnson je podpisal danes zakon, ki določa izdatke 2600 milijonov dolarjev, da bo vedno večje število Američanov moglo posečati univerze. Zakon določa ustanovitev štipendij v znesku od 200 do tisoč dolarjev letno za revne študente ln kredite za izboljšanje naprav na univerzah. ril zapleten proces, ki še za državo ni rešen, ko je neki narod do. segel neodvisnost, temveč je treba storiti vse napore v okviru mednarodne solidarnosti, da se ta država tudi utrdi. Nato je orisal jugoslovansko stališče do OZN, podporo tej organizaciji, politiko, da se doseže razorožitev, podporo državam v razvoju, proti kolonializmu in proti širjenju atomske oboro, žitve. Daljše Stambolidevo izvajanje je bilo posvečeno odnosom s socialističnimi državami, o čemer pa predstavnik italijanske delegacije ni hotel povedati podrobnosti. Stambolič je nato poudaril jugoslovansko dobro voljo za sodelovanje z vsemi državami na svetu, kar dokazuje dejstvo, da so težave samo s Kitajsko in Albanijo in nezadovoljivi odnosi z Zahodno Nemčijo. Glede odnosa do evropske skupnosti želi Jugoslavija, da ta skupnost ne bi bila zaprta tretjim državam in pričakuje pri tem tudi sodelovanje Italije. V tej zvezi je Stambolič omenil jugoslovansko prošnjo za vstop v Gatt. Nato je omenil načelno stališče do socialističnih, nevezanih in držav v raz-voju, ki temelji na odkritem sodelovanju, usmerjenem k politiki miru in v okviru katerega je treba ocenjevati jugoslovansko podporo za sprejem Kitajske v svetovno organizacijo. Stambolič je izrazil optimizem tudi glede razvoja odnosov z Iranom in poudaril osebno prepričanje, da se bodo ti odnosi v bližnji bodočnosti izboljšali. Nato je govoril predsednik Moro, ki pa ni zaključil svojega izvajanja o zunanjepolitičnih vprašanjih in jih bo nadaljeval na jutrišnjem sestanku. Uvodoma je poudaril, da so jugoslovansko-italijanska stališča glede mnogih mednarodnih vprašanj zelo blizu, glede nekaterih pa so mnenja različna, toda prav tu je važna izmenjava mne-trja. Italija je članica NATO in v tem okviru izvaja politiko varnosti, politiko, ki temelji na osnov, riih načelih atlantskega obrambnega zavezništva, toda samo v perspektivi miru. To pa seveda ne pomeni, da Italija ne bi razvila tudi drugih oblik sodelovanja in odnosov, s katerimi se lahko utrjuje cilj miru in pomirjenja. Skratka, je poudaril Moro, gre za dve plati istega vprašanja: obramba v var. nosti in pomirjenje. «Z Jugoslavijo se o mnogih vprašanjih strinjamo«, je dejal Moro. «Predvsem je skupna politika v odnosih do držav v razvoju in glede razorožitve«. V tej zvezi je Moro podrobno navedel italijansko stališče na razorožitveni konferenci ter italijanski načrt za preprečitev širjenja atomske oborožitve. V zve. zi s tem je tudi navedel stališče, ki je obrazloženo v programski izjavi vlade o večstranski atomski oborožitvi. Druga stična točka je po mnenju Mora OZN, kjer se italijansko in jugoslovanska stališče srečujeta glede najvažnejših vprašanj financiranja ter odnosov do držav v razvoju. V tej zvezi je Moro povzel Stamboličevo izvajanje, «da je dober posel« pomagati državam v raz. voju, vendar to ne le z ekonomskega stališča, temveč predvsem s političnega, ker so lahko te države smodnišnica sveta ali pa element krepitve stabilnosti. Italija gleda na nevezane države s spoštovanjem in razumevanjem ter je mnenja, da igrajo važno vlogo in lahko realistično prispevajo k rešitvi mednarodnih vprašanj. Glede socialističnih držav se je Moro strinjal z izjavo Stamboliča in ugotovil, da prihaja v zadnjem razdobju v teh dr- žavah do pomembnih evolucij. Program obiska predvideva jutri dopoldne nadaljevanje pogovorov in nato sprejem in kosilo pri predsedniku republike maršalu Titu. Popoldne se bodo pogovori nadaljevali . in morda tudi končali, zvečer pa bo predsednik Moro priredil v hotelu »Metropol« sprejem in slovesno večerjo. V sredo si bodo člani italijanske delegacije ogledali Novi Sad, kjer jih bo pozdravil predsednik deželne skupščine avtonomne dežele Vojvodine Ulja Rajačič. Zvečer bodo podpisali skupno izjavo, zatem bo tiskovna konferenca in sprejem, ki ga bo priredil v poslopju zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič. Zaradi obiska je prispelo v Beograd okoli 70 italijanskih novinar, jev, štiri skupine RAI-TV pa snemajo posamezne faze obiska. BOŽIC B. B. SAMSA ■ f i X ..v * t .v v- ; i X? Predsednik italijanske vlade Aldo Moro govori na beograjskem letališču takoj po svojem prihodu. Na desni je predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Petar Stambolič (Telefoto) ......... Italijansko javno mnenje in obisk predsednika ylade v Beogradu Velik poudarek v časopisju in RAI- TV Jutri začetek kongresa PSI v Rimu Soglasen poudarek velikega pozitivnega pomena Morovega obiska - Tudi na nadaljnjih 30 pokrajinskih kongresih PSI je zmagala večinska resolucija - Skrito orožje na Juž. Tirolskem iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiinfriiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii DELO SKUPŠČINE IN ODBOROV ZDRUŽENIH NARODOV Včeraj se je začela razprava o sprejemu Kitajske v OZN Politični odbor za nujno nadaljevanje razorožitvene konference, da se sklene pogodba proti širjenju jedrskega orožja NEW YORK, 8. — Glavna skupščina OZN je začela danes razpravo o sprejemu Kitajske; razpravo je zahtevalo enajst držav. Prvi je govoril delegat Kambodže, ki je bila predložila resolucijo za sprejem. Izjavil je, da je potrebno vzpostaviti zakonite pravice Kitajske ljudske republike v OZN. Gre za vprašanje postopka in za pravno vprašanje. Govornik je poudaril, da je samo ena Kitajska, ki mora prevzeti mesto Cangkajškovih predstavnikov v vseh organizmih OZN. Dodal je, da morajo ZDA ukiniti svoja vojaška oporišča na Pormozi, ki se mora združiti z ostalo Kitajsko. Ameriški delegat Goldberg je izjavil, da bi sprejem Kitajske v OZN bila «tragična napaka in popustitev pred izsiljevanjem«. Dodal je, da je zahteva za izključitev For-moze nesprejemljiva in da bi sprejem Kitajske pomenil za OZN uničenje. Kitajska ima namreč OZN «za sovražno ozemlje, ki ga je treba zavojevati ali pa uničiti«. Izjavil je tudi, da ne bi dosegli enotnosti v varnostnem svetu glede spora med Indijo in Pakistanom, če bi bila v tem svetu Kitajska. Dalje je dejal, da bi sprejem Kitajske pomenil neke vrste odobritev kitajskega mednarodnega obnašanja. Formoški delegat je v glavnem ponovil utemeljevanja ameriškega delegata. Goldberg je na koncu ponovil, da ZDA ponujajo pogajanja o Vietnamu «brez postavljanja prejšnjih pogojev«, in je trdil, da Peking in Hanoj nasprotujeta pogajanjem in tudi ženevski konferenci. Albanski delegat je napovedal, da bo predložil resolucijo z zahte vo za sprejem Kitajske, in nato je na kratko govoril še sovjetski delegat Fedorenko, ki je poudaril, da SZ podpira zahtevo za sprejem Kitajske. Pri tem je obsodil ameriško napadalno politiko v Vietnamu Razprava se bo nadaljevala jutri. Politični odbor glavne skupščine je sprejel z 83 glasovi in 6 vzdržanimi resolucijo osmih nevezanih držav, ki sodelujejo na ženevski konferenci Resolucija zahteva, naj konferenca nujno nadaljuje svoje delo in skuša doseči sklenitev mednarodne pogodbe, da se prepreči širjenje Jedrskega orožja. Vzdržale so se Francija, Kuba, Mali Gvineja. Pakistan in Romunija. Med načeli, ki jih bo morala pogodba vsebovati, določa resolucija, da pogodba ne bo smela imeti vrzeli, ki bi omogočile jedrskim ali nejedrskim državam, da bi neposredno ali posredno širile jedrsko orožje v kakršni koli obliki. Poleg tega bo morala pogodba «določitl sprejemljivo ravnotežje odgovornosti in vzajemnih obveznosti med jedrskimi in nejedrskimi državami in bo morala biti korak k uresničenju splošne in popolne razorožitve in še posebej jedrske razorožitve«. Sovjetski delegat Fedorenko Je Izjavil, da bi mogla biti pogodba proti širjenju jedrskega orožja važna etapa prav tako kakor pogodba o delni prepovedi jedrskih poskusov. Toda pogodba mora prepovedati Zahodni Nemčiji, da si pridobi ali da uporablja jedrsko orožje. RIM, 9. — Ves italijanski — včerajšnji in današnji — dnev-ri tisk objavlja pod velikimi naslovi poročila o obisku predsednika vlade Alda Mora v Jugoslaviji, popoldanskih tisk pa vesti o prihodu na beograjsko letališče ter govora predsednikov o-beh vlad. Številni najbolj razširjeni dnevniki pa objavljajo tudi uvodne članke, v katerih soglasno poudarjajo velik pozitiven pomen obiska za nadaljnji razvoj že doseženih dobrih odnosov med sosednima državama. Poleg tega pa objavlja na primer socialistično glasilo «Avanti!» na notranjih straneh še tri članke z naslovi »Razgovor se nadaljuje«, «Skupni smoter je mir« ter «0-bisk, ki se pričakuje z zanimanjem in simpatijo«. Veliko publiciteto daje obisku tudi RAI-TV v vseh oddajah dnevnih novic. Moro je odpotoval s posebnim etalom iz Rima ob 9.12 in ob odhodu so ga pozdravili: generalni tajnik predsedstva republike Pi-cella, ministri Taviani, Andreotti, Ferrari-Aggradi, Pastore in Jervo-lino, namestnik glavnega tajnika v zunanjem ministrstvu Catalano in drugi visoki uradniki istega ministrstva kakor tudi šef policije Vicari in rimski kvestor Di Stefano. Navzoči so bili tudi: odpravnik poslov veleposlaništva SFRJ v Rimu Mandič, vojni ataše in trgovinski svetnik Glede notranje politike pa je vsa pozornost javnega mnenja o-sredotočena na socialističnem kongresu, ki se bo začel v sredo, 10. tm. v Rimu in bo trajal do vključno 14. tm. O kongresu je govoril na pokrajinskem kongresu PSI v Brindisiju podtajnik v ministrstvu za obrambo Guadalupi, ki je predvsem polemiziral s stališči KPI in PSIUP. Socialdemokratski minister Preti pa je v pokrajini Ferrara z zadovoljstvom omenil socialistični kongres predvsem zato, ker je že sedaj gotov, da bo večina delegatov zagovarjala politiko sedanjega vodstva. Poudaril je, da voditelji PSI delajo na tem, da bi prišlo do socialističnega zedinjenja že v prihodnjem letu 1966. Jutrišnji «Avanti!» pa objavlja izide volitev na 31 pokrajinskih kongresih. V vseh teh pokrajinah je zmagala z veliko večino, tudi do 98 odst., resolucija sedanjega vodstva, razen v Trapani-ju. Danes je bilo sporočeno, da bo delegacijo KPI na socialističnem kongresu vodil Giancarlo Pajetta, v njej pa bodo še: Achille Occhet-to, Franco Calamandrei in Edoar-do Perna. Delegacijo PSDI bo vodil njen tajnik Mario Tanassi, člani pa bodo podtajnik Antonio Ca-riglia ter Margherita Barnabei, Gino Ippolito in Bruno Palmiotti, tajnik socialistične mladinske federacije. V Bologni je govoril danes član tajništva KPI in glavni urednik •Unita« Mario Alicata zlasti o zunanji politiki. Med drugim je dejal, da je moč doseči uspehe za pomirjenje na svetu samo, če se prisilijo ZDA, da korenito spremenijo svojo politiko v Aziji. KPI je prepričana, da ta zahteva prevladuje ne samo med ljudskimi množicami — socialističnimi in katoliškimi — temveč tudi med voditelji vladnih strank in same kr-ščanske demokracije. Potreben je le pogum, ki jim sedaj manjka zaradi zaskrbljenosti spričo oblasti, kar sili te politične skupine, da nočejo ločiti svoje odgovornosti od odgovornosti ameriškega imperializma ter rajši pasivno sprejemajo politiko, ki škoduje miru na svetu in celo varnosti same Italije. Iz Bočna poročajo, da so vojaki našli včeraj v Selva di Fuori na višini 1300 metrov v nekem skrivališču med stenami večjo količi- no oroija, in sicer: puško «Mau-ser«, cev za tako puško, dva samokresa ter nekaj streliva, dva kilograma smodnika, detonator in zažigalno vrvico. Puško «Mauser» so našli tudi v nekem bližnjem skrivališču. Vse orožje je bilo v dobrem stanju. Tajništva treh sindikatov — GGIL, CISL in UIL — so danes sporočila, da bo 24-urna stavka slaščičarskih delavcev 12. 'in 19. tm., da se doseže obnova vsedržavne delovne pogodbe. Novi bombni napadi na raketna oporišča SAJGON, 8. — Ameriški predstavnik je sporočil, da so ameriška letala bombardirala včeraj pet raketnih oporišč v Severnem Vietnamu. Eno od teh je bilo oddaljeno samo 35 kilometrov od Hanoja. Dejal je, da so dve oporišči uničili, tri pa poškodovali. Davi so bombardirali še eno raketno oporišče 96 kilometrov vzhodno od Hanoja. Dalje je ameriški predstavnik izjavil, da je bilo včeraj sestreljenih šest ameriških letal, od katerih eno z raketnimi izstrelki. Se-vernovietnamska tiskovna agencija pa je sporočila, da so sestrelili sedem ameriških letal.,Od 5. avgusta lani do danes pa so nad Severnim Vietnamom sestrelili skupno 755 ameriških letal. Dalje poročajo, da je v bitki pri Plej Me od 19. do 29. oktobra padlo okoli tisoč sajgonskih vojakov. Kakor poroča poveljstvo osvobodilne vojske, je bilo v prvih letošnjih devetih mesecih vrženih iz boja 8.081 ameriških napadalcev. V istem času je sajgonska vlada skupno z Američani, zgubila 139.000 mož. V tem številu so všteti mrtvi, ranjeni, ujetniki in dezerterji. V današnjih prvih jutranjih urah iiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiHii NA SOBOTNI SEJI INDONEZIJSKE VLADE Sukamo je obsodil ■ ■■ ■ ■ ■ v ■ gonjo Branil je ministra Subandria in pozval na sodelovanje, da se reši revolucija je odred osvobodilne vojske zasedel utrjeno vas 217 kilometrov se-vemovzhodno od Sajgona in zadal hude izgube sajgonskim braniteljem. Cez nekaj časa so se partizani umaknili ter odpeljali vaškega načelnika in druge štiri civiliste. Tudi na tako imenovanem področju D so bili novi spopadi med partizani in ameriškimi padalci. Okoli oporišča Plej Me pa so boji prenehali. Osvobodilna vojska se je v manjših skupinah umaknila s svojih položajev, ne da bi Jo mogle ameriške in sajgonske čete uspešno zasledovati. DŽAKARTA, 8. — Radio Džakarta je šele včeraj oddajal govor, ki ga je imel Sukamo na sobotni seji vlade. V zvezi z vztrajanjem vojske, naj razpusti komunistično stranko, je Sukamo med . drugim izjavil: ((Proučujem vse elemente glede razpustitve komunistične stranke«. Dodal pa je, da bo razpustil tudi druge stranke, ki bi skušale izkoristiti sedanje stanje za hujskanje. Zatem je dejal, da je potrebno, da komunizem še dalje ostane ena od političnih sil, ki so zastopane v deželi, drugače ne bo mogla Indonezija biti združena. «Tisti ,ki hočejo odpraviti komunizem v Indoneziji, je dejal Sukamo, so kakor človek, ki grize železo. Polomil si bo zobe«. Zatem je Sukamo pozval vse ministre, naj mu pomagajo, da skupno služijo revoluciji. PozVal je ministre, naj nadaljujejo politiko proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu, prebivalstvo pa je pozval, naj se ne da zapeljati po propagandi teh sil. Glede zunanjega ministra Subandria, čigar odstavitev je zahtevala vojska, je Sukamo izjavil, da gre za sposobnega človeka In da nima nobenega namena razrešiti ga. O-stro je kritiziral tiste, ki zahtevajo njegovo odstranitev. Prav tako Je Sukamo kritiziral tiste, ki napadajo združenje Kitajcev v Indoneziji. Dejal je, da člani tega združenja upravljajo sedemsto rlžnih podjetij v Indoneziji, In se je vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi vsi tl stavkali. Povedal je tudi, da Je dobil protizakonite letake, ki ga obtožujejo, da je bil glavni organizator poskusa državnega udara 30. septembra, in ki skušajo koga nahujskati, da napravi atentat nanj. Zatem je Sukamo obtožil bivšega poslanika Jonesa, da je izplačal 150 milijonov rupij (milijon in 200 tisoč šterlingov) nekemu indonezijskemu predstavniku, «da bi propagiral ideologijo tako imenovanega svobodnega sveta v Indoneziji«. Radio Džakarta je sinoči oddajal tudi izjave zunanjega ministra Subandria, ki je ponovno odločno zanikal, da je imel opravka pri poskusu državnega udara. Poudaril je, da je sedaj važno rešiti indonezijsko revolucijo, ln je dodal, da sedanje stanje izkoriščajo kon-trarevolucionarji. Zatem je Suban-dric kritiziral vojaške oblasti, ker so odstavile številne funkcionarje, ki jih obtožujejo, da so bili zapleteni v državni udar. Dejal je, da sedaj stavka 16.000 delavcev v neki tovarni mila. Agencija Antara poroča o incidentih v raznih krajih Indonezije in dodaja, da se nadaljuje protikomunistična kampanja. V Džakarti so oddelki vojske ob podpori oklepnih vozil blokirali del starega mesta in preiskali vse hiše. Iskali so orožje. Predsednik malezijske vlade Rahman je danes izjavil, da je indonezijski zunanji minister Subandrio po njegovem mnenju imel važno vlogo pri poskusu državnega udara. Dodal je, da je bil Sukamo prav gotovo že prej obveščen o tem. ((Nočem nikogar obtoževati, je dejal Rahman, toda zdi se mi nemogoče, da najvišji predstavniki Indonezije, kakor n. pr. Sukamo, ki je dosmrtni predsednik, niso nič vedeli o držšvnem udaru. Mislim, da je Subandrio človek, ki je neposredno zapleten v državni udar. Subandrio mi je rekel, da lahko kontrolira komuniste, toda ne vojske ln da ga skrbi naraščajoča moč indonezijske .vojske«. Kot je bilo pričakovati, se je prvi obisk italijanskega vladnega pred« sednika v Jugoslaviji — prvi, od kar obe državi obstajata — začel včeraj popoldne v Beogradu na pri« merno slovesen način, saj so poleg Alda Mora v delegaciji še trije člani vlade ter je temu primemo sestavljena tudi jugoslovanska delegacija, s katero so popoldne imeli gostje prve razgovore. Toda obravnavali so le splošna mednarodna vprašanja in stališča obeh vlad do njih. Meddržavni odnosi bodo na vrsti danes, ko se bodo razgovori verjetno že zaključili, ker bodo potekali v dveh delovnih skupinah —■ gospodarski in politični. Za nas Slovence v Italiji pa jo nadvse važno in pomembno, da sta predsednika vlad obeh držav že govorila o manjšinah — slovenski v Italiji in italijanski v Jugoslaviji — in sicer v svojih zdravicah, ki sta jih izmenjala po sinočnji večerji. Pričakovati je, da bodo ,o tem za nas tako važnem vprašanju govorili dšnes v okviru obravnavanja dvostranskih odnosov, tipamo tudi, da se bo pri tem z italijanske strani upoštevala vsebina tolikih prejšnjih, zlasti pa najno-vejših pisem, ki so bila objavljena v našem dnevniku, kakor tudi konstruktivne in plemenite misli ter načela, ki sta jih v letošnjem letu formulirali vodstvi manjšinskih or-gani/acij iz obeh držav. Vsekakor pa besede, ki sta jih predsednika izrekla sinoči, upravičeno vzbujajo upanje, da se bodo naša nerešena vprašanja začela reševati ■ večjo odločnostjo kot doslej. Le na ta način bodo zares doseženi tisti plemeniti smotri pravega miru in pomirjenja, o katerih sta se oba državnika v celoti strinjala. Hkrati pa danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da je kongres gori-ške socialistične federacije soglasno predložil vsedržavnemu kongresu PSI, ki se bo jutri začel v Rimu, naj ukrene vse potrebno, da se v okviru republiške ustave rešijo že vsa nerešena vprašanja narodnih manjšin, ki živijo v Italiji. 2 9. novembra 1963 Gorica - most med sosedoma Pogovor z novim županom in predsednikom pokrajinskega odbora Pod gornjim naslovom je v nedeljo ljubljansko Delo tn objavilo članek svojega tržaškega dopisnika Draga Koš-mrlja. Članek v celoti po-natiskujemo. GORICA, oktobra. — Vodilna Drsel, ki Je dajala pečat zelo prisrčnemu ln odkritemu pogovoru predsednikom gorlškega pokrajinskega odbora dr, Brunom Chienta-rollljem ln novim goričkim županom Mlchelom Martinom, je bila, da bi Gorica čimbolj popolno prevzela svojo naravno funkcijo ln bila res trden most stikov ln sodelovanja s sosedi. Predsednik pokrajinskega odbora goričke pokrajine je kar najbolj pozitivno ocenil rezultate nekaj več kot dveletnega obdobja Inten zivnejčlh stikov med krajevnimi upravami z obeh strani meje. Tl stiki so se v teh dveh letih razširili tudi na širše področje. Začetne pobude o konkretnem sodelovanju med Gorico ln Novo Gorico so se razširile na celotno področje obeh sosednih dežel, o čemer pričajo medsebojni obiski predstavnikov Slovenije ln avtonomne dežele Furlanije — Julijske krajine. O težnji predstavnikov Gorice, da bi okrepili sodelovanje s sosednim področjem, pričajo tudi obiski poprejšnjega gorlškega župana v Ljubljani ln druga podobna srečanja. Tl stiki ln to sodelovanje, je dejal predsednik pokrajinskega odbora, so se pokazal! kot zelo koristni ln z njimi smo dosegli tudi boljše medsebojno spoznavanje ln sodelovanje. Predsednik pokrajinskega odbora Chlentarolll je naštel a»kaj konkretnih primerov, kako so ob medsebojnem sodelovanju predstavnikov obmejnega območja re-ševaU določene probleme. Oživila se je kulturna Izmenjava, o čemer pričajo razstave Jugoslovanskih slikarjev v Gorici in razstava Italijanske knjige v Novi Gorici. Primer koristnega sodelovanja je tudi vzpostavitev telefonske zveze med Gorico ln Novo Gorico. Goriško železniško postajo so usposobili za mednarodni promet, se pravi, da gre skoznjo zdaj lahko tudi promet blaga lz tretjih držav ln seveda tudi iz Jugoslavije. Po sodbi predsednika pokrajinskega odbora sodijo problemi, ki se z njimi srečujejo predstavniki obmejnega območja, v ožjo ln širšo skupino. V ožji so tisti, ki jih je mogoče rešiti že s sodelovanjem krajevnih člniteljev z obeh strani meje, kot Je na primer vprašanje skupne ureditve kanalizacije, u-sposabljanje novih obmejnih prehodov ln podobno. Širšega pomena pa so številni drugi problemi, ki sicer zadevajo krajevne čtnlte-ljc, katerih rešitev pa Je zunaj njihovih pristojnosti. Sem sodi na primer vprašanje regulacije Soče. Taka vprašanja so kajpada v pristojnosti vlad obeh držav. Ko je g. Chlentarolll v povzetku svoje izjave podal pozitivno oceno dosedanjega razvoja sodelovanja med obmejnimi območji Jugoslavije tn Italije, je poudaril, da sodi med najbolj pozitivne dosežke skupna volja in obojestranska pripravljenost, da bi v duhu prijateljstva In sodelovanja rešili vse probleme, kar bi bilo v korist prebivalstvu z obeh strani meje. Njegovim ugotovitvam se je pridružil tudi novi župan Gorice Martina, ki Je šele pred kratkim prevzel svojo funkcijo v novem občinskem odboru, sestavljenem lz predstavnikov koalicijskih strank levega centra. Poprejšnji občinski upravi v Gorici je dal priznanje, ker je odprla vrata sodelovanju z obmejnim območjem na jugoslovanski strani, ln je Izrazil pripravljenost nadaljevati tako politiko medsebojnih stikov in vzajemnega urejanja skupnih zadev v duhu prisrčnosti in sodelovanja, četudi to sodelovanje po njegovih besedah ne poteka vedno brez določenih ovir ln motenj, ki pa jih Je treba odpraviti. Po sodbi goričkega župana bi bilo za napredek sodelovanja in za učinkovitejše reševanje številnih skupnih problemov zelo važno, če bi obe strani izdelali nekakšen celoten pregled vseh vprašanj ln dosegli od pristojnih vlad ustrezno odobritev za • njihovo reševanje. Tako bi bilo mogoče globalno in na temelju recipročnosti urediti vse poglavitne zadeve, ki pomenijo koristi za iibe strani. Med nekaterimi najbolj pomembnimi takimi vprašanji je gorički župan omenil, da bi bilo treba odpreti nov obmejni prehod pri Sv. Gabrijelu, za katerega se poteguje Jugoslovanska stran, Italijanska stran pa naj bi debila pravico do uporabe cestnega odseka Erjavčeve ceste, ki je za promet Gorice zelo pomemben. Na podobni osnovi bi lahko uredili vprašanje vodnega bazena na Soči. ki Je potreben Italiji za namakanje polj. V zameno pa bi Italijanske oblasti ombgočile ne- posredno povezavo med dolino Soče ln Brdi čez Italijansko ozemlje za Jugoslovanske državljane. Skoraj neizčrpen je bil seznam vprašanj, kjer je možno in koristno sodelovanje med jugoslovanskim in Italijanskim obmejnim oo-močjem. Tako je gorički župan v pogovoru omenjal možnosti razvoja Industrijske kooperacije, ko bi bila italijanska podjetja pripravljena sprejemati ,od jugoslovanskih določene suilovlne ali polizdelke in bi Jih potem skupno predelovali v dokončne izdelke. V tej zvezi sta oba predstavnika iz Gorice pohvalno ocenila začeto kooperacije med tovarno Rex in tovarno Gorenje pri Velenju. Dosti hvale so predstavn'ki go-riške pokrajinske trgovinske zbornice povedali glede dosedanjega sodelovanja na podlagi videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu. Ta je po besedan predsednika trgovinske zbornice dr. Rigonata pokazal tako korist, kakršne v začetku niti niso pričakovali Trgovinska menjava se iz leta v leto veča, veča se tudi osebni promet. Leta 1955 je prešlo mejo na goriškem odseku v obe smeri 263.000 ljudi, letos pa se Je to število že povzpelo nad 1.386.000. Medtem ko Je znašala vrednost medsebojne trgovinske men lave pred 10 leti domaj nekaj 10 milijonov lir, se je lani dvignila na 10 milijard Ur v obeh smereh itd. Predstavniki goriške trgovinske zbornice so izjavili, da sl štejejo v veliko čast ln ponos, ker so bili prvi pobudniki takega sodelovanja s sosednjo Jugoslavijo, že leta 1948 Je predstavnik goriške trgovinske zbornice prvič navezal stike s predstavniki slovenske zbornice v Ljubljani. Danes smo zadovoljni, ker Je to sodelovanje doživelo tak razmah ln ker kaže težnjo po nadaljnji krepitvi, so izjavili predstavniki goriške trgovinske zbornice. Na vprašanje, kaj bi želeli, da bi Izboljšali sodelovanje, so Izjavili splošno željo, ki sta jo poprej izrekla tudi predsednik gorlškega pokrajinskega odbora in gorlški župan, da bi namreč pas globini 10 km, ki ga zajema videmski sporazum o maloobmejnem prometu, razširili na 20 km. To bi pomenilo novo občutno okrepitev obmejnega sodelovanja. Tako sodijo v trgovinski zbornici goriške pokrajine. Nadalje so izrazili tudi zadovoljstvo nad uspehom, ki Je pokazala Jugoslavija v razvoju turizma ln v gradnji turističnih objektov. Naša želja je, so dejali, da bi člmveč turistov Iz vse severne Italije hodilo v Slovenijo, kajti od tega bo Imela koristi tudi Gorica, kajti vsi ti tisoči turistov se bodo spotoma ustavljali tudi v Goric), n - * . Osrednje vprašanje, ki živo zadeva vse odgovorne predstavnike goriške pokrajine in gorlškega mesta, pa Je vsekakor upanje, da se bo uresničila njihova želja po zgraditvi nove ceste, ki bi povezala Gorico z Ljubljano. Ta cesta bo Gorici prinesla vir življenja in pogoje napredka. Skladnost teženj po krepitvi sodelovanja se kaže v izjavah Italijanskih in jugoslovanskih predstavnikov oblasti z obmejnega območja. Tako je predsednik občinske skupščine Nove Gorice Jožko Štrukelj med drugim dejal, da so bila vsa prizadevanja Nove Gorice in italijanske Gorice doslej u-smerjena k reševanju lokalnih problemov. Meja med Jugoslavijo in Italijo, je dejal dalje Jožko Štrukelj, je odprta v pravem pomenu besede, bolj kot redkokje v Evropi. V desetletju je to mejo prekoračilo v obe smeri več kot 80 milijonov ljudi, kar Je po vsej verjetnosti pomenilo tudi odločilen prispevek za pomiritev in za zbližanje med prebivalstvom Italije in Jugoslavije. Dvaintrideset tisoč ton blaga, ki se letno pripelje čez mejo v Novi Gorici, kar pomeni polovico vsega cestnega blagovnega prometa, je najboljši dokaz, da Je povsem utemeljena želja po gradnji ceste Palmanova-Gorica-Ljubljana. Prebivalstvo ob meji pričakuje, da bodo v Beogradu rešili tudi nekatere probleme, katerih rešitev čakajo na obmejnem področju že od leta 1947. V prvi vrsti gre za rešitev cestne povezave z Brdi ln pa rešitev vprašanja prehoda na Erjavčevi cesti. Poleg tega pričakujejo tudi večjo liberalizacijo osebnega prometa. Na koncu je predsednik novogoriške občinske skupščine izrazil prepričanje obmejnega prebivalstva in občinske skupščine, da bodo pogovori v Beogradu spodbudili nadaljnje stike med sosednima deželama DRAGO KOAMRLJ Itnjiffp w glpdali&ce S 3 tjlrtbkt* ^ hlihcrthtvt* ^ ŽALOVANJE ITALIJANSKEGA GLEDALIŠČA EMMA GRAMATICA velika italijanska igralka je včeraj popoldne umrla RIM, 8. — Slavna igralka Emma Gramatica je umrla danes ob 12.40 na svojem stanovanju v Ostiji. Minister Corona je v spremstvu šefa kabineta ter generalnega direktorja za prireditve dr. De Biaseja prišel počastit mrtvo Emmo Gramatico. Sporočil je, da bo ministrstvo poskrbelo za organizacijo pogreba. Passo Paradiso. kjer je zgornja postaja nihalne žičnice. Pod njim je prelaz Tonale .......................m,|||||||||(|„,„|||,„„„1,1, NA POBUDO MINISTRA ZA TURIZEM IN PRIREDITVE CORONE Zimskošportna in turistična središča za skupno propagando turizma V združenju ANSSI je 8 najpomembnejših krajev v Srednjih in Zahodnih Alpah - Priprave na prelazu Tonale za bližnjo zimsko sezono Svetovnoznani zimskoturisticnl centri v Italiji Cervinia, Cortina d’Ampezzo, Courmayeur, Madesi-mo, Madonna dl Camplglio, Se-striere ln Tonale Paradiso, so se združili v enotno organizacijo AN SSI (Associazlone Nazlonale Sta-zloni Šport Invernall), da bi koordinirali razne pobude ter Se bolj povečali zanimanje za zimskošportno rekreacijo. Pobuda za ustanovitev takšne organizacije je prišla od ministra za šport ln prireditve Corone, da bi se Italijanski zimski turizem uveljavil v evropskem obsegu. Članice ANSSI so sprejele svoj statut, razposlan pokrajinskim turističnim ustanovam, počitniškim podjetjem kakor tudi družbam, ki upravljajo zimskošportne naprave (žičnice). V njem poudarjajo naslednje naloge: koordinirati razne pobude zip^-jgega turizma in športa: povečati ugled italijanskih zimskošportnih prireditev doma ln v Inozemstvu;] doseči učinkovitejšo zakonodajo ‘o klasifikaciji ter ureditvi zimskih središč, da bi se vzdrževale smučarske proge; sodelovanje pri delu krajevnih ustanov, kadar proučujejo vprašanja zimskega turizma; doseči pri italijanskih in inozemskih smučarjih, da bi se v čimvečjem številu opredeljevali za te zimskošportne turistične centre. Zgoraj omenjeni kraji se na takšen način v okviru svoje organizacije kakor tudi posamično pridružujejo akciji ministra Corone pod oznako »Smučanje in sneg: zima v Italiji«. Uspeh te akcije zadeva ves italijanski turizem, ker bo — za razliko od sedanje kratke poletne sezone — če bo uspela, privabljala skozi vse leto množice inozemskih turistov k morju, kjer je tudi Dozirni blaga klima, v umetniška sre- dišča, v zasnežene gore. S tem v zvezi naj navedemo samo en primer, s čim razpolaga v letošnji zimski sezoni prehod Tonale, ki je na meji med deželo Južni Tirol in Lombardijo (na tem prelazu je bila do prve vojne meja med Avstrijo in Italijo). Dostop Jo možen z obeh strani; na cesti po Val Canonica so odstranili dve ozki grli, kar bo zelo olajšalo dostop v Ponte di Legno, ki je pod prelazom, in na sam Passo Tonale. Do novega snega, ki na Tonalu zapa- de v drugi polovici oktobra ali v prvi polovici novembra, deluje vsako nedeljo ln ob praznikih vlečnica na ledeniku Presena, v tako imenovani Canca Paradiso, do katere Je speljana nihajna gondolska žičnica, ki prepelje na višino 2580 m kjer je Passo Paradiso, 600 oseb v eni uri. Na samem prelazu Tonale je vrsta vlečnic, med katerimi naj omenimo edinstveno vlečnico s sidri «B!eis», ki premaga višinsko razliko 450 metrov ter prepelje na 2650 III Hillillllllli||||||||||||||||||||||||||||llll|,l||,llll,|,||||,l,l,llll,ll,llllll,l,l,,,llllllllll,,IIIIIIIIIIIHIIIIIII|llllllllll Zrušena pregraja bazena hidrocentrale pri Rutah VIDEM, 8. — Popoldne se je z velikim treskom zrušil del pregra-je bazena za hidrocentralo v Rutah pri Trbižu, ln sicer tam, kjer je včeraj nastala velika razpoka, po kateri Je odteklo 360.000 kub. m vode. Osebe niso bile prizadete, čeprav je v bližini delalo precej delavcev pri obnavljanju električnih napeljav, ki Jih je velika količina vode poškodovala. Milijarderka Norma Clark se je spet omožila CAPRI, 8. — Ameriška milijarderka Norma Clark, o kateri se je veliko govorilo pred leti za- llllllltllllllllllllllllllllllllllllllll.I lil ■■intllllllMIM Ml 111111111 m.llllllllllllllllllllllllll.1111111111.1 Hill M 11IIIII.Hit.Illlll..IIHIIII.... Blizu Rima ujete ubežnike so včeraj prepeljali v Milan RIM, 8. — Na ponovni tiskovni konferenci je vodja letečega oddelka dr. Scirč povedal nekatere podrobnosti o begu Magagnina, Cam-bina in Basiricdja iz zapora v Milanu. Vsi trije so bili, kot je znano, včeraj zjutraj ujeti v bližini Formella blizu Rima. Po tem, kar so vsi trije že sami povedali na ponovnih zaslišanjih, je mogoče dokaj natančno rekonstruirati vse priprave za beg, pa tudi vse njihovo premikanje po begu. Vsi trije se bili vajeni naglega bežanja po vsakokratnem ropu in ječa Je bila zanje mogoče bolj neznosna kot za druge zapornike. Nikoli niso delali skupaj in niso pripadali isti tolpi. Spoznali so se šele v zaporu ln kmalu so si zaupali svoje načrte. Pri pripravljanju bega so dneve ln dneve opazovali razne malenkosti, ki za ostale zapornike sploh niso bile važne. Tako so na primer ugotovili, da je paznik v laboratoriju, kamor so vsi trije hodili delat, včasih sam: tudi so ugotovili, da je na dvorišču, kamor so se hodili sprehajat, neki kot, ki ni popolnoma viden z obzidja, na katerem so se sprehajale straže. Medtem ko so imeli znotraj zapora vse dobro pripravljeno, pa z zunanjim svojem svetom niso navezali stikov in gotovo Je bilo prav to zanje usodno. Niso imeli niti sredstev za vzdrževanje in niti ne pripravljenih mest za skrivanje. Preganjale so jih prijave lastnikov avtomobilov, ki so Jih ukradli v času svoje kratke svobode. Razen avtomobila, ki so ga odvzeli nekemu moškemu takoj, ko so preskočili obzidje ječe, so uporabili tudi taksi, ki so ga seveda tudi ukradli, in sicer v Rhoju, v Parmi pa so mu nataknili drugo evidenčno številko/ V Viterbu so ukradli neko «giulio». Premikali so se samo podnevi, ponoči pa so se kje ustavili ter počivali kar v avtomobilu. Jedli so kak sadež in nekoliko kruha. Bruno Magagnin, Ignazio Gambi-no in Andrea Basiricb so danes zapustili Rim dobro zastraženi. Vsakega so spravili na poseben avto; te tri avtomobile pa sta spremljala še dva avtomobila. Policijskim avtomobilom, ki so v nagli vožnji peljali proti postaji Termi- ni, so sledili še avtomobili časnikarjev in fotografov. Ko so roparji s stražniki vstopili v direktni vlak proti Milanu, so se v njihovih treh kupejih takoj zagrnile zavese. To pa vendar ni preprečilo, da se ne bi zbrala velika množica ljudi v bližini vagona, v katerem so bili trije ubežniki. Ob 23. uri so vse tri ubežnike pripeljali v Milan. Najprej so s postaje odpeljali Magagnina, čez pet minut Basiricbja in nato še Gam-bina. radi sodnega procesa, v katerega je bila vpletena tudi Aliče Poundom, žena umetnika Edmunda Pourdoma, se je davi poročila z mladim Američanom Russelom Hubertom Huntejem. ICot je znano, je v septembru 1960 Aliče Pourdom, ki ji ni bilo pogodu preveliko prijateljstvo med njenim možem in Normo Clark, vdrla v vilo Clarkove in se z njo sprla. Ameriška milijarderka Clarkova je Aliče Pourdomovo tedaj tožila, vendar poslednja ni bila zaprta, ker jo je rešila amnestija. Medtem pa se je Norma Clark že ločila od svojega moža, bogataša Corninga Clarka. Prav tako se je tudi Pourdom ločil od svoje žene Aliče. Kmalu zatem se je Aliče poročila s Comingom, toda bogati Corning Clark je zatem umrl in vse njegovo velikansko premoženje je dobila Aliče. Norma, ki je prav tako zelo bogata, je dolgo časa živela v Tangerju, pred nekaj meseci pa se je preselila na Capri, kjer se je danes ponovno omožila. m v eni uri 700 oseb. Vlečnica je dolga 2200 m ter je najdaljša v Evropi. Njena posebnost pa ni samo v dolžini, ampak v tehnični izpeljavi. Graditelji so jo prilagodili konfiguraciji terena; žičnica dvakrat menja smer ter se njena sidra vračajo v dolino po drugem pobočju, oddaljenem od kraja vzpenjanja okoli 500 metrov. Z Bleisa je bila že lansko zimo čudovita položna proga, dolga 3200 metrov, zelo primerna za turistično smučanje, letos pa so speljali »dlrettisslmo« v smeri proti Ponte di Legno, ki bo za izkušene smučarje. Za smučarje, ki si bodo kupili dnevne karte ali «carnet» vozovnico, so uvedli popuste v restavracijah in trgovinah na tem turističnem območju. Tonale-Paradiso je docela pripravi j e na zimsko sezono. Potrebna je samo snežna plast, da poženejo celoten mehanizem. G. V. ■ Vj&U Hbainilri (od lev« im desno); Bruno Magagnin, Andrea Basiricd in Ignazio Gambino Za spomenik odporništva v Milanu MILAN, 8. — Včeraj se je v Milanu sestal odbor za postavitev spomenika odporniškemu gibanju. V tem odboru so predstavniki partizanskih organizacij ter zastopniki bivših deportirancev. Odboru predseduje Ada Perasso. Glavno poročilo na sestanku je imel Li-vio Pešce, ki je bil za svoje odporništvo odlikovan z zlato kolajno. Odbor Je sprejel poziv, v katerem je najprej govora, da so javne in zasebne ustanove, organizacije, stranke in sindikati od-borovo dejavnost podprli, nato pa odbor »poziva milansko občinsko upravo, naj začne z uresničevanjem načrta za spomenik ob 20-letnici odpora«. V pozivu je rečeno: »Omenjeno delo, ki bo simbol zgodovinske kontinuitete med prvim in drugim italijanskim preporodom, mora izražati vrednote in ideale odporništva in naj tem ciljem služi za sedanjo in bodoče generacije. V ta namen iniciativni odbor poziva milansko občinsko upravo, naj se loti te zgodovinske zahteve«. Poziv nato poudarja, naj bi spomenik predstavljal »življenjsko in trajno središče vseh najvišjih vrednot odporniškega gibanja in naj bi bil dostojen Milana, moralnega središča drugega preporoda«. V Avstriji kampanja proti «smrti na ccsti» DUNAJ, 8. — V zadnjih 30 mesecih je bilo v Avstriji 107.913 cestnih nesreč; od teh so Jih 9651 (9 odst.) zakrivili pijani vozači. V Avstriji, ld ima okrog 7 milijonov prebivalcev, izgubi življenje okrog 2000 oseb na leto pri cestnih nesrečah. Povprečno je 3597 nesreč na mesec in pri teh je 4900 oseb ranjenih, medtem ko se jih 158 takoj, ubije. Dnevno povprečje je 120 nesreč s 164 ranjenimi in 5 mrtvimi. Te podatke je povedal na tiskovni konferenci notranji minister Czet-tel, ki je najavil obširno in intenzivno kampanjo, ki se bo pričela z začetkom prihodnjega leta, in to ne samo med avtomobilisti temveč tudi med pešci. Naperjena bo proti «smrti na cesti«. Notranji minister Taviani je po rimskem prefektu poslal prijateljem umrle igralke, ki so bili z njo v njenih zadnjih urah, so-žalno brzojavko. Poslal je tudi venec. Igralko je včeraj popoldne zadela kap po levi strani, ko je sedela v naslanjaču za steklom perande, od koder je pogled na morje. Od tedaj ni bila več pri zavesti. Vila, kamor se je velika igralka preselila pred tremi leti, je last Čira Vernatija, njenega tajnika in prijatelja približno 30 let ter bratranca igralke Marise Vernati. Prav Ciro Vernati je bil tisti, ki je opazil, da je Emma Gramatica nenadoma izgubila zavest. Od tedaj niso več prenehali telefonski pozivi številnih prijateljev in občudovalcev igralke, ki so hoteli imeti o njenem stanju točnejše vesti. Emma Gramatica se je rodila v Borgo San Donnino (danes Fidenza) v pokrajini Parme in sicer 22. marca 1874. Njena Zasluga je med drugim, da je v Italiji razširila poznanje Ibsena in da je prva igralka Shawa. Kot idealna nadaljevalka dela Eleonore Duše je bila učinkovita interpretka D'Annunziovih tragedij. V obširnem repertoarju, v katerem je našlo dosti mesta sodobno angleško gledališče od Barrieja do Maughama, se je znala Gramatica uskladiti z najrazličnejšimi osebnostmi Bila je hčerka suflerja in neke kostu-merke madžarskega porekla, Kristine Bradil. Ze zelo mlada je nastopila v gledališču ter posta- ' la članica skupin Eleonore Duše, Ermetta Novellija, igralke K.eitej,.. Zat-conijar-daldeju.ie-jii., Predsednik republike je P°; slal ministru za turizem in pri' reditve sožalno brzojavko ob veliki izgubi, ki je prizadela italijansko gledališče, ter ga prosil, da njegovo sožalje posreduje družini. Družini je poslal brzojavko predsednik senata Merza-gora in prav tako predsednik poslanske zbornice Bucciarelli-Duc-ci. Ko je bil o smrti igralke obveščen predsednik vlade Aldo Moro, je takoj odredil, naj se pošlje na pogreb njegov venec, podtajnika v predsedstvu vlade Salizzonija pa je prosil, naj ga zastopa na pogrebu. Kardinal Ci* cognani, vatikanski državni tajnik, je v imenu papeža poslal družini sožalno brzojavko. Pogreb pokojne bo pojutrišnjem. Krsto bodo ob 10, uri P°' Ruggero Rupperi povabil k sv o- n“ mrtv9sk> °d*r ji -trpini kot prvo igralko, .Od-i , ™arta del popoto; ob !«• JSlLJL.aBma^vsidiJjUSIiuj"no.tar.- • nastopala tako v Italiji kot v inozemstvu. V letih od 1929 do 1937 je nastopala tudi skupaj s sestro Irmo. Ze leta 1216 je nastopila tudi v svojem prvem filmu «Ko pesem potihnem (Quando il canto si spegne). Po tem nastopu v času nemega filma se je k filmu spet povrnila leta 1931: potem je. sledilo ie mnogo njenih filmov. Znatna pa je bila njena dejavnost tudi na radiu iti končno tudi na televiziji. Sele pred petnajstimi dnevi je dokončala registracijo komedije Noela Co-iVarda 'Ko pade zavesam, ki bo v kratkem prišla v program. I-gralka je sprejela vabilo da sodeluje pri tej igri, ker gre za Zgodbo skupine starih igralcev, zbranih v nekem domu počitka Za igralce . Številni znani igralci se s svojimi izjavami spominjajo sodelovanja s pokojno igralko. 1 ■ - i «i§s . v' * V*:p'*£ \ •' v ' »» V La ^jTri" pg. bo pogrebni obred. Nato Vddti"1 'pokojno prepeljali v Si-gno (Firence), kjer so v družinski grobnici pokopani oče *n mati ter sestra Irma. NEW DELHI, 8. — Po vesteh, ki so jih zbrale lokalne oblasti so trije tigri, ki jedo ljudi, pobili najmanj 35 oseb v okrožju Naini-tal približno 230 kilometrov vzhodno od New Delhija. Oblasti so razpisale nagrado za tiste, ki jim bo uspelo ubiti te tri tigre, ki se skrivajo — kot se zatrjuje — na nekaterih plantažah sladkornega trsa. ' v;-:-:-.-.- - - . ■:*■ -. • \ * Jevgemj Urbanski, eden izmed najbolj popularnih sovjetskih igralcev, se je smrtno ponesrečil na neki nevarni avtomobilski vožnji pri snemanju za film «Direktor». Avto je vozil znani sovjetski avtomobilski vozač Juri Markov. Urbanski je umrl uro pozneje v bolnišnici, med tem ko je vozač ostal živ, vendar pa tudi v zelo kritičnem stanju. Urbanski je igral n. pr. v filmih »Vojakova balada« in »Cisto nebo«. (Slika je iz filma »Cisto nebo«) Za dijake nižjih srednjih šol je: Pionir Dijake nižjih srednjih šol opozarjamo, da je izšla prva številka revije Pionir. Naj takoj poudarimo, da revija ni namenjena «za-bavi» temveč predvsem izobrazbi. (Sicer imajo v reviji prostor tudi posrečene slikane smešnice in e-na stran je namenjena slikanici ) Zabavo pa nudi revija s tem, da podaja polno priložnosti za različno ugibanje in reševanje (ki koristno za take, ki se ukvarjajo s taborništvom ali skavtstnom in pa — z orientacijskimi pohodi). Pionir posega na vsa področja šolskega dela od zemljepisa in zgodovine in slovstva do prirodopisa in tehničnih ved. Vse je podano na zanimiv način, dostikrat tako, da ie tako rekoč bralcu z roko dosegljivo. Pi‘aV gotovo je lahko Pionir tudi učiteljem in profesorjem koristno pomagalo. Do konca 1966 bodo igrali Vergovo »Volkuljo* RIM, 9. — Pred četrtkovo rimsko premiero Vergove »Volkulje* se je režiser Zeffirelli danes zvečer sestal z nekaterimi časnikarji. Na sestanku je bila tudi Anna Magnani, ki igra glaV' no vlogo Zeffirelli je porabil priložnost, da je povedal nekaj svoje kritike na račun — kritikov. Anna Magnani pa je dejala, da bi rada še kaj igrala, ko se je povrnila h gledališču. Vsekakor pa so to še daljni načrti, kajti •Volkuljo^ bodo ponavljali vse do konca leta 1966. Za Rimom pride na vrsto Milan, potem Firence, Bologna in nato ZDA: Boston, New York, Chicago. Zeffirelli po se še ni odločil, ali naj sprejme vabilo londonskega *Old Vica* ali pa ne-katerih sovjetskih gledališč. Nagrade gledališčnikom MILAN, 8. — Milanski župan prof Bucalossi je danes razdelil nagrade *S. Genesio*, ki jih razpisala revija »Sipario*. Nagrade so prejeli: kot najboljša protagonistka: Laura Adani za vlogo Winnie v »Srečnih dinevih* Samuela Becketta; kot najboljši protagonist: Tino Carraro za vlogo Baldovina v »Veselju nad poštenostjo* L. Pirandella; za najboljšo žensko karakterno vlogo: A-driana Innocenti v vlogi Nene v «Venexiami» anonimnega avtorja iz 16. stoletja; za najboljšo moško karakterno vlogo: Ferruccio De Ceresa v vlogi Cebutkina v • Treh sestrah* Čehova; za najboljšo režijo sodobnega dela: Lui-gi Squarzina za «Zenovo zavest* Tullia Kezioha (po romanu Ital« Sveva); za najboljšo inscenacijo: Luciano Damjani za Goldonijeve • Cožotske zdrahe*. Govor predsednika «Bora» ob zaključku letošnjih prireditev Namen našega športnega tedna je spoznavanje in zbliževanje nas vseh> V nedeljo zvečer se je na stadionu Prvi maj zaključil slovenski športni teden. Dejansko. to ni bil teden, ker Se Je vsa prireditev uradno začela dva tedna prej, konkretno Pa so se izločitvene tekme, v nekaterih disciplinah začele že dolgo prej, tako da so športna tekmovanja trajala že od septembra. Na zaključni svečanosti je pred razdelitvijo nagrad, o Čemer poročamo na športni strani, spregovoril Dušan Košuta, predsednik športnega združenja «BOR». Dušan Košuta Je rekel: Dragi gostje, člani, mladinci in Prijatelju N (iš športni teden, ki je pa Praktično zajel obdobje nad obil-Ve&a meseca, je tik pred zaključ-kom. Ostre in naporne borbe, ki Ph je vodil naš mlajši rod, so do temeljev razgibale skoraj vso na-40 zamejsko mladino. Množična udeležba pri tej naši prireditvi vam še enkrat potrjuje, da mo- ramo na poti, ki smo jo ubrali, nadaljevati, da moramo pomagati in omogočiti nadaljnji razvoj množične telesne vzgoje slovenskih naraščajnikov, fantov in deklet in tudi odraslih. Danes, ko napredek motorizacije, tehnike in avtomatizacije čedalje bolj siromaši telesno aktivnost in s tem odpornost do psihiČ- ® sključenih tekmovanjih je v dvorani na stadionu «Prvi maj» slc-razdelitev pokalov. Na sliki: sinova pok. Zorka Jelinčiča izročata P°kal, ki nosi ime po njunem očetu, ter pokal SPDT športnikom — tabornikom rodu Modrega vala ®°ris Race izroča pokal SKOZ predstavnikom PD Slavko Škamperle Dolinski župan Dušan Lovriha izroča pokal dolinske občine predstavnici PD S. Škamperle Devinsko-nabrežinski župan Drago Legiša izroča pokal devinako-nabre-žinske občine predstavniku PD Igo Gruden Svetina, tajnik Mladinske iniciative, izroča pokal MI predstavniku PD S. Škamperle ®orU Race izroča pokal Slovenske prosvetne zveze predstavniku šport- ! nega društva «Breg» j nih in fizičnih naporov, ko zmanjšuje delovno sposobnost, povzroča utrujenost, bolezni, prezgodnje staranje in številne druge negativne posledice, je gojenje množičnega športa postalo življenjska nujnost in dolžnost vseh nas. Predvsem je treba podpirati množično bazo telesne kulture, ki zagotavlja zdravje in delovno sposobnost. Naši mladini pa je potrebno vcepiti v zavest prepričanje, da je telesna vzgoja mlademu človeku in otroku potrebna ter da mora biti sestavni del njegovega vsakdanjega življenja. Iz takega množičnega delovanja tudi nam ne bo težko najti atletov za vrhunsko dejavnost, ki brez nadaljnjega vpliva po eni strani na množičnost, po drugi strani pa predstavljajo njeni dosežki, za našo manjšino v lokalnem in širšem smislu, prav lep uspeh. Po tej poti, dragi prijatelji, gre naše združenje in prav v tem je tudi pomen naših vsakoletnih športnih tednov, ki jih bomo že prihodnje leto, po vsej verjetnosti, preimenovali v Slovenske zamejske športne igre. V naši neposredni bližini in okolici obstajajo in se utrjujejo že stara športna društva. Porajajo pa se tudi nova po naših vaseh, kjer do danes še ni bilo športne tradicije. Nekatera društva pa morajo poživiti svojo dejavnost in razširiti vse dostopne panoge, ki terjajo minimalne materialne izdatke. Naša mladina rada in z veseljem tekmuje. Tudi tisti njen del, ki nima posebne nadarjenosti Za vrhunske dosežke. Prav zato smo dolžni organizirati cenen in množičen način tekmovanja, dostopen vsem in ki bo postal osnova za kvaliteten skok športnih dosežkov. Da bi športno delovanje posameznih društev bilo čim bolj plodno in učinkovito, smatramo, da je nujno potrebna tudi povezava in medsebojna pomoč. V ta namen je športno združenje BOR organiziralo nekaj sestankov s predstavniki drugih društev, kjer je prišla do izraza želia po čimprejšnji ustanovitvi zveze slovenskih športnih društev v zamejstvu, Ce bomo to dosegli, bo to prav gotovo krepak korak k utrjevanju širše aktivnosti naše mladi ne. Zato menimo, da če bomo pravilno vrednotili telesno vzgojo in njen razvoj, bo naše delo lažje, ker bomo povsod naleteli na večje razumevanje kot doslej. Ni dvoma, da je športna dejavnost prav tista, ki najbolj širi možnost in icorilKi razvoju tovarištva med mladino in med narodi na splošno. Da bi se naše delovanje moglo perspektivno razvijati, je nujno potrebno, lotiti se vsaj dveh o-snovnih problemov. Mislim, da ne bo odveč, če vnovič ponovimo, da so to predvsem vadbeni prostori, nato pa še materiatno-finanč-na sredstva. Da bi naše združenje in druga društva mogla načrtovati svoje delovanje, bo treba razmišljati o gradnji nove športne telovadnice. Dvorana, v kateri smo sedaj, ne samo da ne u-streza po svojih merah, ampak ne zadostuje več niti po svoji kapaciteti. Zasedena je skoro vsak dan od popoldne do poznega večera, tja do polnoči. V njej se hkrati stiska več sekcij. Medtem, ko obstajajo bodisi v mestu, kot na podeželju različni sedeži, nimamo športniki tako rekoč niti ene same ustrezne dvorane, kjer bi lahko, ne samo vadili, ampak tudi nastopali na raznih prvenstvih. Zato je gradnja športne telovadnice nujna naloga, ki bo rešila tako pereč problem, in bo hkrati tudi priznanje naši mladini in športnikom za trud, ki ga tako nesebično vsak dan vlagajo za afirmacijo našega športa. Drugi problem je materialno finančna podpora. Mislimo, da naš šport ni stimuliran v sorazmerju s svojim delom in pomenom. S sredstvi, ki jih imamo na razpolago, tako rekoč ne moremo več naprej. Naši mladini ne smemo porezati kril, ker bi to pomenilo korak nazaj. Ce bi to storili, bi zapravili mobilizacijski trenutek na najbolj občutljivem, življenjskem področju naše manjšine, t. j. na področju mladine. Zato prosimo vse, da nam in sorodnim društvom pomagajo z večjim razumevanjem pri reševanju tega važnega Problema. Tudi naši kadri so nezadostni, ker so poleg svojega poklica preobremenjeni z vsakovrstnim delom. Imamo več primerov, kjer naši fantje niso samo člani našega združenja, ampak hkrati tudi odborniki, sodniki in tekmovalci. Uspehe naših prireditev je treba pripisati v prvi vrsti izredni in skrajni požrtvovalnosti vseh naših sodelavcev, predvsem pa prof. Pavletiču. Položaj naše športne mladine v deželi, odnosno naše skupnosti kot celote, mora biti deležen še posebne pozornosti predstavnikov oblasti in še posebej slovenskih predstavnikov v državi, kjer živimo in tudi onstran meje. Naša slovenska skupnost mora biti tista, ki mora odigrati zgodovinsko vlogo posredovanja vseh moralno-kulturnih športnih in drugih dobrin med tu živečima narodoma. Želimo biti most in zrcalo demokratičnih in človečanskih odnosov med sosedi. S tem, da želimo ostati to, kar smo, ne ogrožamo nikogar, temveč smatramo, da samo pospešujemo boljše razumevanje in spoštovanje med sosednjimi narodi, ki morajo, če hočejo prosperirati, živeti v miru. Tudi zadnji trenutki našega športnega tedna so za nami. Doseženi rezultati so zadovoljivi, množična udeležba naše mladine je dosegla višek. Vse se je razvilo tudi preko naših najbolj optimističnih pričakovanj. Organizacija in izvedba sta zahtevali od vseh maksimalne napore in iz vsega smo se marsikaj naučili. Napravili smo tudi določene napake, ki pa niso nikakor spravile v nevarnost normalni razvoj te naše velike in lepe manifestacije, Redek je bil tudi izpad športne nekulture. Atleti so se borili do skrajnih možnosti, da bi svojim društvom priborili čim več točk. Vse to je zdravo, dokler ostane v teh mejah in nikakor ne smemo izgubiti iz vida, da je cilj našega športnega tedna spoznavanje tn zbliževanje vseh nas. V tem duhu morate, dragi mladinci, naprej in nagrade, ki vam bodo razdeljene kot priznanje za vse vaše napore, morajo biti simbol smotrov, za katere so naši ljudje trpeli, padali in umirali za lepšo bodočnost in za človeško svobodo. Vsem društvom in vsem udeležencem, ki so z nami sodelovali, in vsem, ki so s svojo prisotnostjo počastili nastope naših mladih, najlepša hvala! V OZN BODO RAZPRAVLJALI 0 KITAJSKI Petnajst let trajajoča karantena najštevilnejšega naroda sveta Dve povsem nasprotni si stališči - Kitajsko vprašanje> se je pred svetovno organizacijo prvič postavilo I. 1949 - Kako se bodo to pot razdelili glasovi 117 članic - Dve obliki glasovanja z docela nasprotnim rezultatom ■ Pogoji, ki jih postavlja Kitajska NEW YORK, novembra. - Tako imenovano ((kitajsko vprašanje« že dolgo predstavlja eno najbolj perečih vprašanj OZN in mednarodnega življenja na splošno« Tudi na tem 20. zasedanju Je ponovno na dnevnem redu. Ta teden bo generalna skupščina začela konkretno razpravo o tem, in to na osnovi zahteve 11 dežel, ki je bila formulirana kot »obnovitev zakonitih pravic LR Kitajske v okviru Združenih narodov«. Stališča glede tega velikega vprašanja so dokaj jasna. Na eni strani so tisti, ki v prid Kitajske izjavljajo, da je pekinška vlada edina prava in učinkovita vlada, kot tudi, da bi pogajanja o tako bistvenih vprašanjih svetovne skupnosti, kakršne predstavljajo mir, varnost, razorožitev, nadzorstvo nad jedrskim orožjem ipd., sploh ne imela smisla, če bi se Jih ne udeležila tudi ta največja dežela sveta. Tisti, ki se postavljajo na nasprotno stališče, pa zatrjujejo, - da so Kitajsko v preteklosti obsodili «kot. napadalko« (v korejski vojni), da Kitajska nadaljuje s svojo »napadalno politiko« in bi Je spričo tega ne smeli sprejeti v članstvo OZN, vse dokler ne bo doka- zala, da Je »pripravljena delovati v skladu z določili listine«. To je v bistvu teorija »karantene«, ki jo ZDA navdihujejo ter vsiljujejo že polnih petnajst let «Kitajsko vprašanje« je prvič bila pred svetovno organizacijo postavila kitajska vlada 1. 1949 . 2e naslednje leto Je najprej prišlo pred varnostni svet, zatem pred generalno skupščino. Vendar je leta vse do 1. 1960 smatrala, da ga ni treba vzeti v poštev in ni bilo zaradi tega sploh vneseno na dnevni red. Sele 1. 1961 so se stvari menjale In je skupščina začela razpravljati o kitajskem vprašanju, je pa hkrati sprejela ameriško »resolucijo petih dežel«, na osnovi katere se je v soglasju s členom 18 listine določilo, da predstavlja sleherni predlog v zvezi s spremembo kitajskega predstavništva važno vprašanje, za rešitev katerega je potrebna ((dvotretjinska večina prisotnih in glasujočih članic«. V členu 18 listine pravzaprav ni določila, ki bi se z njegovo pomočjo mogel rešiti kitajski primer. Vendar je z njim skupščini omogočeno, da sama na osnovi «navadne večine« odloči, katere probleme je moč uvrstiti v kate- gorijo ctdvetretjinske večine«. Tako Je bil izdelan okvir, na osnovi katerega se je potem kitajsko vprašanje I. 1962 in 1963, na 17. in 18. zasedanju, reševalo In čeprav tako na enem kot na drugem še ni prejelo niti navadne večine, so se razlike vendarle tako zmanjšale, da so vsi strokovnjaki ugotavljali, da bo na 20. zasedanju (19. je propadlo zaradi znane finančne krize) kritična meja «navadne večine« vendarle premagana. Leta 1963 je bil predlog za vstop Kitajske zavrnjen s komaj 57 glasovi, medtem ko jih je 47 glasovalo v njen prid, 12 pa se jih je vzdržalo. I Kako pa se bodo letos poraz-! delili glasovi 117 članic? Od 101! voru vsekakor bila zagotovljena navadna večina. Toda zdaj je treba odločiti še o usodi 102 točke dnevnega reda, zadevajoče tako imenovano ((obnovitev zakonitih pravic LR Kitajske v OZN« Šestnajsto zasedanje je bilo u-stvarilo precedens, spremenivši to v »važno vprašanje«. Ker pa je vsako skupščinsko zasedanje suvereno, ga ne vežejo sklepi prejšnjih zasedanj. Vendar, tudi če bi se ta precedens ne sprejel avtomatično, se bo prav gotovo pojavil kdo in zahteval, da se to proglasi za »važno vprašanje«. In kar precej je razširjeno mnenje, da bo tudi ta zahteva prejeta navadno večino, s čimer bi pravzaprav »kitaj, članice, kolikor Jih je doslej na-| sko vprašanje« bilo še enkrat od- stopilo na skupščinskem govorniškem odru, se jih je 33 neposredno opredelilo za sprejetje Kitajske, 4 dežele so to storile z določenimi pridržki (vključno Indija), devet pa se jih je izrazilo v negativnem smislu. Od 55 govornikov, ki niso zavzeli stališča, se jih je 1. 1963 12 izrazilo v prid Kitajski. Iz tega izhaja, da bi na neposredno postavljeno vprašanje, kdo je za in kdo proti sprejetju Kitajske v OZN, pozitivnemu odgo- IliiiitiiliitiiiiiiiiiiiiitiitiMtiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiitiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiliiMiHlniiiiiMiiitiniiiiiiHilliiiMiiiimiiiHiiiiiiiiiiMiniHiiniHiiniMiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiniiiMiiiiiiiiiMiiiiii ŠPANSKI POLITIČNI BEGUNEC V NEMŠKIH ZAPORIH Bodo bonske sodne oblasti izročile Rodriguesa Francu? Po 24 letih, ki jih je preživel v Francovih zaporih, se je bivši republikanski borec znašel sedaj v zahodnonemških, kjer mu grozi nevarnost, da ga izroče Španiji BONN, novembra. — Preko dnevnika »Frankfurter Rundschau« je zahodnonemška javnost zvedela za žalostno usodo španskega borca za demokracijo Malquesidra Rodrigueza, ki je sedaj — po vseh strahotah, ki jih je pretrpel v Francovi Španiji —> že pet mesecev in pol v zaporu v zahodnonemškem mestu Dortmundu. Rodriguezova usoda pa je še negotova, kajti obstaja možnošt'9J8ti ga izročijo frankističnim oblastem, kar bi v drugih besedah pomenilo, da ga pošljejo v smrt. Mučna življenjska pot Rodrigueza je enaka usodi tisočev in ti-sočev španskih demokratov v zadnjih dveh desetletjih in pol. Od 46 let, kolikor jih Rodriguez irtia, jih je 24 preživel v Francovih zaporih. To dejstvo priča o veličini njegove življenjske borbe in o težavah, ki se sedaj nadaljujejo v zahodnonemškem zaporu. Rodriguez se je od svojega 17. do 20. leta starosti boril proti Francovim fašističnim četam. Bil je tudi ranjen. Ko je okreval, je stopil v 43. brigado španske republikanske armade. Tik pred koncem španske državljanske vojne, 29. marca 1939, ga je v luki Alicante ujela neka italijanska fašistična enota, ki je pomagala Francu pri rušenju španske republike. Istega meseca ga je Francovo vojaško sodišče obsodilo «zaradi prostovoljne pripadnosti republikanski armadi« na 30 let ječe. Pozneje so mu kazen znižali na 15 let in 1943 so ga na temelju amnestije izpustili iz zapora. Smel se je naseliti kakih 250 kilometrov od Madrida, kjer pa so ga ves čas držali pod policijskim nadzorstvom. Ze pet mesecev pozneje se je Rodriguez ponovno znašel pred Francovim vojaškim sodiščem. To pa samo zaradi tega, ker je skušal organizirati dobrodelno akcijo za pomoč političnim jetnikom. Ko govori o tem svojem poskusu, Rodriguez pravi: «Videl sem, kako umira toliko mojih prijateljev in edina njihova »bolezen« je — lakota«. Samo zaradi poskusa takšne «politične dejavnosti ga je fran-kistično vojaško sodišče obsodi- fliiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfinitiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiilliiiimiiiiiimiiiiiiiiiMi lo na smrt. Štiri mesece in pol je Rodriguez, ki je sicer fizično šibak človek, preživel v »celici smrti«. Medtem mu je bila kazen znižana na 30 let zapora in 20 let jih je preživel v ječah v Alcalu in Burgosu. «Moral bi napisati več debelih knjig, da bi opisal vse, kar sem v zaporu videl in pretrpel«, je Rodriguez nedavno rekel predstavniku oblasti dežele, ki ga sedaj drži v zaporu — generalnemu državnemu tožilcu he-senske pokrajine Bauerju. »Španski zapori so umazani, brez postelj, hermetično zaprti za vsak stik s svetom. V njih vlada prava lakota, pogosto celo pomanjkanj« pitne vode. Pazniki strahovito pretepajo in mučijo jetnike. Da bi ne mogli kričati, na smrt obsojene vodijo na pokopališče s klinom med zobmi.« In mnogo drugih podobnih podrobnosti iz stvarnosti današnje Francove Španije je Rodriguez opisal sedaj v zahodnonemškem zaporu. Na sam dan, ko je bil izpuščen iz španskega zapora, in sicer 7. avgusta 1963, se je Rodriguez oženil s svojo zaročenko, ki je čakala nanj polnih 20 let. To je bila njegova prva želja. Drugo svojo željo, kot sedaj pravi, izraža a svojim vprašanjem: »Kako naj pomagam političnim jetnikom v Španiji?« Da bi se rešil Francove tajne policije, je Rodriguez ilegalno prešel špansko-francosko mejo. V Parizu so mu priznali zatočišče in mu nato dali tudi dovoljenje za bivanje za ženo. Takoj se je vključil v organizacijo »Zahodnoevropska konferenca za amnestijo v Španiji«. In prav na tem njegovem dejanju zahodnonem-ško državno tožilstvo sedaj temelji svoj prvi »sum«, ko trdi, da je Rodriguez «član neke komunizmu naklonjene organizacije«. Rodriguezu za sedaj kaj malo koristijo prepričevanja, da so v tej organizaciji včlanjene tudi vidne osebnosti iz vseh političnih strank zahodnoevropskih dežel, med katerimi je na primer tudi predsednik angleške liberalne stranke. Se več, to je celo »obremenilna okolnost«. Oglejmo sj na kratko, kako HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Posvetite vso potrebno pozornost izboljšanju lastne poslovne organizacije. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ce si hočete zagotoviti zaupanje svojih podpornikov, ne spreminjajte načina svojega dela. S svojo širokosrčnost-Jo si boste pridobili vrsto novih prijateljev. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vložili boste dokajšnji napor v prid uresničitve nekega načrta. Zanimajte se bolj za svoja družinska vprašanja. RAK (od 22.6. do 22.7.) Lahko po-sežete v neko zapleteno zadevo, vendar pri tem ne upajte, da bi mogli vse zadovoljiti. Skušajte se ogniti temu, da bi dajali neobjektivne ocene o nekaterih svojih znancih. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sprejmite ustrezne ukrepe, da bi preprečili določene pobude svojih tekmecev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Cim-prej uresničite neko svojo zelo dobro zamisel. Potrudite se, da bi svoje dobro razpoloženje vnesli tudi v krog prijateljev. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vztrajnost Je najboljše sredstvo za dosego uspeha. Nastopil je primeren trenutek, da sprejmete nekatere ukrepe v prid osebnega blagostanja. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Danes utegnete biti med onimi, ki se Jim bo sreča nasmehnila. Ne bodite prav nič zaskrbljeni v zvezi z osebo, ki vas ljubi. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pazite se pred poklicnimi spori, do katerih bi utegnilo priti na osnovi nekega napačnega tolmačenja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V zvezi z nekaterimi nujnimi vprašanji, upoštevajte samo realistične rešitve. Skušajte kar najhitreje urediti svojo osebno korespondenco. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Imeli boste srečo v vseh tistih poslih, ki ne sodijo na področje vašega običajnega dela. Danes boste premagali nekatera manjša nasprotovanja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V svojem delu ravnajte z večjo previdnostjo, sleherna prenagljenost bi vam utegnila samo škoditi. Prijetno srečanje v zvezi s čustvenim načrtom, ki vas zanima. zahodnonemške oblasti razlagajo vzroke aretacije. Ko so Francove oblasti ponovno aretirale nekdanjega funkcionarja sindikata španskih gradbenih delavcev Justa Lopeza in ga obsodile na smrt, je Rodriguez 14. februarja letos pri Aachenu prestopil zahodnonemško - francosko mejo. Pripisuje se mu, da je hotel med španskipij, (jelgvci, ki so zaposleni v Zahodni Nemčiji, organizirati proteste v prid jetnikom v Španiji ter da »je u-krepe proti Lopezu imenoval načrtni umor«. Neke demonstracije španskih delavcev v Duesseldorfu ia Lopeza so se končale z aretacijo »organizatorjev demonstracij«, med njimi tudi Rodrigueza Obtožen je bil pa zaradi prekrškov v zvezi s potnim listom ter za-radi tajnega združevanja. Sedaj ga obtožujejo še, da je pri aretaciji »primerjal civilne uradnike politične policije s fašističnimi agenti« ter da jim je nudil odpor. Po pisanju lista »Frankfurter Rundschau« je Rodriguez prišel v Zahodno Nemčijo pod tujim imenom, da bi ga ne prepoznali fašistični agenti, ki jih je med španskimi delavci v Zahodni Nemčiji precej. V Franciji pa je Rodriguez živel pod pravim imenom ter med desettisoči takšnih španskih emigrantov, kakršen je on, ni bil nikomur sumljiv ali nenavaden. Toda v Zahodni Nemčiji je to precej drugače... ' In res. Prvostopenjsko sodišče v Dortmundu je sprejelo Ro-driguezove argumente in ni niti začelo sodnega postopka. Toda državni tožilec je proti temu sodnemu sklepu vložil priziv in Rodriguez čaka sedaj na proces. Kakšen bo rezultat tega sodne- I ga procesa, se ne da reči. Zaskrbljenost glede njegove u-sode pa ima še drugi mnogo večji razlog. Rodriguez je poslal kanclerju Erhardu prošnjo, naj bi mu dovolili živeti in delati v Zahodni Nemčiji. Toda po »običajni uradni poti« bo to pismo dostavljeno tistemu, ki je za take primere »pristojen«. In to ni nihče drug kot novi zahodnonem-ški pravosodni minister Jager. V tem b) sider ne bilo prev nič nenavadnega, v kolikor bi Jager ne bil človek, ki ga sama zahod-noriemška javnost smatra za »konservativnega reakcionarja«, ki je že znan po svojih simpatijah do fašističnega diktatorskega režima generala Franca v Španiji in Salazarja na Portugalskem. Zaradi tega vlada med španskimi delavci v Zahodni Nemčiji velika zaskrbljenost, ker se ne izključuje možnost, da bi Rodrigueza ne izgnali v Španijo, ga torej konkretno poslali — v smrt. Od zahodnonemških oblasti je sedaj odvisno, ali se bodo izkazale, koliko jim je do demokratičnega javnega mnenja, in koliko do Francovega režima v Španiji, kajti če je res, kot se tu zatrjuje, vse odvisno od Jager-ja, tedaj je usoda borca za svobodo španskega ljudstva Maque-sidera Rodrigueza zelo negotova. Zc samo dejstvo, da je brez sodnega procesa že pet mesecev in pol v zaporu, ni dober znak, da bi bile zahodnonemške oblasti naklonjene španskim demokratom. To je celo povod več, da se svetovna demokratična javnost še bolj boji za Rodriguezo-vo usodo. K. KUKOUA loženo, ker bi najprej zatem na neposrednem glasovanju ne moglo prejeti dvetretjlnske večine. Slo bi v tem primeru, potemtakem, za dve navadni večini, ki bi se ostvarili na dveh povsem nasprotnih si polih Ali je potem moč s ' tem v zvezi govoriti o kaki logiki, če pa Je očitno, da bi spričo takšne situacije oni isti, ki bi pri neposrednem elasovaniu glasovali v prid Kitajske, v primeru proceduralnega glasoven'a oddali svoj glas proti njej? Rakuna se, namreč, da obstaja določeno število delegacij, ki bi v primeru javnega in neposrednega glasovanja ne mogle nastopiti proti sprejetju Kitajske, bi pa to b<>e pripravljen« storiti, če bi prišlo do posrednega glasovanja. In prav v tem je smisel igre. ki glavnemu nasprotniku sprejet ia Kitajske v OZN nudi določene ra-v loge optimizma Pred nedavnim je Rusk izjavil da bi vstop Kitajske v OZN «ohrabril strategijo naši-lja». To je, po mnenju ameriškega ministra »o čemer bi morali resno raznrsnt; tisti, ki so za spre-jetje v OZN debele, katere reiMm je odkrito naklonjen uporabi s')9 v prid ekspanzije komunistične dominacije« Ta ameriški argument je sicer zdaj dokaj oslabljen spričo d'’<-stva. da se le tudi sam papež, ob priložnosti svojega obiska v OZN, bil opredelil za nleno univerzalnost. Glavni protiodgovor na omenjeno ameriško tezo, pa Je prišel od strani tistih, ki se zavzemajo, da bi Kitajska bila sprejeta v OZN. Njihovi argumenti so naslednji: kitajsko predstavništvo v nobenem primeru ni vprašanje dveh Kitajsk, tudi ni prvenstveno vprašanje morale in pravice, marveč vprašanj« zdravega razuma in objektivnosti. Zakaj, absurdno je izključevati la svetovne organizacije vlado najštevilnejše dežele sveta. Celo v primeru sprejetja teze o »kitajskem vmešavanju v notranje zadeve drugih dežel« kot resnične, bi to spet ne mogel biti razlog, da se Kitajski ne dovoli zasesti mesto, ki ji pripada v svetovni skupnosti. Ko bi se vsaka sila. ki posega v notranje zadeve manjših narodov, morala izključiti lz OZN, potem bi v tej organizaciji prej-kone ne ostal niti en sam član varnostnega sveta — Je na govorniški tribuni zasedanja Izjavil zunanji minister Gane Vtem pa je sama Kitajska bila postavila neke določene pogoje za svoj vstop Pred nedavnim je Cu-enlaj. ko je bil postavil zahtevo v zvezi z »obnovitviio zakonitih pravic Kitajske v OZN«, od te organizacije tudi zahteval, da se osvobodi ((manipulacij ZDA«, da se reorganizira na način, ki bi zagotavljal »polno enakopravnost«, da se iz nje Izloči Cangkajškova klika tn da OZN «umakne svojo obtožbo o kitajskem napadu na Koreji«. Ta Cuenlajev nastop Je bil sprejet z dveh povsem nasprotnih si stališč Eni so v njem videli »povečano zaostrenost« kitajskega stališča, postavljanje »nesprejemljivih pogojev«, v čemer bi bil tudi dokaz, da Kitajska ne želi stopiti v OZN, pa je spričo tega vanjo tudi ni treba sprejeti. Drugi so bili drugačnega mnenja in zagotavljali, da je prav to dokaz, da se Kitajska želi vključiti v svetovno organizacijo, izvaja pa takšen pritisk samo zaradi tega, da bi njen pristop bil kar najbolj »dostojanstven«. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Sodobni motivi; 12.00 Lelja Rehar: «Na semenj svjetega Martina«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 »Musiči del Friull«; 17.20 Glasbeni kalei-doskop; 18.15 Umetnost In prireditve; 18.30 Kitarist Dragotin Lavrenčič, 18.50 Saksofonist Erič DoIphy; 19.00 Plošče za vas: 4. quiz oddaja; 19.30 Rimantične melodije; 20.00 Šport; 20.35 Kroma-tična fantazija; 21.30 Humoreska: Branislav Nušlč: Nagrobni govor«; 21.50 Plešite z nami; 22.55 M. Istvan: Godalni kvartet. TOREK, 9. NOVEMBRA 1965 Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.05 Strani z albuma; 9.45 Pesem za pesmijo; 10.05 Operna antologija; 10.30 Ital. melodije; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pesmi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 14.65 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne u-metnosti; 16.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Slmf. koncert; 1750 Pljučna kirurgija; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 Nogometna tekma Skotska-Italija; 22.15 G. Courteline: «Boubou- rocke«. glasbenih festivalov; 22.15 Iz druge svetovne vojne. Slovenija 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.40 N. Gnoli Fuzzi: «11 gloco« — enodejanka; 14.25 Tržaški motivi; 14.00 Z onstran Tilmenta. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.20 Veseli valčki; 11.40 Uspele melodije; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Komorni zbor RTV Zagreb; 14.00 S pionirske knjižne police; 14.15 Poje Sonja Bereš; 15.00 Operni almanah; 15.45 Domači ansambli; 16.25 Pogovor z Borisom Pahorjem; 16.45 Majhni umotvori velikih mojstrov; 17.50 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.35 Glasba za lahko noč. II. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove Ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Glasba v večeru; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.35 Avtomobilski salon v Turinu; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Pisan glasbeni spored; 18.35 Sindikati v modemi državi; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pozor na ritem; 2100 Veliki orkestri; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz. III. program 18.30 Severnoameriška kultura; 18.55 Osemdeset let Alda Palaze-schija; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Vivaldi ln Corelli; 21.20 Z 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Žalec — slovensko najmlajše mesto; 9.25 Veliki zabavni orkestri; 10.15 Slov. operni pevci; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Violinist Igor Bezrodnl; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Na kmečki peči; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola: V džunglah Nove Gvineje; 14.35 Nova pesmica; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Ljubljanski Jazz ansambel; 18.45 Na mednarodnih krlžpotjlh; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor RT Beograd; 20.20 Radijska igra — M. Suffrau: »V url pred zoro«; 21.40 Plesni orkestri; 22.10 Sere-nadni večer; 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana. Ital. televizija 8.30 Sola; 18.00 Spored za nsj-mlajše; 19.00 Dnevnik; 19.40 Športne vesti in ital. kronike; 20.15 Dnevnik; 20.30 Nogometna tekma Italija-Skotska; 22.15 Knjižne novosti; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 F. Molnar: »Dalila«. Jug. televizija NI SPOREDA. 4 9. novembra 1965 vreme vCeraj: najviija temperatura 15.5, najnižja 11.2, ob 19. uri 14.8; zračni tlak 1023.9 raste, vlaga 82 odst., brez vetra, nebo oblačno, morje mirno, temperatura mo^ja 16.4 stopinje. tržaški nevnik Danes, TOREK, 9. novembra Nevenka Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 16.42. Dolžina dneva 9.46. Luna vzide ob 17.00 in zatone ob 7.00 Jutri, SREDA, 10. novembra Andrej DANES NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE Sestanek mešanega tehničnega odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje Ta prva seja odbora bo posvečena organizaciji dela tega novega organa Prav bi bilo, da bi vanj vključili tudi predstavnika slovenskih trgovcev S: bora za obmejne sporazume Lojze Lesjak, tajnik organizacije Rado Cotar, ravnatelj podjetja PIK iz Umaga Milan Lovrečič, član odbora reške gospodarske zbornice Kazimir Demartini ter ravnatelj podjetja Meblo iz Nove Gorice inž. Oleg Vrtačnik Drevi seja pokr. sveta Drevi se sestane pokrajinski svet. V začetku seje bodo predsednik in odborniki odgovorili na številna vprašanja svetovalcev, nakar bo odbor predložil v odobritev nekaj nujnih upravnih sklepov. Nato se bo začela razprava o letošnjem proračunu. Pričakuje se, da bo razprava zaključena že tekom dreviš-nje seje, nakar bi moralo priti do glasovanja. Ce bodo vsi svetovalci opozicije navzoči na seji, proračun gotovo ne bo odobren, ker stranke odbora razpolagajo v svetu DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA Danes popoldne ob 16. uri se bo na sedežu trgovinske zbornice pr vič sestal novoustanovljeni mešani tehnični odbor za obmejno gospodarsko sodelovanje. Na dnevnem redu je vrsta problemov, ki spadajo v delokrog novega skupnega italijansko-jugoslovanskega organizma, kateremu je bila, kakor znano, poverjena naloga, da stoji ob strani mešanemu odboru za gospodarsko sodelovanje ter mu pomaga z nasveti tehnične narave, dalje da organizira, vodi in pospešuje industrijsko in tehnično sodelovanje med podjetji in u-stanovami s te in one strani meje, da proučuje in sproti odprav lja morebitne ovire, ki bi bile napoti razvoju tehnično-industrijske kooperacije, da pripravlja ugodna tla za pospeševanje trgovinske izmenjave med obmejnimi področji ter da se še posebej ukvarja z vprašanji, ki se nanašajo na gradnjo cest, železnic, pristanišč itd. Današnja seja bo v prvi vrsti posvečena organizaciji dela novega odbora, pričakujejo pa, da bo-o predstavniki tržaških in jugoslovanskih poslovnih krogov že na tem prvem zasedanju obrazložili vrsto konkretnih predlogov in pokazali na področja, na katerih se lahko najprej prične skupno delo. Na dnevnem redu so tudi vprašanja, ki zadevajo povezavo tukajšnjih in čezmejnih članov novega odbora, tako vprašanje, kako pripraviti informacijske centre, ki naj delujejo v stalni zvezi s predstavniki prizadetih industrijskih krogov na obeh straneh meje itd. Tudi konkretni predlogi za nadaljnji razvoj trgovinskega sodelovanja med obmejnimi podjetji pridejo že danes na vrsto. Za prvo sejo mešanega odbora vlada v tukajšnjih gospodarskih in poslovnih krogih veliko zanimanje. Pri vsem tem so močno prizadeti tudi slovenski trgovci in poslovni ljudje sploh, ki so med prvimi navezah stike z industrijskimi in trgovinskimi podjetji iz obmejnega pasu in iz notranjosti sosedne države. Zato bi bilo prav, če bi v novem mešanem odboru sedel tudi predstavnik slovenskih poslovnih krogov s Tržaškega in Goriškega. Odbor sestavlja zdaj deset poslovnih ljudi, pet za Italijo in prav toliko za Jugoslavijo. Z italijanske strani so v odboru trgovec in član odbora trgovinske zbornice dr Eugenio Vatta, ravnatelj podjetja Fonderie Officine Meccaniche Triestine Ar-mando Trevisini, član odbora videmske zbornice dr. Ferruccio Job, svetnik videmske zbornice dr. Guido Bacich in direktor Tržaške bombažne tovarne g. Vitto-rio Monolo. Z jugoslovanske strani pa so v odboru predsednik od- •linillllHIUIIIIIIIIIIIIIHMIlIMlllllllliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinillllllllllMIIIIIIIHIIIIIIHIMIIllllllIMliHiilMIIIIII IZJAVE MINISTRA ZA JAVNA DELA MANCINIJA Za dograditev krožnega predora bi bil potreben poseben zakon Ta predor naj bi povezal Milje s Tržičem . To. da do realizacije te zamisli bo še dolga pot le z 12 od 24 svetovalcev. Kot smo že svoj čas napovedali, bi neodo-britev proračuna povzročila odstop odbora in imenovanje komisarja v pokrajinski upravi do novih volitev. V primeru pa, da se drevi razprava ne bo zaključila, bo kriza pokrajinske uprave odložena le za teden dni. Včeraj se je sestal pokrajinski odbor. Na dnevnem redu so bili med drugimi sklepi, ki se nanašajo na nakup cepiva proti otroški paralizi, na pomoč mladoletnim in na ukrepe za osebje. Tiskovni urad vladnega komisariata sporoča, da je ministrski svet na svoji seji v soboto odobril o-snutek odloka predsednika republike, ki se nanaša na vodo, ki jo dobavlja miljski občinski vodovod in na državni prispevek občini kot pomoč za stroške, ki jih ima z dobavljanjem vode obmejnim krajem na jugoslovanski strani. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI Program javnih del v nabrežinsfci občini iz nakazila za letošnji gospodarski načrt Vladni komisariat bo prispeval 23 milijonov lir za kritje občinske, ga primanjkljaja? - Zgradili bodo dve ljudski hiši z 12 stanovanji Sinoči je bila v Nabrežini prva redna seja jesenskega zasedanja občinskega sveta. Pred začetkom razprave o posameznih točkah, ki so bile na dnevnem redu, je župan pozdravil občinske svetovalce ln poročal o delovanju občinske uprave v razdobju, ko se občinski svet ni sestajal, in sicer od 25. julija. Občinski odbor je v tej dobi imel skupno 36 rednih sej, na katerih je sprejel skupno 207 sklepov. Med temi ukrepi občinskega odbora Je sklep v zvezi z deželnim zakonom o podpori in pomoči dijakom srednjih šol. Na osnovi tega zakona je občinska uprava predvidela 500.000 lir podpor za dijake srednjih šol in 415.000 lir podpor za dijake strokovnih zavodov in višjih srednjih šol. Od vsega tega zneska bi šlo v breme občinske blagajne nekaj nad 200.000 lir, ostalo bi pa morala poravnati deželna uprava. Glede letošnjega občinskega proračuna je župan izjavil, da je občinska uprava iz zanesljivih virov rfT1IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||IMII||||||||||||lllll|||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||jU|||,||||,|||||)|J|||||||||||||||||mm|||||1|||||)||||||||||u||||||||m||u||| Razprava o zakonskem osnutku o gradnji zdravstvenih naprav Pričakuje se, da bo predsednik Bcrzanti odgovoril na vprašanje o protosinhrotonu Danes se zopet sestane deželni svet, in sicer pol ure prej kot po navadi. Na ta način bodo lahko že dopoldne končali splošno razpravo zakonskem osnutku, ki se tiče gradnje bolnišnic ter zdravstvenih in topliških naprav in katerega je pripravil deželni odbor. S tem so omogočili tudi socialističnim svetovalcem, da se udeležijo razprave, ker popoldne bodo namreč odpotovali na svoj vsedržavni kongres v Rim. Zatem se bo na zahtevo socialističnih svetovalcev zasedanje deželnega sveta prekinilo in se zopet začelo, ko se vrnejo iz Rima. Med prvo uro seje bodo na vrsti razna vprašanja svetovalcev. Priča kuje se, da bo med drugim pred sednik dr. Berzanti odgovoril libe ralnim svetovalcem na njihovo vpra šanje glede vesti, da preti nevarnost, da ne bodo zgradili proto-sinhrotona v aoberdobški občini. Predsednik: Berzanti,Je med zadnjo sejo na kratko govoril o prihodnjem letošnjem delu deželnega sveta ter omenil glavne zakonske Minister za javna dela Mancini je v odgovor na ustrezno vprašanje tržaškega parlamentarca Belcija te dni izrazil mnenje, da bo morala vlada poseči po izrednih zakonskih ukrepih, če bo pristala na podelitev potrebnih denarnih sredstev za dokončno izgradnjo železniškega predora, ki naj v polkrogu pod mestom, Skorkljo in Greto poveže železniško omrežje v Zavljah s progo Trst-Tržič. Minister je priznal, da bi bilo treba po najnovejših računih nakazati za omenjeno delo še nadaljnjih 11 milijard lir, do katerih pa ni mogoče priti drugače, kakor s posebnim zakonom, ki naj nakaže potrebno vsoto izven vsakoletnega proračuna ministrstva za javna dela. Zamisel o izpeljavi podzemske železnice se Je rodila leta 1958, ko je vlada razpisala posebno posojilo za Trst (zakon z dne 21. marca 1958, znan kot «zakon o 45 milijardah«). Predor naj bi bil po treben za to, da bi lahko spravili pod zemljo vlak, ki se dvakrat na dan premika po nabrežju, češ da ovira turizem in da ni več v skladu z modernim razvojem prevozov na našem področju. Strokovnjaki so pripravili načrt za predor; načrt je bil razdeljen na tri dele, do danes pa so začeli graditi predor le na enem samem odseku, in še na tem so se dela tako zavlekla. da niso pravzaprav nikamor naoredovala. V tem času pa so na inštitutu za urbanistiko pri tržaški univerzi, M ga vodi prof. Pio Montesi, pripravili drug načrt, o uporabi predora. Po tem načrtu, naj bi povezali Milje neposredno s Trstom, Gorico in Tržičem z brzim medpo-krajinskim vlakom, ki bi s povprečno hitrostjo 70-80 km na uro povezal žavelisko pristanišče s Tržičem v borih dvajsetih minutah. V kakšni meri se bo lahko ta nainovejša zamisel uresničila, bo pokazala prihodnost. Bolj stvarno pa je dejstvo, da mislijo na ministrstvu za javna dela, da Je treba finansirati nadaljnjo izgradnjo predora s sredstvi, do katerih bi prišli le s posebnim zakonom. Po navadi pa Je postopek, ki ga zahteva izdaja takega nakazila, zelo dolg, saj traja v najboljšem primeru po nakaj let. Iz vsega tega sledi da bo promet po predoru lahko končno stekel le čez več let. 11. in 12. dec. kongres tržaške federacije PSDI Deželni odbor PSDI, ki se je sestal v Gorici, Je določil datume za pokrajinske kongrese stranke za izvolitev delegatov za vsedržavni kongres in za obnovitev vodstev posameznih federacij. Kongres tržaške federacije bo 11. in 12. dec., kongres goriške federacije bo 12. dec. v Tržiču, kongres videmske federacije pa 18. in 19. dec. v Vidmu. Socialdemokrati dežele Furlanije-Julijske krajine bodo na kongresu v Neaplju predložili poseben dnevni red v dopolnitev poročila vsedržavnega tajnika. Ta dnevni red bodo pripravili na posebnem sestanku deželnega odbora, ki bo 20. t. m. v Vidmu. Na sestanku, ki so se ga poleg deželnega tajnika Cesareja udeležili podtajnik v notranjem ministrstvu posl. Ceccherini, sen. Zannier, posl. Zucalli, odbornik Marpillero, vodja deželne svetovalske skupine Deve-tag, deželni svetovalec Bertolini ter tajniki videmske, tržaške in goriške federacije Ponselč, Pierandrei in Candussi, so obravnavali tudi osnutke in zakonske predloge, ki so na dnevnem redu ter nekatera vprašanja načrtovanja. Deželni odbor je izrekel svoje pozitivno mnenje o novem sporazumu o ribolovu na Jadranu in podčrtal predvsem izboljšanja, ki so bila dosežena v vodah tržaškega zaliva. Deželni odbor je končno izrazil svoja voščila, da bi potovanje predsednika vlade Mora v Beograd utrdilo politiko dobrega sosedstva med obema državama, ki temelji «na medsebojnem spoštovanju, na enakosti politike ravnanja z jezikovnimi skupinami in na krepitvi izmenjav in stikov na vseh področjih.« 50-Ietnica lastnika «Bagutla Triestino» Včeraj popoldne ob 16. uri je bila v javnem lokalu «Bagutta Trie-stino« na Ul. Carducci intimnejša zakuska, katere so se udeležili predstavniki društva «AMIRA '<> (mednarodno združenje hotelskih visoko kvalificiranih nameščencev) in tržaških novinarjev. Srečanje so predstavniki združenja priredili ob priliki 50-letnice strokovnega udejstvovanja lastnika lokala »Bagutta Triestino« Giorgia Venturija. Ob tej priliki so predstavniki združenja izročili Ventu. riju zlato medaljo in okusno izdelano priznanje za usluge na pergamentu. Giorgio Venturi se Je začel udejstvovali kot gostinski delavec že leta 1915. Posvetil se je tej stroki z velikim navdušenjem ter je še danes, kljub svoji starosti, še zelo agilen. osnutke, o katerih bo moral razpravljati in jih odobriti. Predvsem gre za zakonske osnutke, ki bodo omogočili, da se izkoristijo letošnje proračunske postavke, kot na primer omenjeni osnutek o gradnji bolnišnic ter osnutek o turističnih cestah. V kratkem bo deželni odbor predložil deželnemu svetu zakonski osnutek o nadzorstvu dežele nad sklepi in akti krajevnih ustanov, kar je omogočila izdaja izvršilnih določb o izvajanju deželnega statuta na tem torišču. Ta zakonski osnutek živo pričakujejo vsi občinski in pokrajinski upravitelji v deželi, saj je med najbolj važnimi, kar jih je doslej sprejel deželni svet v času svojega obstoja. Doslej je pripadalo nadzorstvo nad delovanjem krajevnih ustanov prefekturam oziroma njihovim pokrajinskim upravnim odborom; Kot določa" deželni, statut, pa mora deželni svet do konca leta razpravljati o deželnem proračunu za leto 1966 in ga tudi odobriti. Drugače bi morali sprejeti poseben deželni zakon o začasnem finančnem poslovanju. Deželne organe čaka torej precejšnji napor, da spravijo pod streho razne nujne zakone, za kar imajo dejansko na razpolago le še ka-kih 40 delovnih dni. V juniju, juliju, septembru oktobru je deželni svet razen proračunov za leti 1964 in 1965 odobril še 24 zakonov, od katerih je bilo že 14 proglašenih. Odbornik Vicario na obisku na Sardiniji Deželni odbornik za prosveto Vicario odpotuje danes v Cagliari, kamor ga Je povabil predsednik Sardinije Corrias. Prof. Vicario bo kot odposlanec predsednika Ber-zantija za zadeve krajevnih ustanov proučil delovanje sardinskih komisij, ki nadzirajo sklepe in akte krajevnih ustanov. Prof. Vicario se bo sestal tudi s predsednikom sardinskega deželnega sveta Cerio-nijem ter bo obiskal v Fertilii izseljence iz Julijske krajine. Med svojim obiskom bo imel odbornik Vicario tudi predavanje o deželni avtonomiji v Furlaniji-Julijski krajini. v preteklem oktobru 347.900.000 lir, izplačila z računa pa 414.700.000 lir. V prvih desetih mesecih Je priliv na račun (kar ustreza vrednosti zaključenih poslov za blago, ki so ga jugoslovanska obmejna podjetja izvozila na Tržaško) dosegel 3,252.600.000 lir. Postavka, ki se nanaša na vrednost zaključenih poslov za blago, ki so ga tržaški trgovci odpremili v nasprotno smer, pa je dosegla 3,308.100.000 lir. Gibanje obeh postavk je dalo v desetih mesecih naslednje rezultate: 1965 Vplačila Izplačila I. trom. 992.500.000 1.141.300.000 II. trom. 845.600.000 825.200.000 III. trom. 1.066.600.000 926.900.000 oktober 347.900.000 414.700.000 (I—X.) 3.252.600.000 3.308.100.000 V letošnjem letu naj bi poslovanje po avtonomnem računu doseglo približno isto višino kakor lansko 'eto, ko je gibanje oben postavk da'o nekaj čez 10 milijard dr. izvedela, da bo vladni komisariat odobril državni prispevek v znesku 23 milijonov Mr za kritje primanjkljaja. Glede načrta za izredna Javna dela pa je župan dejal: «Ko smo razpravljali v občinskem svetu o letošnjem proračunu, smo napovedali, da bomo v njem predvidevali tudi postavke za izredna javna dela, kar so občinske uprave na tržaškem v prejšnjih letih izvrševale s pomočjo gospodarskih načrtov, in sicer s sredstvi vladnega komisariata. Po nasvetu komisije za Trst smo letos tako sestavili proračun, da smo vanj vključili tudi dela, katerih izvedba prihaja v poštev za gospodarski načrt. Iz vzrokov, ki so nam neznani in ki jih na tem mestu ne morem komentirati, pa so se naša predvidevanja izkazala za zgrešena, tako da smo tudi letos ostali pri starem. S pismom z dne 10.7.1965 nam je bilo uradno sporočeno, da je vladni komisar nakazal za javna dela v naši občini 23 milijonov lir, in sicer v okviru proračuna vladnega komisariata za finančno leto 1965. Deželno skrbništvo za javna dela je v celoti sprejelo naše predloge o delih, ki naj se izvršijo z nakazano vsoto, kar nam je bilo uradno sporočeno s pismom z dne 23. oktobra 1965. Vsota letošnjega gospodarskega načrta se bo torej tako uporabila: 3 milijone lir za razširitev in ureditev ceste ob vhodu v Cerovlje, 3 milijone za ureditev križišča med bodočo občinsko ce sto in cesto v Sesljanu, 2,5 milijo na Ur za ureditev križišča na dr žavni cesti štev. 14, kjer se ta od cepi proti ribiškemu naselju, asfal tiranje notranje poti v Sesljanu (1 milijon), ureditev in asfaltiranje ceste v Vižovljah vzdolž železnice (1,5 mil ), asfaltiranje ceste v Na-brežlni-kamnoloml (2 mil.), ureditev nove strehe v šoli na Cerov-ljah (2 mil.), razna dela v šoli v Mavhinjah (1 mil.), ureditev strehe na cerkvi v Nabrežini ter ureditev cerkvenega zvonika v Devinu (1,5 mil.), ureditev pločnika ob državni cesti v Sesljanu (2 mil.), razširitev pokopališča v Nabrežini (3,5 milijona). župan je nato dejal, da se občinska uprava po neurjih, ki so hudo prizadela področje nabrežinske občine, odredila popis škode, da bi pristojne oblasti razdelile pomoč prizadetim, občinski podporni ustanovi pa je občinska uprava nakazala 100.000 lir za pomoč najbolj prizadetim. Tudi letos so se redno odprli občinski vrtci, in sicer slovenski ter italijanski oddelek v Nabrežini (28 slovenskih in 43 italijanskih otrok), slovenski in italijanski oddelek v Devinu (22 slov. in 30 it.), slovenski oddelek v šempolaju (28 otrok), slovenski oddelek v Mavhinjah (15 otrok) in slovenski oddelek v Sesljanu (12 otrok). V občinske otroške vrtce je letos vpisanih skupno 178 otrok. župan je tudi omenil gradnjo naftovoda in pripomnil, da Je občinska uprava sledila pripravljalnim delom za ugotavljanje dejanskega stanja zemljišč, po katerih bo speljan naftovod, kar bo služilo za določitev odškodnine za služnosti. Po županovem poročilu se Je začela razprava o gradnji dveh ljudskih hiš za dvanajst stanovanj v Sesljanu in v Nabrežini-kamnolo-mi, ki naj bi Jih zgradila občinska uprava s prispevkom dežele (36 milijonov), denarja iz prodaje občinskih zemljišč (11 milijonov) ter posojilom 13,5 milijona lir pri Tržaški hranilnici. Odbornik Corberi Jo v svoji obrazložitvi najprej navedel podatke o gospodarski krizi v nabrežinski občini ter pripomnil, da se nudi sedaj ugodna priložnost, da bi dobili od deželne uprave 36 milijonov lir prispevka. Po poročilu odbornika Corberija je sledila dolga diskusija, ob koncu pa je občinski svet z večino glasov sprejel sklep glede gradnje dveh občinskih stanovanjskih hiš in najema omenjenega posojila O diskusiji bomo poročali v jutrišnji številki. Sožalna brzojavka SG ob smrti E. Gramatice Tudi v tržaški gledaliških in sploh umetniških krogih je vest, da j» umrla slavna igralka Emma Gra-matica, bridko odjeknila. Na njenih večkratnih nastopih v gledališču «Verdi» jo je imelo priložnost občudovati tudi tržaško občinstvo. Zadnjikrat je v Trstu nastopila 1. 1951 z Giuliom Stivalom. Seveda je imela njena umetnost spoštovalce tudi med Slovenci, Slovensko gledališče v Trstu se je pridružilo žalovanju z brzojavko svojcem. GLASBENA MATICA V TRSTU V SOBOTO, 13. novembra ob 21. uri v KULTURNEM DOMU SVEČANA AKADEMIJA V POČASTITEV 20. OBLETNICE OSVOBODITVE IN OBNOVITVE DELOVANJA GLASBENE MATICE SPORED: Govor — dr. Gojmir Demšar, ravnatelj šole Glasbene Matice Merku: Arija za šolski orkester Platti: Koncert v G—duru za klavir in godalni orkester klavir Magda Kuret J. S. Bach: Koncert v a—molu za violino ln godalni orkester violina Žarko Hrvatič Simoniti: Bosa pojdiva Tenorist Rudolf Franci, Simoniti: Samo en cvec član ljubljanske Opere Škerjanc - instr. Kjuder- Uspavanka Ota - instr. Kjuder: Vlak Mladinski pevski zbor Kjuder: Kolo Mladinski in moški pevski zbor Sedoj - instr. Kjuder: Večer na sidrišču Sedoj - instr. Kjuder: Prišla je tudi k nam pomlad Moški zbor in soli: Viktor Stoka, Darij Zlobec in Rado Briščik Vrabec: Zdravica Moški zbor SODELUJEJO: Orkester Glasbene Matice Moški pevski zbor p. d. Prosek • Kontovel Mladinski pevski zbori iz Devina, Nabrežine, z Opčin, Proseka - Kontovela in iz Trsta Zbore so naštudirali: Erminij Ambrozet, Ignacij Ota, Ivan Sancin, Sergij Radovič in Nada Žerjal Dirigent: OSKAR KJUDER Rezervacija vstopnic po telefonu 734265 vsak dan od 11. — M. ure od torka dalje. Prodaja vstopnic 1 uro pred pričetkom. BO KRUH DRAŽJI ALI NE? V Seh danes bo minister odločil o «politični ceni» pšenice Če ministrova odločitev ne bo ugodna, bodo peki takoj predlagali prefekturi nove cene za vse vrste kruha Po zadnjih vesteh iz Rima bo minister za kmetijstvo Ferrari-Aggradi šele danes dokončno odgovoril v zvezi z dobavo pšenice Trstu po ((politični ceni«. Tržaška prefektura je sicer že v soboto sporočila, da bo minister sprejel dokončni sklep glede tega važnega vprašanja za naše mesto najkasneje včeraj dopoldne. Zakaj včeraj do tega še ni prišlo ni znano. Toda pristojni krogi poudarjajo, da bo danes minister za kmetijstvo gotovo dokončno odgovoril, tako da bo tržaška prefektura vedela, kako se mora ravnati za naprej. Kot smo že poročali, je poleg župana in drugih tržaških osebnosti in ustanov posredoval v Rimu tudi deželni vladni komisar dr. Mazza ter priporočil ugodno rešitev, da se prepreči podražitev cenenih vrst kruha. Zaloge moke po «politični ceni« so v Trstu dejansko pošle in je zato nujno, da minister takoj odgovori, ker bi bili v nasprotnem primeru peki prisiljeni izdelovati Potek poslovanja po avtonomnem računu Vplačila na avtonomni račun pri Banci dTtalla v Trstu so dosegla iiiiiiiiiimiiiinimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimrnfiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiiii SMRTNA PROMETNA NESREČA V UL, CUMANO Z avtom se je zaletel v ustavljeni tovornjak Avtomobilist je v bolnišnici nekaj ur po nesreči podlegel poškodbam Prispevajte DIJAŠKO MATilCO! V UT. Cumano blizu stavbe štev. 7 se Je včeraj popoldne pripetila smrtna prometna nesreča. Okrog 14. ure se Je v avtu fiat 600 TS 36360 peljal v smeri proti središču 29-letnl livar Severino Macovaz iz Milj, Pisclolon 16. Ko Je privozil v bližino prej omenjene stavbe, Je iz še nepojasnjenih razlogov zavozil na levo stran cestišča in se silovito zaletel v prednji del ustavljenega tovornjaka s prikolico PD 86958, ki ga je tam malo prej pustil lastnik Giolindo Benfatti iz Vigonze v pokrajini Padove, Ul. Noalese 924. Trčenje je bilo tako močno, da se je Macovazov avto popolnoma razbil, v notranjosti pa se je Maco-vas hudo poškodoval. Pobil se je po glavi, se ranil po obrazu, udaril v dimlje in se ranil po spodnjih udih. Ponesrečenca so v predsmrtni nezavesti z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s strogo pridržano prognozo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek. Kljub takojšnji intervenciji zdravnikov, pa Je nesreči Macovaz ob 0,20 izdihnil. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije. Pri pregledu, niso • agenti našli nobenih znakov zaviranja, kar pomeni, da je Ma- covaz nenadoma izgubil oblast nad avtom, ali pa ga Je prijela nenadna slabost. Ranjen v avtomobilu ki je trčil v ograjo Na trbiški cesti v bližini križišča ceste proti Padričam, se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, pri kateri se je ranil in pobil 24-letni delavec Giovanni Bressan iz Ul. Campanelle 98. Pe ljal se je v avtu TS 61850, ki ga je proti Trstu vozil 22-lefni Ser-gio Ferletti iz Ul, Commerciale 29. Ko je Ferletti privozil na ovinek, je iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtom, zavozil na levo stran ovinka in treščil v železno ograjo. Pri nesreči se je poškodoval samo Bressan. Z rešilnim avtom so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja od 20 do 30 dni. Pri trčenju se je Bressan pobil po glavi in izgubil spomin. Bressan je še prej zvrnil nekaj kozarcev vina in je bil nekoliko vinjen. kruh po nižji ceni z moko, ki so jo plačali po tržni ceni, dokler prefektura ne odobri novih cen. Zato bo drevi ob 17. uri na trgovinski zbornici sestanek pekov, na katerem bodo razpravljali o vprašanju cen kruha. Ce bo minister za kmetijstvo negativno odgovoril glede ((politične cene« pšenice, bodo peki takoj poslali prefekturi predlog za nove cene tistih vrst kruha, ki jih sedaj izdelujejo iz moke po znižani ceni. Poleg tega pa tržaški peki predlagajo tudi zvišanje ostalih vrst kruha, češ da so se v zadnjih letih stroški za izdelavo in prodajo kruha znatno povečali. O teh in še drugih vprašanjih bodo peki razpravljali na današnjem sestanku. Razumljivo pa je, da mora morebitne nove cene kruha najprej odobriti pokrajinski odbor za cene in nato potrditi prefetura. Nova industrija pod Orehom Na sobotni seji volilnega organa trgovinske zbornice, o kateri smo poročali v nedeljski številki, je predsednik dr. Caidassi med drugim omenil, da se skupina tržaških strokovnjakov ukvarja z načrtom za gradnjo nekega novega industrijskega obrata pod Orehom. Predsed nik Caidassi ni omenil, za kakšne vrste iniciative gre in tudi ni povedal, kdo namerava tam postavi-ti industrijski obrat, ali gre morda za lokalno iniciativo, ali pa za raztegnitev na naše področje določene industrijske dejavnosti iz notranjosti države. Pod Orehom ima že Montecatini odkuljene nekaj zemlje. V krogih blizu trgovinske zbornice govorijo, da naj bi nameravali pod Orehom postaviti manjšo petrolejsko čistilnico, zraven nje pa večje skladišče za surovi petrolej. Člani zborničnega vodstva so na isti seji sprejeli tudi predlog, da bi zbornica priznala novoustanovljeni fakulteti za medicino in kirurgijo na tržaški univerzi poseben prispevek v višini 2 milijonov lir za letošnje in prav toliko za prihodnje akademsko leto. Sprejemi na deželi Deželni odbornik javnih del Ma-sutto je včeraj sprejel v palači Modello predsednika goriške pokrajinske uprave Chientarollija, ki ga je spremljal odbornik za javna dela Dissette. Razpravljala sta o raznih vprašanjih, v zvezi s povezavo odcepka avto ceste med Gorico in Villessami. Zatem je odbornik Masutto sprejel nabrežinskega župana Legišo in deželnega svetovalca Skerka. Obravnavali so nekatera krajevna vprsg šanja, ki so se tikala zlasti vrtcev, ljudskih hiš in ureditve občinske kanalizacije. Giust in Stopper na obisku v Parizu Deželni odbornik za delo, social no skrbstvo in obrt Giust in deželni svetovalec Stopper sta v Parizu na štiridnevnem ogledu francoskih zavodov za usposabljanje in strokovno spopolnjevanje delavcev in tehnikov. Med drugim si bosta o-gledala tehnični zavod «Malakoff», ki spada pod francosko ministrstvo za šolstvo, vajensko šolo v avtomobilskem podjetju «Renault», center za usposabljanje v Champsu, tehnični licej «Diderot» in trgovsko šolo v Parizu. Slovenski klub vabi na nocojšnje predavanje ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 Govoril bo FILIBERT BENEDETIC o «Slovenskem gledališču v Trstu»________ Sodelovali bodo režiser Branko Gombač, Lidija Kozloviče-va in Alojz Milič. Cenjene obiskovalce prosimo, da prinesejo s seboj izpolnjene anketne pole in jih odložijo v nabiralnik na hodniku pred dvorano. V Ul. Zugnano na vogalu Stare istrske ceste Je sinoči 29-letna bolničarka Anna Beltrame por. Zar-gotlch prečkala cesto. Ko se Je znašla sredi cestišča, je v smeri proti Trgu Valmaura na motorju TS 25894 privozil 19-letni Giordano Divo iz Ul. Boccherinl 1 ter žensko podrl. Pri padcu Sc Je Beltrame-jeva pobila po levem sencu, levi rami in stegnu ter desni nogi. Pone-srečenko so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 8 dneh. Pohvala Slovenske skupnosti ŠZ Por Vodstvo Slovenske skupnosti Je včeraj naslovilo na SZ Bor pismo, v katerem pravi da je «vsa naša javnost z izredno pozornostjo spremljala potek prireditev, ki so bile v Trstu v okviru 8. slovenskega športnega tedna. Slovenska mladina je pokazala duha požrtvovalnosti ln plemenitega tekmovanja in je dosegla lepe uspehe. Posebno nas razveseljuje dejstvo, da se je te športne manifestacije udeležilo veliko število slovenske mladine, in da je pri tem prišla do izraza tudi globoka slovenska zavest. Slovenska skupnost izreka k temu uspehu prirediteljem in udeležencem tople čestitke z željo, da bi se v tem duhu delo nadaljevalo. Od šale do pretepa med prijateljema v gostilni Agenti letečega oddelka policije so te dni prijavili sodišču zaradi povzročitve telesnih poškodb 50-let. r.ega tesarja Alfreda Fikfaka iz Hrvatinov 13 pri Miljah. Zgodilo se je zvečer 19. oktobra v gostilni Marassi v Ul. Mazzini 1, kjer sta se skoraj vsak večer srečevala Fikfak in njegov 57-letni prijatelj Leonardo Babich iz Milj, Ul. Roma 20. Prijatelja sta prihajala v gostilno, kjer sta igrala na biljard. Tudi tistega večera sta Fik. fak in Babich zaigrala, potem pa sta odložila palici in se približala točilni mizi, kjer sta popila nekaj kozarec vina. Ko sta stala pri točilni mizi, je Fikfak začel dražiti Babicha. Najprej se je samo šalil, toda šale niso bile Babichu pogodu. Ujezil se je, beseda je dala besedo in kmalu sta se moška začela pretepati. Med tepežem jo Je Babich izkupil, ker ga je Fikfak dvakrat močno udaril s pestjo v obraz. Nekaj ur kasneje se Je Babich zglasil v bolnišnici, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh. Ob tisti priliki je povedal, da ga je brez tehtnega razloga napadel neki neznanec. Toda policisti so uvedli preiskavo in v naslednjih dneh je prišla resnica na dan. A-genti so zato Fikfaka zaslišali ter ga prijavili sodišču. Pustili so ga na začasni svobodi. PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN iz Nabrežine vabi vse ljubitelje glasbe na koncert NABREŽINSKE GODBE NA PIHALA, ki bo v sredo, 10 t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Izgubljeno-najdeno Na občinskem oddelku za ekono-mat v občinski palači, III. nadstropje soba 128 hranijo predmete, ki so bili v oktobru izgubljeni in najdeni na javnih mestih in ki so na razpolago zakonitim lastni kom. Zlata verižica z obeskom, ure, de. narnice, očala, torbica s peresi in svinčniki, kolo, škatlja z moškimi oblačili, ženska jopa, ženska torbica, denar, zlat prstan, zlata zapestnica, rokavice, torba s knjigami in zvezki, zaponka z začetnicami, aktovka, dežniki. Avto v morju Včeraj ponoči so se nekateri neznanci verjetno hoteli pošaliti. Porinili so do pomola pomorske postaje avtomobil tuje izdelave, ki je bil že več časa zapuščen pred nekim hotelom na obrežju ter ga porinili v morje. Avtomobil, ki je leža, na dnu morja, so včeraj zjutraj zagledali nekateri ribiči in takoj obvestili agente s pristaniškega komisariata. Prihiteli so agenti in gasilci. Gasilec-potapljač se je spustil v globine morja in preiskal avtomobil, ki je bil brez evidenčne tablice V notranjosti ni bilo nikogar. Po nemajhnem trudu so gasilci avto potegnili na suho. Agenti so uvedli preiskavo. Omet padel na pešca s hiše v Ul. Battisti Včeraj popoldne sta 67-letni načelnik zavarovalnice Marino Fuzzi iz Ul Battisti 20 ter 24-letni fotograf Augusto Franconi iz Ulice Campanelle 122 hodila po Ul. Battisti. Ko sta prišla na vogal Ul Palestrina, je nanju padel kos o-meta ter ju ranil. Omet se je od-krušil s pročelja stavbe št. 14 ter padel na pločnik, kjer sta v tistem trenutku šla mimo Fuzzi in Franconi. Oba ponesrečenca sta se nekaj minut kasneje zglasila v bolnišnici, kjer so jima nudili prvo pomoč. Fuzzi se bo moral zdraviti od 10 do 20 dni zaradi rane in udarca po zadnji strani vrata, Franconiju pa je omet padel na levo ramo ter ga ranil Okreval bo v treh dneh. Se nekaj razmajanih kosov ometa so nato odstranili gasilci. Darovi in prispevki Ob prvi obletnici smrti nepozabnega Modesta Sancina poklanja žena Lelja z otroki 2000 lir za Glasbeno Matico in 3000 lir za Prosvetno društvo »Skedenj«. V počastitev spomina pok. Marije Hrvat daruje družina Hrvat 1000 lir za Dijaško Matico, Gledališča VERDI Nadaljuje se pri blagajni gledališča prodaja prostih vstopnic za o-tvoritveno gala predstavo nove operne sezone Verdijeve opere »Luise Miller«, ki bo v sredo 10. tm. točno ob 20.30. V glavnih vlogah bodo nastopili sopranistka Elena Suliotis v vlogi Luise, tenorist Angelo Mori, baritonist Gian Giacomo Guelfi ter basista Paolo VVashington In Giovanni Poiani. Režija Carlo Piccinato, zborovodja Giorgio Kirschner, dirigent Franco Capuana. Po začetku predstave vstop v dvorano ne bo dovoljen. Nazionale 16.00 «S 077 spionaggio a Tangeri« Eastmancolor. Louis Davila, Jose Gred. Prepovedano mladini pod 14. letom. Arcobaieno 16.00 «Operazione love* Sean Connery, Lana Turner. Excelslor 16.OO »Giulietta degll spiti' ti« Giulietta Mašina, Sandra Milo. Mario Pišu. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice i6,00 »Casanova 70» Marcel-lo Mastrolannl, Virna Lisi. Technl-color. Prepovedano mladini pod l«. letom. Grattacielo 16.00 »Lord Jim* Techni-coior. James Mason, Peter OToo-le. Alabarda 16.30 «James Tont — ope-razione U.N.O.« Technicolor. Lan-do Buzzanca. Fllodrammatlco 16.30 »Stella sollta-ria« Ava Gardner, Clark Gable. Aurora 16.30 »Senandoah la valle del-1'onore«. Cristalio 16.30 »OSS 117 furia a Ba-hia« Cinemascope. Technicolor. Garibaldi 16.00 »Dio * con noi« Vojni dokumentarni film. Capltol 16.30 «L’arte di amare« Technicolor. Yul Brynner. Impero 16,00 »Come uccidere vostra moglie«. Vittorio Veneto 16.00 »Invito ad una sparatoria« Technicolor. Yul Bryn-ner. Moderno Počitek. Aitorla Počitek. Astra 16.30 18.50 21.30 «Sayonara». Abbazia 16.00 «11 colosso di Roma — Muzlo Scevola« Technicolor. Gor-don Scott. Ideale Danes počitek. Jutri ob 16.00 »Batan« Robert Taylor. Slovenska kultumo-gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 10 do 14 let. Vpisovanje vsak dan od 9. do 12. ure v Ul. Geppa 9. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. in 8. novembra se je v Trstu rodilo 22 otrok, umrlo pa Je 1* oseb. UMRLI SO: 76-letnl Antonio Laca-landra, 48-letn! Vane Robert HuD-bard, 66-lelni Ita-lo Radiči. 81-letna Giuseppina Sacher vd. Schvvarz, 64-letn-i Giovanni Butera, 80-letna Gjo-vanna Boschlan. 62-letni Felice Ga-iante, 62-letna Carolina Pippan vd. Pezzerinl, 74-letna Bruna Naronl vd. Pazlenza, 60-letnl Giuseppe Di Ren-zo, 85-letna Ida Bianchl, 65-letna Violetta Inich por. Višin tki, 77-letna Eugenia Niklitschek vd. Risi, 88-let-na Emilia Procoplo vd. Tavella. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (I. 11. do 14. 11.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43. dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2: dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Plzzui-Cignola, Korzo Italia 14; Prendmi, Ul. T. Vecelllo 24; serravallo, Trg Cavana 1. Od 13. do 16. ure Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; P«-zul-Oignola, Korzo Italia 14: Prendl-nl Ul. T. VeceMio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. LADJE V PRISTANIŠČU C. dl Catania, Irma, Aida Lauro, Laura Lauro, Etena Cosulich, Aura, Vulcania, Saipa II, V-ice-nza, Eros, Zitmar, Santagata (It.), Teuta, Mati (Al.), Lastovo, Ir Jen, Dalmacija. O-ruda, Trbovlje, Rezekne, Zlarln (Ju-gosl.), Cherryland (Li.), Sotirios, Kl-riaki. N'iikos, Panagis Venetzanos, Bremerhaven (Gr,), G. El Desouki (ZAR), Old Oak, Gavllan, Coral, A-riel, Vindex (Pa.), T. Stavros (Ma.). 1 nedeljo dopoldni' v dvorani kina «Arcobaleno» Senator Secchia o pomenu oktobrske revolucije Poslanki Muriji Berneličevi so izročili zlato garibaldinsko zvezdo za zasluge v protifašistični borbi Tržaška federacija KPI je prire-cula v nedeljo osrednjo proslavo *“■ obletnice oktobrske revolucije V dvorani kina Arcobaleno, kjer se Je zbrala velika množica tržaških Komunistov. Tako osrednja proslava kot tudi nekatere krajevne proslave oktobrske revolucije so bile povezane s kampanjo za vpisovanje v stranko za leto 1966, ki je sedaj v Trstu in v vsej Italiji v polnem teku. Zato je tajnik federacije prof. Šema ob otvoritvi proslave v kinu Arcobaleno še posebno poudaril, Pa je v osmih dneh, namenjenih za vpisovanje članstva za prihodnje leto v tržaški pokrajini, obnovilo Partijsko izkaznico 72,5 odstotka elanov, kar je izreden uspeh, Je Poudaril Šema, če se pomisli, da ®l je federacija zadala nologo, da *?° v tej osemdnevni kampanji dosegla 70 odstotkov obnovljenih lasaznic. Pri tem je Šema delal, da je to najboljši odgovor vsem ustim, ki iščejo «znake krize« v KPI na Tržaškem. Mnoge sekcije so celo že dosegle 100-odstotno razdelitev izkaznic, druge pa se bli. žaJo temu cilju. Glavni govor na proslavi je imel Podpredsednik komunistične sku-Pme v senatu Pietro Secchia, ki je obširno govoril o velikem pomenu oktobrske revolucije za vse delavstvo v svetu in za zatirane narode. Tedanje dogodke in razvoj socialističnih sil v svetu je Secchia Povezal s sedanjo borbo za socializem v Italiji in z odločno bitko, Kl jo vodi italijansko delavstvo Proti vsem, ki bi ga hoteli na razde načine izigrati. Secchia je dejal, da Je dolžnost vseh resničnih socialističnih sil v Italiji, da se odločno borijo za odstranitev sedanje vlade levega centra, ki sedaj ščiti le kapitalistične Koristi in ne rešuje delavskih vprašanj. Poleg tega pa, je dejal Sec-"“a> Je treba z vsemi silami pomagati narodom v Vietnamu in drugod, da se osvobodijo tujega larma in dosežejo narodno osvoboditev. Secchia Je obširno govoril tudi ? tezah za XI. kongres KPI in je s? posebno poudaril veljavnost politike mirnega sožitja, ki mora u-Postevati različne politične in živ-i.ienjske pogoje v posameznih deželah- Nato je dejal, da ne more biti miru brez sožitja, kakor tudi ni sožitja, če ni zajamčena svoboda m Pravica samoodločbe vsem na-odom. Ob zaključku svojega govora je Secchia poudaril, da njegovi* generacija pušča novi generaciji ■Italijo brez fašizma, da pa je se-d«J naloga mladine, da napravi iz ■nalije socialistično državo, . ^red koncem proslave je seiia-or Secchia izročil poslanki Mariji "Crnetičevi zlato zvezdo za zaslu-ge poveljstva garibaldinskih brigad m prečital motivacijo, ki jo je pod-Pisal glavni tajnik KPI Luigi Lon-Y kateri je rečeno: «Kot pri-CTj c.a tržaškega delavskega raz-„ ,a je že v mladih letih stopila -vrste partije, v kateri je v krat-' v?Jg. Času prišla na vodilno mast o. n5Srudna v težki ilegalni borbi Proti fašizmu, je bila večkrat are-jirana. Po nečloveškem mučenju in Posebno sodišče obsodilo na o let zapora. Ob začetku partizanka vojne je bila med prvimi bor-J® svobodo in med ustanovitelji izve * 6 ^gade «Fontanot». Kot TM.!Sa Predstavnica slovenskega žrK Va'stva daje z neutrudno po-tvovBlnostjo in pogumom svoj reda'»Vek v b°rbi delavskega raz- V ricdeljo zvečer Je bila prosla-.oktobrske revolucije združena kik° veselico v Podlonjerju, Jer je govoril o pomenu tega zgo- dovinskega dogodka in o vpisovanju članov v stranko za leto 1966 federalni tajnik prof. Šema. V soboto zvečer pa sta bili podobni proslavi v Zgoniku in v Trebčah, kjer sta govorila Franc Gombač in Karel Siškovič. Rok za udeležbo na natečaju za štipendije Tržaško županstvo opozarja, da zapade 30. nov. ob 12. uri rok za predložitev prošenj za udeležbo na natečaju za dodelitev 12 štipendij v skupnem znesku 400 tisoč lir, ki sta jih dala na razpolago tržaška občina in Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio). Štipendije so razdeljene takole: 10 štipendij po 30 tisoč lir za dijake, ki so v šolskem letu 1964-65 dokončali 3. razred nižje strokovne šole in so se vpisali ter obiskujejo višjo srednjo šolo; 2 štipendiji po 50 tisoč lir za mlade delavce, v starosti od 16 do 28 let, ki delajo že najmanj dve leti in so uspešno opravili razredni izpit ali zrelostni izpit na višji srednji šoli. Prošnje, skupno s potrebnimi dokumenti, je treba predložiti uradu v sobi štev. 32 na županstvu. Interesenti lahko dobijo posebne obrazce in vsa pojasnila v tajništvu oddelka za šolstvo v sobi štev. 97 na županstvu. Dobre vesti za upokojenec Z zakonom, ki je bil objavljen 21. julija t.l so, kakor znano, bile pokojnine INPS zvišane za 20%. Najnižje predvidene pokojnine so narasle na 15.500 lir odnosno na 19.500 lir. Poslednjo najnižjo pokojnino uživajo upokojenci s starostjo nad 65 let, če moški ali s starostjo nad 60 let, če ženske. Hkrati je bil odpravljen odtegljaj ene tretjine prejemkov, ki so ga morali upokojenci odvajati zavarovalnemu zavodu, v kolikor so nadaljevali z delom po upokojitvi. Omenjeni odtegljaj pa je ostal še vedno v veljavi pri tako imenovanih minimalnih pokojninah. Na vsaki pokojninski knjižici je bil v teh primerih zaznamovan znesek, ki ga je moral delodajalec odtrgati in ga položiti zavodu. Posebno so bili s tem prizadeti upokojenci z majhnimi, nezadostnimi pokojninami, ki so bili prav zaradi tega večkrat prisiljeni delati še po upokojitvi. Sedaj je v teku odobritev zakonskega popravka, ki bo odpravil vsak odtegljaj tudi pri minimalnih pokojninah. Na ta način bodo izplačevali polne pokojnine vsem zaposlenim upokojencem. Zakon Je bil že odobren v senatu in bo veljal tudi za nazaj. V začetku omenjen! zakon predvideva končno tudi povišek pokojnine za 10% za ženo in za vsakega odraslega študirajočega sina ali hčerko, ki je v breme upokojenca. Prizadeti naj pohitijo s prijavo teh primerov, da jim zavod za socialno zavarovanje likvidira povišano pokojnino. Gorišbo-benešbi dnevnih SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK 1111111111111111 nuni milili 111111111111111 n im iiiiiinifiiiiiii n idiiiiiii lunini,m,i,iiil„lli,l,||||mi|||1|||||||||||||| IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V Miramarskem drevoredu je z avtom povozil pešca Ponesrečenec je kasneje v bolnišnici umrl - Od izida pogajanj z zavarovalnico odvisen izid razprave Cez teden dni se bo pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec De Pasoli, zapisnikar De Paoli) nadaljevala obravnava proti 52-Ietnemu zobozdravniku Efisiu To-masinu iz Romansa ob Soči, ki je obtožen, da je 15. decembra lani po nemarnosti in ker ni upošteval ustreznih predpisov cestnega zakona podrl na tla 74-letnega Giovan-nlfa Starza iz Ulice Boccaccio 6. Ponesrečenec je umrl v bolnišnici 7. marca letošnjega leta. Kazenski postopek proti Tomasi-nu se je začel že pretekli petek. Obtoženčeva obramba pa je zahtevala, naj se obravnava odloži, ker so v teku pogajanja med prizadeto--stranko in zavarovalnim zavodom-.-Spričo tega ie sodišče odložilo obravnavo na 19. t. m. Promethk nesreča; 'Id14^de$f pokojnega Starza, se je pripetila nekaj čez 18. uro 15. decembra lani, ko se Je Tomasin peljal z avtom po Miramarskem drevoredu. V bližini stopnišča, ki ob glavnem kolodvoru pelje na Trg Belvedere, je nenadoma prišlo do nesreče. Tomasin se je baje peljal skoraj po sredini ceste in sicer z zmerno hitrostjo. Nenadoma pa mu je pot prečkal z desne proti levi omenjeni Starz. Tomasinu se ni posrečilo, da bi zavrl vozilo ter je zadel pešca, ki je pravilno prečkal cestišče po zebrastem prehodu za pešce. Šofer je pozneje izjavil, da je imel prižgane zasenčene luči ter da je nenadoma začutil močan udarec. Ustavil je avto, stopil na cesto ter takoj opazil ponesrečenca, ki Je ležal na cesti. Takoj so poklicali rešilni avto RK, ki je Starza prepeljal v bolnišnico, kamor so ga sprejeli s pridržano prognozo. Vendar je minilo še precej časa preden je ponesrečenec umrl. Policijski organi prioominjajo v svojem poročilu, da je na kraju nesreče javna razsvetljava zelo pomanjkljiva. Na vsak način je obtoženec zavarovan pri zavarovalnici «Assic,uratrice italiana«. Kot smo že dejali, so v teku pogajanja med prizadeto stranko''in 'zavarovalnico glede odškodnine/ 'Ce se bodo ta pogajanja uspešno' zaključila, bo tudi zaključek kifttehske obravnave ugodnejši za Tomasina. Pri padcu si je zlomil ramo Prejšnji večer se je vračal peš domov, v Ul. Sile 24 v Stražicab, 35-letni delavec Ivan Močilnik. V temi ni videl luknje v cestišču, padel je in si pri tem zlomil desno roko v rami. Zatekel se Je po pomoč v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 20 dni. ,,|iiii»iiiiini,lmllll„llllfWIII,IIIIIlmillllillllllmlIIII(llllllllllll|lillll|l|l|lillllllll||lll|(|1(1||||1||(|||||||||lll||l||I|||1||||||(|||||||||||||||||1|(||((||||||(|n(Mi||||()|||(|(( jfgSTjl NESREČ NA DELU Pri prenašanju pohištva padel in si prebil lobanjo na stopnicah Pri vdihavanju plina v Italsider mu je postalo slabo - Pri kopanju jarka se je onesvestil nJ^ernj zjutraj so se na delu po-iv. 1 trlJe delavci, ki so se pri ^vrševtmju SVOjega dela počutili o javnih delili, deportirancih ie epiku sodnikov Zupan se je spomnil 22. obletnice deportacije Zidov v nacistična taborišča - Miladin Černe naslednik svetovalca Bergomasa slabo. v„PrT1 se je ponesrečil 30-ietni ce-Francesco Valentini iz Ul. Co-OnH-i Je uslužben pri podjetju lenn . n Battistella iz žavelj. Vaši Je v železarni italsider v cev « ,u narneSčal obšlv na' neko 1« J dru8i visoki peči. Pri tem 'haval uhajajoči plin in nekaj s-» se je počutil slabo in n: Trudil na tla. Nekateri prisot-»nnz- iavcl so mu priskočili na po-to Di>er mu Pomagali v rešilni av-baini* < ^aler>tlnlja so prepeljali v o kjer so ga s prognozo t v 4 dneh sprejeli na ' J1 medicinski oddelek. am° pet minut po prvi nesreči s ,ar r.prlpetlla druga. 60-letni ce-Je unano Serlan iz Križa 102 P°d železniškim nadvozom na 1'r?.j *u kopal jarek ob cesti. n,°iWa se Je Počutil slabo in o iriiei no mu -*e usPel°- da bi se t a 7 Sfi Je nezavesten zgrudil na e ,n„~ rešilnim avtom so ponesreči, ^ Prepeljali v bolnišnico ter r>dopi«re ° na Pljučno kirurškem ,u s prognozo okrevanja v ,, „ nJ, jedilu. Pri padcu se je Ser-hudo pobil po prsih. r°8 Polone so z rešilnim av-“ipvn p,roPeljall v bolnišnico 26-let-ijj* ~ ovača Flavla Segnanlja 'z ,,i'i 'uriandlni 47 ter ga nujno spredi nevroklrurški oddelek žara- . , udarcev in ran po desnem sen-( 'V krvavenju iz desnega ušesa, u-'a ?lavo ln verjetnega prebitji Segnani, ki se bo mo- c i m r.av 40 dni, se je ponesre-nalo prej, ko Je prenašal po- hištvo v stavbo na Trgu Giarizzo-le 13. Ko je stopal po stopnicah, se je nenadoma počutil slabo in se zgrudil na tla. Pri padcu Se Je še prevrnil navzdol po stopnicah ter se hudo pobil po glavi. Z avtom v drevo v bližini Portoroža V bližini Portoroža se je predvčerajšnjim ponoči pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se lažje ranila dva Tržačana. Bilo Je okrog 1 ure ponoči, ko je 30-let.nl strugar Mario Furlani iz Milj, Ul. Trleste 20 vozil proti Trstu fiat 850 TS 79159. V avtu se je peljal tudi Fur-lanijev prijatelj Giovanni Grego-rich Nenadoma Je Furlani iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtom, zavozil na rob ceste in silovito treščil v drevo. Prvotno se je zdelo, da Je nesreča zahtevala smrtno žrtev, vendar obračun nesreče ni tako tragičen. Oba potnika v avtu sta se lažje ra nila Odpeljali so ju v bolnišnico v Izolo, kjer so jima nudili zdravniško pomoč. Pri trčenju v drevo se je avtomobil precej razbil. Neznan mladoletnik napadel priletno žensko V Ul. Girolamo Vida je v soboto zvečer mladi, približno 15 let star mladenič napadel 40-letno Rosalio Rodella vd. Marsich, Jo, verjetno s palico, udaril po glavi in se nato spustil v beg. Okrog 19. ure je bila Rodellova namenjena domov. Bila je oddaljena le nekaj korakov od vežnih ui\o s. 8»»o*i;k sttčnlHu dancs’ dne 9- m- z zadetkom ob 19.30 uri avanturi- SINFONIA PER UNMASSACRO (SIMFONIJA ZA POKOIj) ceajo: MICHEL AUTUCLAR DANIELA ROCCA ____ LE MERCER MICHE- vrat svojega stanovanja v Ul. Vida 7, ko se ji je za hrbtom približal nepridiprav in Jo udaril po glavi. Kmalu nato jo je mladenič urno popihal, da ga redki mimoidoči niso mogli doseči. Nekdo Je pomagal ranjenki, ki je močno krvavela na glavi in potem poklical agente letečega oddelka. Ti so prihiteli v Ul. Vida in s policijskim avtom najprej odpeljali Rodellovo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu. Agenti sc se nato vrnili v Ul. Vida in začeli iskati neznanega napadalca, toda brez uspeha. O zadevi so policisti obvestili svoje kolege na komisariatu pri Sv. Soboti, ki nadaljujejo s preiskavo. Trčenje vespe v avto na križišču pri Sv. Križu Na pokrajinski cesti pri Križu se je predsinočnjim pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se ranila dekle in fant. Okrog 20. ure je 27-letni Giorgio Venier iz Ul. Pic-cardi 20 vozil proti Proseku vespo TS 27805, na kateri se je peljala tudi njegova zaročenka 22-letna El-via Vascotto iz Naselja San Mau-ro 118. Ko je Venier privozil do križišča ceste, ki vodi v središče Križa, Je zagledal, da je nasproti privozil fiat 600 TS 22555, ki ga je šofiral 18-letni Igor Bogateč iz Križa 170. Bogateč je začel zavijati na levo, ker je bil namenjen domov in se je prepozno zavedel, da z nasprotne strani prihaja vespa. Tudi Venier se je prepozno zavedel nevarnosti. Bodisi Venier, bodisi Bogateč sta oba zavrla svoje vozilo, toda kljub vsemu se nista mogla izogniti trčenju. Zaradi sunka sta se Venier in Vascottova prevrnila z vespe ter se pri padcu ranila. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so dekle sprejeli na pljučno kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh zaradi udarcev po prsih ter verjet-... - . Vl ■ nih zlomov reber. Venier se je pri nesreči pobil in ranil po čelu, zgor. nji ustnici, desni podlakti, po prsih in lopaticah. Njega so sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti teden dni. Včerajšnja seja občinskega sveta v Gorici je bila posvečena interpelacijam in resolucijam; nanje so odgovarjali pristojni občinski odborniki. Odbornik za javna dela Lupieri je odgovoril na vprašanje socialdemokratskega svetovalca De-vetaga o avtomobilski cesti, zaradi katere je dejal, da je dežela dala v naprej dve milijardi lir, katere Ji bo kasneje vrnila. Načrt in predračun kakor tudi načrt za prvo fazo izgradnje bo profesor Materni-ni s tržaškega vseučilišča izdelal do spomladi ter ga bodo predložili vse. državni družbi za ceste ANAS. Odbornik za zdravstvo dr. Tomas-sich je odgovoril na socialdemokratsko interpelacijo o stanju Kazer-met, kjer naj bi se septembra podrl strop. Dejal je, da nesreča ni bila tako huda, ampak da je deževnica samo odluščila del ometa na stropu. V teku so priprave za izselitev starejših samskih oseb in drugih družin, da pa je za odpravo Kazermet kot socialnega vprašanja potrebno predvsem ustvariti nova delovna mesta in najti za te meščane primerno zaposlitev. Odbornik Lupieri je odgovoril tudi na vprašanje komunističnih svetovalcev Battella in Valentinuzzije-ve o stanju cest v Podgori in ceste na Vinčičih v Pevmi. Dejal je, da se voda na «grapatah» zbira zaradi tega, ker je ta kraj v depresiji. Za cesto na Vinčičih je odbornik dejal, da so napravili prošnjo na državo, ki po navadi opravlja tazš-na dela, vendar pa bo delo financirala občina, če tega ne bo storila država. Lupieri Je še pristavil, da bo po vsej verjetnosti potrebno za cesto na Vinčičih izbrati drugo traso, ker je to področje podvrženo zemeljskim plazovom. župan Martina je odgovoril na Interpelacijo misinov o deportirancih v Jugoslavijo. Dejal je, da so med pogovorom z Morom v Tržiču izročili predsedniku spomenico, ki obravnava tudi to vprašanje. Dejal je. da se bodo potrudili, naj bi prizadetim osebam izplačali odškodnino. Vsi občinski svetovalci, ki so obenem pravni operaterji, so vložili resolucijo, ki Jo je občinski svet soglasno odobril, naj se zaradi hitrejšega sodnega postopka poveča število sodnikov na okrožnem in okrajnem sodišču v,Gorici. Podobno resolucijo so vložili tudi na pokrajinskem svetu ter v občinskem svetu v Tržiču in Krminu. V začetku seje, ki se je pričela ob 18. uri, se je župan spomnil Eveline Colllnelli, nadškofa Ambroslja, zdravnika Alberta Schvveitzerja in 45 goriških Židov, ki so jih nacisti prde 22. leti odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, od koder se niso več vrnili. žalnim županovim besedam so se pridružili svetovalci Moise, Culot Rovls, Chiozza, Sancin, Bratina in Član, ki je med drugim dejal, naj se deportiranim Židom v spomin odkrije v mestu javna spominska plošča, objavi pa naj se tudi brošura o pomembni dejavnosti ,te skupnosti v goriški zgodovini. Občinski svet je odobril ostavko komunističnega svetovalca Fulvla Bergomasa, ki ga bo nasledil svetovalec Miladin Černe, Izvoljen na listi KPI. Odbornik Lupieri Je nato predlagal sprejem nujnega sklepa o najemu posojila 100 milijonov lir - a izgradnjo kanalizacije v nekaterih mestnih četrtih. Delo bodo opravili v dveh etapah. Svetovalci so predlog soglasno odobrili. Pristali so tudi na poviške pokojnin občinskim upokojencem. Opozorili so nas... ...da so prometni napisi na Kor-Zu, ki označujejo časovno omejenost v parkiranju, tako nizko postavljeni, da pešci na pločnikih z glavami udarjajo obnje. Odkar se je začelo hladnejše vreme in nosimo pokrivala, je nevarnost še večja. Ko so nas opozorili na to po- manjkljivost, ki naj bi o njej obvestili pristojni občinski urad, so pikro pripomnili, da smo Goričani po velikosti nad italijanskim povprečjem, kar bi bilo dobro u-poštevati pri nameščanju pločevinastih tablic. Izvršni odbor CGIL proučil razmere v podjetjih Sestal se je izvršni odbor CGIL za goriško pokrajino ter proučil stanje v nekaterih najpomembnejših sektorjih (kovinarski, gradbeni, slaščičarski, električni, prevozniški itd.) in spore za obnovo delovnih pogodb v Cotonificio in Intes. Odbor je ugotovil poslabšanje stanja v podjetjih zaradi «tihega odpušča- nja« delavcev, ki so dosegli starostno dobo, ter vpisovanja v dopolnilno blagajno; na Izpraznjena mesta ne zaposlujejo mlade delovne sile. Poslabšalo se Je tudi proizvodno stanje zaradi povečanega proizvodnega ritma, krajšanja akordnega časa, kratenja sindikalnih svoboščin. S tem v zvezi se je Se posebej govorilo o beli knjigi FIOM iz CR DA v Tržiču. Pokrajinsko vodstvo je pooblastilo tajništvo, naj koordinira svojo akcijo z ostalimi sindikalnimi organizacijami, da se u-redijo vprašanje zaposlitve, mezdno izboljšanje ter boljši delovni pogoji v podjetjih. Ob zaključku so izvolili tov. Giu-liana Ulianlja za tajnika CGIL, ker Je bil tov. Elio Zuliani izvoljen za deželnega tajnika CGIL. Člani pokrajinskega odbora in funkcionarji sindikata so se od tov. Zulla-nija poslovili s priložnostno zakusko in poslovilnimi nagovori. V NEDELJO POPOLDNE V GRADIŠKI Na pokrajinskem kongresu PSI večina za teze De Martina Resolucija s priporočilom za rešitev vseh problemov, ki se tičejo narodnih manjšin - Izvolitev novega pokrajinskega odbora in dveh delegatov za državni kongres stranke Na kongresu Italijanske socialistične stranke, ki je bil preteklo nedeljo v dvorani Bergomas v Gradiški, so zbrani delegati soglasno odobrili resolucijo, ki jo je predložil dr. Sancin in ki govori tudi o slovenski narodni manjšini. V tej resoluciji se ugotavlja, da )e aplikacija levega centra v Krajevnih upravah na Goriškem še posebnega pomena zaradi enakopravne udeležbe pri političnem m upravnem delovanju obeh narodnostnih skupin, ki živita na tern področju, za kar se je PSI v vseh teh letih potegovala. Zato kongres želi, da bi se politika mirnega sožitja med Italijani in Slovenci nadaljevala tn o-krepila z odpravo vseh še obstoječih ovir, kot so na pr. že preživeli fašistični zakoni, diskriminacije, še ne aplicirana ustava itd. Zato se predlaga državnemu kongresu PSI in njenemu central- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiniMHiiiMimiHiiimfiiiiiiiiiiiitiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SESTANEK ŠTEVILNE IN VAŽNE KATEGORIJE Goriški avtoprevozniki blaga nezadovoljni s sedanjimi tarifami Zagrozili so s stavko v soboto in nedeljo, če agencije njihove zahteve ne bodo upoštevale • Težave ustvarja pomanjkanje solidumosti Prihodnjo soboto in nedeljo bo kategorija goriških avtoprevoznikov po vsej verjetnosti stavkala, če a-genclje, ki Jim preskrbijo prevoze, ne bodo zvišale tarif. Sklep so spre-jeli na skupščini nad 100 prevoznikov. ki je bila v nedeljo v lokalu pri Rdeči hiši. kjer ima ta kategorija svoj neuradni sedež. Avtoprevozniki vozijo že tri leta za enake tarife, daslravno so se od takrat precej zvišale mezde šoferjev. Neurejeno Je nadalje pobiranje marže s strani prevoznih agencij, ki posredujejo prevoze. Po zakonu naj bi znašal zaslužek agencij po 5'od sto, vendar tega ni mogoče točno določiti, ker se pogodbe ne sklepajo niti podpisujejo pred prevozi. Dolžina prevozov se pogosto menja, tako da se poprej določena cena ln marža v polovici primerov spremeni. Govora je bilo tudi o konkurenci jugoslovanskih prevoznih podjetij, ki naj bi se okoriščala z dovoljenji za prevoz blaga v okviru malega obmejnega prometa. Ta dovoljenja naj bi veljala samo za obmejni pas, vozniki takšnih dovoljenj pa naj bi prevažali blago tudi izven njega. Očitala se Je tudi večja nosilnost, ki Jo Jugoslovan skl zakoni dopuščajo za tovornjake, vendar so vse te stvari, kakor smo se pozanimali, le ena stran medalje, ker se tudi naši avtoprevozniki poslužujejo takšnih ukrepov, samo da bi mogli na neki način realizirati zaslužek, da plačajo velike obroke dolga za kupljeni tovornjak, mezde šoferjev itd. Najvažnejše vprašanje Je v določitvi enotne tarife, ki naj bi veljala za vse prevoznike. Ta tarifa bi nujno lahko bila zelo ugodna, ker more kategorija, ki šteje okoli 150 prevoznikov, uveljaviti svojo voljo. Seveda pa kaj takšnega ne bo dosegla, če bodo «prosti strelci« ustvarjali nelojalno konkurenco ter nesoglasja. No, nedeljskem sestanku so goriški prevozniki sklenili prispevati po 1 500 lir mesečno za vzdrževanje pravnega svetovalca, ki se bo zavzel za vsakega prevoznika, če se po izkazalo, da ni prejel zadostnega plačila za opravljeno delo. Nesreča dijaka v šoli Sinoči nekaj pred 18. uro so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico 16-letnega dijaka Giuseppe Cumarja iz Ločnika Ul. Udine 109, ki se je malo prej ponesrečil, ko je na strokovni šoli v Ul. Boschetto v Gorici obdeloval kos železa. Pri delu mu je že. iezna iver odskočila ter se mu zapičila v desno dimlje kjer je obtičala. Pridržali so ga za 7 dni na zdravljenju. Novi bencinski boni 30. novembra zapadejo 5-iltrski bencinski boni oranžne ln 10-lltrskl boni zelene barve. Nadomestili o eo jih s 5-litrsklmi boni sinje in -10-litrskimi boni rjave barve. Danes cepljenje otrok v Doberdobu Doberdobsko županstvo obvešča vse prizadete, da bodo danes, v torek 9. t.m. cepili v prostorih ob činske ambulante v Doberdobu proti otroški paralizi vse otroke, ki so dopolnili v prvem polletju 1965 eno leto starosti. Cepljenje Je obvezno; priporoča se, da so otroci tešči eno uro pred cepljenjem. Otroke iz Dola in Jamelj bodo cepili dne 16. t.m. v tamkajšnjih šolah od 9.15 dalje. Istočasno Jih bodo cepili tudi proti kozam in da vici. V Doberdobu pa Jih bodo cepil! proti kozam in da vici v torek 16. t.m. v občinski ambulanti, ki posluje po normalnem urniku. PSI za reformo bolnišnic Na predlog zdravnika dr. Bena Morpurga je pokrajinski kongres PSI v nedeljo soglasno odobril resolucijo, ki so jo naslovili na ministra za zdravstvo Mariottija, naj čimprej predloži v parlamentu predlog za reformo bolnišnic, ki naj bi ga tudi čim,prej odobrili. Uradne ure kmetijskega nadzorništva S prehodom kmetijskega nadzorništva pod deželno upravo bodo uradi odprti dopoldne in po. Eno izmed tolikih nerešenih vprašanj, s katerimi se ubadajo avto prevozniki blaga, je tudi podvoz na prehodu Rdeča hiša. Viadukt je prenizek ter morajo šoferji pogostoma razložiti del tovora, da lahko vozilo zapeljejo skozenj. Kadar pravočasno ne opazijo, da je podvoz prenizek, udarijo s tovorom ob traverze, da se sesuje na tla. Fogostoma se na mednarodnih pogovorili na krajevnem in drugih nivojih govori o tej pomanjkljivosti, vendar prisrčnim zaključnim poročilom doslej še ni sledila odprava tega ozkega grla med dvema obmejnima prehodoma poldne, ob sobotah pa zaprti ves dan. V Gorici bodo odprti za občinstvo od 9.30 do 12. ure, v podružnici v Ronkah pa dopoldne ob ponedeljkih, sredah in petkih. Nesreča na delu m pri nogometu Včeraj popoldne ob 14.40 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 70-letne-ga Vittoria Anzelma iz Ul Fosco-lo 25, ki je padel z lestve na vrtu,- ko je tam neteaj popravljal. Ker si je pri padcp zlomil desno roko v zapestju, so ga pridržali za io dni na zdravljenju Okrog 18. ure pa se je zatekel v bolnišnico tudi 38-letni Gugliel-mg Toros iz Slovrenca, ki se je ponesrečil ie 4. tm. pri nogometni tekmi v Gradiški, kjer mu je spodrsnilo, ko je hotel brcniti Jo-go, ter se js pri tem udaril na desni roki Sprva je menil, da ni hudega; ker ga je vedno huje bolelo, je prišel na pregled. Ugoto vili so mu zlom desnega podlakta ter so ga pridržali na zdravljenju. nemu vodstvu, nuj ukrene vse po. trebno, da se v okviru republike in ustave rešijo vsi še nerešeni problemi narodnih manjšin, ki živijo v sklopu Italije Kongres, ki se ga je udeležilo kakih 100 delpgatov in povabljencev, so pozdravili odv Devetag v imenu deželne uprave, sekretar Menichino v imenu KPI, sekretar Dellago v imenu PSDI. prof. Cum-pet.i za PSIUP ter Bergomas za CGIL Poročilo je podal pokrajinski sekretar Carraro, ki je obrazložil življenje stranke v zadnjih letih In težave, ki jih je morala prema, gati. Kongresne teze De Martina 'e obrazložil dr. Tomassich, teze Lombardija pa Vittorio Semola. Pq opoldanskem premoru se :e kongres nadaljeval popoldne z debato. v katero so posegi' številni prisotni delegati in kjer je bila predložena tudi zgornja resolucija Verifikacijska komisija pa '• sporočila rezultat kongresa: zaleze sekretarja stranke De Mariina se je izreklo 69.4 od sto delegatov, za teze Lombardija 27 od sto in vzdržanih je bilo 3.6 od sto. Pred zaključkom so na kongresu izvolili tudi nov pokrajinski odbor PSI, ki ga sestavlja 23 članov in trije namestniki; med njimi so tudi trije Slovenci in sicer dr. Peter Sancin, Karel Sošol in Marko Waltritsch; med namestniki pa je Rihard Kristjančič. 7.a delegata na vsedržavnem kongresu, ki bo te dni v Rimu, pa sta bila izvoljena Marko Waltritsch in odv. Bonadonna. Danes v Tržiču seja občinskega sveta Občinski svet v Tržiču bo 1-mel danes zvečer, z začetkom ob 20.30 svojo četrto sejo v tem iz. rednem zasedanju Na njej bodo obravnavali še preostale točke dnevnega reda. Dva milijona mesečno za razsvetljavo v Tržiču Na zadnji seji občinskega odbora v Tržiču so med drugim odredili izplačilo računov za javno razsvetljavo. V štirih mesecih od junija do septembra so v ta namen potrošili 1 milijonov in 222 tisoč lir. ----------- Zahvala prevodnika vlade tržiškemu županu Predsednik vlade Moro je naslovil na župana v Tržiču zahvalno brzojavko za sprejem, ki ga je bil deležen ob priliki svojega obiska dne 4 novembra v Tržiču, iiiiMtiitiiiiiiititii uit milili iitiiiitt mini iifiiitiiiiiiiiiiMtiiifi,g) vl„ n, |,| ih ini||l|ll|l|||l|lll|||lll||l|l|||||l|l nig, KER SO DELOVALI SAMO POL MESECA V vrtcih CNAIBC naj primerno znižajo plačilo za oktober Tako predlagajo matere iz Podgore in iz drugih krajev Po stavkah otroških vrtnaric 1n drugega osebja v ustanovi ONA IRC, ki se Je raztegnila na tri tedne v oktobru, se Je ta mesec položaj v vrtcih te ustanove zopet normaliziral, vsaj kar se rednega pouka tiče, ker je vlada obljubila vodstvu večji prispevek. Pojavil pa se je drug problem, ki vzbuja nezadovoljstvo mater v Pod-gori in po drugih krajih, kjer imajo vrtce te ustanove. Zaradi stavke in praznikov so vrtci v preteklem oktobru delovali samo približno polovico meseca. Vodstvo pa zahteva od njih, da vkljub temu plačajo celoten mesečni prispevek za njihove otroke, se pravi po 2.000 lir za vsakega, kakor v mesecih, ko je bil pouk normalen. Matere poudarjajo, da bi moralo vodstvo že iz principa plačilo za oktober sorazmerno znižati, čeprav pri tem ne gre za kakšne velike vsote. Prav bi bilo, da bi otroške vrtnarice iz posameznih krajev tolmačile to željo mater vodstvu ONAIRC, od katerega pričakujejo ustrezen od govor. Premestitev 82. polka iz Trsta v Gorico Včeraj ob 15. uri je bila na Trgu Cesare Battisti svečanost ob premestitvi 82. polka Torino iz Trsta, kamor je prišel leta 1954, v Gorico. Prisostvovali so ji goriški predstavniki v deželni vladi, pokrajinske in občinske oblasti. Ta polk, ki se je bojeval v raznih krajih izven meja Italije, med drugim tudi v Rusiji in Jugoslaviji, bo imel poslej svoj sedež v Gorici_ Trčenje v Ronkah V nedeljo ob 19. uri sta se na cesti med Ronkamt in Staranca-nom zaletela motociklist in kolesar. Motociklist, 50-letni Rinaldo Antonii iz Starancana, Je podrl kolesarja 40-letnega Ermenegilda Sgu-bina, ki Je prav tako doma iz Starancana. Antomija so odpeljali v civilni} bolnišnico v Tržič kjer ao ga pridržali na zdravljenju za 30 dni zaradi zloma leve ključnice. Za 10 dni na zdravljenju pa so pridržali tudi Sgubina, ker se je udaril v glavo in si pretresel možgane. Pri Selcah našli ukradeni avtomobil V bližini Selc so našli avtomobil Giuseppa Spangherja iz Tržiča, ki so mu ga neznanci ukradli v noči od 4. na 5. november. Fiat 600 Je komisar Javne varnosti iz Tržiča včeraj izročil zakonitemu lastniku. Kraja v bencinski črpalki Neznanci so v noči od sobote na nedeljo razbili okno v bencinski črpalki v Ul. Matteotti v Tržiču, ki je last Stenia Gregorina. Odnesli so pisalni stroj. Prizadeti lastnik je tatvino prijavil na policiji. CORSO. 17.15: «Quei temerari sulle macchine volanti«, ameriški barvni kipemaskopski film, Alberto Sordi in Saraha Miles. VERDI. 14.45: «Slalom», Vittorio Gassman in D. Bianchi. Italijanski kinemaskope v barvah. MODERNISS1MO. 16.50: «Lovd Jim«, Peter 0’Toole m James Ma. son, angleški barvni kinemaskop-ski film; zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15; Walt Disney presenta «1 cacciatori del lago d’argento», B. Kelth m W. Miles; ameriški barvni film. CENTRALE 16.30: «Lo sperone ne-ro». R. Calboun in Linda Dar-nell; ameriški barvni kinema-skopski film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 38, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 14 stopinj ob 15. uri, najnižjo 7,1 stopinje v nedeljo zvečer ob 22. uri; povprečne dnevne vlage Je bilo 83 odstotkov. S podelitvijo nagrad v nedeljo slovesno zaključena največja manifestacija zamejske mladine V Največ lovorik za Škamperle: 5 pokalov in 34 diplom Cesar V. (Rocol) in Pavletičeva 0. (Škamperle) naj bolj ša športnika Breg in RMV osvojila po 2 pokala, «1. Gruden» - Nabrežina 1 pokal in 1 plaketo, Cankar, Kras in Primorje pa po 1 pokal Pokali in diplome POKALI Pokal obilne Zgonik za najboljše uspehe v odbojki pd Škamperle (Sv. Ivan) Pokal občine Dolina za najboljše uspehe v atletiki pd Škamperle (Sv. Ivan) Pokal J. E. Kreka za najboljše rezultate v namiznem tenisu pd Škamperle (Sv. Ivan) Pokal MI za najboljše ženske rezultate pd Škamperle (Sv. Ivan) Pokal SKGZ za najboljše tehnične rezultate pd Škamperle (Sv. Ivan) Pokal Bora za najboljše mladinske rezultate ŠD Breg (dolinska obč.) Pokal SPZ za najštevilnejšo udeležbo ŠD Breg (dolinska obč.) Pokal občine Devin-Nabrežina za uspehe v plavanju pd Gruden (Nabrežina) Plaketa občine Repentabor za najboljše okoliško društvo pd Gruden (Nabrežina) Pokal Primorskega dnevnika za najboljše moške rezultate pd Cankar (Sv. Jakob) Pokal pd Škamperle za najboljšo ekipo v igri med dvema ognjema ŠK Kras (Zgonik) Pokal Bora za prvo mesto v nogometnem turnirju NK Primorje (Prosek) Pokal SPDT za najboljše društvo v planinsko orlent. pohodu Rod modrega vala Pokal «Zorka Jelinčiča* za prvo ekipo v POP Rod modrega vala DIPLOME Pd Škamperle 34, pd Cankar 27 Barkovlje 18, Opčine 13, pd Gruden 11, ŠK Kras 8, Sd Breg 7, Rocol in Jadran 6, Dom Rojan 5, SPDT 3, Repen ln Galeb 2, Zarja, Primorje in RMV 1. FINALE ZENSKE ODBOJKE 3:1 za ŠKAMPERLE A v tekmi s Škamperle B Finalna tekma v ženski odbojki se Je končala s predvideno zmago A šestorke svetoivanskega prosvetnega društva Škamperle, Njiho va zmaga nad 'tekmicami B ekipe istega društva pa ni bila tako lahka, kot je bilo pričakovati. B- ekipa plavih se Je zagrizeno vrgla v borbo in prva šestorka se je .- morala pošteno potruditi in tudi spotiti, da je prisilila nasprotnice na kolena. Prvi set je potekal uvodoma v znamenju premoči A ekipe, ki si je nabrala precejšen naskok. Ta pa je začel kmalu kopneti in čeprav sta si obe šestorki izmenoma nabirali točko za točko, je bilo stanje dolgo v korist prve ekipe. Druga pa je znala prisebno izkoristiti zmedo v vrstah nasprotnic in se Ji Je posrečilo celo izenačiti. Proti koncu pa je A ekipa vendarle močneje pritisnila in prisilila B k predaji. Tudi drugi set se je zaključil z zmago, bolj jasno, kot jo nakazuje rezultat, A ekipe. Igralkam prve šestorke je šlo bolje od rok in niso bile nikoli v nevarnosti. V tretjem setu pa so igralke B ekipe začele sicer ne preveč dobro, a kmalu so se zbrale in premočno prevladovale na igrišču. Njihove nasprotnice so postale laheh plen in so se morale brezpogojno predati Najbolj razburljiv Je bil četrti niz, ko so igralke B ekipe škam-perla močno povedle in je že kazalo, da se bo tekma podaljšala. Po vodstvu s 7:0 pa so podlegle živčni napetosti in nasprotnice so izrabile stanje, da so se najprej močno približale in nato tudi izenačile. Mijotova, Švabova in druge so popolnoma zmedle nasprotnice, kjer sta skušali Pavletičeva in Orlova urejevati vrste, da bi nudile še hujši odpor. Posrečilo pa se jim ni in zmaga je pripadla bolj izkušenim igralkam prve ekipe. Izid ŠKAMPERLE A-ŠKAMPERLE B 3:1 (15:11, 15:9, 6:15, 15:11) ŠKAMPERLE A: Švab N., Mijot N., Nibrandt K, Hmeljak P., Prelc R. , Barej L., Kravos M. ŠKAMPERLE B: Pavletič O., Orel Z., Starc M., Castellani S., Barej S. , Lah N , Drasič M., Zavadlal N. SODNIK: Dougan Anton. NAMIZNI TENIS Zmagovalci finalov: Mijotova (Škamperle) Milic B. (Kras) Bidovec M. (Galeb) V nedeljo se je s finalnimi tekmami v mladinski ln ženski konkurenci zaključil namiznoteniški turnir. Borbe za prva mesta so bile zeio ostre in so potekale v stanju izenačenosti. Skoda, da se ni mogel predstaviti Bole Edi, ki bi po vsej verjetnosti v finalu mladincev o-svojll prvo mesto. Tako je zmaga pripadla Bidovcu za p. f. IZIDI ženske (finale za prvo mesto) Mijot Neda (Škamperle) — Zavadlav Norči (Galeb) 2:1 (21:16, 19:21, 21:19) Mladinci (finale za tretje mesto) Milič Bruno (Kras) — Bole Emil (Opčine) 2:1 (21:16, 17:21, 21:14) Finale za prvo mesto Bidovec Matjaž (Galeb) — Bole Edi (Opčine) 2:0 (p.f.) Malokdaj Je bilo vzdušje v dvorani stadiona «Prvi maj» kot v nedeljo ob zaključku letošnjega slovenskega športnega tedna. Mladina, morda utrujena zaradi številnih borb na vseh toriščih športa, a zadovoljna z uspehi, se je čutila počaščeno s številnim občinstvom, ki je hotelo s svojo prisotnostjo nagraditi tako nastopajoče kot prireditelje. In med občinstvom smo letos opazili poleg župana dolinske občine Dušana Lovrihe, župana de-vinsko-nabrežinske občine Draga Le-gišo, predstavnika zgoniške občine Jana Godniča tudi občinskega odbornika Dušana Hreščaka, pokrajinskega svetovalca Josipa Pečenka, predsednika SKGZ Borisa Raceta, glavnega urednika našega dnevnika inž. Stanislava Renka, predstavnike raznih drugih ustanov, kot SNG Rada Rauberja ln Filiberta Bene-detiča, SPZ Edvina Švaba, Mladinske iniciative Vita Svetino, predsednike društev, ki so bila prisotna na letošnjem športnem tednu itd. Prostor za gledalce je bil pretesen, da bi sprejel vse, ki so hoteli prisostvovati slovesni svečanosti tedna. Ker se je zaradi zadnje moške odbojkarske tekme slovesnost zavlekla, so organizatorji podarili pokal Bora enajstorici Primorja, ki se je hotela čimprej vrniti na Prosek, kjer so jo vaščani pričakovali z godbo, da bi skupno praznovali ta dogodek. Zaključno slovesnost je začel predsednik Sz Bor Dušan Košuta, ki je organiziralo to impo-nentno manifestacijo zamejske mladine, z govorom, ki ga objavljamo na tretji strani. Sledilo je nagrajevanje društev z diplomami, ki so jih osvojili posamezniki ali ekipno. Z diplomami pa so zmagovalci dobili tudi vstopnice, dar SNG. Prvi je dobil diplomo predstavnik Zarje in njemu so sledili vsi drugi (število podeljenih diplom objavljamo posebej)* t itmn Pokale pa so izročili predstavniki ustanov, ki so jih podarile. Kras je dobil iz rok Nika škamperla pokal p.d. Škamperle za najboljše društvo v igri med dvema ognjema, nabrežinski župan je imel čast podariti občinski pokal najmlajšemu predstavniku p.d. «1. Gruden« iz Nabrežine Walterju Pertotu za najboljše uspehe v plavanju, dolinski župan je občinski pokal izročil majhni Tjaši Pavletičevi, drug pokal pa ji je izročil predstavnik zgoniške občine. Precej ganjenosti sta vzbudila mlada sinova pokojnega prof. Zorka Jelinčiča, ko sta predstavnikoma rodu Modrega vala izročila pokal, ki nosi ime po njunem očetu, in pokal SPDT. Razdeljevanje lovorik se je naglo vrstilo ob burnem ploskanju občinstva in navdušenih tekmovalcev. Predstavnik nabrežinskega prosvetnega društva je dobil tudi plaketo repenta-borske občine, Boris Race je izročil pokaj SKGZ, namenjen društvu z najboljšimi tehničnimi rezultati, predstavniku p.d. Škamperle, naš odgovorni urednik pa pokal Primorskega dnevnika p.d. Cankar za najboljše moške rezultate. Predstavnik Brega pa je dobil v dar dva pokala: enega SPZ za najbolj številno udeležbo, drugega Bora za najboljše mladinske rezultate. NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI IN ŠPORTNICE MOŠKI 1. CESAR Vojko (Rocol) 2. Drasič Franko (Škamperle) 3. Veljak Sergij (Cankar) 4. Košata Boris (Cankar) 5. Fučka Radovan (Barkovlje) 6. Starec Inko (Barkovlje) 7. Jurkič Učo (Škamperle) 8. Švab Dušan (Cankar) 9. Furlan Iztok (Barkovlje) 1U. Furlanič Ivan (Škamperle) Košuta Aleksander (Cankar) ŽENSKE 1. PAVLETIČ Olga (Škamperle) 2. Starc Majda (Škamperle) 3. Barej Sonja (Škamperle) 4. Furlan Maja (Škamperle) 5. Mijot Neda (Škamperle) 6. Švab Nadja (Škamperle) 7. Nibrandt Ksenija (Škamperle) Nedoh Danijela (SPDT) 9. Možina Milena (Dom Rojan) 10 Zavadlal Norči (Galeb) iimiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiii NA TEKMOVANJU AVTOMOBILOV Posadka ŠKAMPERLA A pred ekipo Jadrana C Prirediteljski odbor Je objavil dokončne rezultate tekmovanja avtomobilov. Tl so naslednji: 1. Škamperle A (Drasič Franko, Dougan Anton, Drasič Marisa) točk 6.230 2. Jadran C (Svetina Vito, Magajna Ivo, Trampuž Enči) 7.244 3. Škamperle O (Plesničar Edi, Dougan Jurij, Mohorčič Pino) točk 7.979 4. Škamperle R (Birsa Danilo, No- vak Marjan, Dovgan Marino) točk 14.939 5. Jadran A (Cupin Darij, Ban Janko) 15.542 I 6. Breg O (Žerjal Lucijan, Pečar I Egidij) 15.960 7. Škamperle B (Škamperle Niko, Kravos Milica, Kravos Alenka) točk 17.350 8. Gruden B (Terčon Antek, Gruden Peter) 17.412 9. Gruden C (Ambrozet Erminij, Brezigar Bojan) 17.895 10. Škamperle H (Abram Lojze, Abram Elčl) 19.002 11. Opčine 6 (Bole Edi, Sosič Alenka, Ferluga Ugo) 21.002 12. Breg K (Grom Dunja, Pangerc Dušan) 25.262 13. Škamperle C (Prelc Jože, Prelc Rossana) 319.259 Ostali so bili zaradi časovne zamude diskvalificirani. Za najboljše športnike, katerih imena objavljamo posebej, pa je Slovenska prosvetna zveza podarila 20 knjig, SNG pa abonmaje. S ponovno zahvalo občinstvu in predstavnikom ustanov in društev ter z na svidenje v prihodnjem letu, se je zaključil letošnji nadvse uspeli športni teden ne samo zaradi doseženih rezultatov, temveč predvsem zaradi rekordne udeležbe, kar je poroštvo, da si mladina želi športnega udejstvovanja in predvsem športnih tekmovanj. Ob zaključku je vodstvo Bora priredilo ' povabljencem skromno zakusko. KONČNA LESTVICA 1. ŠKAMPERLE 258 točk 2. Cankar 197,5 3. Barkovlje 135 4. Gruden 104,5 5. Breg 94 6. Opčine 91 7. Kras 59,5 8. Jadran 56 9. Rocol 40 10. Dom Rojan 36 11. Galeb SPDT 22 13. Zarja 13 14. Repen RMV Primorje 12 17. Rojan 3 17. Dom/ Gorica 1,5 mi iiiiiiiiiiimm 11 m n iiiiiii iiiimiiimt iiiii im iiiiiii mn iiiiiiiiini mi muhi iiiiiim milim iinimi m nuni n im FINALE MOŠKE ODBOJKE CANKAR premagal s 3:2 Škamperle Ne pretiravamo če trdimo, da tako razburljivi in tudi lepi igri kot je bila v nedeljo med Cankarjem in škamperlom, že dolgo nismo prisostvovali niti med prvenstvom moške B lige. Igralci šentjakobskega društva, ki so bili favoriti na papirju, niso zadostili pričakovanju in so bili zelo blizu poraza. Res je, da je Walter Veljak zašel v slab dan, a je treba tudi priznati, da so se na drugi strani Jurkič, čeprav nerazpoložen zaradi bolečin v Orel in vsi nogi, Drasič, ostali, borili kot levi in se vrgli s tako zagrizenostjo v borbo, da so bili zavidanja in pohvale vredni. Napravili so vse, kar je bilo v njihovi moči, vendar proti udarcem Sergija Veljaka večkrat ni bilo mogoče najti primernega orožja. Medtem ko so bili rdeči Cankarja za spoznanje boljši na mreži, so bili plavi škamperla v obrambi težko ranljivi, pa čeprav so se izkazali tudi, posebno po zaslugi Plesničarja, večkrat tudi v napadu za nevarne. Cankar je takoj močno napadel in si nabral naskok, ki je dosegel razliko 8:1. Škamperle se je po začetni zmedi zbral in zmanjšal prednost na 8:5. Vajeti igre so ponovno vzeli v roke rdeči, ki so pri 12:5 prisilili utrujene Svetoivan-čane, da so se zatekli k time outu. Ta odmor je osvežilno deloval na Škamperle, ki se je z navdušujočo igro močno približal tekmecem. Pri stanju 13:12 so bili šentjakob-čani prisiljeni zateči se k time outu in takoj zatem so končno le prisilili uporne in borbene Sveto-ivančane na predajo Drugi set je potekal v izenačenem stanju. Ena in druga ekipa sta na osvojeno točko odgovarjala s točko vse do 3:3, ko je Cankar napredoval do 7:3. Time out škamperla Jih je prekinil in pri 8:8 so bili rdeči prisiljeni klicati odmor. Ta Jim je koristil, ker so povedli do 13:8, ko je Škamperle klical time out. Tokrat so se Svetoivanča-ni zagrizeno vrgli v borbo In ker je bilo s strani Cankarja polno nošenih in dvojnih, ni bilo drugega kot, da so zahtevali premirje. Igra se je še bolj razgrela in v navdušujočem finišu, ko sta si ekipi izmenoma nabirali točke, se je Sve-toivančanom z dvema posrečenima udarcema posrečilo izenačiti stanje. V tretjem nizu so Svetoivančani občutili utrujenost in so, čeprav so se zelo vztrajno borili za vsako žogo, {»stali razmeroma lahek plen Cankarja. Sicer je Škamperle tudi izenačil od 7:2 na 7:7. To pa ni zadostovalo in dlje kot do 9 ni mogel priti. Zato se je Škamperle s pod-| vojeno silo vrgel v borbo v naslednjem setu, med katerim je nasprot-1 rukom le redkokdaj pustil, da bi prišli do besede, šentjakobčani so se pri 11:5 hoteli rešiti z odmorom, a v njihovih vrstah je vladala zmeda in živčnost, ki jim ni dovoljevala, da bi napravili niti koraka naprej. Zmaga Je bila torej odvisna od odločilnega petega seta. Razburjenost ni vladala samo na obeh straneh mreže, temveč tudi med občinstvom in še več med glasnimi navijači obeh društev. Začelo se je izenačeno in preden je prišlo do točke, je bilo treba zabeležiti polno menjav servisov. Cankar si je vseeno nabiral točke, sicer s trudom in s tolčenimi žogami Veljaka Sergija in je pri 5:2 prisilil nasprotnike, da so se zatekli k odmoru. Igra je pridobila na živahnosti in razburljivosti predvsem po zaslugi upornih Sveto-ivančanov, ki niso obupali nad nobeno žogo, pa čeprav je kazalo, da je izgubljena. Tolkači Cankarja pa so prišli ponovno do besede in čeprav so bili plavi odlični v obrambi, so se morali večkrat predati. Pri stanju 11:7 za Cankar, je Škamperle ponovno klical time out, med katerim so se odpočili toliko, da so vsilili silovit navdušujoč forcing. Posledica je bila ta, da se je Cankarju približal do 12:10 in ga prisilil v time out. Ta odmor pa Sent-jakobčani niso znali izkoristiti in pri 12:12 so zopet prekinili igro. Napetost je dosegla višek, ko so si Cankarjaši zapravili dva servisa. Tekma pa se je obrnila njim v prid, ker je bil Sergij Veljak ob mreži. Naskok šentjakobčanov je dosegel 14:12, ko je bil Vitez na servisu. Njegov predložek so škam-perlovci vrnili čez mrežo, kjer je Lakovič prišel do žoge in jo visoko dvignil Sergiju Veljaku, izreden vzpon, strahovit strel in žoga je neubranljivo končala na nasprotnem polju in zaključila ta e-dinstveni spopad med dvema res odličnima šestorkama. IZID CANKAR-ŠKAMPERLE 3:2 (15:12, 15:17, 15:9, 5:15, 15:12) CANKAR: Vitez F., Lakovič B., Veljak S., Veljak W., Veljak K., Gombač B., Košuta B., Škrinjar R., Pertot S. ŠKAMPERLE: Drasič F., Mijot V., Jurkič U„ Furlanič I., Šušteršič M., Plesničar E., Orel I. SODNIK: prof. Pavletič Bojan. A SKUPINA C! IZIDI ‘Biellese—Parma 2-0 ‘Como—Solbiatese 3-0 Piacenza—‘Cremonese 1-0 ‘Entella—Udinese 1-1 ‘Legnano—Savona 1-0 •Marzotto—Ivrea 1-0 •Mestrina—CRDA 1-1 ‘Trevigliese—Rapallo 0-0 Trevlso—‘Triestina 3-1 Prihodnje tekme (14. t.m.) Biellese - Legnano; CRDA -Marzotto; Ivrea - Parma; Piacenza - Como; Rapallo - Cremonese; Savona - Triestina; Solbiatese -Entella; Trevlso - Trevigliese; Udinese - Mestrina. KVALIFIKACIJA ZA SP Nocoj (tudi po TV) Škotska-Italija GLASGOW, 8. — Nocoj bo Italija igrala proti škotski kvalifikacijsko tekmo za nastop v finalu svetovnega prvenstva. Oba tehnična komisarja sta že najavila postavi, ki bost&’ ŠKOTSKA — Bill Brown, John Greig, Davey Provan, Bobby Mur-doch, Ron McKinnon, Jim Baxter, Willie Henderson, Billy Bremmer, Alan Gilzean, Neil Martin, John Hughes ali Billy Johnston. ITALIJA — Negri, Burgnich, Fac-chetti, Guameri, Salvadore, Rosa-to, Lodetti, Bulgarelli, Mazzola, Ri-vera, Barison. Tekmo, ki se bo začela ob 20.30 po italijanskem času, bodo prena. šali po radiu in TV. •Huilliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunmiiinit DRUGI PORAZ NA DOMAČIH TLEH (1:3) Triestina brez igre in morale lahka žrtev gostov iz Trevisa Edini gol za domače je dosegel krilec (8) Pez Genlili poškodovan, Miani izključen STRELCI: Simonato (Tv) v 2’ prvega polčasa; Pez (Ts) v 14’, Galtarossa (Tv) v 26’ in Simonato (Tv) v 29” drugega polčasa. TRIESTINA: Colovatti; Cattonar, Ferrara; Pez, Dalio, Del Picco-lo; Milocco, Sadar, Miani, Gentili, Zerlin. TREVISO: Zabeo; Sirena, Bressan; D’Andrea, Secco, Soangaro; Galtarossa, Zanardello, Volpato, Urban, Simonato. Sodnik: Lavetti iz Bergama. Gledalcev 2000. Koti 5:2 za Triestino. V 43’ drugega polčasa izključen Miani (Ts). Triestina nadaljuje svojo rakovo pot, kateri v današnjem položaju LESTVICA Como 8 5 3 0 9 1 13 CRDA 8 5 2 1 12 4 12 Treviso 8 5 1 2 10 6 11 Marzotto 8 5 1 2 10 8 11 Rapallo 8 2 6 0 8 2 10 Savona 8 4 1 3 13 8 9 Biellese 8 3 3 2 13 12 9 Entella 8 3 3 2 7 7 9 Udinese 8 2 4 2 6 7 8 Piacenza 8 3 2 3 7 8 8 Solbiatese 8 3 2 3 9 10 8 Legnano 8 3 1 4 5 5 7 Cremonese 8 3 0 5 12 13 6 Mestrina 8 1 4 3 6 10 6 Triestina 8 2 2 4 8 15 6 Ivrea 8 2 1 5 6 9 5 Trevigliese 8 0 4 4 4 10 4 Parma 8 0 2 6 1 11 2 dvakrat zatresli mrežo ubogega Colvattija, ki je skoraj vedno ostal sam nasproti gostujočim napadalcem. Poteka igre nima smisla opisovati. Gostje so zmago povsem zaslužili in morda bi lahko bila še večja v njihovo korist. Triestino do neke mere opravičuje le dejstvo, da je bil Gentili, edini sposobni napadalec poškodovan že v prvem polčasu in da je v drugem, dokler ni zapustil igrišča, samo statiral na krilu. Kaj naj še rečemo? Gledalcev Je na stadionu vedno manj in jih bo vedno manj tudi v bodoče, če ne bo vodstvo ukrenilo karkoli za o. krepitev moštva z novimi igralci in pa z novim sposobnim trenerjem, ki bo znal vliti igralcem morale in pa sistema igre. U. K. ni videti konca. Moštvo je tehnično, taktično, kondicijsko in psihološko na tleh in če v najkrajšem času ne bo prišlo do radikalnih posegov, se bo moralo še krepko boriti za obstanek v C ligi. Čeprav gostje iz Trevisa niso pokazali nič posebnega in je zadoščala le njihova solidna igra, je bila Triestina proti njim povsem nebogljena enajstorica četrte kategorije. V vseh 90 minutah igre ni Sadarjeva četa izpeljala niti ene same dobro zamišljene in zastavljene akcije in vsi njeni napadi so bili prepuščeni slučajnosti in večji ali manjši trenutni razpoloženosti kakšnega posameznika, ki pa običajno niti ni bil napadalec, temveč kateri od obeh krilcev ali pa celo branilec. O kakšni logični igri, o kakšni taktiki, ni bilo ne duha ne sluha, vse ostalo pa je opravilo še pomanjkanje kondicije, kar se je pokazalo zlasti,proti koncu tekme, ko so še tisti posamezniki, ki so prej kaj delali/ praktično izginili z igrišča. Tako niti ni vredno izgubljati besed o tem, kako je igral ta ali oni. Dejstvo pa je, da je bil Sadar nenavadno konfuzionalen, Dalio silno neroden in nezanesljiv, branilca prav tako nezanesljiva, Miani brez vsake koristi. Kolikor toliko so v prvem polčasu zadovoljili le mladi Milocco, ki ga bo vredno še naprej spremljati, Zerlin, Gentili do poškodbe (zaradi katere je v sredini drugega polčasa sploh zapustil igrišče) ter Del Piccolo in zlasti še Pez, ki se je trudil kolikor je mogel in ki je bil tudi strelec edinega gola za svoje moštvo. Moralna in psihološka šibkost Sadarjevega moštva pa se je pokazala zlasti s trenutkom, ko je Pez izenačil. Gol, ki bi Tržačanom moral dati poleta, ni imel dejansko nobene vzpodbudne posledice in logičen rezultat tega je bil, da so gostje v pičlih treh minutah kar iHimiiMiiiiimimiiiiiiHiiiiHmiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiimiitiiiuiiiiiiiiiimi GORIŠKI NOGOMET Alessandria—Venezia (0-1) 2 Catanzaro—Monza (1-0) 1 Genoa—Reggina (3-1) 1 Lecco—Piša (1-0) 1 Livorno—Novara (0-0) X Messina—Verona (0-0) X Modena—Mantova (0-0) X Padova—Trani (5-0) 1 Potenza—Palermo (1-0) 1 P. Patria—Reggiana (2-1) 1 Lucchese—Arezzo (1-2) 2 Salemitana—Avellino (2-0) 1 Taranto—Cosenza (0-0) X KVOTE 13 — 426.200 lir 12 — 21.500 » 1. — 2. — 3. — 4. — 5. — 6. — Bauto Chiese Tio Pepe Durandal Oneto Maestrale Mau La Spezia Pennarossa Ariano Vianello Manjka 1 X X 2 1 2 1 1 1 2 1 X KVOTE 12 — 178.750 lir 11 — 11.107 » 10 — 1.655 » niuimiiimmiHiHHiiiHiiiiHiiiHimiHmiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiHHiiiiiiiiiiiHimimimiHiHiHiiiHiiiiiiHiinH|R RAZOČARANJE TUDI V BEOGRADU Jugoslavija 1 Norveška 1 Poraz primorskih predstavnikov v SNL JUGOSLAVIJA: Pantelič; Cuzzi, Jusufi; Gugleta, Rašovič, Vašo-vič; Samardjič, Hasanagič, Arslanagič, šekularac, Djajič. NORVEŠKA: Andersen; R. Johansen, Mathisen; Aaarnsth, Stak-seth, Sunde; Berg, Stavrum, Nielsen, E. Johansen. BEOGRAD, 88. — Jugoslaviji tudi v zadnji kvalifikacijski tekmi III. evropske skupine za svetovno prvenstvo ni uspelo prisiliti goste iz Norveške k predaji. Sicer zmaga ne bi zalegla, ker si je Jugoslavija Zmaga Sovodenjcev s 3:1 na igrišču v Medei Juventina izenačila doma, Primorje 8 Proseka pa v Gorici Srečanje med Juventino in Zagrajeni pretekle nedelje na igrišču v štandrežu se je zaključilo neodločeno z rezultatom 1:1. Očividno domačinom ni dano, da bi tekme z Zagrajem odločili z zmago, pa četudi samo na domačem igrišču. Obe moštvi sta igrali dobro, tako da rezultat odgovarja poteku igre. Prvi gol je za domačine zabil Klav. čič šele deset minut pred koncem drugega polčasa in dve minuti pozneje so gostje izenačili ter je pri tem rezultatu ostalo do konca igre. Na igrišču v Gorici pa je gostovala ekipa Primorje s Proseka pro. ti domačemu moštvu Audax. Tudi ta tekma se je zaključila neodločeno z rezultatom 1:1; vsekakor pa Je to uspeh za goste, ki so v vseh dosedanjih tekmah dosegli komaj eno točko ter je to njihova prva zmaga in ta celo na tujem igrišču. Lep uspeh so dosegli Sovodenjci v Medei, kjer so v tekmi z domačimi pridobili obe točki. Tekma se je zaključila z rezultatom 3:1 za Sovodnje potem ko so prvi polčas zmagovali domačini z 1:0. To je že druga zaporedna zmaga So-vodenjskih nogometašev, ki so si tako pridobili štiri dragocene točke. Kot rečeno so Sovodenjci reali, zirali šele v drugem polčasu. Približno 20 minut pred koncem je Marega izkoristil napake nasprotne obrambe in zabil prvi gol. Ne- kaj minut pozneje Je Ferfolja ute-tekel nasprotni obrambi ter zabil še drugi gol in malo pozneje isti igralec še tretjega. Poleg igralcev so bili z rezultatom zadovoljni tudi številni navijači iz Sovodenj, ki so prišli s svojo ekipo v Medeo ter jo bodrili do zmage. Vsekakor pa sedaj ne smejo igralci počivati na lovorikah, ampak se bodo morali še bolj potruditi, da se obdržijo in trudijo na doseženem mestu. Za to bodo imeli priliko že prihodnjo nedeljo doma, kjer se bodo srečali z ekipo iz Morara. AMATERSKI NOGOMET Kraški derby za kriško Vesno Nedeljski kraški derby III. amaterske kategorije VESNA - PRIMORJE se je zaključil s 4:0 (2:0) v korist kriške enajstorice. • * * V tekmi prvenstva II. amaterske kategorije je PRIMORJE premagalo v Gorici Audax 1:0 (1:0). * * • BREG je igral tekmo prvenstva III. amaterske kategorije z Unionom neodločeno 2:2 (1:1). Iz tehničnih razlogov je danes odpadel naš podlistek. Prosimo čitatelje, da nam oprostijo. že zapravila možnost nastopa v finalu, vendar bi z uspehom nad Norvežani vseeno pridobila na ugledu. Jugoslovani so v nedeljo v Beogradu silovito začeli, a njihove akcije, lepe za oči, niso bile učinkovite. Norvežani pa so se dobro branili in so celo v 13’ p.p. prišli s strelom Stavruma, proti kateremu Pantelič ni mogel ničesar, v vodstvo. Jugoslovani in Norvežani so si zapravili več izrednih priložnosti, v 39’ pa je Vasovič po premoči domače reprezentance vendarle izenačil. V drugem polčasu so Norvežani sicer s preprosto, a učinkovito igr° večkrat ogrožali vrata Jugoslovanov. Kasneje, ko so začeli domačini diktirati tempo, so napadalci jugoslovanske reprezentance pošiljali žoge iz izrednih položajev mimo vrat v out. Lahko se reče, da so Jugoslovani igrali neurejeno ih predvsem neučinkovito, zaradi česar so sl zapravili ne samo priložnost, da se oddolžijo za poraz na Norveškem (3:0) temveč tudi, da zasedejo vsaj častno drugo mesto, ki pa je v tej skupini pripadlo za Francijo, ki se je uvrstila v finalni del svetovnega prvenstva, Norveški. V slovenski nogometni ligi sta morala oba primorska predstavnika, Koper in Nova Gorica, zabeležiti poraz. Koprčani so izgubili z Ljubljano, Novogoričani pa z Muro. Izidi nedeljskega 9. kola so naslednji: železničar—Kladivar 2:0 (2:0) Rudar (T)—Aluminij 1:3 (0:2) Ljubljana—Koper 2:1 (0:1) Mura—Nova Gorica 3:1 (0:0) Triglav—Branik 6:3 (2:1) Celje—Rudar (V) 7:2 (4:1) VARESE, 8. — Ljubljanska Olimpija (ki je gostovala v Vareseju, Je v nedeljo zapustila v gledalcih In izvedencih lep vtis. Ljubljančani so zaigrali tehnično zelo dobro, s čimer so zaslužili odobravanja občinstva in priznanje s strani vodstva Vareseja, ki je Olimpijo že za prihodnje leto povabilo v goste. Tekma se je končala neodločeno 1:1. Gola sta dosegla v 24’ p.p. Bo-ninsegna, v 25’ pa Nikolič. ZAGREB, 8. — Prijateljsko tekmo Dinamo—Lazlo je moral sodnik zaradi pretepa na igrišču 5 minut pred koncem prekiniti, ko so Zagrebčani vodili z 2:0 (1:0), UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50.— din, mesečno 1.000.— in letno 10.000 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške in gorlške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societh Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst