Itev. 46.
v Ljubljani, v torek, dne 25. februarju 1908.
Leto xxxvi.
Velja po polti:
za celo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za (etrt leta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 2*20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K	22 40
za pol teta „	„	11-20
ta (etrt leta „	„	5 60
ta en mesec „	„	V90
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
-dvoriSte nad tiskarno). — Rokopisi s<>
ne vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona. Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Cnostop. petitvrsta (72 mn.): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie y Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
----Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Volivno filbanle.
Spoštovanim volivcem ljubljanskega in vrhniškega okraja!
Cetrtikrat ste mi poverili mandat za deželni zbor kranjski. Zahvaljujem se vam prav prisrčno za vaše časteče me zaupanje, katero hočem s skrbnim delom za vaše pravice in gospodarske potrebe vestno opravičiti.
V L j u b 1 j a n i, 25. svečana 1908. Franc Povše, dež. poslanec.
Častitim volllcem kmečkih občin vipavskega in idrijskega okraja!
Za zaupanje, katerega ste mi izkazali s tako sijajno večino, se Vam iskreno zahvalim, kakor tudi za razne čestitke k sijajni zmagi.
Vestno bodem zasledoval Vaše težnje in delal za blagor in koristi Vaše.
Z Bogom za Vas!
V rh polje, 24. februarja 1908.
Ivan Lavrenčič, dež. poslanec.
$ ♦ *
Deželnozborsko gibanje v Radovljici.
Za deželnozborske volitve sta postavljena dva kandidata; na cm strani c. kr. okrajni glavar radovljiški gosp. Oton pl. Detela in na drugi strani kandidira g. dr. Janko Vilfan, sedanji župan mesta Radovljice.
Kakor vsako leto, tako tudi ob priliki letošnjega predpusta, je c. kr. okrajni glavar povabil svoje prijatelje in znance iz meščanskih krogov na zabavni družinski sestanek dne 10. t. m. Povabilo se je izvršilo kakor ponavadi popolnoma nepristransko; dokaz temu ie, da je bil med drugimi povabljen celo radovljiški župan, sedanji deželnozborski kandidat dr. Janko Vilfan, ki se je tudi osebno udeležil.
Kdo je gosp. okrajni glavar Oton pl. Detela in kandidat za deželnozborske volitve, je splošno širšemu svetu dobro znano. — Vsak najpriprostejši kinetič gorenjskih planin in radovljiškega okraja vč ceniti moža brez madeža, njegovo priljubljenost, naklonjenost in brezstransko odkritosrčno prijaznost. Pri vsaki elementarni
nesreči, pri družbah in podjetjih se je ta mož pravice izkazal dobrohotnega uradnika in okrajnega glavarja. Pri vsaki priliki in potrebi jc očetovsko priporočal in podpiral prošnje potrebnih. Marsikaj se je doseglo na njegovo priprošnjo; na njegov vedni pritisk in vnemo se je kaj hitro zgradil prekoristni radovljiški vodovod.
V letu 1907 je iz lastnega nagiba poučeval na koroških planinah o planšar-stvu ter na podlagi tega iu v korist radovljiškega planinskega prebivalstva je vpeljal in uredil planinstvo svojega okraja.
Koliko zaslug si je okrajni glavar pl. Detela pridobil v letih svojega službovanja v Radovljici, je splošni dokaz njegovo imenovanje za častnega občana za občino Belopeč v letu 1907., za Boh. Bistrico 1906, za občino Ovšiše 1905, za mestno občino Radovljico 1907 in za občino Srednja vas v Bohinju 1905. Tedaj petkratni častni občan! Dovolj dokazov!
Tedaj imamo moža v svoji sredi, ki ima blago srce, znanost iu razsodnost ter praktičnost v vsakemu oziru. On pozna ljudske razmere in potrebe do korenine in kot tak možak zamore tudi v resnici zastopati ljudske potrebe in še tem bolj, ker ima vpliv in zvezo pri merodajnih osebah.
On hoče delati v deželnem zboru v korist ljudstva. Zdaj ga pa opisujejo v »Naroiu« kot najnesramnejšega brezzna-čajneža, kot hudodelca in razbojnika.
Napredna stranka — radovljiška garda in nje dopisniki, ki podnevi spe zimsko spanje, ponoči pa hodijo rjoveče na lov, se posvetujejo, kako bi poštenjaka napadli, ga zasramovali in sramotili.
Tem razgrajačem, katerih število lahko seštejemo na prstih ene roke in katerih imena so že splošno znana, — je na čelu kandidat - trebušnik ter njegov adju-tant občinski pisar.
Ta imenitna organizacija jc pokazala svoj propadli značaj v »Slovenskem Narodu« z dne 11. t. tn. itd. v »Našem Listu« in v »Gorenjcu« z fine 15. t. m., v katerih je nesramno osebno napaden naš sedanji radovljiški glavar iu kandidat za deželnozborske volitve gosp. Oton pl. Detela.
Njega in celo njegovo gospo soprogo so omenjeni listi, oziroma njih dopisniki, obrali do kosti; vse njegove čaše in lonce ter likerje in smodke, ki so bili ob času družabnega sestanka na razpolago, so prezentirali na tak način, da se mora vsa-
kemu človeku, če le nima slamnatih mož-gan v glavi, do dna srca gnusiti.
Interesantno je bilo, ko jc bil »Gorenjec« z dne 15. t. m. na nastopno nedeljo podeljen »gratis« vsakemu radovljiškemu uradniku, tako da je njegov smrad obsen-čil vsako hišo z omenjeno nesramnostjo. To liberalno darilce je dobro došlo k večjem kaki kuharici za podkurjavo!
Tu sc liberalnemu kandidatu Vilfanu pripisujejo zasluge za radovljiški vodovod, elektrarno in župansko uradovanje.
Pa kaj je storil ta mož?
Komaj nekaj korakov je naredil za radovljiški vodovod. Pa to jc bila vendar njegova županska dolžnost; iu če bi ga pri tem ne bil podpiral gospod okiajni glavar Oton pl. Detela, prav gotovo bi radovljiški vodovod spal še mnogo let!
Kdo ima več zaslug v tem oziru? O tem je govoril že sam radovljiški občinski svet.
Zakaj so vendar gospoda okrajnega glavarja imenovali za častnega občana mesta Radovljice? Zakaj ga je mestna občina Radovljica ob tej priliki obdarila s častno diplomo? Zakaj ga jc imenovalo častnim občanom celili pet občin? Zakaj si ni še pridobil takih in enakih odlik dr. Vilfan v triletnem županovanju?
Če si ogledamo radovljiške ulice si moramo misliti, da smo zabredli v kako sibirsko vas in bati se je, da se ne pogrez-nemo v Vilfanovem blatu.
Svetujemo mu torej, naj postrže od strani blato pred svojim pragom z radovljiških ulic, potem šele naj kandidira kot poslanec v deželni zbor!
Volivci naj obrnejo hrbet takemu kandidatu in naj ga postavijo k večjem na plesišče hotela »Kunstelja«!
Več poštenih Gorenjcev.
Gonja proti okrajnemu glavarju Otonu pl.
Deteli.
Kar gonjo zoper kandidaturo Dete-lovo zadeva, je značilno to, kakor je govorica. da se je udeleže tudi uradniki. Volivci so prosili g. glavarja pl. Detelo, da naj kandidira in kako kričanje je nastalo, in celo brzojavljenje na Dunaj, da ne sme kandidirati. Pač veliko bolj bi se moralo protestirati glede tistih uradnikov, ki hočejo sedaj politiko voditi zoper glavarja pl. Detelo.
Volivci v Tržiču, Radovljici in Kamniku.
Vsi na volišče za neodvisnega kandidata, ki je
OTON PL. DETELA, c. kr. okrajni glavar v Radovljici.
Ta velesposobni in vzorno delavni mož, o katerem je med ljudstvom le ena hvala, bo odlično zastopal naše koristi. Oblatiti ga ne more umazani »Narod«, ki je znan po svoji lažnjivosti. Na volišče za Otona pl. Detelo, ki nikdar ni zakrival, da je Slovenec, dočim je »Narod« leta in leta kazal, da mu je narodnost deveta briga in da mu je vse le liberalni koruptni sistem. Tak list nam ne bo trosil peska v oči. Mož, ki uživa neomajano zaupanje slovenskih županov, bo tudi nam izvrsten poslanec. Če vsak somišljenik stori svojo dolžnost, je uspeh našega napora zagotovljen.
Postoiina.
Piše se nam:
Lenarčiču huda prede in to ni čuda. Priznati se mora, da je Lenarčič najne-srečnejši kandidat, ki se je z ozirom na Postojno sploh mogel postaviti. Lenarčič ima namreč to smolo, da je enkrat že bil naš poslanec skozi kakih osem let. Postal je poslanec pri dopolnilni volitvi za Goru-pom. Leta 1895. je bil vnovič izvoljen in je »izvrševal« svoj mandat do leta 1901. Postojna ga ie volila na ljubljansko komando. Toda Lenarčič ji je to ljubeznji-vost dobro plačal. Ves čas svojega poslanstva ni niti enkrat prišel v Postojno. Še zmenil se ni za Postojno. Deveta briga mu je bila Postojna, ki niti čutila ni, da ima poslanca. Ugledni narodni volivec, pokojni g. Kraigher, se je čutil vezanega, da Lenarčiča pozivlje. naj vendar enkrat pride v Postojno pogledat. - Storil je to v naj-milejši obliki: vprašal jc Lenarčiča, zakaj ne pride v Postojno. In kaj mu odgovori dični Lenarčič? Čemu ste me pa volili, saj vas nisem prosil! To je bil osorni, nevljudni odgovor poslanca, čigar navadna dolžnost je bila, priti semtertje v trg, ki ga je počastil z izvolitvijo v deželni zbor. Toda g. Lenarčič se je menda naučil obnašanja v političnih zadevah od ljubljanske klike, ki se imenuje »naroJno-napred-na stranka«. Ta klika Ima, kakor znano, največji talent, nastopati v političnem živ-lieniu z naduto ošabnostjo, ki ni v nobe-
LISTEK.
Dijommti krolja Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Dalje.)
Prvi jih nagovori Infadoos. Pripovedoval jim je z živimi besedami — kajti kakor večina Kukuancev visokega stanu, je bil tudi on rojen govornik — celo zgodbo o Ignosijevem očetu, kako ga je pro-staško umoril kralj Tvvala in izgnal njegovo ženo in otroka, da sta morala glado-vati. Nato je razkazoval, kako trpi in ječi dežela pod krvavo vlado Twale, ter za vzgled navedel dogodek minule noči, kako je bilo pod pretvezo, da so zlodejci, prijetih mnogo najboljših državljanov in nečloveško usmrčenih. Nadaljeval je, da so beli gospodje iz zvezd videli njihovo deželo in njene težave, in sklenili olajšati njeno kruto usodo, če tudi je to naporno zanje; kako so se radi tega zavzeli za pravega kralja dežele, Ignosija, ki je gine-val v prognanstvu, in ga vodili preko gora; kako so videli zlobo Tvvalinih krvoločnosti in kako so v resnici ugasnili solnce, da pokažejo svojo veliko čarovniško moč v znamenje neodločnim ter da rešijo živ-
ljenje deklice Foulate, kako so ubili mladega hudobca Skraggo, in kako so pripravljeni podpirati jih in pomagati, da vržejo Twalo s prestola in postavijo na njegovo mesto pravega kralja Ignosija.
Svoj govor je končal Infadoos ob splošnem odobravanju; nato pa nastopi Ignosi. Na kratko ponovi vse, kar je povedal njegov stric Infadoos, končal pa svoj mogočen govor s temi-le besedami:
»O glavarji, častniki, vojaki in ljudstvo, čuli ste moje besede. Sedaj vam jc izbirati med menoj in onim, ki sedi na mojem prestolu, ki je umoril svojega brata in pregnal otroka svojega brata, da naj umrje v mrazu in noči. Da sem jaz v resnici kralj, vam bodo povedali vaši glavarji, kajti oni so videli kačo okoli mojega pasu. Ako bi ne bil kralj, ali bi ostali ti beli možje z vso svojo čarovniško močjo tla moji strani? Trepetajte, glavarji, častniki, vojaki in ljudstvo! Ali niso oni pred vašimi očmi začarali teme na zemljo, da uničijo Tvvalo in nas varujejo na begu?«
»Tako je,« so odgovorili vojaki.
»Jaz sem kralj, slovesno izjavljam, jaz sem kralj,« je nadaljeval Ignosi in vzravnal svojo vojaško postavo ter vzdignil svojo bojno sekiro nad svojo glavo; ako je kdo med vami, ki pravi, da ni tako, naj stopi naprej in boriti se hočem ž njim in njegova kri naj bode rdeče znamenje,
da vam govorim resnico. Naj stopi naprej, pravim,« in vihtel je veliko sekiro, da se je bliskala v solnčnem svitu.
Ker se nikdo ni odzval temu pozivu, je Ignosi nadaljeval:
»Jaz sem v resnici kralj, in ako mi stojite v bitki na strani, vas popeljem do zmage in časti. Dati vam hočem volov in žena in odlikoval vas bom izmed vseh polkov, ako pa padete, padem z vami!«
»In glejte, slovesno vam obljubim, da ponehaj prelivanje krvi, kadar zasedeni prestol svojih očetov. Ne bode vam treba še dalje zastonj zahtevati pravice, iskalci zlodejcev vas ne bodo lovili iu pobijali brez vzroka. Nikdo naj ne umrje razun oni, ki je prestopil postave. Vaši kraali naj ostanejo v miru, vsakdo naj spi varno v svoji koči, in se ne boji ničesar; in pravica naj hodi z zavezanimi očmi po celi deželi. Mi ste izbrali, o glavarji, častniki, vojaki in ljudstvo?«
Izvolili smo, o kralj!« se je glasil odgovor.
»Dobro. Ozrite se in poglejte, kako hite sedaj Tvvalini seli iz velikega mesta na izhod in zahod, na jug in sever, da zberejo mogočno vojsko, ki naj uniči mene in vas in te moje prijatelje in moje pokrovitelje. Jutri ali morebiti pojutrašnjim pride T\vala nad nas z vsemi, ki so mu še zvesti ostali. In tedaj bom v resnici videl.
kdo je z menoj, kdo se ne boji umreti za moj prestol; in povem vam, da vas ne bom pozabil ob razdelitvi plena. Jaz sem govoril, o glavarji, častniki, vojaki in ljudstvo. Sedaj pa pojdite v svoje koče in se pripravite na boj.«
Nastal je premor in nato je eden izmed glavarjev vzdignil svojo roko in začul se je kraljevi pozdrav: »Koom!«To je bilo znamenje, da so polki vzprejeli Ignosija kot svojega kralja. Nato so v bataljonih odkorakali.
Pol ure pozneje smo imeli vojno posvetovanje. katerega so sc udeležili vsi polkovi poveljniki. Jasno je bilo, da ne bo dolgo, ko nas bodo z veliko močjo napadli naši sovražniki. In v resnici, iz naše trdnjave na griču smo videli, kako so se zbirale čete, kako so odhajali seli iz Loo na vse strani, brez dvoma, da pripeljejo kralju novih polkov na pomoč. Na naši strani smo imeli okoli dvajset tisoč vojakov, ki so se prištevali sedmerim najboljšim polkom v deželi. T\vala je imel, kakor so preračunali Infadoos in glavarji, najmanj trideset do petintrideset tisoč mož zbranih v I.oo, na katere sc je smel zanesti, in vsi so pričakovali, da jih zbere do drugega poldneva še kakih pet tisoč. Seveda jc bilo mogoče, da ga nekatere izmed njegovih čet zapuste in prestopijo na našo stran, toda to so bile čete, na katere se zdaj nismo mo-
nem razmerju z njenim delom in njeno politično veljavo. In prav predrznost je, da se nam iz Ljubljane hoče zopet iznova vsiliti tega poslanca, ki ni bil prav za nič!
Se Arko je bil boljši. Ce tudi se ni v deželnem zboru drugače oglašal, kakor s kravjim zvoncem, smo ga vsaj videli v naši sredi in če se je ravno kdo hotel ž njim zgovarjati, ga je bilo mogoče dobiti.
Lenarčiča pa sploh ni bilo nikjer iz-slediti. Njegove mnogostranske kupčije, ki so mu glavna stvar, važnejša kot vse drugo na svetu, ga kličejo danes sem, jutri tja. Kaj bo tak človek za poslanca! Privoščimo mu dobičke, ki jih zanje pri svojih kupčijah — toda za poslanca ni človek, ki ima vse druge stvari v glavi, nego svoje poslanske dolžnosti.
Tak človek naj ostane pri svojih kupčijah in naj se nam nikari ne vsiljuje za po aiua.
Odločno si pa prepovemo, da bi sc nam poslanec iz Ljubljane komandiral.
Ljubljanska klika naj skrbi za ljubljanske kandidate. Zase bomo pa mi sami skrbeli. Vrhniški volivci so se zjedinili na kandidaturo g. Josipa Verbiča. Ta kandidatura je tudi nam zelo simpatična, že zato, ker ni iz Ljubljane komandirana, temveč se ie pojavila med volivci samimi. Tudi to se nam dopada, da jc g. Verbič neodvisen kandidat, ki se bo brigal samo za koristi svojih volivcev, ne pa za strankarske spletkarije. In Postojna je nujno potrebna poslanca, ki se bo zanjo brigal in ki bo za resno delo v deželnem zboru, ne pa za muzikantarske komedije, ki niso spodobne za poslance.	'
Iz teh vzrokov nastopimo za neodvisnega kandidata, gospoda Josipa Verbiča, zasebnika in občinskega odbornika na Vrhniki.
Zavedna Postojna.
Volivci v Ljubljani.
Kdor izmed volivcev v Ljubljani še ni dobil legitimacije ali glasovnice, dasi je vpisan v volivni imenik, naj gre takoj na deželno vlado, kjer dobi legitimacijo in glasovnico.
-j * *
Volivno gibanje na Hrvaškem.
Hrvaška šteje 45.041 volivcev, ki so razdeljeni na 83 volivnili okrajev. Kandidatur za sabor je 251, kandidatov 213. Hr-vaško-srbska koalicija kandidira v 85 okrajih (v dveh po dva kandidata), in sicer 77 različnih oseb. Starcevičeva hrvaška stranka prava kandidira v 60 okrajih, hrvaška ljudska kmečka stranka v 24 okrajih (Stepan Radič dvakrat); socialni demokratje v 22 okrajih, srbski radikalci v 16, ustavna stranka tudi v 16 okrajih; samostalni klub s Franom Supilom v 12 okrajih. Izven navedenih strank je postavljenih 12 kandidatov, med njimi trije vse-nemci.
Zagreb. 23. februarja. 200 vsetiči-bščnikov se je podalo na deželo, da agi-tira proti vladi. Baje ie vlada pozvala velike župane, da dijake iz vsakega okraja izženejo. — V Ooresnici so odstavili občinskega tajnika Popoviča, ker ni hotel podpisati ponarejenega volilnega imenika.
—	Po več okrajih je na volivnili shodih tekla kri. — Honvedski minister je dal banu na razpolago vse vojaštvo za volitve.
—	»Obzor« od 23. t. in. je zaplenjen. Državno pravdništvo ne toži samo urednika, ampak tudi vse meščane, ki so bili podpisani pod volivnim oklicom v listu.
Deželnozborske volitve na Češkem.
Praga, 24. februarja. Ožje volitve za kmečko skupino se vrše 25. in 28. t. m. Grof Sternberg je vsled intervencije češkega izvrševavnega odbora odstopil od svoje kandidature, ker bi drugače utegnil prodreti nemški kandidat.
Volitve za gališki deželni zbor.
Lvov, 24. febr. Jutri se prično na Gališkem volitve za deželni zbor in sicer za kmečke občine. Izvolilo se bo 74 poslancev. Kandidatov je 173. V Lvovu je 17 kandidatov. V Horodenku morajo poljski kandidati imeti vedno s seboj samokres.
ŠTREKLJEVA BLAMAŽA V KOBLJE-GLAVI.
Dva brata Štreklja bi rada postala deželna poslanca. Lojze kandidira v splošni skupini, Pcpe pa v kmečkih občinah kraških. Kraški volivci pa niso nič kaj zadovoljni s tem, da bi z njihovimi glasovi ena cela familija priromala v deželni zbor. Zato ni za Lojzeta in za Pepeta nič kaj navdušenja. V nedeljo dopoldne sta brata-romarja prišla v Kobljoglavo, kjer sta hotela volivcem kobljeglavskim razlagati, da potrebujeta njihovih glasov, da dospeta do deželnozborskih stolčkov. Volivci pa so se kot en mož odstranili iz sobe in brata romarja sta ostala sama. Popoldne se jima v Štanjelu ni godilo dosti boljše.
Lojze in Pepe sta romala v četrtek v Pliskovico, v soboto v Veliki dol, a sta povsodi imela le malo poslušalcev, pa še tisti jima niso verjeli, ko je Lojze pripovedoval, kaj je vse na Dunaju odpravil.
Veliko ogorčenje vlada proti Lojzetu po celi deželi posebno radi tega, ker je šel na volivne shode, namestu da bi se odpeljal na Dunaj k posvetovanju, ki ga je sklicala vlada, kako gospodarsko dvigniti Primorsko. Poslanca S. L. S. sta odpovedala volivne shode, da sta šla na tako važna posvetovanja, Štreklju se je pa bolj važno zdelo iti v Avber agitirat zase in za brata Pepeta, ko pa iti na posvet o gospodarski povzdigi lastnih volivcev. Tako dela liberalni poslanec. Kraški volivci, nekdaj njegovi najboljši pristaši, ga ne bodo več volili, ker je dokazal svojo popolno nezmožnost. Na Krasu se dela dan!
Dnevne novice.
f Iz učiteljskih krogov se nam piše: V dno duše boli človeka, ko najde razna izzivanja v listu, ki bi imel biti »stanovsko glasilo«, ne pa politični izzivač. V vsaki številki »Učiteljskega Tovariša« se napada ena ali druga oseba, ali vsa politična stranka, v kateri slučajno vidijo nekateri nalašč, drugi pa po zaslepljenosti, same nasprotnike svojih stanovskih zahtev. — Gospodje! Poznam učiteljske razmere ne le na Kranjskem, temveč tudi kje drugod, zato sem trdno prepričan, da po tej poti, ki jo stopa »Učiteljski Tovariš«, nam ne bode prisijalo lepše solnce. Čemu je treba r.etiti sovraštvo v posameznih občinah ravno učiteljem, ki smo odgojitelji otrok vseh občanov? Skrbimo raje. da si pridobimo ljubezen in spoštovanje z občeko-ristnim delom pri svojih soobčanih, mesto da razburjamo že siccr prenapete politične stranke ob času raznih volitev. Ne segajmo preveč v te volitvene boje, ker nam učiteljem gotovo ne bode koristilo. Ozrimo sc na druge stanove, ki se ob vo-
gli zanašati. Vsekako je bilo očito, da so delali velike priprave, da nas premagajo. Že so patrulirale močne straže okolu vznožja griča in vrhu tega je bilo videti še druga znamenja, da se bliža napad.
Infadoos in drugi so bili mnenja, da po noči ne bo napada, temveč da bodo čas porabili za priprave. Napad se vrši jutri, so dejali, in izkazalo se jc, da so imeli prav.
Tudi mi smo hiteli na delo, da kolikor mogoče utrdimo svoje stališče. Skoro cela vojska je šla na delo in v malo urah, ki so še preostale do solnčnega zahoda, so naredili čuda veliko. Steze, ki so vodile na grič, ki je bil bolj nekako zdravišče kakor trdnjava, ker so ga navadno vporabljali kot taborišče za polke, ki so služili v nezdravih delih dežele, smo nasuli s kupi kamenja in zaprli smo tudi vsako drugo pot, po kateri bi se mogel približati sovražnik. Nabrali smo na raznih krajih cele kupe kamenja, da bi ga valili na napadajočega sovražnika, določili prostore za posamezne polke in sploh storili vse druge priprave, ki se jih je mogla izmisliti naša iznajdljivost.
Ravno pred solnčnim zahodom smo opazili majhno četo, ki je prihajala ud Luo
proti nam; eden izmed njih je nosil palmovo vejico v svoji roki kot znamenje, da prihaja kot odposlanec.
Ko so prišli bližje, so se podali Ignosi, Infadoos, eden ali dva glavarja in mi sami do vznožja griča, da se snidemo ž njimi. Oni s palmovo vejico je bil videti pogumen človek in je nosil plašč iz leopardove kože.
»Pozdrav!« je zaklical, ko se je približal, »kraljev pozdrav vsem, ki so začeli to brezbožno vojsko proti kralju. Pozdrav leva šakalu, ki renči okoli njegovih nog«.
»Govori!« sem dejal.
»Tako govori kralj: Podajte se kraljevi milosti, predno se vam nc zgodi kaj hujšega. Ze so iztrgali pleča črnemu biku in krali ga tira krvavečega po taboru na okoli.«4)
»Kakšni so Twalini pogoji?« vprašam za nalašč.	(Dalje prih.)
*) Ta okrutna navada ni omejena na Kukuance, vendar nikakor ni nenavadna med afriškimi plemeni o priliki, ko izbruhne vojska ali se ima zvršiti kak drug va-I žen javen dogodek.
litvah niso rinili tako v ospredje, pa so dosegli, česar so želeli! Bili so seveda previdni. Lahko bi dobili prijateljev mnogo, ko bi poznali stanovsko politiko in opustili strankarski boj, na katerem imajo nekateri toliko veselja, ne oziraje se na druge, ki se pokorimo za njihove nepremišljene korake že leta in leta. — Bridko je pisati take besede, a so resnične, zato poživljam tiste tovariše, ki jim je življenje višje, nego strankarski boj: krenimo na zmerno pot in ne iščimo nalašč sovražnikov!	Učitelj.
+ Duhovniki ljubljanske dekanije so danes izročili novoimenovanemu stolnemu dekanu preč. g. Matiji Kolarju, župniku v Polji, krasno z zlatom vezeno initro iz srebrnega brokata.
—	Dar škofa dr. Mahniča. Krški škof dr. Anton Mahnič je pristopil kot ustanovni član hrvaškemu katoliškemu akade-miškemu društvu »Domagoj« ter vplačal ustanovnim) v znesku 100 kron.
—	Ne uživajte postanih jedi! V neki rodbini v Št. Vidu ob Glini so smrtnone-varno oboleli trije otroci, od katerih je ena deklica že umrla. Kuharica je bila shranila ostanke mesa in klobas in jih čez nekaj dni zopet postavila na mizo. Otroci so prosili za te ostanke in dala jih je, ne da bi vedela, da je meso že pokvarjeno. Zle posledice niso izostale. Otroci, ki so zavžili te postane ostanke, so smrtnone-varno oboleli in triletna deklica je umrla vsled hude mrzlice in želodčnega krča. Dva otroka se borita s smrtjo in najbrž tudi nju zdravniška pomoč ne bo mogla ohraniti pri življenju.
—	Godbeno društvo v Idriji priredi v nedeljo, dne 1. marca t. I. v pivovarni pri »črnem orlu« plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, za nečlane 40 vin. za osebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
—	Oče umoril sina. V Zlatarn na Hrvaškem je Miško Varga s sekiro ubil spečega sina Josipa, in sicer zaradi tega, ker se je sin ženil z nekim dekletom, ki ga oče ni mogel videti.
Sodalitas za semiško dekanijo bode v četrtek, to je 27. t. m. ob pol II. uri dopoldne v Semiču.
—	Umrla je v Litiji ga. Pranja Damjan, rojena Bric. soproga županova.
Umrl je v Trstu splošno znani slovenski delavec Anton Zlobec.
Umrl je v Opatiji hrvaški rodoljub Ivan Tomašič.
V tujini ustreljen. V Puebli je bil ustreljen Slovenec Rus.
Cesar jc potrdil izvolitev Mustaffe effendi Semiča za župana v Mostaru.
—	Potres se je čutil 22. t. m. v Stubici na Hrvaškem.
Ustrelil se je na južnem kolodvoru v Zagrebu kovač Janoš Henčik.
Najdeno. Na vlaku so se našle horae z ljubljanskim proprijem. Gospod, ki jih je pozabil, naj se obrne na župn. urad pri Sv. Magdaleni, Maribor.
—	Iz Zaloga pri Ljubljani se nam piše: Odkar se nam je vzela pošta, je vedna želja tukajšnjih prebivalcev, da bi dobili zopet pošto. Seveda ni misliti na to, da bi se pošta od Dev. Mar v Polju prestavila nazaj. Ta naj le tam ostane, a dobro bi bilo, da se nov poštni urad ustanovi v Zalogu, kajti Podgradčani morajo na pošto čez Savo ali pa skoro dve uri daleč v D. Mar. v Polje. Zaloščan.
ANARHISTI V TRSTU PRED SODIŠČEM.
Anarhisti, ki vzklikajo kraljevim morilcem;. kamenjajo portugiški grb in varnostne straže, ter razbijajo šipe kavarne.
Včeraj sta sedela v Trstu na zatožni klopi dva mladeniča: Henrik Trevisini, 24-letni mizar in Peter Andorfer, 19-letni klepar. Obtožba je bila precej huda.
Dne 3. februarja t. I. zvečer je vprizo-rilo nekoliko mladeničev pod uradom tukajšnjega purtugijskega konzulata demonstracijo. Hoteli so proslaviti umor kralja in kraljeviča portugalskega. Demonstran-tje so kričali: »Živila anarhija; doli z vlado!« in lučali so kamenje proti grbu Portugalske in proti oknom konzulatskega urada. Od todi so jo demonstratje ubrali po ulici Carducci proti »volti di Chiozza«. Med potom so zalučali par debelih kamnov proti šipam kavarne New York, razbili eno in provzročili s tem lastnikom kavarne škodo 168 kron.
Varnostna straža Fran Gričar je bila aretirala enega demonstranta že pri konzulatu. Ko pa je vedla aretiranca po ulici Carducci na policijo, priletelo je na njo nekoliko kamnov izmed gruče ostalih demonstrantov, padla ji je kapa na tla in bila je sama precej hudo ranjena na čelu. Straža se je obrnila in zapazila današnjega obtoženca Andorfer, ko je izvlačii iz žepa
debel kamen. Pustila je prvega aretiranca in potegnivši sabljo polastila se Andor-ferja. Druga straža je tekla za bežečimi demonstranti in aretirala enega, Trevi-sinija.
Radi teh činov je bilo državno pravdništvo vzdignilo obtožbo proti Andorferju radi zločina javnega nasilstva, pregreška proti osebni varnosti in radi poveličevanja hudodelstva, glede dveh zadnjih točk tudi proti Trevisiniju.
Sodni dvor je obsodil Andorferja na 10 mesecev zapora in oprostil Trevisinija radi pomanjkanja dokazov.
Obtoženca, brezbradata mladiča, sta napravila bolj vtis otročajev, nego kakih groznih anarhistov.
Štajerske novice.
š Shod »Slovenske kmečke zveze«.
Znamenit je bil shod »Slovenske kmečke zveze« dne 23. t. m. pri g. Francu Lebeju v Reki pri Gor. Hočah. Sicer so nasprotniki napeli vse sile, da bi shod razbili, pa uvideli so, da nasproti tolikemu številu zborovalcev prav nič ne zmorejo. Častno so bile zastopane tudi sosednje občine: Sp. Hoče, Ranče, Planica in Pohorje. Predsednikom je bil izvoljen g. Pavel Vernig, župan v Spodnjih Hočah, podpredsednikom g. A. Lešnik, župan v Rančah, zapisnikarjem pa g. Fr. Falež. Ob pol 4. uri otvori predsednik zborovanje in podeli besedo gospodu državnemu poslancu Fr. Pi-šeku. V poldrugo uro trajajočem govoru nam je gospod poslanec natančno razložil vse, kar je že dosegel v državnem zboru in kaj vse bi še rad napravil, da bi bilo kmetu v prid. Posebno nas je še opozarjal o cenitvi naših posestev, ki se vrši prihodnje leto. Naj pazimo, da se pravično cenijo. Navduševal nas je, da se tudi kmetje združimo. Svetoval nam je, da združeni napravimo resolucije kmetu v korist, s katerimi poslanec potem lahko doseže veliko več. H koncu njegovih izvajanj so zborovalci navdušeno pritrjevali gospodu po« slancu in odobravali postopanje »Slovenskega kluba« v državnem zboru. Ponosni smo lahko, da imamo poslanca iz naše sredine, ki iz lastne izkušnje pozna naše težnje. Zatorej tudi pričakujemo, da kakor je doslej, tudi v naprei deluje v tem smislu.
š »Tisti študentje so se že stepli!« Od
veselja žarečega obraza pride nek naduči-telj slovenjegraškega okraja v gostilno in tam naznanja zgoraj stoječo novico. »Tisti študentje« so seve udeleženci socialnega tečaja v Starem trgu, in da so se »že stepli«, hladi vroče srce vnetega pristaša »Narodne Stranke«! Kaj je na vsem. Udeleženci shoda so po teoretičnem pouku o shodih in zborovalni pravici napravili praktično vajo in priredili »shod«. Tam nastopi tudi pristen pristaš »Nar. stranke«, razvije nje »program«, a drugi ga krepko zavračajo, da jih je kar veselje poslušati. O tem čuje zgoraj omenjeni, in »že so se stepli« njemu v tolažbo, kakor je drugemu v tolažbo, da je bilo med zborovalci »80 todlnov«. In za nas nauk iz tega? Odgovori znani izrek pesnika: »Pustite pse, da lajajo, to kaže le, da jahamo!«
š Poslanec Benkovič piše: Prosim Vas uljudno, da v odgovor na odprto pismo poslanca Fr. Robleka, objavljeno v zadnji številki »Nar. Lista« in naslovljeno na mene, priobčite sledeče: Ni res, da sem na občnem zboru »Slov. kmečke zveze za Štajersko« dne 6. t. m. trdil, da jc gospod tovariš Roblck glasoval za »odprtje mej«. Pač pa sem na izrečno tozadevno vprašanje, stavljeno na mene potom medklica tekom govora, resnici primerno povedal, da je eden poslancev »narodne« stranke glasoval za nujnost obravnavanja predlogov socialdemokratov, v katerih se med drugim zahteva otvoritev srbske in drugih mej za uvoz tuje živine; izrečno sem povdarjal, da imata ta predloga marsikatero dobro zrno, da so pa ravno s tem predlagatelji hoteli prikriti in doseči njih glavni namen: otvoritev srbske meje za uvoz živine. Na razne medklice sem izjavil, da ta zadeva sploh ne spada na občni zbor naše stranke, ker za svoje glasovanje je vsak poslanec odgovoren le svojim volilcem. Osebe gospoda tovariša Robleka se nisem dotaknil. Vse opazke o neresnici v pismu g. posl. Robleka so tedaj povsem neutemeljene in se opirajo zgolj na netočno poročilo »Slov. Gospodarja«, katero s tem popravljam. Svetoval bi le g. tovarišu posl. Robleku, da naj resnično poročanje zahteva v krogih, ki mu stoje mnogo bližje in ki se posebno v zadnjem času odlikujejo po pa-čenju resnice, »hčerke božje«, zlasti kolikor se moje malenkosti tiče. Velespoštovanjem udani dr. Ivan Benkovič, državni poslanec.
š Katehetičnega kurza na Dunaju se
udeležujejo iz lavuntinske škofije: gosp. profesor Vreže, g. mestni župnik Alojzij Cižek in jareninski kaplan Evald Vračko. Prvi teden so obiskali kurz tudi gimnazi-jalni profesorji, veleč, gg.: dr. Medved, Kardinar in Cestnik.
š Tatovi na Ptuju. V mestni ptujski cerkvi so vlomili tatovi več pušic in jih okradli. Skoro vsako leto se v istem času ponavljajo tatvine; pust je čas presneti, ki rabi mnogo denarja. — V noči od 23. do 24. februarja pa so istotako na Ptuju tatovi oropali trafiko vdove gospe Govedič. Ker omenjena gospa stanuje daleč proč od trafike, so tatovi imeli lahko delo: odnesli so par sto goldinarjev. Ni sicer daleč proč novi ptujski rotovž, kjer je tudi stalna policijska straža, a ta ni nič videla, nič slišala! Ljudje pa so se začeli na Ptuju zelo bati nočnih obiskov.
š Novi kč (Ouai) so začeli delati na Ptuju severno od lesenega mosta.
š Vse orožniške postaje v graški okolici so odslej telefonično zvezane z graško policijsko stražo.
VELIKA ZAROTA NA RUSKEM.
Peterburg, 24. februarja. Policija išče še 50 ljudi, ki so člani velike zarote, naperjene proti osmim visokim dostojanstvenikom. Policija je vsled izdajstva dveh zarotnikov izvedela za vse načrte teroristov.
V DOBI BALKANSKIH ŽELEZNIC.
B e r o 1 i n , 24. februarja. Iz Pariza se poroča, da je tamošnji srbski poslanik izjavil. da bo Srbija turško vlado prosila za dovoljenje zgraditi železnico od srbske meje čez turško ozemlje z zvezo z rusko donavsko - jadransko in avstrijsko sandžaksko-solunsko železnico. Baje bo Avstrija Srbijo pri sultanu podpirala.
LjuDUansKg novice.
lj Krščanska ženska zveza ima prihodnji petek, 28. t. m., predavanje v navadni dvorani. Predava gospod dr. Josip Jerše.
lj Mlad begun prijet. Včeraj je všel svojim starišem iz Gradca šolski učenec Julij Philippek. roj. 1891 leta v Gradcu in tja pristojen. Pripeljal se je v Ljubljano brez voznega listka. Begunčka je policija prijela in obvestila o tem njegove roditelje.
lj Nepoboljšljivi tat je delomržni in policiji dobro znani Avgust Novak, roj. 1887 v Ljubljani in pristojen v Gradišče pri Litiji. Novak, kateremu manjka desna roka, je še le prestal kazen, ker je bil ukradel nekemu posestniku konja in voz ter oboje prodal v Šiški, denar pa zapil, se je zopet pojavil v Šiški in tam ukradel Alojziju Glavaču, usnjarskemu pomočniku zimsko suknjo, vredno 65 K in neznano kam izginil. Vsled njegove telesne hibe ne bo dolgo, da bode zopet kmalu v rokah pravice.
lj Koncert ljubljanskega seksteta na lok bo danes zvečer v kavarni »Austria«. Vstop prost
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo iz južnega kolodvora 55 Hrvatov v Heb, 18 pa jih je šlo iz Koroškega nazaj v Zagreb.
Ij Izgubljene in najdene reči. Šolska učenka Tranti Krisperjeva je izgubila ročno torbico z manjšo vsoto denarja. Šolski učenec Fran Bregar je našel žepno uro z verižico. Ernst Banovec je našel zlato zapestnico.
Ij Panorama-Kosmorama. Zopet nova lepa serija, ki nam kaže naše prekrasne kraje deloma Kranjske deloma sosednje Koroške. Zasluga podjetja je, da bode zunanji svet gledal prirodne krasote slovenskih krajev. Pri Belopeških (Klanskih?) jezerih, v katerih se zrcali vsled refleksa natančno gorovje s smerečjem, začnemo pot ter sledimo razstavi preko Trbiža, Osojskega do Vrbskega jezera, Beljaka itd. Idila je pomešana z romantiko, ki jo je zlasti bogata okolica Ljubelja. Vse slike so prav čiste. Zanimiva skupina je vredna, da se jo ogleda.
lj Skupaj trčila sta včeraj popoldne na križišču nasproti električne remize na Zaloški cesti dva električna voza in se tako močno poškodovala, da so ju morali odpeljati v reniizo, ker nista bila za na-daijno rabo. Na vozovih ni bilo nobenega pasaširja in sc tudi službujočemu osobju ni nič prigodilo.
Ij Umrli so: Na Mestnem trgu štev. 7 posesnik g. Vincenc Krisper. Ana Janežič, usnjarjeva vdova, 64 let, Florjanske ulice št. 14. Ana Rihar. zasebnica, 73 let. Cesarja Jožefa trg. Marija Borštnar, drvar-jeva žena, 53 let.
Ij Konj splašil. Včeraj popoldne se je na Karlovski cesti št. 18 splašil hlapcu Francetu Dolinšku pri tiapreganiu konj in divjal po Florjanskili in Zvonarskih ulicah
na Zabjek in na Sv. Jakoba trg, tam ga je prijel hlapec Franc Račič, kateremu so se vajeti zapletli med roke, vsled česar je padel in se na levi roki težko poškodoval. Splašeni konj pa je dirjal na Opekarsko cesto, tam podrl Večajevo ograjo in dirjal čez vrtove do Konjušnice, kjer so ga vojaki ustavili.
Rožne stuarl.
Velika železniška nesreča.
S e Iz t h a 1, 24. februarja. Osobni vlak Linc-Selzthal je ob pol eni uri popoldne skočil iz tira in se zvrnil čez nasip. Kurjač Karol Lehner je ubit, težko ranjenih je pet oseb, lahko deset. Stroj, tender in blagovni voz so razdrobljeni, pet voz večalimanj poškodovanih. Vzrok nesreči jc to, da je zdrsnil pesek na nasipu. Strojevodji se je zahvaliti, da nesreča ni večja. Telefonski in brzojavni promet je prekinjen. Potniki morajo izstopati. Tovorni promet seveda ni mogoč.
Tri hiše so se zrušile
iz neznanega vzroka v Oryevi na Španskem ter pokopale 31 oseb, od katerih je pet mrtih, 6 težko, 20 pa lahko ranjenih.
Ženska noga dražja od moške.
Šofer Spencer je vodil avtomobil, v katerem je sedela miss Noakes, 19-letna tiewyorška lepotica. Avtomobil se je prevrnil in šofer in gospica sta padla na železniško progo. V tem je pridirjal vlak in vsakemu odtrgal desno nogo. Začela se je tožba proti železnični upravi. Sodniki se niso mogli odločiti, ali so obe nogi enake vrednosti. Nazadnje so spoznali, da je ženska noga več vredna ter prisodili miss Noakesovi 175 tisoč kron odškodnine, Spencerju pa samo 50 tisoč.
Italijanska kraljica kot slikarica.
Italijanska kraljica Helena se z veliko marljivostjo posveča slikarstvu. Izbrala si je za učitelja pastelnega slikarja Josipa Cascario. Isti se je izrazil o kraljici kot slikarici tako-le: »Kraljica slika dobro, da, zelo dobro! Njene barve žarijo, svežost njenih del je izredna. Ona ni več diletant-ka, ona je umetnica. In kako strastno je zavzeta za umetnost. Pet do šest ur dela pod milim nebom, ne da bi se opešala.«
Osemdesetletnica Tolstega.
Osemdesetletnico slavnega pisatelja Tolstega nameravajo slaviti na različne načine. Ameriški milijarder Carnegie hoče pokupiti od vseh založnikov pravice za izdajanje Tolstovih spisov, ki bi tako postali last vseh narodov. Drugi častilci Tolstega hočejo kupiti Jasno Poljano ter tam ustanoviti kak prosvetni zavod. V Peterbur-gu pa so že nabrali milijon rubljev, ki jih posvetijo o priliki osemdesetletnice v človekoljubne namene.
Statistika nevest.
Na Pruskem se je leta 1906 poročilo 309.922 žen in deklet, med njimi je bilo 68.468 služkinj, torej 22 odstotkov vseh nevest. Šivilj se je poročilo le 30.109, to-tej 5 od sto. prodajalk, trgovskih uslužbenk, kontoaristinj itd. pa le en odstotek.
Morilčeva slika v očesu umorjenega.
V	Syzranu na Ruskem je bil nedavno umorjen posestnik Nasakin. V mrličevi punčici je zapazil zdravnik, ki je vodil preiskavo, odsev moškega obraza. Zdravnik je dal mrličevo oko fotografirati in fotografijo povečati. Tako so dobili sliko nekega Mauserja, znanega lopova, ki so ga izsledili in zaprli.
Bančni polom v Ameriki.
V	San Franciscu, Cal., so zaprli banko »Market Street«. Dolg na depozitih znaša nad milijon dolarjev.
Osemurni delavnik za angleške rudarje.
Državni tajnik Gladstone je v petek predložil spodnji zbornici načrt zakona, s katerim se uvede osemurni delavnik za rudarje. Predlog je bil odobren v prvem čitanju.
Roparski napad v Toulomi.
Kakor se poroča »Figaru« iz Toulona, so ondi trije roparji napadli nekega angleškega trgovca v bližini kolodvora. Napad se jc izvršil takoj, ko je trgovec zapustil kolodvor. Eden od roparjev mu je zadrgnil okrog vratu žepni robec, da se ni mogel niti braniti niti na pomoč klicati, druga dva sta se spravila nad njegove žepe ter mu vzela vsa vrednostne stvari. Ze sta mu praznila zadnji žep, ko jih je nekdo zapazil. Predno so zamogli pobegniti, je bila pomoč na mestu. Vse tri so prijeli. Poizvedovanja so dognala, da so ti trije ptički izvršili že več cestnih ropov iu da so prišli iz Barcelone.
Umrl je v Pragi vseučiliški profesor dr. Palacky.
V preiskovalnem zaporu ]e zblaznel
morilec prof. Kumarovskega Nauntov.
Strašna nesreča pri liftu. V hotelu »Kaiser Franc Josefs-Bahnhof« na Dunaju se je zgodila 22. t. m. ponoči strašna nesreča. Bančni uradnik Viktor Herzfeld iz Brna se je namreč z liftom peljal v III. nadstropje. Dvigalo pa se je peljalo dalje in Herzfeld je hotel hitro izstopiti v svojem nadstropju. Bil je prepozen. Ostal je pritis-njen med robom dvigala iu robom nadstropja. Bil je takoj mrtev, ker se je zadušil. Na vratu ima globoko rano, ravno-, tako na rokah in prsih.
Strašna rodbinska tragedija. V Kalks-borgu je 38 letni štacunar Kubista ustrelil svojo ženo iu taščo, potem pa še sebe. Vzrok je bil ta, da se je žena vsled prigovarjanja tašče hotela od njega ločiti, ker je sirovo z njo ravnal.
Veliko bando vlomilcev je aretirala policija v Libercah na Češkem.
Oropali so neznanci pivovarnarja Heima v kupeju na progi Liegnitz-Bresla-va, nato so ga vrgli iz vlaka.
Ponarejevalnico denarja so odkrili v kaznilnici v Rendsburgu pri Berolinu. Kaznjenci so delali ponoči.
Dvojčki, zraščeni skupaj na bokih, so se rodili v Brightonu. Baje so drugače dobro raščeni in bodo ostali živi.
Duhovnika Leo Heinricha, Nemca po rodu, je v Denverju med mašo ustrelil neki italijanski anarhist. Množica je zločinca hotela linčati, pa ga je policija obvarovala.
Moldava jc stopila 95 cm nad norma-lom. Bati se je povodnji.
Uslužbenci električne železnice v Pragi nameravajo štrujkati.
20.000 K sta poneverila sodnik in blagajnik pri okrajnem sodišču v Bukatu na Gališkem. Svoj »posel« sta že več let opravljala.
Blazniški pazniki v blaznici v Lati-sanni v Švici so stopili v štrajk. Vlada si je s tem pomagala, da je paznike vpoklicala k rezervnim vajam, potem pa kot vojake poslala v blaznico zopet na delo.
Lavina je v visočini 2000 metrov v piemonteških Alpah zadela na neko stot-nijo 4. alpskega polka iz Torina, ki se je ondi vadila. Lavina jc ubila lovca Tianella in Glavino, več drugih vojakov pa težko poškodovala.
Žalostna usoda filozofa. Zmešalo se je mlademu dr. Adolfu Jostu, sinu bogatega graškega zdravnika. Trpi na prega-njavni blaznosti; povsod vidi same razbojnike. Zaveda se svoje bolezni in je odšel sam v bolnišnico. Zgodovina tega nesrečneža je zanimiva. Posvetil se je bil filozoti,. iz nagona. V Gotingenu je študiral eksperimentalno psihologijo. Bil je navdušen učenec Sohopenhauerjev. Še kot dijak jc napisal čuden spis.: »Pravica na smrt«, v katerem je zahteval, da država napravi z vsem potrebnim preskrbljene zavode za samoumorilce. Kot doktor filozofije je prišel na Dunaj, kjer je živel brez dela s sto kronami, ki mu jih je mesečno pošiljal oče. Potem ga je oče pregovoril, da je šel na Francosko, da nadaljuje svoje študije. Ko se je vrnil na Dunaj, postal je naslednik velikega premoženja po očetu, ki se je bil med tem usmrtil sam. Sedaj jc začel razkošno življenje vsakovrstnega uživanja. Zapravil jc vse, kar je imel, in prijatelji in prijateljice so ga zapustile. Končno je, kakor rečeno, zblaznel.
Poroka slepcev. Na zavodu za slepe v Bukareštu se poročita te dni 251etni vr-var Aleksander Gitza in 19Ietna Helena Viktila, ki dela v oddelku za ščetke. Pri neki veselici čul je mladi vrvar glas sedanje svoje zaročenke in ta glas ga je globoko ganil. Mlada sta si začela dopisovati1 in nazadnje je prišlo do zaroke. Kraljica Elizabeta je obljubila udeležbo pri prvi poroki v zavodu, ki ga je ona ustanovila.
Znanost m umetnost.
* Izšla je 4. knjiga »Poljudne pravne knjižice«: »Predpisi o razdelbi in uredbi ter o zložbi zemljišč.« Iz predgovora posnemamo:
Ta knjiga podaje na Koroškem in Kranjskem veljavne predpise o razdelbi in uredbi skupnih zemljišč in pa o zložbi (komasaciji) zemljišč sploh, ker sta se doslej samo ti dve deželi na Slovenskem poslužili pravic, ki jih v tem dajo državni zakoni.
Dalje pravi:
Po zakonih v II. delu tc knjige imajo ista oblastva poslovati tudi pri zložbi ali komasaciji zemljišč sploh. Znano je, da je posebno po naših ravninah in dolinah svet zelo razkosan. Posestniki so vsled različnih prilik zemljo kosali in kupovali, tako da leže njih hjive in travniki oddaljeni drug od drugega in da se ne dajo obdelovati tako hitro in uspešno, kot da so vsi v enem kosu ali vsaj v manj kosih. Ko-
liko je zaradi take raztresenosti drobnih parcel nepotrebnih potov in steza in koliko s tem za pridelek izgubljene zemlje!
V naprednih deželah so počeli poljedelci take raztresene dele zamenjavati med sabo tako, da je vsak dobil zopet le malo in blizu vkup meječih kosov; zemljišča so zlagali ali komasirali. Treba posebnih predpisov, da se godi tako zlaganje pravilno in kolikor se da pravično in take predpise imamo za isti dve deželi v knjigi pod št. II.
Po teh predpisih lahko polovica posestnikov kakega kraja z gotovimi pogoji pri agrarnih oblastvih dobi dovoljenje, da se ne zlože morda samo gozdni deli vseh posestnikov tistega kraja, temveč tudi njive, travniki in drugi deli njih domačij. Tako zlaganje, ki se bo v nekaterih krajih doseglo prav gotovo, pa je jako resno početje in ne zahteva samo vestnih uradnikov ter spretnih zemljemerskih in poljedelskih strokovnjakov, ki se bodo s kmetovalci razumeli v njih jeziku — česar doslej dostikrat ni bilo — temveč tudi umnih posestnikov, katerim so zakoniti predpisi dobro znani.
Zato so v knjigi zbrana vsa veljavna določila o zgoraj opisanih zahtevkih ter konečno še ona o zaokrožbi gozdnega sveta, ki je tudi neka vrsta zemljiške zlož-be. Predpisi za Koroško so v tej knjigi prvič v slovenskem jeziku.
Iz stvarnega kazala in iz dodanih vzorcev za prošnje v teh stvareh si vsakdo v knjigi lahko poišče pouka, ki ga želi in potrebuje.
Knjiga je res došla v pravi čas in ne bilo bi toliko pritožeb pri takih razdelbah, ako bi bil ta pouk izšel že poprej. Knjiga ima 148 strani, velja brez poštnine 2 K ter se dobiva pri uredniku dr. E. Volčiču v Novem mestu in po knjigarnah.
Telefonsko In hmUm poročlto.
napad na kočevsko župnišce.
Kočevje. Danes po noči ob 4. uri so okna v župnišču in še v drugi hiši krščanskega socialca pobili. 55 dekagramov težki kamen priletel jc v spalno sobo deka-novo. Tako se jc že v četrtič zgodilo. Do-čim so hudodelci precej prvikrat pripo-znali svoj zločin, jih sodnija ne zapre. Zahtevamo od vlade, da se hudodelci za-pro ali naj se da tem dvent hišam ponočno stražo.
KONEC LOTERIJE.
Dunaj, 25. febr. V proračunskem odseku se je sprejel predlog poročevavca Malika, da naj se vlado pozove, da od I. 1909 naprej vsako leto opusti eno desetino obstoječih loterijskih kolektur, tako da bi loterija po desetih letih prenehala.
Častniške gaže inplaCa moštva.
Dunaj, 25. febr. Avstrijska delegacija je sprejela predlog Latour-Schraffl, da se povišajo gaže častnikom in moštvu.
andrassyjev govor.
Budimpešta, 25. febr. Minister za notranje zadeve Andrassy je v daljšem govoru zagovarjal potrebo revizije zborničnega poslovnika. Med revizijo poslovnika in volivno reformo je namreč junktim. S povišanjem vojaških novincev pa revizija poslovnika ni v nikaki zvezi. Gotovo je, da ogrska vlada ne bo predlagala zvišanja števila novincev, ako ne dobi koncesij na vojaškem polju glede narodnostnega vprašanja. Revizija je v prvi ^rsti potrebna zaradi hrvaške obstrukcije. O volivni reformi je Andrassy dejal, da bo vsem narodom pravična.
volivna reforma za istro.
Trst, 25. febr. Baje se je doseglo med italijanskimi in slovanskimi deželnozbor-skimi poslanci tako glede na število mandatov, kakor glede na razdelbo volivnih okrajev sporazumljenje. Sklical se bo v kratkem deželni zbor, da volivno reformo odobri in se posvetuje nato o vladnih predlogih glede na Pulj.
ŠTRAJK USLUŽBENCEV ELEKTRIČNE ŽELEZNICE.
Praga, 25. februarja. Uslužbenci električne cestne železnice štrajkajo. Promet ie ustavljen.
imenovanja.
Trst, 25. februarja. Konceptih prak-tikant dr. Fran Vodopivec v Tolminu je imenovan za names,tništvenega koncipi-sta ter ostane na dosedanjem mestu. — Oficijala Viljelma Tomasi-a je predsedni-štvo primorskega finančnega ravnateljstva pomaknilo v deveti službeni razred, in sicer »ad personam«.
JETNIK UŠEL.
Tolmin, 25. februarja. Iz ječe okrajnega sodišča v Tolminu ie ušel neki Fran Kogoj, ki je bil tam zaprt radi tatvine. Ni
še razjasnjeno, kako se mu je posrečil beg. Orožništvo ga zasleduje.
STJEPAN RADIČ BREZ PROTIKANDIDATA.
Zagreb, 25. februarja. Ker je vlada aretirala Stjepana Radiča vsled tega, ker je rekel, da mora Hrvaška postati popolnoma neodvisna od Ogrske, nameravajo vsi kandidati ostalih opozicijonalnih hrvaških strank v Ludbreg odložiti kandidature, tako, da Stjepan Radič ostane brez protikandidata.
AMERIKA SE PRIPRAVLJA.
London, 25. febr. Amerika zgradi na Manili največjo trdnjavo na Daljnem vzhodu. Za obrambo Filipin se bo izdalo šest in pol milijonov dolarjev.
BOMBE V BARCELONI.
Barcelona, 25. februarja. Tu je zopet eksplodirala na cesti bomba. Tri ženske so ranjene, materialna škoda jc velika.
BANDE NA RUSKEM.
Lodz, 25. februarja. Policija je aretirala bando morivcev. sestoječo iz 14 moških in dveh žena.
OBMEJNE UTRDBE ITALIJANSKE.
Rim, 25. februarja. Na interpelacijo Marazzijevo, ki je vprašal vojno ministrstvo, kako napredujejo utrjevavna dela na vzhodni meji, odgovori vojni minister Casana, da se bodo dela izvršila v najkrajšem času.
— Opozarjamo na inserat »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, ki navaja nove postne pridige, nekaj del Alban Stolza itd. — Mala knjižica z životopisom Albana Stolza itd. je brezplačno na razpolago.
Odtok eode pospešujoče, Kisline raz-I redčuloie, Kr
lit h i on vrelec proti vodni j kislini, trganju, diabetes, j želodč nemu in črevesnemu »S—MM j kutaru, bolezn m v mehurju in ledvicah itd. Dobiva se povsod, v Ljubljani 180 12-6	pri Mih. Kistnerju.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 25. februarja.
Pšenica za april.......11 74
Pšenica za oktober......09 82
Rž za april.........10 37
Koruza za maj........6 59
Oves za april........7 73
Efektiv: 10 višje.
Meieoroiogičnc poročiBo.
Višina n. morjem -.06-2m, arednji zračni tlak 736-0 mm
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni častni član gospod
Jos. Vinc. Krisper
zasebnik in posestnik
včeraj ob 4. uri zjutraj po dolgi bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče v 93 letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v sredo dne 26. febru-varja ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti Mestni trg št. 19. na pokopališče k sv. Krištofu.
Blagega rajnika priporočamo v blag spomin.
Obvssfilo.
Oziraje se na najine objave v listih „Slovenec" in „Slov. Narod" od 13. odnosno 14. in 15. januvarja t. 1. naznanjava podpisana, da sva vse najine spore v zakonskem sporazumu poravnala
Domžale, 22. februvarja 1908. 509 i-i j0sip Kralj, Josipina Kralj roj. ValenHnčič.
SIMON BRATUZ,
trgovec v St. Vidu p. Vipavi,
želi takoj sprejeti v službo iizvežbano
: gospo
ki bi bila zmožna za samostojno vodstvo prodajalne z mešanim blagom.	l—l
V slučaju, da bi zavladalo med njo in gospodarjem v vsem popolno soglasje,
more postati gospodična njegov« soproga.
n *	Oas opa-lovanja	Stanje barometra r mm	Temperatura po Celzije	Vetrori	Nebo	Je* p« 3 s ►
24	9.	725-7	0-7	sl. jzah.	sneg	
	7. zjutr-	2(5 2	—1 0	n	»	17-7
	2. pop	26 5	1 1	n	n	
Prta
Srednja včer?!?,nja teran. 3 7». norm. —0 V
M'
Sobna in kuhinjska
oprava	se v celoti proda
pod ugodnimi pogoji. Posamezni deli se ne oddajo. Ogledati si je mogoče ob nedeljah dopoldne na Turjaškem trgu v Recher-jevi hiši I. nadstr. na dvorišče pri I. R.	499 l-l
| Velikonočne pesmi. |
(Riharjevi in drugi napevi.)
Za mešani in moški zbor uredil in založil
^i Josip Sicherl, organist v Ribnici. ^	1907. - Cena 1 K.
^J Naroča se najceneje po nakaznici pri izda- ^ Ig	jatelju v Ribnici. 45,8 3 — 1 ^
Neoženjen
organist in cerkvenik
baritonist, išče službe — kje na Kranjskem.	510 2-1 Naslov pove upravništvo »Slovenca".
Velik pes
bele barve, z rujavimi progami se je zatekel v hišo v Kolodvorski ulici št. 26, II. nadstr. — Lastnik naj se oglasi takoj istotam.	512 2-1

zp\$.
Hranilnica in posojilnica v Velikih Laščah razpisuje
= a^tne zmanjseudne dražbo =
i>5cb zidarskih* mizarjih, tesarski Rleparsltfb dr. del za 5taubo »Zadružnega demo".
Dražba se vrši v nedeljo, dne I. marca 1908, popoldne ob pol 3. uri v uradni sobi.
Načrti, stroškovnik in stavbni pogoji so od 26. februarja naprej vsakemu v uradni sobi razpoloženi na ogled. Stavbni odbor si pridržuje pravico oddati stavbo komur hoče, ne da bi bil vezan na stavljene ponudbe.
Velike Lašče, dne 24. februarja 1908.
508 2- 1
$taubni edber.
506 3-1
Razpis.
V Škofjeloškem cestnem okraju .je oddati
služilo začasnega cestnega mojstra (preglednika)
s katero službo je združena letna plača 960 K.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje
v kaki prodajalni ali pisarni išče mladenič, star 23 let.
Ponudbe sprejema upravništvo pod »Služba«.	505 l—l
do I. aprila 1908
podpisanemu deželnemu odboru.
Prošnjam je priložiti krstni in domovinski list, izpričevala o šolski naobrazbi, izpričevalo o neomadeževanem življenju ter zdravniško izpričevalo o fizični sposobnosti. Prednost imajo tisti prosilci, ki dokažejo, da imajo praktične skušnje v cestnih poslih.
Deželni odbor vojvodioe Kranjske.
Ljubljana, dne 24. februarja 1908. Yk	H	•	•	507 1-1
Ponudbeni razpis.
V svrho oddaje stavbnih rf«l novega dvorazrednega šolskega pnslopja w Žalini bode se dne 22. marca 1908 popoludne ob 3. uri v šolskem poslopju vršila
zmanjševala dražba-
Stavbna dela so sledeče proračunjena:
Zidarska dela....................15.79932	K
Kamnoseška dela..................1 714 02	„
Tesarska dela....................4.757 79	„
Mizarska dela....................1 -733 00	„
Ključavničarska dela........3.16712	„
Kleparska dela Pleskarska dela Slikarska dela Steklarska dela Pečarska dela
750 91 439 12 9049 37 i -55 49800
Šolska oprava.......... 1.471-00 „
Skupaj . 30.792-32 K
Varščina znaša 10°/0 ter se mora vložiti pred dražbo. Načrti, stroškovnik in stavbni pogoji so razgrnjeni v šolskem poslopju podjetnikom v vpogled.
•v
Krajni šolski svet v Zalini,
dne 22. svečana 1908.
Delniška družba „
Z
K«
Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; fSalwatoi*s (črno pivo a la monakovsko). =
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). '"m pa5$ati>« na dem sprejem« restaurater »porodnega ©orna" g. Krmilnik (Telefon st. 82.) ——

» %
? t SK 3.000.000 « <
S * ^
ui! i8n
i) kreditna banka»Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 J
promese nn komunalne srečke a H 1572. — žrebanje0 d"ne 2. marca. - Glavni dobitek K 300.000'-, promese na Tiske srečke a K 71-. - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R 18Q.tQ0'—.
Obe promesi skupaj samo K 21 —.
4 II O
_r--------^ _ — ____M________________________-

2 |0 o b res ti m
■minu.uMi.icnm.iH
res
s w
ff i
ots* u
s H«i»«<wii! fond i i
» i v <?.m„om, t s i
M
' II • if O f. .'! i
iujtk * o,vetji.Lil,'.Oi**n« m>iH ilfiu, rtvit. Miic. i T,	tirart-
1 it..	.-:*» • >. • ' ..-- ' >.»► ia	"..iri t'i,
i« Ui»»j
M ** ** i « 1	D » • • ■> i1;
i. Wv.!»eliu . i). ril'tnl»iii 4, (!) 'J«(ire»>it 77 ('fg*l	HI. L»
• •lig«.« II, IV Mrt ht lUHtTiit« n, 7 5r.ti&ntir«uo«riiir««>t 6C >, ¥1 UiRipeadorferitr. ž*. VII ftlirlnb!ti!r«.r»»r.i f« 'III l.iri;iitnl«ldrr>^>i<i IJJ, IX. Aiirr.tr««> KI, K. I'»i»*r!lr.r»(i».«t' -w	W«»M»f<mnin M,
Xl* n*blln?rv<-U»0'«tr >«	M«upm'«•'■'
*>M«jdinteiia	rSružb;c
^ rr"
y * J>
j
x
,6 . 173

i	'J?
. i?	o»k.> %v«..>f • ,».ii-x«.ii * nemi«««
:im-' vmUup m prodaj«
vst rent, dri*v»>;o papirjav, akci), prioritet, ant»vei , > ovit, «A.'ut In denaria
**r te^njp« iin eskomptirsBif ^
•	''»nic n	■■'■','t in r. i<k>o
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Dunaj, 24. februarja. Vojni minister SchOnaich izjavi, da ne more odgovoriti na interpelaicjo Vukovičevo, ki je ministra vprašal, kako more opravičevati dejstvo, da bo banu Rauchu pri saborskih volitvah na Hrvaškem na razpolago vojaštvo. Minister pravi, da je to stvar, ki se tiče dr-žavnopravnega razmerja med Ogrsko in Hrvaško, torej zadeva, ki ni v kompetenci delegacije. Nato poroča Clam-Martinic o predlogu Latour glede na zvišanje plač častnikom in moštvu. Nato govori grof Latour sam. Izvaja, da on in njegova stranka ne zaupata izjavi ministrovi, ki je dejal, da se on z Ogri glede na vojaška vprašanja ne pogaja. Priporoča, naj se njegov predlog sprejme. Schraffl apelira na ministra, naj izpolni upravičene zahteve ljudstva in čuva nad edinostjo armade.
VOJAŠKO VPRAŠANJE.
Budimpešta, 24. februarja. »Pesti Naplo« piše, da se bodo po zaključenju delegacijskega zasedanja začela takoj pogajanja med ogrsko vlado in vojaško upravo. Namen ogrske vlade je jasen: Prepričana je namreč, da, ako se bo vojaško vprašanje povoljno rešilo, se cesar ne bo več dosti brigal za volilno reformo na Ogrskem. Ze zdaj se lahko z gotovostjo trdi, da vlada volilne reforme to spomlad ne bo še predložila.
NASI OBSOJEN.
R i m , 24. febr. Senat je Nasija obsodil na zapor 11 mesecev in 20 dni ter ga za dobo štirih let izključil iz vseh javnih služb. Proti razsodbi senata ni priziva.
MED TURČIJO IN PERZIJO.
T a b r i s , 24. februarja. General Fe-rid paša, ki je svoj čas s celo divizijo udri na perzijsko ozemlje, je vsled ukaza sultanovega zapustil svojo postojanko v Sančbulaku in se vrnil na turško ozemlje, V Sančbulaku je samo en turški polk.
MAROŠKA DEBATA V FRANCOSKI ZBORNICI.
Pariz, 24. februarja. Jaurčs piše v svoji »Humanite«: Počenši od neprevidnega in izzivajočega pohoda v Settat, doživljajo francoske čete same poraze. Proti tej četici hrabrih mož. ki so orodje nesrečne politike, se je vzdignil ves Maroko. Če bo vlada šla po tej poti dalje, mora priti do katastrofe.
Pariz, 24. februarja. V zbornici in-terpelira Jaures vlado zaradi poraza francoskih čet. Minister za zunanje zadeve Pi-chon taji poraz in pravi, da imajo Francozi samo (!) 57 mrtvih in 217 ranjenih. Izvaja dalje, da Francoska ne namerava korakati v Fez ali Marakeš. Končno je zbornica s 370 proti 105 glasovom vladi izrekla zaupanje.
NAJNOVEJŠA POLITIČNA POROČILA.
(Posebna poročila »Slovencu«.)
Socialno delo Vatikana.
R i m, 25. februarja. Vatikan bo iz Castel Gandolfa, ki je določen za poletno bivališče papeževo, napravil delavsko hišo, v katerih bodo zdrava in cena stano vanja.
Poinnožitev italijanske finančne straže.
R i m, 25. februarja. Zbornici je vlada predložila načrt, s katerim se pomnoži finančna straža na meji za 6000 mož. V voj ski tvori italijanska »Guardia di finanza« 23 bataljonov, vsak bataljon po 3 do 6 stotnij, vsaka stotnija po 100 do 200 mož
Razmere v Nemčiji.
(Finance. — Modernizem.)
B e r o 1 i n, 25. februarja. Kakor znano, je zdaj najvažnejša naloga nemške vlade, reformirati davčni sistem. Dočim je leta 1906. državnozakladni tajnik (nekakšen finančni minister) von Stengel izkazal 180 milijonov mark dobička, je leto 1907. pokazalo vsled prevelikih izdatkov za armado in mornarico ter povišanja sodniških plač primanjkljaj 300 milijonov mark. Novi vladni blok sc pa glede na nove davke nikakor nc more zjediniti; liberalci bi radi obdavčili dedščine in premo ženje, kar pa ne pustijo mogočni konservativci. konservativci bi radi obdavčili cigare, kar pa zopet liberalci nc smejo do pustiti. Ccntruni se v pest smeje. Posle dica tega je, da je von Stengil moral od stopiti. (Bil je katoličan, spoštovati od vseh strank.) Biilo\v jc nato iskal sposobnega moža, toda noben finančnik, noben bančni ravnatelj, noben trgovec, politik ali poslanec v teli razmerah ni hotel tega mesta prevzeti. Moral je imenovati za držav nozakladnega tajnika podtajnika v poštnem ravnateljstvu Sydo\va. ki je sicer delaven, pa ne finančnik po poklicu. Obenem je Sydo\vu dal sedež in glas v pruskem državnem ministrstvu.
M o n a k o v o, 25. februarja. Razburjenost vsled okrožnice proti modernistom se je vendar enkrat polegla. Kar se je godilo na monakovskem vseučilišču, to je bil zgolj vihar v kozarcu vode.»Profesorju dogmatike, Schnitzerju, ki ga je sv. stolica disciplinirala, so priredili ovacijc judovski dijaki, ruske študentke, poljski judje in vsencmški sabljači, večina dijakov se še zmenila ni zanj. Schnitzer je takoj sam u videl, da je bolje, če gre, in je odpotoval na Tirolsko Dobri in resnični prijatelji njegovi upajo, da se v kratkem podvrže cerkvi.
Žalostni konec 20. stotnije tujinske legije.
A i n - S e f r a (francoski Alžir), 25. februarja. O žalostni usodi 20. stotnije II. polka francoske tujinske legije, ki je v garniziji v Ain-Sefri, se poroča zdaj natančno sledeče: 24. decembra 1. I. je dobil stotnik Capilliery povelje z 20. stotnijo iz Ain-Sefre odkorakati v Bergen, ki je od tu oddaljen 12 dni, odtod pa odkorakati k trdnjavi Asa, od Bargena oddaljeni 70 kilometrov. 31. januarja, ko je stotnija bila ravno na pohodu, je nastopil hud mraz, močan vihar pa je zametal sneg, pomešan s točo. V dveh urah je vihar odnesel zavetišča, napravljena za silo iz platna. Ob 3. zjutraj je stotnik velel korakati dalje. Po visokem snegu in med gosto točo je stotnija korakala 13 ur, ne da bi zagledala najmanjši grič ah pa kako arabsko kočo. Večina je popadala po snegu — le malokdo se je zopet vzdignil. Drugo jutro je bilo 28 mož mrtvih. Le 13 mož, vsi Nemci po rodu, ni omagalo, temveč so korakali dalje do Ase, toda vsem so bile roke in ušesa zamrznjena, ;'tako da so jih ondi zdravniki morali odrezati. Od stotnije so našli 47 mož mrtvih, 34 jih pa sploh niso našli. Stotniku so morali odrezati levo roko, poročniku desno nogo. Le narednik in še dva druga vojaka sta ostala zdrava. Okoli mrtvih vojako\ sc plazijo šakali.
Baron Rauchova politika.
13 u d i m p e š t a, 25. februarja. O izidu volitev za sabor, ki se bodo vršile 27. in 28. t. m., se sledeče poroča: V petek 7iutraj je Rauch prišel v zbornico. Dr Weckerle mu hiti nasproti z povprašujo-čim pogledom. Ban mu nato odgovori: »Izgubljena bitka!«
Hrvaško uradništvo proti Rauchu.
Zagreb. 25. februarja. V nedeljo se je vršil tu protestni shod avtonomnih in skupnih uradnikov. Bilo je navzočih 500 uradnikov in 1500 drugih oseb. Uradniki so burno protestirali proti tajnim nared-bam velikih županov, glasom katerih sc uradnikom prepoveduje glasovati za pro-tivladne kandidate. Uradniki opozarjajo vlado na zakon glede na čistost volitev od leta 1907. in izjavljajo, da se tajnim protizakonitim naredbam pod nobenim pogojem ne pokore.
Revolucija na Portugalskem.
Kolin. 25. februarja. »Koln. Ztg.« poroča, da je na dvoru v Lizboni vse potrto. Resni možje so prepričani, da je revolucija neizogibna.
London, 25. februarja. »Morning Leader« poroča iz Lizbone, da se pripravlja reakcionarna vstaja, da sc kralj prisili k diktaturi proti republičanom.
Socialne stvari iz Švice.
B e r n, 25. februarja Predvčerajšnjem sta se na splošnem ljudskem glasovanju sprejela dva socialnopolitična zakona: 1. o štrajkih in 2. o varstvu delavk. Prva postava se je sprjela s 35.000 proti 23.000 glasovom, druga s 37.000 proti 20 tisoč glasovom. Štraikovska postava v glavnem določa, da se mora vsakdo, ki delavcu brani štrajkati s pretnjami in drugimi nasilnimi sredstvi, kaznovati z zaporom.
Rezultat balkanske debate.
D u n a j, 25. februarja. »Novo Vreme« in njene pariške sovrstnice so se že unes-le. Poloficiozna »Rossija« je namreč hočeš nočeš morala priznati, da ima Avstrija po § 25. berolinske pogodbe pravico graditi železnico do Mitrovice. § 25. berolinske pogodbe slove namreč sledeče:
»Provincije bosansko in hercegovsko bo zasedla in upravljala Avstro-Ogrska.
V sandžaku Novi-Bazar bo nadalje funkcionirala uprava otomanska. Vzlic temu pa si Avstro-Ogrska pridržuje pravico v tem sandžaku imeti garnizije ter vojaške in trgovinske komunikacije po celem okrožju tega dela starega bosanskega vilajeta. V to svrho si Avstrija in Turčija pridržita pravico, se glede podrobnosti medseboj domeniti.« ( 'Les provinces de Bosnie ct d' Herzegovine seront oc-cupees et administrčes par 1'Autriche-Hongrie ... 1' administration Otomane continuera d'y fonetionner. Nčamoins ... I'Autriche-Hongrie se reserve le droit de
tenir garnison et d'avoir des routes mili-taires ct commerciales sur toute l'enten-die de cette partie de Tancicn vilayet de Bosnie. A cet effet, les gouvernements d' Autriche et de Turcjuie sc reservent de s'entendre sur les details.«) — »Rossija« pa obenem s tem priznanjem pravi, da je avstrijsko-rusko prijateljstvo pokopano... Dobri zavezniki Rusi gotovo niso bili. Sklenili so z Avstrijo prijateljstvo le zato, da bi od slednje ob času vojske z Japonci dobili zagotovilo, da se ne bo na Balkanu okoristila. Zdaj pa, ko je Aehrenthal začel misliti na gospodarsko ekspanzijo Avstrije, iiiii Rusi obračajo hrbet. Sicer pa se nam za zvezo z Rusijo ui treba jokati, kajti zadeva makedonskih reform se je zdaj izročila področju poslaniške konference v Carigradu, ki naj si z njo ubija glavo. Dejstvo ostane, da nihče Avstrije ne bo oviral zgraditi železnico po sandžaku. Aerenthal, ki je bil dolgo poslanik v Peterburgu, dobro pozna Ruse in kakor se vidi, se ni zmotil. Mnogo vpitja, malo dejanj.
Cleinenceau se norčuje iz Loisy-ja.
i3 a r i z, 25. februarja. Clemenceaujev list »Messidor« se norčuje iz modernistov, posebno pa iz Loisy-ja, ki jc zopet izdal knjigo o sinoptiških evangeljih, kjer taji izrecno Kristusovo božanstvo, obenem pa hoče biti katoličan. Med drugim piše »Messidor« sledeče: »Ti modernisti so s svojim tožarjenjem postali že neprebavljivi. Treba vendar stvar gledati objektivno. Le tako dolgo si katoličan, dokler veruješ vse, kar cerkev verovati zapoveduje. Tistega dne, ko katoličan jame iz-podkopavati temelj dogmam ali pa celo med njimi izbirati, tako preneha biti katoličan — postane heretik in nič drugega ne. Modernisti so pa taki ljudje; dogme kritizirajo, evangeliji jim niso všeč itd., in taki ljudje hočejo ostati še dobri duhovniki, dobri katoličani? To je vendar absurdno. Posebno Loisy, ki je modernist par excellencc. hoče posili biti duhovnik in se celo pritožuje, ker mu ne puste maše brati! Čemu neki naj on mašo bere?« S to pisavo naj se primerja osladni sentimentalni uvodni članek »N. Fr. Presse« od nedelje, 23. t. m.!
DruJtun,
Krščanska ženska zveza je imela pretekli petek svoj letni občni zbor. Tajnica gospica Cecilija Krekova jc poročala o društvenem delovanju. Iz društvene kronike ie povzela sledeče: Zveza je imela vsaki mesec svoje mesečno predavanje. Predavalo je v društvu več gospodov, ki so si izbrali za snov vedno prav zanimivo tvarino. Predavali so gospodje: dr. .los. Jerše (osemkrat), dr. Lampe (petkrat), kanonik Sušnik (enkrat), p. Rako-vec D. J. (enkrat). Zveza je priredila več prav prijetnih zabavnih večerov, med drugimi tudi Miklavžev večer. Deputacija te zveze je pozdravila dr. Luegerja, ko se je peljal skozi Ljubljano, za kar je prejela bo-drilnih besedi od voditelja dunajskih krščanskih socialcev. Napravila je par izletov in imela društveno skupno sv. mašo v križanski cerkvi, kjer so šle društvenice k sv. obhajilu. Ko je sloveči p. Rosler predaval v natlačeno polni dvorani »Unio-na«, društvenice niso spale, marveč so drage volje pomagale in skrbele za red. Društvo torej ni spalo, gibalo se je kolikor mu je bilo mogoče pri teh razmerah. Skušalo pa bo še razširiti delokrog in kolikor mogoče vedno bolj in bolj stopiti v javnost zlasti na karitativnem polju. Po poročilu gdč. Krekove, ki se je vzelo s pohvalo na znanje, se je volil nov odbor, in sicer tako-Ie: Predsednica ga. Eber-lova, I. podpredsednica ga. Medenova, II. podpredsednica ga. J^rčeva, tajnica gdč. Aleševčeva, blagajnica gdč. Krekova. Od-bornice so: ga. dr. Peganova, ga. Regali-jeva, ga. Leskovičeva, ga. Urančičeva. gdč. Erna Povšetova. — Po volitvi odbora sta veleč, gospoda dr. Jerše in dr. Lampe navzoče društvenice navduševala k nadaljnemu vztrajnemu delu. Naj bi pač to potrebno društvo vrlih dam premagalo vse ovire, naj bi raslo, se krepilo in množilo.
— »Katoliško izobraževalno društvo« v Radovljici je priredilo v nedeljo svojim članom in prijateljem krasno uspelo veselico v hotelu »Bastl«, Izrazito in jasno sc jc dekiamovala Gregorčičeva »V pepel-nični noči«, krasno so zapeli društveni pevci Nedvedov »Mili kraj« in H. Volari-čev »Slovenski svet«, in z naravno, nepre-tirano priprostostjo nam jc »cigan« potožil svoje veliko trpljenje. Tem točkam jc sledila šaloigra »Dva prijatelja, pa ena sama suknja«, ki je nad vse dobro izpala, tako da zaslužijo igralci, vsi člani tukajš-nega telovadnega odseka, javno pohvalo in priznanje. Ob sklepu pa so nas prese-
netili »Veseli dimnikarji« v svoji črni delavni obleki, ki so s svojim šaljivim petjem in kretanjem vzbudili mnogo vesele zabave med občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Med posameznimi točkami so udarjali tamburaši pod spretnim vodstvom g. Gerdena. Po končani igri pa nam jc ined petjem, tambu-ranjem iu prijateljskimi pogovori potekal čas, da smo se prav neradi ločili iz vesele družbe navdušenih in marljivih radovljiških telovadcev. Želimo, da kmalu zopet nastopijo in pokažejo svojo spretnost svojemu odseku v korist, nam pa v veselje iu zabavo!
Predavanje v Naklem. V prostorih »Bralnega društva« se je poinudil to nedeljo g. dr. Edvard Globočnik in je pojasnil v poljudni obliki s pomočjo raznih slik nekatere najbolj znane bolezni, kako nastanejo in se razvijajo, kako jiii je spoznati in zdraviti in kako se jih je treba varovati. Razpravljal je o cepljenju koz ,o vratnici, o ošpicah, o škrlatinki, o jetiki, o vročinski bolezni itd. Zdravje je najdražji zaklad, katerega človek prenizko ceni, dokler ga še ima. Zdravnik, ki skrbi v tem oziru za ljudsko izobrazbo, izvršuje hvaležno človekoljubno delo. »Bralno društvo« se mu za predavanje lepo zahvaljuje in se zajedno priporoča za prihodnjost.
Poslano.
Odkar so v zadnjem času na dnevnem redu volitve, ustanovil se je v Trnovem in bližnji okolici nek konsorcij pristnih liberalcev z nalogo, podpisanca javno v časopisih, zlasti v »Notranjcu«, črniti in blatiti. Tako je prinesel zadnji »Notranjec« vnovič »znamenit« pedagogiški »anonimen« dopis, poln lažij in obrekovanj o moji osebi. Ud-dopisunče te »hijenske« družbe je bil to pot toli nesramen in podel, da je svoj sirom kraške zemlje poznat nos vtaknil celo v moje rodbinske razmere!
Ako je dopisnik kak mož-poštenjak in ne le obrekovavec, poživljam ga javno, da v prihodnje svoj v potu obraza »skrpucali« dopis podpiše s svojim imenom, da vsaj izvem, s kakim »pedagogom in šolnikom« imam opraviti! Če ima pogum po časopisih ljudem čast krasti, pokaže naj še toliko srčnosti in moškega ponosa, da se podpiše pod svoje nizkotne duševne proizvode!
Povem mu pa enkrat za vselej, da na dopise brez podpisa ne odgovarjam principijehio ne, ker navajen sem v javnosti odkritega boja z odprtim vizirjem!
V T r nove m , na sv. Matije dan 1908.
Jernej Ravnikar, nadučitelj.
Gospodič
vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in lepi, pravilni pisavi, želi dobili službo v kaki pisarni ali za konto-ristinjo.	443 3-2
447 4 2	| ■ Hj a
išče se deklica
krščanskih in poštenih stariševkot učenka v trgovino z mešanim blagom. Zmožna mora biti slovenskega jezika, pisave, posebno pa računstva. — Stara naj bi bila od 15—17 let. Več se izve pri Ivanu Kopatinu, trgovcu v Št. Vidu pri Vipavi.
Malo pose
ali hišo z velikim vrtom pri kakej
postaji na Gorenjskem od Medvod do Lesec želi kupiti. Pisma naj se pošljejo pod šifro ,,J. S. 99" upravi ,Slovenca'. 402 3-1
Bolnica za živino.
Ordinacija od 9.—11. dop.
: Telefon štev. 44.
143 20
Gf
JiRic mtiaje: Berlin, Farii, Si« iti.
>
Najbolj kosm. Zobo li* t t L sredstvo
lidelovutelj
0. o%«Y
Ljubljani, 8plUl.-Sttlt»r. ul 1

JLepa ženitna prilika.
Samostojen mladenič j dobro eksistenco na debeli v prijavnem k^aju, Želi se tem potom seznaniti j nekoliko ijobraženo gospico, čedne zunaj-nostiin lepega vedenja v svrho ženitbe. Stroga tajnost zagotovljena.
Ponudbe s sliko na uoravo „Slovenca" pod „£ksistenea". 468 3-2
392 10-9
Žganje
lastni pridelek, cene nizke, prodam 300 1. Ličen, veleposestnik, Rihenberg, Goriško.
oooooooooooooooo
Vsak dan sveže
pustne krofe
priporoča
J. Zalaznik
Stari trg štev 21.
O
O
o o o o o o o o o o o o o o o
o
o o
o
Kašelj
naglo pomiri, pospeši in olajša izmeček sleza pristni karolinodolski
Davidov čaj
1 zavoj 40 h. — Edina izdelovalnica lekarna
pri ,,Češki kroni".
Praga — Karolinin dol. ——
Dobi se v lekarnah ali naravnost, če se vpošlje vin. (2 zavoja). Zaloga v Ljubljani lekarna pri „1 latem orlu" Jurčičev trg.
Pozor pred ponarejanji.
Vsak zavoj nosi tvrdko in podpis
i. Fet*kl.
46 6
Cena steklenici 8<iv. Dobiva sc v iekarnnli ali direktno,
če se vpošlje K 1 80 |2 steklenici) franko pri edini izdeio-valnici VostrebalovI lekarni, Praga-Karolinln dol. Zaloga: Lekarna H. MardetschlSger, Ljubljana, Jurčičev trg. (Cg* Pozor pred ponarejanji "a>JJ.
0055000000000000
Zahtevaj te zastonj -
I. franko mo| veliki, bogato lluslrov.nl .lavni cenik z nad 3000 slikami vseb vrsi ■ikelnastlh, srebrnih In zlatlb ur, kakor tudi vsrh vrst solidnih zlatnin In srebrnln, god-beneg" orodja, jeklenega In usnjalega blag. po Izvirnih tovarniških cenah
Nikel remont, ura......
ivlc. izvir. „Roekopf" pal. ura registr, ,,Adler Roskopl ", nikel remont s sidro.......
Ooldln rem. ura „Lun»", koles|t s dvojnim plaščem .... * srebr. rem. ura ..Olorla"	. .
„ „ dvo|ni plaič ,, oklep, veriiica i rinčico na pero in karab., 15 gr leik« . . r.t. Tul« nikel ur« cilind. z „Luna" kolesjem . . vt t kukavico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3'— ivurcvaldska uro K ? 80 Z« vsako uro 3lelno pismeno jamslvol „Nlktfc rlsiko! Zamena dovi.l.«»ia, ali denar nazall =
> Prv* tovarna ia ure Kanr« Konrad, k ln kr. dvorni saložnik v Mostu !f)rfjx) 654 ČeSko.	1-4
K
»
„	e se
„	8-40
„	IJ S€
„	2-80
..	10 sc
Pozor!
Trgovci!
ozor!
Slamnikarska zadruga v Mengšu priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in otroških	4o5 2 2
slamnikov.
Naročite čimpreje, da se more naročilo pravočasno izvršiti!
Narodno podjetje ! — Solidna postrežba! — llustrovani ceniki zastonj in franko. — Na željo se vzorci slamnikov vsakemu dopošljejo.
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!

Za večjo zalogo piva na Kranjskem se išče
samostojen, izurjen

uozniKza piuo j
.<1 s(3
z večjo kavcijo. Znati mora oba deželna jezika ter biti popolnoma vešč navadnega zaračunavanja in občevanja s strankami.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošljejo do 1. marca pod »A B IOO« na upravo „Slovenca".
481 2-


Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg štev. 10
priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobuke*, cilindrov in čepic, kakor tudi najtrpežnejših
čevljev. —=

2250 2 *
.......................................................................................................................................................
m\

Ker se obhaja letos lOOletnica rojstva Albana Stolza (1808-1883), največjega | nemškega ljudskega pisatelja in pridigarja, ki ga primerjajo celo s slovitim patrom | Abrahamom a Sancta Clara, opozarjamo na njega zbrana in posamezna dela, od | katerih sta nanovo izdana „Predigten" in „Nachtgebet meines Lebdiš", ki je bio- | grafija tega slovečega moža, krščanskega organizatorja, vzornega duhovnika in | jedrnatega stilista.	i
Alban Stolz Predigten. Aus dessen Nachlafi zu seinem hundertsten Geburts- | tag; herausgeben. Cena broš. K 4-20, vezana K 5'40. — S tem delom bo zelo | vstreženo vsem pridigarjem, ki bodo tu našli globoke misli, predvsem pa jedr- | natosti in plastičnosti, ki je ljudstvu primerna. Posebno za postni čas je večina | teh pridig primerna.
Nachtgebet meines Lebens. Von Alban Stolz. Durch Erinnerungen an Alban | Stolz erganzt und zur Feier seines hundertsten Oeburtstages herausgegeben von | Dr. Jakob Schmitt. K 3-84. — To delo je življenjepis tega izrednega moža, ki | si je svoj kremeniti značaj izuril v burnih življenjskih izkušnjah. Gesammelte Werke von Alban Stolz. Billige Ausgabe.
I.	K o m p a 6 fiir Leben und Sterben. Cena vez. knjige K 312. §
II.	D i e h e il i g e E I i s a b e t h. Ein Buch fiir Christen. Vez. K 3-36.
III.	Das Vaterunser und det unendliche GruB. Vezano | K 312.	::
IV.	Spanisches fiir gebildete W e 11. Vez. 2-76.
V.	Wachholder-Qeist gegen die Grundiibel der Welt: Dummheit, | Sunde uad Elend Vez. K 3 12.	:
VI.	B e s u c h b e i Sem, Cham und Japhet oder Reise in i das h e i I i g e Lan d. Vez. K 312.	i
VII.	Die N a c h t i g a 1 I Gottes. Vez. K 4-56.
VIII.	Witterungen der Seele. Vez. K 384.
IX.	W i 1 d e r H o n i g. Fortsetzung der „Witterungen der Seele". Vez. K 4 56.
X.	Diirre KrSuter. Z\veite Fortsetzung der „Witterungen 'der Seele." Vez. K 3 84.
Stolz, Alban, Erziehungskunst. K 3-60.
Stolzovi spisi bodo ravnozdaj prišli zelo prav, kajti časi, ki je v njih živel Alban Stolz, so bili našim zelo podobni. Mož je zajel snov iz življenja, iz lj u ti h kulturnih bojev, ki so se razvneli takrat po vseh nemških državah in v Evropi sploh. Stolzovi spisi niso abstraktno modrovanje, temveč do srca segajoči, na bogatih izkušnjah zidani, praktični in krepki v pravem ljudskem slogu. Duhovnikom nudijo izbomo snov za pridige; prav dobro bodo tudi služili govornikom v društvih.
Brezplačno je na razpolago življenjepis itd., pod naslovom Alban Stolz und seine Werke, zum hundertsten Geburtstage.
Dalje priporočamo:
KreuzwegbUchlein von Moritz Meschler S. J. s 14 podobami K 1*56.
Die Urgeschichte der Menschheit nach der heiligen Schrift. Von P. Re-ginald M. Schultes O. P. K 1'60.
Das Wort vom Kreuze. Sechs Predigten von Dr. E\vnld Bierbaum. K 1'20.
Die letzten Worte des sterbenden ErISsers. Sieben Fastenpredigten von Heinrich Nagelschmitt. K 1'44.
Fastenpredigten iiber die vier letzten Dinge von Hubert Bamberg. 72 vin.
Die Personen der Leidensgeschichte Jesu in Fastenpredigten darge-stellt von Hubert Bamberg.
I.	Z y k 1 u s : Judas. — Petrus. — Barabbas. — Kaiphas. — Das jiidische Volk. — Pilatus. — Das Kreuzopfer. — 72 vin.
II.	Z y k 1 u s ! Herodes. Simon von Cyrene. — Die \veinenden Frauen. — Der Schacher zur Linken. — Der Schacher zur Rechten. Maria. — Chrl-stus am Kreuze. — 72 v.
III.	Z y k 1 u s : Der heilige Johannes. — Maria Magdalena. — Der Haupt-mann. — Nikodemus. — Joseph von Arimathiia. — Der Baum des Kreuzes. — 72 vin.
Bamberg: Sieben Fastenpredigten iiber die fiinf Geheimnlsse des schmer-zenreichen Rosenkranzes. — 72 v.
Bamberg: Fastenpredigten iiber die vier letzten Dinge. — 72 v.
Treu zur Kirche. Predigten iiber Glaube und Kirche. — K 2'40.
Christliche Aszetik. Mit besonderer Beriicksichtigung des priesterlichen Lebens. Von Dr. Franz Xav. Mutz. — K 8i6.
Waschitza, Exhorten an die katholisehe Jugend in Volks- und Biirgerschulen und in den unteren Klassen der Mittelschulen. Auch allgemein als Predigten ver-wendbar. K 4'—.
Ackermann, Rette deine Seele. Zvvei Zyklen Fastenpredigten. K 216.
Nagel, Die den sieben HauptsUnden entgegengesetzten Tugenden. Fastenpredigten. K 1'20.
Breiteneicher, Sonn- und Festtags»Predigten fUr das ga#ze Kirchenjahr. I., II. Band. K 12--.
Poleg raznih zgoraj navedenih postnih govorov opozarjamo še posebej na
sloveče postne govore redemptorista P. Diessel.
Romarjem v Lurd priporočamo lepo knjigo znanega pisatelja Friderika Pesen-
dorfer: „Reise-Erinnerungen aus dem schtfnen Frankreich", ki
obsega med drugim tudi obsežen popis slovečih krajev Paray Ic Monial in Lurd.
Cena vezane knjige K 3'60.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
500 6-1
?<iMiiiiiiiiiiiiriitiiniiifiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiii^