5B. številka.
V Ljubljani, i ponnfcIjBh, n. mana 1S1Z.
XLV. lefo.
.Slovenski Narod
v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto .......  K 24—
pol leta •   > 12-—
velja
leta četrt leta i*a mesec
6 — 2*—
v npravništvn prejemali:
celo leto .......   K 22*—
pol leta »H'_
Četrt leta    ......   * 550
na mesec.....„ 1-90
Dopisi naj se rrankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica H 9 (v pritličja levov telefon ŠL 34.
Iihafi vsak dan srsćer livzeamsi nedelfe ta aranlkt.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vm, za dvakrat po 12 vin., »a trikrat ali večk at po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijan po dogovoru.
Upravni stvu naj &e pošiljajo naročnine, reklamacije, insemtt Htl to ie administrativne stvari.
- Posamezna številka velfa 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine ye ne ozira. .Narodna tiskarna- telefon et 85.
.Slovenski Narod* velja po posti:
za Avstio-Ogrsko: aa Nemčije:
celo lete.......K 25*—
pol leta . . . . * . . . 13"— četrt leta ..*.„.„ 650 na mesec ..... 2*30
celo leto.......K 28*—
2a Ameriko ta vse drage dežele: celo leto ...      ...   K 30*—
Vprašanjem glede inseratov % naj priloži za odgovor dopisnica ah znamka. Oeravnietvo- Knaflova nliea št. S spodaj, dvorišče levo), telefon nt. 8S
Posredovalni upadi.
Deželni odbor kranjski razpošilja potom okrajnih glavarstev pozive na občinska predstojništva, da r> stanov o občinske posredovalna urade.
»Slovenec^ je že pred nekaj tedni eskomptiral deželni zakon z dne J7. septembra 1911 št. 45 d. tu. kot veliko socijalno delo S. L. S.
Če v tem stadiju izpolnimo svojo •lolžnost, da izrečemo svoje mnenje
o tem zakonu in če se to mnenje ne bo povsem strinjalo & »Sloven.o-im<x, moramo biti pripravljeni, da -c nam bo očitalo, da nimamo smisla za socijalno delo, amo ozkosrčni, -tarokopitni. očitali se nam bodo morda celo malenkostni tu stanovski •-*ziri.
Ker pa je stvar velike važnosti, prevzamemo nase ta rizifeo.
Stari Savisrnv je tožil, da naš ;> nima smisla in talenta za legisla-orno delo. kaj bi bil mož rekel, ko bi ril doživel to fabrikaeijo zakonov en ^asse, kakršno si privošči zadnja le-a kranjski deželni odbor, fabrikaeijo. skozi katero se vije, kakor rdeča >trankarska tendenca, pri kateri pa ima sicer glavno zaslugo — pisal-roj. Zakon take vrste je tudi za-hon z dne 21. septembra 1911, s kadrim se ustanavljajo občinski posredovalni uradi.
Naj se nas ue razume napačno. Mi nismo nasprotniki posredovalnih uradov, mi priznamo, da je to institucija, ki zna in mora ljudstvu kpri-sstiti, če se izvrši v primernem času, resno in previdno. Proti temu pa *mo. da se tako resno vprašanje hoče resiti, « tako vihravostjo, nedoslednostjo in površnostjo, kakršna se zrcali iz navedenega zakona in zoper to §1 oo, da se institucija zlorablja v • rnnkarske namene.
Slovenec« pravi, da bodo posredovalni uradi omejili pravdarsko ^trast našega ljudstva. Sancta sim-plicitas. Pravdarska strast je bolezen, kakor alkoholizem, igra, verski
anatizem in druge bolezni. Take borzni leči izključno le prosveta, ki ze-lo počasi prodira v mase. Rojen pravkar se bo posredovalnemu uradu izognil na miljo daleč. On hoče pravdo
^i sicer pravdo, ki kaj stane: priti mora komisija na dvovprežnih vozen, izvedenci in odvetniki najmanj iz Ljubljane.
LISTEK.
Ricnzi, zadnji tribuno«.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lvtton - Bulwer.
Tretja knjiga. (Dalje.)
T>Sicer pa nimam pravice do nagrade zmagovalca. Vaša sulica me je. pahnila iz stremen — moja vas ni omajala. Vašega poraza, če se sme rako imenovati, je v resnici kriv le vas konj.«
^Poskusiva lahko drugič, kadar bova imela enake konje,« je rekel še vedno nevoljni Montreal.
»Čuvaj me tega majka božja,« je vzkliknil Adrian s tako pobožno resnobo, da «0 se vsi smejali in tudi Montreal.
»Gospod di Castello,« je rekel, za to vljudnost ostanem vaš dolžnik. Ce pa hočete, da vam boni vedno hvaležen, dovolite, da pošljem po svojega bojnega konja in dajte mi priliko, da popravim svojo čast. Na ovojem bojnem konjn ali na konju, ki je vašemu enak, ubranim to sotesko sam proti celemu vašemu spremstvu in stavim na to vse, kar imam, zemljo, grad. zlato, meč in ostroge.«
Vsak rojen pravdar je namreč do «odbe prepričan, da bo stroške plačal njegov nasprotnik. Naivno j*' misliti, da bodo posredovalni uradi preprečili le eno tako pravdo.
Po deželnem zakonu imajo posredovalni uradi sodelovati: 1. pri poravnavi o denarnih terjatvah in o pravicah do premičnin;
2. o sporih o določitvi in popravi mej nepremičnih posestev, ?;li o zemljiških služnostih;
3. o si>orih o služnostih stanovanja, in
4. o sporih zaradi posesti 11).
be ne morejo nikdar izreči. Ti uradi ne morejo siliti strank, da bi se udeležile razprav, vendar pa imajo po ^ 16 pravico, kaznovati istotako stranko z '?lot>o od pol krone do 5 K, če stranka ni dan pred razpravo naznanila, da je ne bo.
Ta določba je nepotrebna, kajti, če vabljena stranka ne pride, moralo bi se uradu zadostovati za konstatiran je. da je poravnava ostala brezuspešna; pri naših političnih razmerah pa bo postala ta določbn pravi bič za izostale stranke, kadar te niso istega političnega prepričanja kakor zaupniki.
Kazun tega imajo posredovalni uradi sodelovati pri tožbah icaradi žaljene časti 28).
Po našem mnenju bodo posredovalni uradi dobili posla le v občinah, ki so oddaljene od okrajnih sodišč, torej v izključno kmetskih občinah. In tem se z določitvijo S 11 nalaga preveliko breme.
Kajti pravilno zabeležiti poravnavo o določitvi meje pri nepremičnini o služnostih, ali v sporih zaradi posesti, ni tako enostavna stvar, kakor si domišljajo zakonodajalci kranj skega deželnega zbora. Za pravilen zapis take poravnave je potreba precej inteligence, vaje, zmožnosti do preeizneg-a izraževanja in orientira-nja v terenu. Vsa čast našim kmetskim županom ali zaupnikom, ali bojimo se. da tega ne bodo zmogli pri najboljši volji, to je posel, katerega bi z mirno vestjo ne zaupali niti župnikom in kaplanom. Če pa je taka poravnava zapisana nejasno in pomanjkljivo, postane kmalu Pandorina škatlja, ki rodi neb roj pravd.
Posel i>osredovalnih uradov spada v justično stroko. Justica je že nad pol stoletja ločena od uprave. In danes, ko se najvišji državni dostojanstveniki stresajo na celem životu, če zakašlja kak strankin mogotec na
stopnjicah, smemo do komolca boga hvaliti, da je tako. Zato smo se začudili, ko smo zapazili, da so ta deželni zakon podpisali kar trije ministri: justeni, finančni in notranji minister.
Po ^ 38. je justični minister upravičen, nadzorovati in pregledati delovanje posredovalnih uradov. To je umevno. Ali po | 8. je upravičen deželni predsednik, odstaviti zaupnika, ki ne zasluži »zaupanja«, če se s tem strinja deželni odbor, nota-bene — kranjski deželni odbor.
Kako prideta deželni predsednik in deželni odbor do tega, vtikati se v justične zadeve, nam je popolnoma nerazumljivo.
Zakon je tudi v tehničnem oziru popolnoma ponesrečen. Obsega štirideset paragrafov. Naš deželni odbor ima pisalno manijo. Dannadan preplavlja uboge župane 1 dopisi, navodili, pojasnili, ukazi, opomini, migljaji in poduki, tako da ti reveži ne vedo, kje jim stoji glava Pri navedenem zakonu se kar čuti delovanje pisalnega stroja. Ker je ta legisla-torna Ofelija zabeležena že v zakonu, kako se imajo vezati akti, kam naj se pritisne občinski pečat, smo prav radovedni, kaj bodo dobila županstva v »poduku« za prebaviti, ki mora kmalu slediti.
In naš kmet n&5 dene plng iz roke, potem pa naj hantira z zakonom, ki premleva na dolgo in široko v 40. paragrafih, kar bi se bilo lahko bolje povedalo v desetih paragrafih.
Kakor že rečeno, nimajo posredovalni uradi nikake judikature. njih posel obstoji v tem, kar imenujejo juristi arbitrium boni viri. In tu nastane vprašanje, ali je doba primerna za ustanovitev teh uradov. Če hočejo posredovalni uradi uspešno delovati, potrebujejo ugodnega ozračja- Ali pa je ozračje ugodno v trenotku. ko se vrše no celi deželi preiskave zaradi slepar jenja pri občinskih volitvah, v trenotku, ko je vodstvo najmočnejše stranke proglasilo bojkot. No glasilo te stranke za bi čuje dannadan svojim pristašem, da naj m liberalci pobijejo kot podgane.
Naša županstva so dobila iz Ljubljane poziv, da naj ustanove posredovalne urade. To se ho vsaj pri kmečkih občinah na več krajih zgodilo. Bojimo n pa, da bo naše dobro ljudstvo pri delovanju posredovalnih uradov v sedanjem političnem ozračju kmalo imelo čut, ki ga je imel Josip Unger, ko je zapisal trpke bese-
Na srečo za Adriana in še pred-no je ta mogel odgovoriti se je z vnemo   oglasil Riccnrdo Annibaldi.
»Gospod vitez! Jaz imam seboj dva v turnirju enako izvežbana konja; izberi med njima in dovoli, da zastopam rimske viteze proti francoskim. Tu je moj zaloga
»Gospod,« je odgovoril Montreal fc slabo prikrito radostjo, »tvoja ponudba kaže tako hrabrega in plemenitega duha, da bi bilo zame sramotno, če bi jo odklonil. Sprejmem tvoj zalog in katerega svojih konj zavrzeš, tistega pošlji v božjem imenu sem in pustiva besedičenje pred dejanji.«
Adrian s^ je zaman trudil, da bi preprečil ponovitev bojne igre. Annibaldi je bil razkačen in z ozirom na njegovo veliko veljavo bi Adrian ne bil politično ravnal, če bi jgra bil s strogo prepovedjo razžalil. Nevoljno je Colonna dovolil boj. Pripeljana sta bila Annibaldi jeva konja, oba močna in velike vrednosti. Montreal, prisiljen, da stori izbero, je vljudno vzel manj odličnega konja.
Annibaldi je bil kmalu pripravljen za borbo in Adrian je dal trobentačem znamenje. Rimljan je bil no velikosti Montrealu skoro enak, a dasi za več let mlajši, je v oklopu bil skoro tudi enakega obraza. Na prvi pogled se je zdelo, da sta si nova nasprotnika bolj ravnovredna kakor prejšnja, toda Montreal ee je adaj na 1
dobrem konjn, podžigan od sramu in ponosa, čutil tako močnega, da bi se bil kosal s celo armado. Ko sta trčila, se je zdelo, da se je pero na Montre-alovem šljemu komaj zazibalo, dočiin je Italijan odletel s svojega konja več korakov daleč. Šele čez nekaj trenotkov in ko so mu ščitonosei odprli vizir, se je zopet, zavedel.
Ta uspeh je povrnil Motrealn njegovo naravno veselost in je vidno poživil pogum njegovih vojakov, ki jih je bil izid prejšnje borbe zelo potrl. Montreal je z veliko vljudnostjo in mnogimi komplimenti pomagal Annibaldiju na noge; ponosni Rimljan ga je molče poslušal. Potćm je šel Montreal pred drugimi proti šotoru in je glasno zapovedal služab-ništvu, naj pripravi obed.
Annibaldi mu ni sledil. Adrian je nganil njegove misli in sluteč, da zna pri pijači nastati med Proven-calcem in Annibaldijem prepir, je le-tega potegnil na stran in mu je rekel:
»Zdi se ini, ljubi Annibaldi, da bi bilo bolje, če bi ti z veČino najinega spremstva jezdil naprej na Fondi, kjer se pri solnčnem zahodu s teboj sestanemo. Za mojo varnost zadostujejo moji ščitonosei in kakih osem snlie. Po pravici povedano: jaz bi se rad skrivaj % našim Čudnim gostiteljem nekaj pomenil; upam namreč, da se bo dal zlepa pregovoriti in bo odšel od tod, ne da bi ga prisililo
de: Da« Recht bat die merkvrurdige Eigenschaft, das* man mitunter beba 1 ten kartu, ohne es zu haben.
6ovop državnega poslanca dr. Ravnikarja
v seji poslanske zhorniee 7. t. m.
i Po stenogr. zapisniku). (Dalje.)
Toda sedaj k stvari.
(>V t.2j« graskega nadsodišča obsega krono vine Kranjsko, Koroško in Štajersko, tedaj ozemlje, ki prebiva na njem, temeljem uradne statistike (klic nemškega poslanca: dve tretjini Nemcev!) kaj še. 975.328 Slovencev poleg 1,200.480 Nemcev. Držimo si torej, gospod tovariš, precej ravnovesje, zlasti ako nradno statistiko nekoliko popravimo z ozirom na dejanske razmere. V podrobnem je na Štajerskem 409.531 Slovencev poleg 902.343 Nemcev, na Koroškem 90.495 Slovencev poleg 269.960 Nemcev, na Kranjskem 475.302 Slovenca poleg 28.177 Nemcev. Človek bi mislil, da se bo v tem sorazmerju določil tudi ključ za pri nndsodišču v Gradcu določeno število višjih sodnih »vetnikov. Kaj še? V tem pogledu sploh ni nobenega ključa, ker se smatra graško nadsodišče za izključno domeno sodnikov nemške narodnosti. (Burni medklici.) Jaz vam bom vsako trditev dokazal. V dokaz ravno omenjene trditve, naj vam služi dejstvo, da je izmed 13 tam sistemizira-nih višjih sodnih svetnikov 12, reci dvanajst Nemcev in samo eden, reci eden Slovenec. (Čujte, čujte!) Gospodje se potem ne boste preveč čudili, ako vam razkrijem, da ni pri vrhovnem kot kasacijskem sodišču ix graskega okrožja niti enega svetnika slovenske narodnosti in še nikdar, odkar obstoji ta najvišji tribnnal. nobeden tja ni bil imenovan. (Poslanec Wastian: vPa znajo vendar slovensko.«) Gospod kolega, poslanec Ver-stovšek vam je na izgledih pojasnil, kako znajo nekateri gospodje pri vrhovnem sodišču slovensko. Toda v tem slučaju na to ne pride. Nemci zahtevajo na Češkem nacionalnih sod. nikov in justični minister je to zahtevo pri poznal za upravičeno. Torej je upravičena i naša zahteva po sodnikih slovenske narodnosti tudi pri najvišjem sodnem dvoru. (Živahni medklici.)
naše rimsko vojaštvo, čigar hrabrost je drugod dovolj zaposlena.«
Annibaldi je svojemu prijatelju podal roko.
^Razumem te.« je rekel in lahno zarndel, »kajti le težko bi prenašal ošabno friumfiranje tega barbara. Sprejmem tvoj predlog.«
III.
Pogovor med Rimljanom in Prove-ealeem. — Adelinina preteklost. — Morje v mesečini. — Lntna in petje.
Ko je Annibaldi odjezdil, jo Adrian sam stopil v Montrealov šotor. Montreal ga je pozdravil z vljudnostjo, ki je bila bolj primerna njegovemu stanu kakor njegovemu poklicu. Adrianova opravičevanja, da so morali Annibaldi in drugi vitezi odjezditi, je Montreal poslušal s smehljajem, ki je kazal, da je uganil vzrok; peljal je Adriana v drugi oddelek, kjer je bil pripravljen obed. Tu je Adrian prvič videl Adelino. Ta lepa žena se je znala vesti tako, da časih še Montreal ni spoznal, kako občuti svoj nesrečni položaj.
Mladi Colonna se je čudil lepoti in plemeniti graciji te dame. Kakor Montreal je tudi ona izgledala mlajša, kakor je bila v resnici. Zdelo se je, da čas prizanaša cvetu, na katerem je izkušeno oko spoznalo, da je obsojen na zgodnji grob. Njena gibčnost, bogastvo njenih kostanjevih las in rdečica, ki se je skoro pri vsaki
V tem tiči sistem, gospodje moji in namen, sistem, ki pričenja pri sod nem praktikantu, da, že pri pisarniškem pomočniku in jenja, kakor hočem Se izvajati, pri vrhovnem sodišču, sistem, ki slovenskega kandidata, za sodno službo v primeri z objektiv -no enako kvalificiranim nemškim kandidatom že v naprej predstavi kot manj vrednega. Nemški pravni praktikant ve pri svojem vstopu v sodno službo, da je namenjen za vsa boljša in višja mesta, on je lahkr* prepričan, da nosi — sit venia verbt* 1— maršalsko palico v tornistm, tr* je, da je namenjen doseči tudi najvišjo stopnjo sodne karijere. Dočim njegov slovenski kolega prav takisto vc, da gledajo že njegov vstop v sodno službo z neprijaznimi očmi, da ga jako neprijetno občutijo, da bodo tudi vse storili, da bi mu kolikor mogoč** ogrenili korakanje po sodni poti z raznimi šikanamt, s preobremenje-njem 1 delom, > poverjenjem manj važnih referatov, ne nazaduje z neupravičenim pr eteri ran jem, on ve, da se bo vse storilo, da bi se ga £e kot praktikanta ali avskultanta iznebili in končno,da bo,ako je še toliko usposobljen, kot skromen sodnik na deželi zaključil svojo sodno karijero, kajti do sodnih služb v mestih, zlasti na. Štajerskem in Koroškem naših sodnikov ali sploh ne pripuščajo, ali pa le izjemoma, s tem ravno hočejo doka zati, da naši sodniki nimajo pravio^ do tega. {Medklici. Klici: Prav re#^ dobro!)
Kako je sistem na delu pri višjem deželnem sodišču in pri vrhovnem sodišču, sem že omenjal. Po tem se ne boste več čudili, ako vam povem, da je pri višjem deželnem sodišču, v katerega okrožju prebiva 975.328 Slovencev tako predsedniško kakor podpredsedniško mesto v nemških rokah, je in je vedno bilo. (Medklici z nemške strani.) Ali gospodje, ne razburjajte se. Imejte vedno prod očmi, da so v razpravi češko - sodne razmere in kaj vse vi tam zahtevate in kaj že vse imate. Jaz pa hočem izkazati, da prav vi nam odrekate najprimitivnejših stvari.
Glede predsedniških in podpredsedniških mest pa ni nič bolje v O-loven, Celju in Mariboru, tedaj x okrožjih z velikim številom slovenskega prebivalstva; zakaj v okrožju deželnega sodišča v Celovcu je 90.495 Slovencev, v okrožju okrožnega sodišča v Celju 214.302 Slovencev poleg samo 12.197   Nemcev in okrožnega
besedi pojavljala in zopet izginjala, vse to je Adelini dajalo nekaj dekliškega. Konstrast med njo in Montre-alom jima je obema dobro pristojal; bilo je to nasprotje med vdano zaupnostjo in čuječo silo; drug poleg drugega sta bila oba lepša. Ko jc Adrian sedel k bogato obloženi mizi, si je mislil, da še ni videl lepše dvojice, za katero bi mogli v taki meri veljati trubadurski slavospevi njijrt domovine.
Montreal je veselo govoril o tisoč; stvareh, praznil steklenice in polagal pred svoje goste najbolje kose ribe in najokusnejše meso divjega merjasca s pontiškega barja.
»Povejte mi,« je dejal Montreal, ko je. bil glad utešen, »plemeniti Adrian, kako se godi vašemu bratrancu Štefanu Colonni* Za svoja let«, je stari gospod jako krepak.«
»Drži se, kakor najmlajši izmed nas,« je odgovoril Adrian.
»Najnovejši dogodki so ga pa vendar morali precej zadeti,« je rekel Montreal s prekanjenim nsine* vom. »Ah, vi se držite tako resno — a bodite pravični moji dalekovidnosti; jaz sem bil prvi, ki je vašemu bratrancu prorokoval, kako se Cola di Ricnzi povzdigne; zdi se, da jo velik mož — najbolj je to pokazal s tem, da se jo sporazumel s Colonni in s Orsiniji.«
lD*Ue pri*o4aJ*M
*
sodišča v Mariboru 183.899 Slovencev poleg 40.052 Kemcev. Na vseh teh zbornih sodiščih so predsedniki in odnosno podpredsedniki, kjer ti obstoje, Nemci, eo in so vedno bili.
Nič bolje pa ni v zadnjem času na Kranjskem* Tako smo imeli na okrožnem sodišču v Rudolf o ve m do zadnjega časa predsednike, kri so ee prištevali Slovencem, seveda jako zmernim Slovencem, kakor se pri nas visokim gospodom drugače ne spodobi. 2e pred letom dni je predsednik Slovenec, mimogrede omenjeno, ii-boren pravnik, ki se je bil izkazal tudi kot pravniški pisatelj, stopil v pokoj. Na njegovo mesto smo dobili Nemca, sicer res da zmernega Nemca, toda prišli smo ob svojo posest. Ta udarec s pestjo imamo zahvaliti prav pravosodnega ministra; zakaj ▼ tem slučaju je bilo celo višje deželno sodišče toliko objektivno, da je poleg Nemca, seveda priino loco, predlagalo secundo loco slovenskega sodnika. Pripetilo se pa je, da je pri-mo loco predlagani nemški kandidat umaknil svojo kompetenco. človek bi sedaj mislil, da bo vsled tega secundo loco predlagani Slovenec eo ipso in ipso iure pomaknjen *ia prvo mesto stavljenega predloga. Toda kaj napravi gospod pravosodni minister, ki v enomer poudarja, da se hoče držati stavljenih predlogov: imenuje, odnosno pusti imenovati kandidata, kl niti ni v t eru o predlogu, ki pa je. kakor povedano — Nemec. Žaljenje je bilo pač nameravano! (Klici ogorčenja med slovanskimi poslanci.)
Pa pride še boljše. V Ljubljani, stolnem mestu Kranjske, kjer se nahaja deblo Slovenstva — deželnemu sodišču pripada 326.841 Slovencev in le 8855 Nemcev — smo imeli predsednika Sloveuea, dočim je bil in je se za 2 * 6% Nemcev, da se zanje varuje polna ravnopravnost, podpredsednik Nemec. Predsednik je bil menda leta 1909. že nameraval iti v pokoj. Justična uprava je bila v veliki zadregi, ker ni še imela »pripravnega« kandidata na razpolago. Pripraven je toliko kakor »nemš'ii«. Določeni prestolonaslednik je bil šele leta 19G7 imenovan za višjega deželnega svetnika v Gradcu; po dobrem letu ga niso mogli napraviti kar za predsednika, naj za božjo voljo odneha od svoje namere, stopiti v pokoj in da bi tej prošnji deii več poudirka, so mu obljubili letne nagrade gotovih 2000 kron. (Čujte, čujte!) Gospod predsednik ne bodi len, je udaril v roko, bil bi tudi nespameten, ako bi ne, in je počakal do zrelosti izvoljenega kandidata. Tega so potem napravili še bolj kvalificiranega za novo mesto s tem, da so ga menda začetkom leta 1910 imenovali za dvornega svetnika. In zakaj f Ker je temu kandidatu pravosodnega ministra ostal jako nevaren konkurent v prej imenovanem predsedniku okrožnega sodišča v Ru-dolfovem. Tega kot po letih in tudi po činovnem razredu starejš^gra niso mogli prezreti, zlasti še, ker je bil izboren jurist, se je tudi kot predsednik izkazal vsestransko za najsposobnejšega in mu sploh niso mogli priti z najmanjšim očitkom. V Gradcu so mu na merodajnem mestu tudi zagotovili mesto v Ljubljani. Pa kaj napravi dunajska justična uprava. Svojega kandidata napravi za dvornega svetnika, spravi v peti čioovnl razred in na ta način pred predsednika okrožnega sodišča v Rudolfovem, ki je bil le v šestem činovnem razredu. (Ogorčeni medklici.) Po tem zavitem in zelo kompliciranem načinu (Posl. dr. Rybaf: Pa nikakor več nenavadnem načinu) smo debili sedanjega predsednika Nemca In ako je ta gospod pri tem celo mogel preskočiti po letih in činovnem redu starejšega podpredsednika Nemca, jako vestnega in temeljitega uradnika in sodnika, tedaj se je splošno smatralo, da hočejo za Ljubljano imeti predsednika, ki mu je nemški Volksrat pripisoval posebno kvalifikacijo v nacijo-nalnem ozira.
Nemški račun se je tudi ujemal. Kakor sem že enkrat s tega mesta imel priliko razpravljati, je dvorni svetnik EIsner kmalu po svojem nastopu nas osrečil z jezikovnimi na-rcdbami,ki so slovom odgovora njega ekscelence pravosodnega ministra v seji dne 23. oktobra na mojo tozadevno interpelacijo baje vsebovale besedilo, da se morajo sodni uradniki v zadevah notranje službe, kakor pri službenem predstavljanju, službenem javljanju in podobnih prilikah, posluževati izključno le nemškega kot jezika notranje službe. (Poslanec Held: To hoče zakon!) Noben zakon, kakor vam hočem razložiti.
(Dalje arlhodnjtć.)
Občni zbor „Bospodarshega naprednega društva za šentjakobski okraj".
V gostilni pri Rastoharju na Karlovski cesti se je vršil včeraj popoldne  občni »bor »Gospodarskega
naprednega društva za šentjakobski
okraj«, ki je bil nenavadno m* goste vi Ino obiskan in ki se ga je udeležil na povabilo tuđi gopod
inpan.
Kot predsednikov namestnik *e otvoril občni ibor g. B e r g a • * s poidravom ter se je spominjal umrlih članov gg. Arnoita W i n d i -scherjain Rudolfa Boni »r-ja, katerih spomin je počastil obfni zbor s tem, da so se člani dvignili s sedežev.
Nato je prcčital tajnik, g. R o -de zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil odobren ter podal sliko dru šlvenega delovanja v preteklem letu od zadnjega občnega zbora, ki s« je vršil 17. maja 1. 1. in ki se je vrti! pod vtiskom ravnokar izvršenih občinskih volitev, pri katerih je dosegla napredna stranka absolutno veči no, pri katerih pa je prišlo v občit^ki svet tudi 7 Nemcev, kot večen madež S L. S. Ljubljana pa je vsled zlcb-nosti in nagajivosti te stranke dobila svojega župana šele meseca decembra in šele dva meseca del nje bčin-«ki svet, toda že prihrjajo sovražni preroki in oznanujejo, da bodo jsta-* l'i vsako redno delo v občinskem ^vetu samo zato, ker se jim ne Izpolni vsaka srčna kaprica. — Društvo je prosilo med drugim za
napravo dohodov h Gruberjevem
prekopu,
z ozirom na kako morebitno nesrečo in zaradi pranja. To prošnjo je ob finski svetnik g. Likozar p novi! v občinskem odboru in je z njo radi prodrl. Društvo je prosilo n«***1ie za napravo javnega straniščn ni desnem bregu prekopa, za kpnel'Z"C!Jo Priveza, za trotoar v Flori-janski ulici in na Sta^er^ trgu, za napeljavo vodovoda po OHovi -dići, za prehod črz zatvornieo pri «k>-mobranski vojašnici. Odkar deluje občinski svet je društvo doseglo že dve stvari samo stvar glede preh da čez zatvornico je padla v vodo. Projekt glede
vodovoda na Barje
se bo kmalu uresničil, kakor se 3u-e 'z zanesljivega vira. Poslanec cir. Ravnihar je dosegel za Barjane državno podporo po lanski povodnji.
Društvo je priredilo IV. šentjakobski semenj, prijateljski šestancK za Barjane, koline. Miklavžev ve^ei in zabavni predpustni večer, za kar ;majo mnogo zasluge rodoljubn' šentjakobske gospe in gospodične. Za Miklavžev večer je zlasti omeniti kot dobrotnieo go. županjo dr. Tavčarjevo, ki je darovala knjižice »Naša deca«.
G. trzni nadzornik R i b n i k a r je predaval v šoli na Barju o mlekarstvu, živinoreji in prvi   pomoči pri živini. Društvo je pošiljalo in pošilja napredne časooise na    Barje in drugam in je služilo prebivalstvu s svojo knjižnico.    Delovanje drus.»va se je raztezalo tudi na obe deželno zborski volitvi.   na državnozbor-ko volitev in na volitev v trg. in obrtni ško zbornico. R iz vel javi jen je dežel nozborskih mandatov  gg. Reisnerja in Ribnikarja bomo pa   kvitirali s tem. da bosta dobila kandidata Prihodnji pri nas še več glasov.   1> n štvo je čestitalo žurann ob ^j^e*»v' 601etnici in povodom njegove potrditve za župana ter so udeležilo tudi sestanka v čast župana v Narodnem domu.
Proti političnemu bojkotu
klerikalcev bomo pozvali izvrše valni odbor naše stranke, da naj vsak slučaj naznani ministrstvu. — Pr tes' društva proti lepakom v vsenemških barvah je imel uspeh. Predsednik, g dr. L a v š je b;l prestavljen tekom leta v Spljet, blagajnik g. Kopi t a r pa se je prrselil v R'žno dolino. Obema izreka občni zbor najtoplejšo zahvalo.
Društvo šteje danes 204 elite, ter je naraslo za 92 članov. Društvena knjižnica šteje danes okoli 90*; vezanih in nad 200 nevezanih knjig ier se razposojuje na teden po kakin 400 knjig.
Blagajnik  g.  V e r b i č poročr; nato obširno o b'agajnškem tau*u ki izkazuje 425 K 36 v preostanka knjižnica pa je vredna 1950 K, n*kai* se vrše volitve, pri katerih 60 bili iz voljeni v odbor sledeči gospodje: Bergant, posestnik;   Anton Likozar, nadučitelj; Josip Slane, uradni sluga; Matija Rode, uradnik; Peter Šterk,  trgovec; Fran Vrabič,   trg.   sotrudnik; Anton Strle k ar, tiskarski   vodja; Ivan U r b a n č i č , kovaški mojster; Fran Martine,   tesarski   mojster in Alojzij R a Č i č , nadučitelj v p., sa namestnike gg.: Fran Babic*, traro-vee; Fran Mole, pekovski mojster: Rudolf   S k u 1 j ,   gostilničar: Vid Brat u š», starinar in Oroslav % i d a n š e k , knjigovodja, la pregled nike pa gg.: Alojzij Jesenko, trgovec; Fran Sv igel j, mag. komisar in HInko F r a n a 1, tovarnar.
Pri nato sledečih slučajnost:n da predsednikov namestnik g. Bezga n t besedo
županu dr. Ivan« Tavčarju.
Cenjeni! 2e prej, prodno sem b!l izvoljen sa župana ljubljanskega, sem obljubil, da bom ostal v i*j »ž jem stik« a gospodnrakimi društvi in se bom mirni, kolikor mi je to nogo-če, na njih želje. Hvaležen sem v«*in. da ste me opdscrili n* vaš dan \* iji občni zbor s posebnim dopisom in v#> na tem ran zelo lepem občnem zboru prav toplo pozdravljam. Jas heVn ostati a gospodarskimi društvi v naj ožjem stiku in poslušati vase šelfe la vaših shodih. Pred vsem pa orosim odbor vašega društva, da skliče r kratkem
javen shod,
da bodo naši poslane! mm tem shod«
poročali o svojem delovanju v deželnem zboru. K tej moji prošnji me sili mnogo okoliščin zlasti pa, ker
naša vlada selo Čudno postopa gleJe vprašanja, kdaj naj se razpišejo nove dežel nozborske volitve sa Ljubljano
Namesto odstopi vsega poslanca, bivšega deželnega glavarja Sukljet* je vlada odredila volitve že za četrtek, to pa oči vidno zato, da bi nar,;d no - napredna stranka in samostojni kmetje ne imeli Časa pripraviti se na te volitve.
Pri nas v Ljubljani je S. L. z vporabo skrajne nepravičnosti ugonobila dva naoredna mandata, i t*"U« pa n» ta stranka morda zadela onih dveh gospodov, ki sta izgubila man-ds*a. marveč ljubljanske volilce, ki imajo popolnoma isto pravico, imeli v deželnem zboru svoje zastopnike, kakor Bel -»kranjci. Razveljavi jen je mandatov je bila silovitost, ki kaj slabo pristoja stranki, ki se baha s svojo močjo in pametjo. Vsak parne ten politik mora vendar uvideti, da imajo
ljubljanski volilci isto pravico
imeti svoje zastopnike v deželnem zboru, kakor drnfi prebivalci dežele. Zato pa imamo tudi mi
pravico zahtevati od vlade,
da naj postopa na obe  strani enako
in nepristransko. Da povemo to svojo zahtevo vladi, je treba javnih shodov! Zahtevati moramo od vlade, da raspiše tudi
volitve sa Ljubljano
in ne čaka morda do jeseni, da zavleče volitve v prilog ali na ž°Ijo te ali one stranke. Mi moramo zahtevati od vlade, da v politiki odpravi
preziranje,
katerega smo se morali v zadnjem času  navaditi. (Pritrjevanje.)
Shodi pa so potrebni tudi zaradi tega, da se informirajo volilci, kako je
postopanje v mestnem svetu.
Ko sem sprejel županstvo, sem imel občutek da župan ljubljanski biti ni nebeška s*var in sem prepričan, da bom v teku teh 3 let iz«rubil mnogo na svoji ponnlariteti. (Živahno ugovarjanje.) To je jasno, da mora župan ljubljanski zgubiti mnogo, ker ne more ustreči vsem željam prebivalstva in niti ne žeHam lastne stranke. Mnogo je zahtev, sredstva pa niso taka, da bi bilo no-froče vse napraviti. V tem e k raju pa se je ze zgodilo nekaj. Dobili ste a»-vo šolo in. kar je pravzaprav samo bila nnina potreba, dobili ste vodovod v Orlovo nl'co. Moj princip je, da bom skušal prebivalstvu v t^h majhnih stvareh ustreči, glede velikih vorašanj pa je treba temeljnega preudarka, ker si ne smemo prikrivati, da
finančni položaj mesta
ni posebno ugoden In da Je težko iz-h-vati, ne da b! se povišale občinske doklade. (Splošno odobravanje.) V tem oz^ru prosim za potrpljenje. Kar
se da doseči, bom skušal iz vest \ po-litičnih shodov pa nam je treba, da se bavimo z našimi
nasprotniki.
Jaz stojim na stališču, da mora ljubljanski župan v današnjih časih voditi posle tako, da prepreči, d« bi bil
občinski svet zopet razpnščen.
(Viharno odobravanje.) Ko sem prevzel županstvo, sem sam sebi zaprisegel, da bom vodil svoje posle tako, da se nove volitve
ne bodo vršile zopet pod vladnim komisarjem.
Pri novih volitvah mora biti gospodar v mestni hiši od meščanstva izvoljen župan, in temu hočem posvečati vso svojo pozornost. (Viharno
pritrjevanje.)
So pa naši nasprotniki taki, da žele drugo. V mestnem svetu nastopajo nekateri člani S. L. S. z neko otročjo razburi jI vostjo In zlobnostjo, ki jasno kaže njih namen. Toda ta razburljivost me ne bo ugnala. Ce gotovi gospodje nočejo drugega, kakor nagajati in hujskatl, ml ne ostane drugo orožje, kakor da jih pokličem k redu. Po mojem prepričanju boM*e, da so r-zdrave take. ka'ror jih vodim sedaj, kakor pn in M jim
i
dni le najmanjši povod, da se pribil-šnjn svojemu cilju, ker bi v vsakem drugem slučaju še mnogo hujše razsajali In bi se končno idelo vladi, da so mesto no moro snom uprivljiti ter bi občinski svet zopet raspustila In poslala na
magistrat vladnega komisarja.
K temu jaz ne bom dal prilike in zato vas poživljam, da sodite moje postopanje pravično in ne tako, kakor je to storil pred kratkim neki list, češ, dn sem proti zastopnikom kateresikol! stranke, ki je zastopana v občinskem svetu premilostljiv in predober. Moja vodilna misel ostane, da
občinski svet ne sme biti razpuščen.
(Viharno odobravanje.)
Da pa izvemo vse natančnejše o delovanju v deželnem zboru, pa je neobhodno potrebno, da daste poslancem priliko poročati vam na javnem shodu. (Pritrjevanje.)
Končno opozarja predsednikov namestnik g. Bergant na nastopanje klerikalcev pred poldrugim letom, ko so kričali, da so nerednosti v mestnem gospodarstvu, ko so govorili celo o defravdaci.iah, kar pa se je izkazalo pod komisarjem kot podlo obrekovanje. Pribiti je to treba, da se razkrinka ta stranka in da jo vidimo v vsi nagoti. Želeli so nereda in defravdaclj, toda niih upanje jim je splavalo po vodi. Na drugi strani pa klerikalci tudi nikdar ne marajo priznati, če je storil napredni občinski svet kaj dobrega in koristnega. Le en slučaj naj navedem. Zadnji občinski svet se je potrudil, da je dosegel državno obrtno šolo, ki je največje važnosti za vse slovenske dežele. Ker pa je to storila napredna stranka, ne da d°žeTa norene podpore. Končno poživlja g. Bergant, k nadaljnemu vztrajnemu delu v za-nočeti smeri fer zaključi nato ta zelo lepo uspeli občni zbor.
Društveniki in gesti so priredili nato odha;aj čemu županu g. dr. Ivanu Tavčarju prisrčne ovacije, zavedajoč se, da imajo v županu pravega začetnika pravic in interesov mesta Ljubljane, pravice in poštenosti.
Ironija na Hrvaškem.
Zagreb, 10. marca.
Listi od sobote prinašajo povodom
2001etnice sprejetja pragmatične sankcije
od strani stanov in zastopnikov hrvaškega kraljestva slavnostne članke, ki se obširno bavi jo s tem historičnim dejstvom in naglašajo, da Hrvaško svoje
suverene pravice, voliti svojega kralja neodvisno od Ogrske,
ni pustilo nikdar in oči in da si je to pravico ohranilo do dmes. Zlasti poudarjajo listi, da nagodba z Ogrsko ni nikdar razveljavila pragmatične sankcije in da Hrvaška ni nikdar pren^hila varovati in zastopati te svoje pravice.
Obenem priobčujejo listi statistiko o konfiskacijah pod režimom bava Čuvaja, glasom katere je zapadlo 205 hrvaških ozozicijonalnih litov konfiskaciji.
V soboto so se ponovile v Zagrebu zonet demonstracije srednješolskih dijakov. Dijaki gimnazije z zgornjem mestu in realne gimnazije so proglasili stavko. Prvi so začeli stavkati dijaki gimnazije, ki so prišli pred realno gimnazijo, nakar so se jim pridružili tudi ti. Ravnatelji so svarili dijake, da naj ne delajo nepremišljenih stvari in zlasti, da naj se ne spuščajo v izgrede. Dijaki nižjih razredov so nabrali ob tej priliki večjo vsoto za hrvaško šolsko družbo. Stavkajočim dijakom so se nridruž:H tudi dijaki trgovske akademije. Dijaki so imeli nato zborovanje na vseučiliŠkem trgu, kjer so oklepati o nadaljnem postopanju. Tudi popoldne se je zborovanje nadaljevalo, ki pa ni imelo nobenega uspeha. Končno je prikorakalo kakih 2000 dijakov pred Jelačičev spomenik.
Vlada je izdala opoldne naznanilo, da iz gimnazije na Sušaku ni bil noben dijak izključen vled česar je stavka dijakov brezpredmetna. Zaradi tega upa vlada, da bodo dijaki s ponedeljkom prenehali s stavko.
Stavka na Angleškem.
London, 10. marca.
Časopisi vidijo v povabila ministrskega predsednika k skupni konferenci posestnikov premogokopov in delavcev ugodno znamenje. Nasprotno pa je sklenila zveza posestnikov v Walesu, da principa minimalnih mezd na noben način ne sprejme. Listi rišejo skrajno žalostno sliko gospodarskega položaja, ki je nastal vsled velikanske stavke. Cela država stoji pod vtiskom  te stavke, uprte
tovarne, temne ulice, prazne ladje, prazne železnice in grobna tišina je slika dežele. Najhujša poročila prihajajo iz Sheffielda in Notinghama, kjer vlada že lakota. Oblasti dele živila revnim. Na tisoče otrok mora stradati, ker je zmanjkalo vsled deloma ustavljenega prometa živil. V več mestih razsvetljujejo samo & glavne ceste. Železnice so pr stavile 3000 vlakov izven prometa. Cene živilom, zlasti za kruh in ribe so rapid-no poskočile. Samo v seboto je bilo razdeljenih do kakih 5 milijonov kron podpor za stavkajoče.
Vpliv na kontinent.
B e r o 1 i n , 10. marca.
Kakor poročajo, je skoro gotovo, da izbruhne stavka tudi v pre-mogokopih, ki leže v porečju Ruhre. Posestniki premogokrpov so izjavili, da so pripravljeni začeti s pogajanji in tudi vlada energično zahteva take korake. Zahteve delavcev so v prvi vrsti zahteve po zvišanju mezde ter so posestniki v principu za tako zvišanje. Iz Herneja poročajo o konferenci treh takozvanTh starih organizacij, katerim se krščanske korporacije in protestantske organizacije niso priklopile. Konferenca ie sprejela resolucijo, da se hočejo organizacije enedušno boriti za zahteve delavstva in da hočejo mačeti s stavko, ki je zakonito dovoljena, če delodajalci ne ugode zahtevam delavcev. Konferenca poživlja vse člane, da naj drže strogo disciplino. Po končani konferenci je bilo tudi onih 74 aVJegatov, ki so glasovali proti resoluciji, za stavko, tako da je pričakovati, da izbruhne v teh okrajh generalna stavka. Enaka poročila pribajpjo tudi iz Boehuma ter dostavlja resolucija, da je hotela vlada v zadnjem trenutku še posredovati, da pa je zamudila pravi čas. Iz Essena poročajo, da so delavski shodi sklenili proklamirati za jutri zjutraj (t. j. za ponedeljek) generalno stavko. Delavci v premo-sokopih so vzeli jamske obleke in čevlje s seboj domov, kar je znamenje, da je računati s skorajšno stavko. Nad 1000 redarjev in orožnikov z cele Srednje Nemčije je zbran:h v porečju Ruhre. — Tudi spodnješleski nremogokopni delavci so se zganili. Vsled tega eo se odločili posestniki teh bogat;h premogokopov zvišati mezde s 1. aprilom tako. da dosežejo višino, kakor so bile leta 1908, ko so bile mezde najvišje.
Petrograd, 10. marca.
Iz dombrovske kotline poročajo, da so delavci v štirih največjih premog^kopih začeli stavkati ter da zahtevajo zvišanje mezde. Premoga v pristaniščih Vzhodnega morja in v Petrogradu imajo samo še za 14 dni. Ministrski predsednik se posvetuje s posestniki premogokopov zaradi potrebnih korakov, da bi zadostoval ruski premog za Pet rograd in bal tijeka pristanišča.
Dogodki na Kitajskem.
L o n d o d , 10. marca.
Iz Nankinga poročajo, da je narodna skupščina sklenila, da naj ne znani Jnanšikaj predsedniku narodne skupščine v Nankingu takoj ko je bil zaprisežen, brzojavno imena članov kabineta Kakor hitro je skup ščina odobrila izvolitev ministrstva, pride kabinet v Nanking, da nastopi svojo službo.
Iz Pekinga prihajajo še vedno vesti o justifikacijah na roparjih. V Tientsinu se polagoma vrača mir. Mnogo ugrabljenega blaga so roparjem zopet odvzeli.
Italijansko - turška volna.
Vesti o napadu italijanske mornarice na Dardanele.
Gotovi krogi so še vedno prepričani, da namerava italijanska mornarica napasti Dardanele, odkar so Italijani bombardirali Bejrut. Poročilo o bombardiranju Smvrne de-mentirajo. Neki turški admiral se jo izjavil, kakor poroča »Lokal Anzei-ger« iz Carigrada, da je prepričan, da pride italijanska mornarica v Dardanele in poskusi uničiti turško mornarico. Pogajajo se tudi, da prelože sultanovo rezidenco, vendar pa ne na azijska tla. Turki izjavljajo, da bi niti za slučaj, če bi Italijaui napadli Dardanele, ne sklenili miru. ker bi bilo s tem uničeno njihovo stališče v islamu. Italijanske ladje pridejo baje v kratkem tudi pred otok Samos in Mvtilene, in so jih. baje videli tudi pred Solunom.
Mirovna pogajanja,
Dunaj, 9. febr. Kakor govore o poučenih krogih, so dobili poslaniki velevlasti v Rimu naročilo, naj r posameznih avdijencah popra ša jo pri zunanjem ministrstvu, kake koncesije bi rimski kabinet v skrajnem slučaju dovolil Turčiji za slučrj miru. Pozneje bodo v tem zmislu vprašali tudi turško vlado.
i R i m , 9. marca. Danes so prišli I poslaniki Rusije, Nemčijo, Avstro-I Ogrske, Francije in Anglije v mini-I ^trstvo, da napravijo prvi korak v I mirovnem vprašanju. Poslaniki so I separatno nastopili, tako da ta na-I j»top ni imel značaja kolektivnega I postopanja. Italija se vedno obstoja I na tem, da more skleniti mir le te-I daj. ee se prizna brezpogojno suve-1 rpniteto Italije čez Libijo.
I Izjava angleške vlade.
i B e r o 1 i n , 9. marca. London-I nko časopisje poroča, da je min istr-I gki *v«t včeraj sklenil, da Anglija ne I po pripustila bombardiranja turških I obmorskih mest. Tretja divizija an-I rrleftke mornarice je iz Plvmoutha I ^iplula, da bo imela baje v Sredo-I umskem morju manevre.
I v
Štajersko.
Iz Trbovelj. V nedeljo, dne 17. I marca 1912 priredi pevsko in tambu-I raško društvo »Zvon« v Trbovljah I elitni koncert s prijaznim sodelova-I njem slovenskih konservatoristov v I dvorani gosp. Forteja na Vodah z ob-I - 7nim    programom.    Začetek ob 8.
••večer. Vstopnina 1 K. Ker je čisti I hieck namenjen v podporo sloven-I gfeim glasbenikom, ki študirajo v tu-I Jni. se pričakuje obilne udeležbe.
Načelniki gornještajerskih okraj-I rtih zastopov imajo dne 31. marca v T/jubnem sestanek. Xa njem se bode predvsem govorilo o težavah, ki jih povzroča  sedaj  okrožnim zastopom ohstrukeija v štajerskem deželnem vru in o katerih smo pisali že mi-ile dni v »Slovenskem Narodu«. — I 7<rornještajer?ki   Nemci oravijo, da 'oeravtjo take sestanke sklicevati nko leto. Došla bi na njih razgovor ažna, okrajev se tičoča gospodarska vprašanja, — In pri nas na Spod. štajerskem*
Iz Celja. (Politično dru-št vo »N a p re j«) ima svoj redni ni zbor jutri, v torek, dne 12. marca ob 8. zvečer v prostorih narodne čitalnice. Dnevni red obsega sledeče toeke: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev rr.veera, odbora. 3. Slučajnosti.
Iz Celja.    (>>D r. Josip Vojakov večer«), ki ga je priredila nasa narodu a čitalnica v sobo-o zvečer v počast in spomin umrle-mu dr. Jos. Vošnjaku, je naravnost Trborno uspel. O življenju in delova-?]jn dr. Jos. Vošnjaka je predaval g-. i, rednik Janko L e s n i č a r. Cital-~m pevski zbor je pod izbornim i vodstvom gosp. učitelja Preglja pel  Anton Nedvedov    »Mili kraj« in dve Gustav Ipavčevi pesmi: »Lastovki v slovo« in »Slovenec sem«. — Občinstvo je z burnim aplavzom popravilo te stare, vedno leoe in vedno -roe segajoče pesmi. Dramatično društvo je uprizorilo eno izmed Vo-Jakovih enodejank. Uprizoritev in v>ebina sta občinstvu v enaki meri majala: dvorana je donela Živio-klicev in parkrat so morali igralci iradi pritrjevanja prekiniti. Salon-ski orkester pod vodstvom gosp. S e i-• r t a je pošteno pripomogel k lepemu uspehu večera. Poaebno ugodno je občutilo, da je imela ta prireditev povsem enoten, slavnosti prirae-ren značaj: slišali smo o narodnih in političnih bojih štajerskih Slovencev v 6*0. in 70. letih marsikaj zanimivega, pele so se pesmi, ki so že takrat navduševale in podžigale naše ljudi, veseloigra, godba — vse je h ar m o-i^no spadalo v okvir večera. Videlo - je, da bi nič ne škodovalo, večkrat-take prireditve z izrecno narodnostno noto — treba nam je tega v •Iju. kjer se imamo vsak dan boriti Nemci  za  svoj narodni obstanek! Obisk ni bil prevelik, a kdor je pri-šel, je bil narodni čitalnici za prireditev VoŠnjakovega večera odkritosrčno hvaležen. Med zunanjimi gosti js bil tudi gosp. dr. Rojromll Vo« š n j a k.
Iz Ptuja. C. kr. štajerska na-'»estnija je določila,   da   mora na
tujskem magistratu opravljati cende. politične oblasti prve instan-se neki konceptni uradnik s ptujskega okrajnega glavarstva. Torej se je
amestnija vendar končno prepričala, da na ptujskem magistratu ni '•loveka, ki bi bil zmožen te posle vestno, pravilno in nepristransko opravljati. Ta ureditev bi bila potrebna že pred 1. 1908 in izostali bi bili prav gotovo obžalovanja vredni ekscesi ptujske poulične druhali, ka-eri se je od vodilnih nemških krofov v mestu dajalo potuho in vsled tega seveda tudi mestna policija ni primerno strogo nastopala. Odločitev uamestnije je nedvomno hud udarec za vladajočo nemško - nacijonalno Ornigovo kliko ■— med Slovenci pa je vzbudila gotovo veliko zadoščenja. (Kdaj bo našla štajerska na-mestnija toliko poguma, da bo tudi v Celju napravila na magistratu red? Op. ured.)
Konec dravske regulacije. Ker vsled slovensko - klerikalne obstruk-eije v štajerskem deželnem zboru ni aa regulacijo Drave potrebnega denarja, je namestnija vodstvo regula-
cijskih del v Ptuju razpustila in urad zaprla To dejstvo bo povzročilo med dravskimi poljanci mnogo hude krvi. Veliko zaslužka je splavalo s tem posameznim delavcem in obrtnikom po — Dravi, vrh tega pa bo trgala in jemala deroča reka mirno rodovitno kmečko zemljo naprej. To ■o jako slabi sadovi Korošce ve kome-dijantske politike v Gradcu!
Središče. Tukajšnji »Sokol« ima
dne l7; marca v prostorih br. Josipa Zidariča svoj občni zbor.
Odbor akad. tehn. društva »Triglav« za letni tečaj 1912 se, je konstituiral sledeče: Predsednik: eand. iur. Franci Hrasovec; podpredsednik: stud. med. Vilko Marin; tajnik: eand. pharm. Janko Koritzkv; blagajnik: tehnik Vladimir Mikuž; knjižničar: stud. med. Bogdan Novak: gospodar: stud. ing. Anton Gruber; odborov namestnik: tehnik Fr. Legat; revizorja: eand. med. Anton Hrovat, eand. med. Josip Majcen. —
Izjava. Potrjujemo, da gg. Vinko Kolšek, c. kr. notar, Martin in Fr. Vrečko niso v nobeni zvazi z dopisi iz Šoštanja v št. 53. in 54. »Slovenskega Naroda«.
Drobue novice. I i C e 1 j a. Železniško ministrstvo je podaljšalo inženirju in stavbarju Lindauerju dovoljenje za tehnična predjela ozkotirne železnice nižje vrste, ki bi naj tekla s Kolodvorskega trgfa ee"*; Vojnik in Novo cerkev na Dobrno. — I h Vojnika. Breta Alojzij in Anton BeženŠek sta se hudo sprla zaradi nekega dekleta, kateresra sta oba rada videla. Brat Alojzij je trdil, da ima več pra\ ii-e do nje ko Anton. Ta je razjarjen zgrabil z« nož in brata dvakrat zbodel, tako da ara je smrtno-nevarno ranil. — Na Planici pri F r a m u >e ustanovi dne 16. marca poštna oddaja. Pošta se bo odnašala in do navala v Fram po trikrat na teden (v torek, četrtek in soboto) . — Iz Maribora. Oskrbnik tukajšnje jetnišnice Jakob Pascoloki je imenovan za ravnatelja kaznilnice v Gradiški na Primorskem.
Koroško.
Iz Celovca. Preteklo soboto se je vršil občni zbor celovške podružnice sv. Cirila in Metoda v mali dvorani hotela Trabesinger. Predsednik gosp. dr. Gosak je v lepem številu došle prijatelje družbe prisrčno pozdravil ter potem natančno poročal o delovanju družbe po vseh slovenskih pokrajinah. Temelj družDe, so po njenem sedanjem ustroju podružnice, katerih nalog-a je predvsem skrbeti za zadostna kurentna denarna sredstva, da se pokrijejo vsaj sproti potrebščine. V letu 1910 se je ustanovilo po slovenskih pokrajinah 29 novih podružnic, katerih je sedaj vseh skupaj 243. Zal je opažati v zadnjih mesecih, da družba dobiva vedno manj tekočih denarnih sredstev in bati se je, da ne bode mogla izpolnjevati v polni meri svojih stavljenih si nalog. Poročevalec nato poda natančen pregled dohodkov in izdatkov družbe v letu 1910. Največ sredstev vzame Trst, kjer se delo družbe tudi občutno pozna, kajti pri zadnjih riržavnozborskih volitvah je volilo 15.000 Slov. in le 20 000 Lahov. Od 3045 otrok, ki posečajo družbi n« šole, jih je od padlo leta 1910 1467 na Trst Z novo 8razredno šolo se poda tržaškim Slovencem možnost za nov. silen razvoj. Kljub temu, da je družba storila za Tr6t. dosedaj največ, je dr. Rybar na tržaški skupščini v imenu tržaških Slovencev prosil nove, nujne pomoči in vsakdo, ki pozna razvoj tržaškega in sploh primorskega Slovenstva^ mora priznati, da se utegnejo vse bodoče »e tako velike investicije na šolskem polju v Trstu sijajno obrestovati. Na Koroškem morda znači zmaga slovenskega jezika na šolah v Št. Danijelu in v Strojni boljšo bodočnost. Zasledovanje družbe od strani oficijelne klerikalne politike na Koroškem pojenjava, prve podružnične prireditve se je udeležil oficijelni zastopnik koroških Slovencev, poslanec Grafenauer, ter je na isti imel jako primeren govor. Upati je, da bodo mogoče oživiti znaten del sedaj mrtvih podružnic. Gotovo je, da ostane družba tudi v bodoče koroškim Slovencem naklonjena in naša dolžnost jo, da po možnosti veliko storimo za to varuhinjo slovenske dece. Podružnični tajnik gosp. Vve-ber je poročal, da se je v preteklem letu v osmih sejah opravilo notranje podružnično delo. Podružnica je raz-pečavala družbino blago, preredila dva moralno in gmotno dobro uspela zabavna večera, eru i ral a po Koroškem se nahajajoče že pozabljene nabiralnike ter se po svojem predsedniku dr. Gosaku in v dveh slučajih tudi odbornikov udeležila podružničnih občnih zborov v Tolstem vrhu, v Kotmari vasi, v Glinjah, kjer je dr. Gosak imel slavnostne govore. Blagajnik Ivan pl. Kapus poroča, da so znašali prejemki podružnice v letu 1911 473 K 54 vin. Poslal je osrednji družbi dne 11. marca 44 K, 9. marca 50 K, 5. aprila 200 K, na vložni knji-
gi je naloženo pri ljubljanski kreditni banki 102 K, stroški prireditev so znašali 77 K 54 vin. Blagajnik konstatira, da se morejo smatrati prejemki podružnice z ozirom na malo število v Celovcu bivajočih prijateljev družbe za zelo visoke. Predsednik dr. Gosak se spominja s primernimi besedami leta 1911. umrlega dr. Jos. Vošnjaka. Slavi ga kot probuditelja naroda v dobi taborov, idealno na-dahnj^nega rodoljuba, pisatelja družbe, pri kateri je bil od leta 1886 do 1897. blagajnik. V znak počešcenja spomina po velikem Slovencu so se prisotni na predsednikov poziv dvignili raz sedeže. Voljen je bil stari odbor. Na novo se je razven prejšnjih odbornikov izvolil na predsednikovo željo se gosp. Jerman, bančni uradnik, ki bo nova agilna moč v odboru. Z mirnim srcem lahko trdimo, da je v preteklem letu celovška podružnica svojo dolžnost v polni meri izpolnila.
Posnemanja vredno. Na občnem zboru celovške Ciril - Metodove podružnice se je nabralo za družbo nič manje nego 153 K. Enajst gospodov je dalo skupaj 125 K, in sicer: gosp. Cad, bančni prokurist 20 K, neimenovani sloveuski celovški trgovec 15 K, g. Jenko 10 K, g. dr. Hudeiist 10 K, g. dr. Prus 10 K, g. dr. Miiiler 10 K, neimenovani slovenski celovški trgovec 10 K, g. dr. Muller 10 K, g. Jerman 10 K, g. Weber 10 K, prof. Podboj 10 K, podružnični blagajnik 10 i K, predsednik 10 K. Pri ostalih go-j stih (menda samo 10 ljudi) se je nabralo 20 K.
Izginila je v Beljaku olletna so-proera hišnega posestnika Tafernerja v Beljaku. Poirrešajo jo Že več dni.
Stavka dimnikarskih pomočnikov v Celovcu se še vedno nadaljuje. Pogajanja so se razbila, obe stranki
Ivztrajati pri svojih zahtevah. Vlom. V Celovcu je vlomil Z*e-[ znan tat med opoldanskim premorom v pisarno trgovca Andreja Zot-telna. Odprl je s sekiro prt'diilo in odnesel iz njega 110 K.
Pod vlakom. Kakor smo že poročali, je povozil pri Feldkirciinu vlak nekega moškega in ga popolnoma raztrgal. Prvotno so mislili, da je bil ponesrečeni delavec na progi. Toda preiskava je dognala, da je bil neki tujec, katerega so domačini videli j prejšnji dan v gostilni. Iz gostilne je šel na železniško progo in šel po njej naprej. Glavo si je zavil popolnoma v plašč, bržkone zaraditega, da ne bi slišal vlaka. Pri ponesrečencu so našli nekaj denarja, škatljo za smetke, zapisnik brez imena in neki naročil-ni list na ime Mihael Brunek.
Primorsko.
Shod v Trstu. Včeraj, v nedeljo, je bil v »Narodnem domu« v Trstu velik shod. Sklican je bil, da protestira proti postopanju justiene uprave glede sestavljanja porotne liste za Trst. Shod je otvoril deželni poslanec tržaški dr. Vilfan, govorila pa sta deželni poslanec dr. Slavik in državni poslanec dr. Rybar, ki so vso stvar obširno in temeljito pojasnili. Shod je sprejel resolucijo, s katero protestira proti izrabljanju porotuiškega vprašanja v politične namene, obsoja raz vel javi jen je doslej edinega, pravilno sestavljenega imenika oorotni-nikov in zahteva odpravo tega proti-postavnega dejanja..
Tržaški občinski svet, V petek zvorer se je vršila 11. seja tržaškega občinskega sveta. Navzočih je bilo 55 svetovalcev. Po sprejetju zapisnika zadnje seje je otvoril župan zopet specijalno debato o predlogih tramvajskega odseka glede pojrodbe, ki naj se »klene s tržaško tramvajsko družbo. Debate sta se udeležila tudi izvedenca inženirja Bruni in Pa jer. Seja je trajala do 11. in bi se imela nadaljevati v soboto zvečer ob pol 8. Ker pa so pol ure po določeni otvoritvi seje manjkali še trije glasovi do sklepčnosti, se seja ni vršila.
Nasilen častnik. Pod tem naslovom smo objavili v soboto vest, da je neki častnik na Korzu v Gorici udaril med prepirom nekega civilista s sabljo po glavi in ga tako ranil, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Dotični častnik je nadporočnik Sto-hansl, vodja vojaškega zrakoplovne-ga odelka pri Gorici. Poškodovanec pa je visokošolec Crobato iz Zadra. O tem dogodku se razširjajo različne govorice, ki si glede krivde nadpo-ročnika nasprotujejo. F vedla se je preiskava, ki bo dognala, če je in v koliko je zakrivil Zobato prepir, in če je bil nadporočnik opravičen tako nasilno postopati na ulici.
Terminski trgi v Trstu. V včerajšnji seji članov likvidacijske blagajne za terminske trge za kavo v Trstu je predlagal Buncel, da naj bi se ustanovili v Trstu terminski trgi tudi za poper, sladkor in bombaž. Podpredaednik družbe Nauen je odgovoril, da se je družba že bavila a temi načrti. Terminski trgi za poper bodo v kratkem ustanovljeni, za ustanovitev terminskih trgov za sladkor pa se otvorijo v kratkem nova pogajanja.
Kader - Trst. Iz Zadra poročajo, da so se že pričela pripravljalna dela za novo telefonsko zvezo med Zadrom in Trstom. Zveza pelje iz Trsta čez Opatijo, Krk in Lošinj v Zader. S to zvezo je omogočena direktna telefonska zveza Zadra z Dunajem.
Nezgodi. Včeraj se je vrgla raz okno svojega stanovanja v tretjem nadstropju v Trstu 261etna žena Jo-sipina Guiin. Obležala je na mestu mrtva; vzrok neozdravljiva bolezen. — Na otrpnenju srca je umrla nenadoma v Trstu 571etna zasebnica Helena Aladrovič.
Zasačeni svedrovci. V pisarno lesne tvrdke Mina na Reki so vlomili opoldne tatovi. Bilo jih je pet. Z znanimi tihimi svedri so navrtali štiri blagajne in pobrali z njih ves denar. Ko so hoteli s plenom oditi, je vdrla v pisarne policija. Tatovi so poska-kali skozi okna in begali po dvoriščih in strehah. Pričela se je tragikomična gonja po skladiščih, lesnih skladih in strehah sosednih hiš, dokler se ni posrečilo policiji prijeti vseh pet zločincev. Pri tem lovu je padel eden zločincev raz streho in se je precej nevarno koškodoval.
Vlom. V noči od četrtka na petek so vlomili neznani tatovi v Josip Prelogovo trgovino z meš. blagom v Trstu na Istrski cesti št. 75. Navrtali so blagajno, v kateri pa so našli le 28 kron. Večji znesek 5000 kron je imel Prolog v nekem predalu z dvojnim dnom, kamor je spravljal redno od zadnjega vloma v njegovo trgovino večje zneske. Poleg 28 kron so odnesli tatovi en zlat prstan in zlato verižico ter več blagra. Skoda še ni cenjena. O tatovih še nimajo nobene sledi.
O Stavki dijakov na Sušaka. Ker je bil v nedeljo shod in zaupni sestanek prepovedan, prišlo je do demonstracij. Sodelovali so tudi dijaki, \ecinoma vsi. in od teh je bilo devet aretiranih. Oblast je tožbe oddala vladi in ta je poslala na Sušak nadzornika Krema, da vodi preiskavo. Ker bi se te, izmed več sto dijakov slučajno aretirane, gotovo izključilo, zahtevali so dijaki, da se preiskava ustavi. Ali naj se kaznuje vse enako, saj so demonstrirali vsi in ne samo ti, ali pa nobenega. Ker se jim ni ugodilo, stopili so v torek ob 12. uri v štrajk in se popolnoma mirno razšli. Da bi zabranili profesoriem vstop v razrede in da bi ravnateljstvu v pomoč prišlo orožništvo, štakor poročajo o tem zelo slabo informirani madžarski in po njih nemški časopisi, ni res. Pri tem je bil aretiran pozneje, ko se je večina dijakov že razšla, samo en dijak, ki so jra pa takoj izpustili. Na zapoved okrajnega glavarja barona Zmajiea so orožniki ravno dijake morali aretirati, ali v množici jih več od te devetorice niso mogli. Javnost obsoja ta Zmaji-čev korak ter simpatizira z dijaki. Podpira jih tudi materijalno. Štrajk traja, dokler se dijakom ne ugodi. Na poziv suša&kih dijakov pokazali so se solidarnim tudi srednji zavodi v Bakru, Seniu, Gospiču, Zagrebu, Karlovcu, Mitrovici, Vinkovcih, Osjeku in drugod. Na ta način bi prišlo do vseobčega štrajka srednješolcev v Hrvatski in Slavoniji. Baron Zmajič ve dobro, da je taka obtožba dijakov v tem času isto kot izključe-nje iz vseh hrvatskih gimnazij. Di-jaštvo in javnost pa misli, da radi vzklika »abzug Čuvaj« ni vredno uničiti toliko mladih eksistenc in nagnati v obupnost obliko rodbin, ki si trgajo kruh od ust, samo da morejo izšolati svoje sinove. V teh težkih časih morajo se po šolah odgajati m brusiti značijo, a ne sužnji, koji bi za Judeže v denar tlačili praviee naroda in domovine. Zato vsi pošteni Hrvatje stoje na strani dijakov, in jih ne bodo ostavili, dokler ne izvo-juje svoje pravo. Štrajk je provzro-čila netaktičnost Zmajiceva, in on je odgovoren za vse, kar se je dogodilo in se as lahko dogodi. Sušaška gimnazija je, raz ven prvih treh razredov, do daljnje odredbe ijaprta.
Dnevne vesti.
-J- Klerikalci in belokranjska železnica. Volitev v Beli Krajini je spravila klerikalce v hudo zadrego. Radi bi Belokranjcem rekli: »glejte, to in to smo klerikalci za vas storili,« a kaj, ko nimajo ničesar pokazati. Klerikalci niso nikoli nič za Belo Krajino storili, marveč so jo vedno le izkoriščali. V svoji zadregi se predrzni klerikalci upajo zdaj trditi, da je belokranjska železnica njihova zasluga. To pa presega že vse meje. Belokranjska železnica se sida zgolj in edino zaradi tega, ker jo je zahteval vojaški erar. Klerikalci nimajo na tem niti sence kake zasluge. Še več. Klerikalei so z vso silo delali na to, da bi Beli Krajini napravili škodo. Ni se pozabljeno, kaj so počeli. Klerikalni deželni odbor je porabil ves svoj vpliv in je pritiskal c vso silo, da bi železnica tekla od Semiča čez Osojnik in Lokvice na Metliko, da bi torej tekla po hribih na Črnomelj, pa naj bi šla le krilna proga, Trdovrat-
no so se klerikalci potegovali za tako progo, a so bili poraženi in premagani. Bela Krajina dobi zdaj železnico, kakor si jo je želela, a dobi jo proti volji klerikalcev. Klerikalci nimajo torej prav nobene zasluge za belokranjsko železnico in je največja nesramnost, da si pripisujejo zasluge pri stvari, ki so jo z vso silo hoteli oškodovati.
+ Belokranjski klerikalni kandidat Dermastija bo le en možicelj več na vrvici ljubi jaških klerikalcev, od katerih je tudi po svoji eksistenci popolnoma odvisen. Nikjer drugod ne bi dobil študent z nedovršenim! izpiti takšno plačo, kakor jo sicer imajo stalno nastavljeni srednješolski profesorji IX. razreda, samo pri koritarski štedljivosti kranjskega deželnega odbora je to mogoče. Teh očitkov se sicer klerikalei s sumljivo nervoznostjo branijo, toda vsakdo nam da prav,, kdor le nekoliko pozna razmere zadnjih let. Spominjamo le na Mandljev slučaj. Deželni poslanec Mandelj je bil med klerikalnimi deželnimi poslanci eden najzmožnejšib in za delo najbolj vnetih mož. Ko se je končno naveličal klerikalnega la-židela in farbarije ter je hotel odločno nastopiti sa koristi dežele in svojih volilcev, tedaj je nastal krik med klerikalci. Nasprotovali so mu toliko časa, da je bil prisiljen odložiti svoj mandat. Znano pa je tudi, da so Belo-kranjci odločni m bistrouni možje, zato pa tudi klerikalci ne marajo poslanca izmed njihove srede, ker sc boje, da bo hotel v resmici delati za svoje volilce. Zategadelj so si pa izbrali neizprašenejBra kandidata na trgovski šoli, ki je in bo od njih popolnoma odvisen.
—y- Klerikalno pavervo perje je »e, tako navadno, da že sami verujejo vanj. Klerikalni kandidat Dermastija je le polovično izprašam študent, nič več in nič manj. On študira zgodovinsko zemljepisno skupino in ima izpit samo iz zemljepisja. Zgodovina mu pa dela praglaviees kljsb temu. da bi bila zanj prav dobra, kajti »zgodovina je učiteljica življenja«. Nesramno pa je, da si tako lasti naslov profesorja ta neizprašan študent, ki bi ta naslov tudi ne mogel nositi na dvorazredni trgovski šolL čeprav bi bil izprašan. Profesorski naslov dobe le na kaki gimnaziji ali pa realki, na drugih tem enakih zavodih bode profesorski naslov le starejši šolniki kot nekako odlikovanje. Ljubljanska dvorazredna šola pa niti ne spada med srednješolske zavode in klerikalni kandidat Dermastija tudi ne more pokazati srednješolskega, spričevala, ker gra nima- Nesramno pri tem je le to, da »Slovenec« in Dermastija že sedaj s takimi formalitetam i, ki res niso vredne laži, svoje volilce farba ta. kako jih bo šele potem, če bo izvoljen. Zato Belokranjei, nas kandidat je odkritosrčni in resni* coljubni Juli Mazelle, ki se ne sramuje svojega stanu in noče biti vee kakor je v resnici.
-r Glasovnica z napismo »profesor Dermastija« so neveljavne, o tem tudi juridično ni nobenega dvoma*. Klerikalni profesor Dermastija ne živi ne v Ljubljani in ne kod drugod, zato ne more biti izvoljen za deželnega poslanca. Zato naj naši somišljeniki odločno tovrstne glasovnice pri volilnih komisijah zavrnejo. Nesramno je od klerikalnega »Slovenca«, da nam hoče predbacivati vsled tega sleparstvo, sam pa v istem hipu zagovarja izvolitev kandidata na podlagi laži in izmišljenega in neopravičenega naslova.
+ Niti enega člana ne bi spravili klerikalci pri ravno izvršenih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, ako jim ne bi dali Nemci v m a 1» trgovini 42 in v malem obrtu lHft pravilno podpisanih glasovnic z legitimacijami na razpolago. V mali trgovini zmagali so Horvat, Pod\e»-nik in Zoreč s 39 in v malem obrta Ogrin s 160 glasovi veČine. Člstik slovenskih glasov imela je narodno-napredna stranka v kategoriji male trgovine 656, klerikalna pa samo 653* v kategoriji malega obrta narodno-na pred na stranka 2586, klerikalna stranka pa samo 2539 glasov. Gospod urednik! Spomnite klerikalne ljudske sleparje na to dejstvo vsaj vsak teden enkrat. In še to dosegli so le z največjim terorizmom, napovedanim bojkotom in z raznimi sleparijami. Povejte klerikalcem tudi, da je imela na rodno-napredna stranka navzlic naj-neugodnemu položaju v vsih kategorijah 225 glasov več kakor klerikalci in Nemci skupaj!
+ Klerikalna brezobraznost. »Slovenec« je časopis, ki izhaja pod škofovim nadzorstvom in stoji pod posebnim cerkvenim cenzurnim odborom. Škof in cerkev sta torej za ta list odgovorna- To pribijamo, da bo znala javnost v polnem obsegu ceniti skrajno brezobraznost, s katero se j«> ta umazani list sedaj lotil soproge in hčerke župana dr. Tavčarja in ju zasmehuje prav po barabsko. Ob sebi se razume, da mi nismo in tudi ne bomo nikoli na tak način pisali o soprogi dr. Šusteršiča ali prof. Jarem ali dr. Pegana, da ne bomo nikoli no-
fcene dame zalili zato, ker jo njen mož r>olitik. Mogoče je to samo pri »Slo-vencu«, k| stoji pod škofovim nadzorstvom in posebnim cerkvenim eenzornim odborom.
+ Zgradba belokranjske železnice se T.mrne v ponedeljek dne 18. k m. Ta dan bo v Novem mestu slavnostno zakajena prva lopata v zemljo. Na to slavnost pridejo seveda zastopniki deželne vlade in avtonomnih korporacij, pričakujejo pa tudi, da pride železniški minister baron For-ster.
+ Iz ljudskošolske službe, Provi-anrični učitelj na Plani Pavel Podob-nikar je imenovan za učitelja iu voditelja na dvorazrednici v Rovtih, provizorična učiteljica v Dobrovi G. Useničnik pa je imenovana za učiteljico - voditeljico na enorazrednici v Poči v kamniškem okraju.
— Ljubljanski župan gosp. dr. Ivan Tavčar je v spremstvu gosp. okrajnega šolskega nadzornika Mai-erja nadzoroval danes dopoldne prvo mestno desko solo v Komenskega ulici. Učiteljski zbor je sprejel gosp. župana v zbornici, kjer ga je nagovoril in pozdravil s primernimi besedami gosp. nad učitelj J. Dimnik. Gospod župan se je na pozdrav prijazno aahvalil ter izjavil, da bo imelo uči-fceljstvo v njem vedno blagohotnega m naklonjenega predstojnika in zaščitnika. Nato si je ogledal bogato zbirko učil, vse tri knjižice, telovadnico, tri učne sobe, pisarno in šolski vrči- O uredbi šole se je gosp. župan prav pohvalno izrazil. Ko se je še informiral o eventualnih željah gosp. nadzornika in, šolskega voditelja v ori d šoli ter obljubil, da bo prav rad #«aki pomanjkljivosti vstregel, se je prijazno poslovil od šolskega voditelja ter se odipeljal z gosp. nadzornikom na II. mestno šolo.
— Naš listek. Tekom tega tedna učnemu v podlistku priobčevati roman, ki spada med najznamenitejša m najzanimivejša dela slavnega francoskega pisatelja Maupassanta.V romanu »Bel-Ami« slika Guy de Maupassant pariško življenje novega časa. Ta roman je na slovenski jezik preložil gosp. Oton Ž upancir. Prepričani smo, da bodo prijatelji našega lista s posebnim veseljem in užitkom čitali ta roman.
— Od upravnega sodišča. Pred »pravnim sodiščem se bodo vršile adedeče obravnave: dne 15. marca obravnava Ciril-Metodove družbe v Ljubljani proti ministrstvu za javna dela zaradi kompetence za izdajo črtavbnega dovoljenja, dne 22. mar-«a dr. F. Eger in tovariši v Ljubljani, tvrdki Friderik Homann v Radovljici in J. Giontini v Ljubljani proti ministrstvu za notranja dela aaradi povrnitve zavarovalnih premij in dne 23. marca Josip Lavren-oie v Ljubljani proti vzklicni komisiji za osebno dohodnino zaradi osebno dohodninskega davka.
— Umrl je v Ljubljani, Krakovska ulica št. 6 g. Matevž Čer-ne. izvošček in posestnik.   P. v m.f
Zaročil se je g. Škarek z gdč. Anico Vintarjevo iz Straže.
Županu gosp. Klepeu se je v dopisu iz Bele Krajine, ki ga je priobčil naš list, pomotoma zgodila krivica Župan gosp. Klepec ni samo za občino jako zaslužen mož. nego tudi zvest pristaš neodvisne kmečke stranke.
Zahvala. Cesarja Rudolfa voja--«iko društvo v Kamniku se iskreno ■zahvaljujeta vsem prijateljem obeh društev za preplačilo vstopnic k predpustni veselici, dalje. p. n. občinstvu iz Kamnika in okolice za tako mnogoštevilno udeležbo veselice in vsem, ki so dejansko pripomogli k lako dobremu gmotnemu uspehu veselice. Cisti dobiček 200 K gre v dobrodelne namene obeh društev. V K umniku, dne 9. marca 1912. — Ve-r**L'čni odbor.
Blejski grad —* prodan. Blejski srart % vsemi k njemu pripadajočimi •posestvi je kupil poseben konsoreij, ki mu stoji na čelu Anglobanka, za 600.000 K. Konsoreij ustanovi s pomočjo Anglobanke akcijsko družbo, %i namerava pod gradom sezidati ve. lik moderen hotel.
Lov za tatom. Ko je sel v soboto okoli pol 8. zvečer gostilničar Alojzij JSemič na Dunajski cesti at. 21 iz /.ganjetoča v pritlično stanovanje po drobiž, je opazil na tleh ležati črn ••svinčnik. Ker on takih svinčnikov <ploh nima, de mu je to zdela zagonetka. Ko se pripogne in pobere svinčnik, je opazil pod posteljo ležati nekega človeka. Naglo je skočil k vratom, jih zaklenil, potem pa poklical iz žganjarije goste, da so se napravili na lov za tatom. Oborožili so t>e s sekiro ter pogumno nastopili pred vrati. Tu so zagnali vrisč in zahtevali tatu ven. »Te z** imamo, saj te imamo, kar ven pojdi,« so bili bojni klici pogumnih možakarjev. Ker le ni bilo ne duha ne sluha, so šli v sobo, in oj čudo! Žive duše ni bilo najti tam. Ko so si celo pozicijo natančno ogledali, so opazili, da je med vriščem tat odnesel pete pri oknu, ki vodi na dvorišče. Kakor se je dognalo, je nepoklicani gost tudi tam prijel v stanovanje   in sicer je ubil pri
oknu sipo, ter potem od znotraj odprl okno iu šel v sobo. K sreči je Semič tatu šje pravočasno opazil, kajti, ko bi ne bil šel sam v aobo po drobiž, bi mu ga bil odnesel pa pod posteljo skriti »pasažir«.
S ceste. V soboto popoldne je peljal po Dunajski cesti z avtomobilom šofer Fran Dolinšek in proti železniškem prelazu pustil vozilo voditi na avtomobilu se nahajajoči Karolini Klopca var je v i, katera pa vožnje ni vešča. Ko pridirja do prelaza, je šla čez cesto Kuharica Marija Klumetz-kyjeva, katero je Klopčavarjeva z avtomobilom zadela, jo podrla na tla in se je ta pri tem na levi nogi znatno telesno poškodovala. — Minuli teden je neki hlapec na Starem trgu brez vsakega povoda tako z roko po glavi udaril 81etnega šolskega učenca Frančiška Mališa, da ga je telesno poškodoval. — V s*oboto popoldne je po Bheiweisovi cesti pridirjal neki osedlan konj, kateri bi bil kmalu podrl neko šolarioo, ako bi se mu ta ne bila še pravočasno umaknila. Konja je potem ustavil pred jahalnico tamošnji sluga in ga izročil gospodarju nazaj. — Pes je po padel v soboto na Bleiwei»ovi cesti Ivana Acceto, pečarja iz Gline, ko se je peljal z bi-eikelnom in ga podrl na tla. Acceto se je pri padcu poškodoval na desni nogi in roki. Lastnik psa je znan.
Roparski napad. V soboto je v neki gostilni na Marije Terezije cesti popival resetar Fran Arko iz Vinice ter potem zašel v neko kavarno. Tam se je sešel s tremi neznanimi gosti, kateri so ga izvabili v Mestni log. Prišedši do Doberletove šupe, so se ga dejansko lotili ter zahtevali od njega denar, katerega so tudi dobili v znesku 50 K, potem pa pobegnili proti mestu. Ko je po pobegu lopovov ležal v jarku in klical na pomoč, je to čul policijski stražnik in takoj prihitel na lice mesta. Po ovadbi je stražnik s svojim tovarišem za zločincema nekaj časa sledil, a naposled izGnibil vsako sled. Policijski urad je ukrenil vse potrebno in še isti dan se je posrečilo aretirati. Ti so: ključavničarski pomočnik Alojzij Štrukelj roj. 1887. v Ljubljani, strojnik Jakob Kotnik, roj. 1886. v Borovnici in čevljar Jakob Zobarič, roj. 1893. v Novi va.si pri Krškem. Natančnejše poročamo o ti izrednosti prihodnjič.
Aretirana je bila v soboto Vida IlerŠičeva, roj. 1894. v Zapužah ter pristojna v Zgornjo Šiško. Naveden-ka je prišla minuli teden k neki ku-hariei ter se ji predstavila za sestrično. Kuharico je znala navihanka tako premotiti, da si je smela ogledati stanovanje ter pri tem ukradla neko sliko. Dognalo se je, da je naveden-ka tudi po trgovinah jemala blago na tuja imena. Sumi m pa tudi, da je navedenka pokradla v zadnjem času blago z mlekarskih vozičkov in se je tudi dobilo pri nji nekaj tepra blaga, za katero trdi, da je je kupila od neke neznane ženske, česar pa ne more dokazati. Oddali so jo sodišču.
Prijeta sta bila v soboto leta 1892. v Velikem gradn pri Ogulinu rojeni delavec Jožef Perušič in 1891. v Konjskem brdu rojeni ter v Peniš pri Gospiću pristojni delavce Ivan Rukavina. Prvega preganja sodišče v policijski tiralici zaradi težke telesne poškodbe, drugega pa zaradi goljufije. Oba so izročili sodišču.
Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 180 Maeedoneev in 40 Hrvatov, v Budimpešto pa 280 laških delavcev. — V nedeljo se je odpeljalo v Ameriko 30 Maeedoneev in 40 Hrvatov, iz Amerike je prišlo pa 139 Hrvatov in 37 Slovencev.
Izgubila je ga. Neti Narodoslav-ska zlato podolgasto iglo z rubinom in briljantom. — Delavka Marija Jordanova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Šivilja gdč. Ivanka Bizjakova je izgubila zlat madaljon I dvema slikama.
V kavarni »Central« danes zvečer in prihodnje dni koncert dunajske damske elitne godbe.
Prosveta.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek, se igra velezani-miva angleška komedija »Mala har-fenistka« (za nepar abonente). To je 45. predstava za neparabonente, s katero tudi poteče abonament za nepar sedeže. — V četrtek se radi koncerta Glasbene Matice sploh ne igra. — V petek inelodijozna in velezabav-na opereta »Dijak prosjak«, v soboto izvirna Etbina Kristana drama »Tovarna«.
Slovenko gledališče. V soboto zvečer so dali prvič v sezoni priljubljeno in melodijozno opereto »Dijak prosjak. Milloeker je reprezentanat klasične dunajske operete, polna ognja in razkošnega razpoloženja, zato ni čuda, da je opereta tudi letos izborno ugajala slovenskemu občinstvu. Kolikor se spominjamo, so jo dali pred leti ponajveč z opernimi močmi v glavnih vlogah, letos so zasedle iste naši priljubljeni operetni pevci in pevke.    Opereta zahteva v
prvi vrsti veselega, temperamentnega razpoloženja in v tem oziru so naši predstavljale! vsak po svoje bili kos dani nalogi. — V prvi vrsti je gospa Foedranspergova v pevskem in igralskem oziru jako krasno nastopila v vlogi Bronislave in je žela za to buren aplavz. Bila je izzvana tudi pri odprti sceni skupaj z gosp. Iličečem, ki se je istotako z vso umetniško vervo vživel v svojo vlogo. Gdčna. Thalerjeva je briljirala v vlogi Lavre, kjer je našla obilo prilike, da je s temperamentnim petjem in igro vseskozi ostala na višku večera. Živahno se razvija gdčna. Danilova in je vredna glede tega nastopa vse pohvale. Z lepim nastopom se je istotako odlikovala gospa Bukse-kova, ki je v par scenah presenetljivo in lepo podala svojo vi igo. Gospod Povhe je bil zlasti v igralskem oziru jako na svojem mestu in je tudi njegov kuplet izzval buren aplavz. Sploh je ves ensentble nastopil z vnemo in vidnim veseljem za to klasično opereto, zlasti so se lepo podali v skupno sliko gospodje Horskv, Plut, Drenovec, Štrukelj in še drugi, ki so pripomogli k lepemu večeru, kakor jih slovenska opereta letos ne šteje preobilo. Z zborom hodimo usmiljeni in mu ne smemo prehudo v zlo šteti enega, sicer dosti hudega konflikta z gosp. kapelnikom in orkestrom. Opereta je bila dobro vprizorjena, samo kostumi poljskih plemičev so bili hudo — revni in v zadnjem deja-uju je treba hvaležnemu poslušalcu zelo, zelo mnogo iluzije. Ponavljali so to opereto v nedeljo zvečer in je bilo gledališč obakrat polno zadovoljnega občinstva. — V nedeljo po pol dne (10. marca) so igrali »Malo har-fenistko«, ki jo je spisal Moncton Hoffe. Režijo je vodil gosp. Hinko Nučič. Igrica se plete v Londonu v sedanjem času. Avtor jo je nazval komedijo, dasi je vmes na moč sol-zivih in sentimentalnih dialogov, ki niti od daleč ne diše po komediji. Dejanje teče po šabloni in pogreša izvirnosti. Gosp. Verovšek je bil prav dober, enako gg. Nučič, Danilo, Si-maček, Bukšek itd. Gospa Šetrilova je bila jako okusno kostumirana in v svoji kratki vlogi dobra. Gdčna. Wintrova, ki je imela v igrici dosti posla, je ugajala. Zlasti mestoma je bila prav prisrčna in ljubka. Morda bi bila vsa stvar boljša, če bi se strnili gospodje igralci v celotnejšo ubranost. Milje bi bil s tem odločneje začrtan in intimnost skromnega in tihega dejanja bi se reprezentirala lepše.
Telefonska in brzojavna poročila.
Volilna borba v Beli Krajini.
Črnomelj, 10. marca. Deželni glavar dr. Šusteršič in poslanec dr. Korošec zborujeta ob maloštevilni udeležbi v senci orožniških bajonetov in pri zaprtih durih. Samo strogi klerikalni pristaši imajo pristop. Naših niso pustili na shod.
Črnomelj, 10. marca. Na našem javnem ljudskem shodu do 400 kmetov. Predsedoval kmet Matija Mavsar iz Sel. Govorila drž. poslanec dr. R a v n i h a r in prof. R e i s n e r. Navdušenje za Mazelleta velikansko.
Semič, 10. marca. Poslanec Jarc sklical shod pod milim nebom. Dvesto kmetov. Za predsednika izvoljen neodvisen kmet Ogulin. Jarc se umaknil v župnišče. Govoril ob velikem navdušenju Ivan Pucelj iz Vel. Lašč.
Dragatuš, 10, marca. Na Vinici in v Dragatušu zborovala kandidat Mazelle in Ivan Rus iz Loškega potoka. V Dragatušu tabor 500 kmetov z navdušenjem vzprejel kandidaturo Mazelletovo.
Metlika, 10. marca. Kmetje v Podzemlju na shodu Lampetu niso pustili govoriti, ker ni hotel pripustiti, da bi se volil predsednik shoda. Na shodu je govoril potem Ribnikar. V G riblja h je hotel govoriti kandidat Dermastja. Kmetje so ga pozdravili s piščalkami in kravjimi zvonci. Komisar shod razspustil. Tudi v Krvavčjem vrhu Lampe ni govoril.
Metlika, 10. m. Današnji volilni shod neodvisnega kandita Mazelleta je krasno uspel. Zbralo se je v čitalniški dvorani nad 250 zavednih kmetovalcev-volilcev, ki so z živim zanimanjem sledili izvajanjem glavnega govornika deželnega odbornika dr. Trillerja ter so potem z velikanskim navdušenjem vsprejeli soglasno kandidaturo domačina Mazelleta. Govorita tudi predsednik Fleischman in domačin Makar. — Pozneje se je vršil v konsumu Dermastijev shod, katerega je počastil sam deželni glavar dr. Šusteršič s popolnim neuspehom. Živela neodvisna Belokrajina!
Suhor, 10. marca. Po končani maši so zborovali danes pristaši neodvisnega kmeta Mazelleta pod predsedstvom bivšega župana Tom ca pod milim nebom pred Jeleničevo gostilno. Zbranih nad 200 zavednih poslušalcev, ki so ogorčeno odklonili kandidaturo nedomačina Dermastije ter obljubili z
nemahljivo zvestobo svojemu neodvisnemu rojaku Mazelletu. Govorila deželni odbornik dr. Triller in Makar. Tudi v naši zatirani občini upamo na lep uspeh.
Demisija vojnaga ministra.
Prm^m, 11, marca. „Prager Tag-blatta poroča iz Dunaja, da se govori v političnih krogih, da je vojmi minister Anffenberg podal v svoji sobotni avdijenci cesarju svojo demisijo. Kot njegov naslednik pride baje v poštev prvi sekcijski Šef v vojnem ministrstvu fzm. pl, Krobatin.
Budimpešta, 11. marca. Vesti, da je vojni minister Anhenberg demisijo-niral, se oficijožno dementirajo.
Bero'in, 11. marca. „Vossische Zeitung" poroč iz Budimpešte, da je imela sobotna avdijenca vojnega ministra dalekosežen pomen. Vojni minister je baje cesarja naprosit za dovoljenje izločiti iz brambne reforme dveletno službo in pridržati triletno službo. Nadalje je prosil cesarja da svoječasne sklepe ministrskih sveto*, da naj stroški armade v 5 letih ne presegajo
300 milijonov kron,
reasumira, tako da bi bilo mogoče izdati za vojaštvo v 5 letih še več.-
Vladar je te zahteve gladko odklon I, nakar je zaprosil vojni minister Auffenberg za demisijo. Cesar se v tem vprašanju še ni odločil.
Dunaj, 11. marca. Velika pozornost vzbuja dejstvo, da se je odpeljal prezident pisarne v vojnem ministrstvu Boog na Brionske otoke, da poroča prestolonasledniku,
Dunaj, 11. marca. Cesar je sprejel včeraj ministrskega predsed. Stiirgkha in nato zunanjega ministra Berchtolda v posebni avdijenci.
Dunaj, 11. marca. Budimpeštanski listi napadajo vehemetno vojnega ministra Auffenberga ter piše »Pester Llovd« leta 1905., ko je bila ogrska kriza na vrhuncu in ko je bil ou brigadir, izdelal memurandum, ki nasvetuje, da naj vojna uprava
z vojaško silo zasede Ogrsko in zatre opozcijonalno gibanje. Danes dementira bivši vojni minister baron Pittreich v »Fremdenblattu« to vest.
Razpust čeških kierikalcev.
Praga, 11. marca. Razkol med češkimi krščanskimi socijalci, ki ga je bilo opažati že več mesecev, je prive-del do novega razdora. V dvorani svetovaclavske posojilnice se je vršil shod zaupnih mož krščansko-soeijalne stranke. Zborovale! so zabranili pristop pripadnikom konservativne struje stranke in članom starega ekse-kutivneg* komite a. Posvetovanj so se udeležili številni odposlanci iz provincije ter se je po daljši debati sklenilo ustanoviti novo češko krščansko socijalno stranko, ki na* se popolnoma otrese vpliva plemstva in du-hovniutva ter naj se opira samo na mase. Vsled tega najnovejšega razkola so češki klerikalci razdeljeni na 5 frakcij.
Dr. Gros, župan praški.
Praga, 11 marca. V izredni občinski seji je bil v soboto zopet izvoljen dr. Gros za praškega župana. Dobil je 77 glasov izmed 84 oddanih glasov.
Inženirske komore.
Praga, 11. marca. Kakor poroča „Narodny politika- bo predložen v kratkem državnemu zboru predlog o ustanovitvi inženirskih komor. Glede inženirjev na Češkem je prišlo do sporazuma, da naj se ustanovi v Pragi komora s češko in nemško akcijo.
Občni zbor „Živnostenske banke".
Praga, 11. marca. „Živnostenska banka" je imela včeraj svoj občni zbor ter je sklenila razdeliti od čistega dobička v znesku 7,495.365 K v tekočem letu 7 y,% dividendo, tj. 15 K od delnice.
Ogrska kriza.
Budimpešta 11. marca. Za prihodnji Četrtek so poklicani prvi ogrski parlamentarci k cesarju v avdijenco zaradi rešitve ogrske krize. Pred vsem se imenujejo med temi politiki Kolo-man Szell, Tisza, Andrassv baron Lan g in predsednika obeh zbornic.
Budimpešta 11. marca. Ban Čuvaj je prispel danes sem in podal ministrskemu predsedniku Khuenu demisijo. Ta demisija je zgolj formalnost, ker je običaj, da poda tudi hrvaški ban svojo demisijo če demisijonira ogrski ministrski predsednik. Cesar demi ije ne bo vsprejel.
Bosanski deželni svet na Dunaja. Dunaj, 11. marca. Včeraj ob 10. dopoldne se je nadaljevala konferenca na Dunaju se navzoče komisije bosanskega deželnega sveta. Ob 1. pop. je bil pri skupnem finančnem ministru Bilinskem dine, katerega so se udeležili tudi odlični uradnik šef bosanske vlade Potiorek. Bilinski se je obrnil do bosanskega deželnega sveta, ter je poudarjal, da je značilna lastnost Slovanov nezaupljivost, da pa upa on, da se mu bo posrečilo doseči uspešno sodelovanje bosanske uprave in dežele s finalnim ministrom.   Predsednik bosanskega
deželnega sveta šola mu je odgovoril, da se je izkazal Bilinski kot izboren finančni politik in dober parla-mentaree, ter da je upati, da bo spra-vil bosanske zadeve na pot uspešna ga dela. Popoldne sta imela skupni finančni minister Bilinski in bosan* ski deželni šef Potiorek skupno kon-ferenco. Danes se posvetovanja nadaljujejo. V bosanskih krogih zatr-jujejo, da ni izključeno, da pride glede važnih bosanskih vprašanj med itnerodajnirui krogi do popolne^ sporazuma.
Marčne žrtve,
Dunaj, 11. marca. Včeraj se je vršil velik sprevod na centralno po. kopališče v proslavo marčnih žrtev iz leta 1848. Govoril je na grobeh po slance Schuhmeier ter češki, poljski in rusinski socijalni demokrati. Mnogo tisoč socijalnih demokratov je šlo nato v mesto. Ker so se bali demon-stracij pred mestno hišo, »o zastraži. li vse dohode s kordoni policije, ven-dar ni prišlo do demonstracij. Hofrichter.
Dunaj, 11. marca. Z ozirom na tožbo žene bivšega nad poročniku Hofrichterja na ločitev zakona, po. ročajo iz Mollersdorfa, da ni upati, da bi prišlo v tej tožbi do končne odločitve ker je Hofrichter težko bolan za progresivno tuberkulozo m njegovi dnevi šteti.
Dunajski kemični institut.
Dunaj, 11. marca. Na dunajskem kemičnem institutu so razmere take neznosne, da računajo dijaki s tri dnevno demonstracijsko stavko, s kći. tero hočejo začeti v torek. Kemikom se bodo pridružili tudi medicinei in ostali naravoslovci.
Pariška vojaška parada.
Pari2 11. marca. Ob navzočnosti predsednika Fallieresa in ministrov sc je vršila v Vincenuesu vojaška parada pariške garnizije, katere se je udele žilo tudi 10 letalnih strojev in dva vo jaška zrakoplova. Množica je prirejala predsedniku, ministrom, zrakoplovcem I in armadi navdušene ovacije.
Zopet premirje v italijansko tursk j vojni ?
Carigrad,  11. marca. Poslaniki tripelentente to je ruski, rrancosk-in angleški poslanik so imeli   konfr . renco na kateri so baje sklenili rn sredovati med Italijo in Turčijo gi< I de 14dnevnega premirja.
Akcija v Egejskem morju.
Rim, 11. marca. V Rim je do^p« admiral Paravelli, kateremu posetrl pripisujejo velik pomen. Vesti vede j da je pričakovati za prihodne dni j energične akcije italijanskega brol dovja v Eg-ejskem morju. Italijanski 2 brodovje ima namen bombardirati J Samos, ter eventualno prodreti proti j Carigradu, ki ga hoče italijanske 1 brodovje tudi bombardirati.
Lakota v Rusiji.
Berolin, 11. marca. »Lokalanzei ger« poroča iz Petrograda, da se hi kota v Rusiji strahovito širi in je zlasti   v   guberniji Samara že zbolel*' I 9000 oseb deloma za škrobutom, dr I loma za lakotnim legarjem. Sosedn gubemije morejo le malo pomagati I Avstrija in Rusija.
Berolin, 11. marca. »Vossisek Zeitung« poroča iz Petrograda: Ru> ki vojaški krogi se intenzivno bavij* z vestmi o težavnem razmerju med Avstrijo in Rusijo. List dostavlja: K temu pripominjamo, da dejanskt podlage ni navedene, vsled česar y treba te vesti sprejeti z vso rezervo
Siavka   na Angleškem in njene posledice.
London, 11. marca. Položaj zar-j di stavke na Angleškem se presoja v merodajnih krogih sedaj optimi stično. Upajo, da se bo posrečilo dfl konca tedna doseči spravo. Po urad ni statistiki je doslej 1,581.830 delavcev brez kruha.
Most, 11. marca. Na shodu ru darjev na Se vero Češkem je prišlo d< burnih prizorov. Avtonomisti in cen tralistični socijalni demokrati so h sprli in je bila končno odklonjena tu di resolucija, v kateri izrekajo češki premogokopni delavci angleškim rudarjem svoje simpatije. Shod e ji razsel brez pravega rezultata.
Bochum, 11. marca.     Stavka > porečju Ruhre se razvaja v general no stavko. Doslej stavka nad 200.000 delavcev. Povsod je vojaštvo konsi gnirano in iz Berolina je prišla policija. Merodajni krogi so mnenja, da stavka ne bo dolgo trajala, ker de lavci    nimajo   pravih   fondov z;i stavko.
Pročitane napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod* no-napredne stranke. Časopisje jc danes najmočnejša idejina moč. Iz vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju.
Društvena naznanila.
Naprednega političnega in is-braževalnega   društva sa kolizejski
,kraj občni zbor bo v nedeljo, dne 7. t. m. ob 10. dopoldne v reatavra-riji »Novi svet« na Marije Terezije reti št. 11 a naslednjim sporedom; I poročilo predsednika. 2. Poročilo ,ajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. porcč;Io revizorjev. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterotsi. Člani in iornišl.ien'ki «e vabiio na polnošte-vjlno udeležbo. — Odbor.
501etniea društva zdravnikom na Kranjskem. Z ozirom na kongres za ,bco higieno in ljud?ko zdravje v petrograda, ki se ga udeleže tudi .ekateri slovenski zdravniki, je društvo zdravnikov na Kranjskem v .t/oji zadnji seji sklenilo, da proslavi ^t/ojo 501etnieo dne 25. julija t. 1. Društvo se nadeja, da ga bodo pri tej priliki počastili zastopniki bratskih travnikih društev, g s pode kolege lft deželi pa prosi odbor, da bi cepljenje, ki se po navadi vrši v juniju, tako razvrstili, da bodo omenjeni lan lahko pohiteli v Ljubljano. — Drnštvo zdravnikov na Kranjskem je kakor znano najstarejše deželno zdravniško društvo v Avstriji poleg iruibe zdravnikov na Dunaju pa najstarejše avstrijsko zdravn:ško jrnstvo sploh. Z dr. L6sehner-Ma-Jerjevo ustanovo še bolj pa s sv« jim vdovskim in sirotinskim pokojninskim zakladom postalo je važen so-ijal^n faktor za krarjs^e zdravnice. K slavnostnemu zborovanju, h {nteremu se povabijo zastopniki ■»blastev, bo pristop obč'nstvu prost.
Olepševalnega društva Dol. I^o-ratec izvanredni občni zbor se vrši v ponedeljek 18. t. m. v hotelu Kramar.
Gasilno   drržtvo   v Rečici pri
Bledu ima svoj II. občni »bor v nedeljo, dne 17. marca ob 4. Dopoldne v pr -fonh restavracije »Mangart« Da Rečici.
Slovensko akad. društvo »Ilirija« v Prnsri. II. redni občni zbor se vrši dne 12. t. m. ob 8. zveeer v prostorih Nerodnega d~ma na Kral Vi-noh»-adech. Slovanski gos;je dobro-lošli!
Razne stvori.
* M'ada mati. Linec, 9. marca. V St. Petru je porodila neka enajstima deklica živo, dobro razvito dete ženskega spola. Mlada mati noče povedati, kdo da je oče.
* Četrt milijona kron zarust'1 4/''askemu društvu. Ruski inženir Pro-:obobov je zapustil kot nekdanji član dijaškega društva „Rheno-Palatia* četrt milijona rubljev.
* Urednik ponesrečil v Rudniku.
Mor. Ostrava, 9. marca. Odgovorni urednik nekega češkega rudarskega ista, Jožef Winkler, ki je obenem tudi rudar, se je ponesrečil v rovu. Dvigalo ?a je stisnilo, da je umrl. Zapušča vdovo s petimi otroki.
Oče Macochov od žalosti umrl. Piotrkov, 9. marca. Ko je oče patra Macocha 70 letni starec Pavel Macoch, stanujoč v vasi Lipisa, zvedel o obsodbi svojega sina, ga je od žalosti kap zadela.
* Celo rodbino umoril Varšava, 9. marca. V mestecu Floresta ■ Besarabiji je bila cela rodbina nekega kmetovalca na najgrozovitejši način umorjena. S pomočjo policijskega psa iz Odese se je posrečilo naslediti, da je morilec kmet Wowien->ky. Priznal, da je umor izvršil iz maščevanja.
* Vod a nemških društev proti ^nravnosti — svin ar. Berolin, 9. marca. Tu so aretirali voditelja nemških društev proti nenravnosti, pastorja Viljema Henniga, ki je hotel zlorabiti nekega dečka. Obdolžen je še pet enakih slučajev. Pač lepa nemška kultura!
* Bokserska tekma končala a
s rtjo. Pariz, 9. marca. Včeraj zvečer se je vršila v Montmartru bokserska tekma med dvema profesioni-stoma, med Angiežem Everdenom in Francozom Bellijem. Pri dvanajstem nastopu je Belliju postalo slabo in se je začel opotekati proti sodniku. Ever-len mu je sledil in ga je z vso silo udaril pod brado. Belli se je zgrudil nezavesten. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je čez par ur umrl.
* Velik vlom. Budimpešta, 9. marca. Danes ponoči so vlomili pri uvelirju I. Wirth in sin, ki ima svojo trgovino na najbolj obljudeni cesti, ter ukradli briljantov za 80.000 kron. Zločinci so vlomili v klet, predrli strop ter prišli tako v trgovino. Ukradli so edinole briljante. Zlate in srebrne dra-eocenosti, ki so bile v prodajalni, so ostale nedotaknjene. Policija zasleduje vlomilce.
* Goljufiv bankir. Lvov, 9. mar. Ze več dni pogrešajo eksporterja in bankirja Hechta. Na škodo raznih bančnih zavodov in privatnikov je poneveril več nego 400.000 kron. Eden izmed njegovih žrtev, lekarnar Braun-stejn, ki je vsled manipulacij Hechto-
vih izgubil vse svoje premoženje, se je s ciankalijem zastrupil.
* Nasledsk trioolitanske vo|ne.
Inom ost, 10. marca. Iz Innichena poročajo: Nedaleč od tirolske državne meje leži italijanska opčina Sabbada ali Pladen. V tej vasi se je bil pred par dnevi dogodil grozen prizor. Sin stare matere se je vrnil z bojišča. Mati ga je iskreno pozdravila ter objela. Ogmjen je bil v suknjo in je prosil mater, naj mu je sleče. In Sele tedaj je mati zapazila, da je sin izgubil obe roki. Od groze se je mali zgrudila ter umrla v par sekundah. Zadela jo je srčna kap.
* Požsrji. R
i m , 8. marca. Že tri dni je rafinerija za žveplo tvrd-ke Trevella v Catanji v ognju. Požarne hrambe iz Messine in Calta-nissette, kakor tudi ženijske čete pomagajo pri gašenju. Reševalna akcija je vsled žveplenih parov, ki pokrivajo okolico, zelo otežkočena. Xer je tovarna V izu železniške postaje, je tudi postaja tako pokrita z žvepie-nim dimom, da potn;ki ne morejo vftopati in izstopati iz vlaka. r" odo cenijo dozdaj na tri mil'jor« \ron. — Rim, 8. marca. »Corricre d' Ita-lin« poro'a iz Caricrrrui^: Včeraj .je zgorelo skladišče stavbnega materijala, ki je namenjen zn zgradbo novega vrkuf - ministrstva. Skoda znaša 900.000 lir. Fkl dišoe ni bilo ava-rovano in so ga zg;rad:li italijanski irženirji. Nekateri pravijo, da *e tjre za protiitalijansko demonstrac:jo.
Naprednfakl,
spo-nlnjafte se pri vsilit nrllkt
JVarodne^a sklada44
rn nabirajte prispevke zanj!
Izdajatelj In odgovorni nrednlk: Rasto Pustoslennck.
Umrli so v Uubl'ani:
Dne 8. marca: Mnrija Klopčič, eevljarjeva žena, 56 let, Koniušna ulica 13. — Karel Stoy. c. kr. računski stotnik, 50 let, Poljanska cesta 22a. — Jožefa Miiavec, pomožna usmiljenka, 23 let. Rad ckega cesta 11. — Ljud mila Pokom, z sebnica, 28 let, Gosposka ulica 3.
Dne 9. marca: Elizabeta Merzlak, pomožna usmiljenka, 23 let, Radeckega cesta 11.
V deželni bolniei: Dne 6. marca: Marijana Zerovnik,
delavka, 62 let. - Marija Hribar, go-
stačeva žena, 78 let.
Dne 7.   marca: Matevž Medic,
prosjak, 74 let.
Zaiti* cone v <sudimpe6ti.
One 11 marca 1012. T • r wm I n*
Pšenica ta aprii 1912 Pšenica za oktobei 1912.
Ht za april 19!.....
Rž za oktober 1912 .   . . Oves za apri! 1912     . . Ove« za okt bet 1^12 Koruza za mat 191 ! Koruza za julij 1912 .
za 50 ke 11^6 za 50 kg I 9Z
za so k« lo 23 za 50 kg 91> za i i k» IU 04 za S0 ks S 3«> za so k^ 878 za SO k t» 86«
misa hI mtltm 999-i
Srednji sra£ai t1«% 4%-7% mt
m I čas £ apazo-| vanji
Stanje iw
baro- « a*
metra s g
v mm h> —
Vetrovi
Nebo
11-54
8l. lUg
sl izah
iasno
0*? sl. svzh. oblačn
11
2. p« p. 9. zv.
7. zj. 731-2
736 1 73V0
K-0 77
f-5
sl zaujzah! sl. zati
det
sl. svzh   sk oblać.
Srednji pn»dv£erai5na temparature 5 4» norm 2'5" in včerai^na 60, norm 27, Padavina v 21 urah i0 mm in 2 0 mm
i
Globoko užalostenega crca na-/.nanjamo vsem sorodnikom, pnia-teijem in znanetm brtdko vest, da jc naš ljubiicm soprog, oče, brat m stric, gospod 919
Matevž Cerne
lsvcšceli ia posestnik
včeraj v nedelo, dne 10. marca t I ob  ' , 4.  popoldne,  rreviden  s sv zakramenti za umirajoče, v 63 letu tarosti blaženo zaspal v Gospodu
Po?reb dragega rajnika bo v torek, dne 12. marca ob ^olu 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Krakovska ulica 6, na pokopališče k Sv Križu
Nepozabnega priporočamo v molitev in blag sromm.
Sv maSe zadušnice se bodo služile v Trnovski cerkvi.
V Ljubljani, 11  marca ri2
talnfoil ostali.
Mesto dragega obfcstila.
t
Podb;na Prsne Edvard VcSnfsk javlja vsem sorodnikom in znancem žalostno vest. da so naša ljubljena stara mam.ca. gospa
Jieii^ri mm ii«.
posestnioa „Jaiibomlra11
dne 9 marca 1912 ob »/.5 uri popo'dne previđena s sv zakramenti v starosti 82 let mi no v Gospodu zaspaH.
Pogreb predrage pokotatec se vrši v pondeliek dne 11 marci 191? ob 3. ut? popo'dne iz hiSe žalosti, Kauče pri Velenju na pokopališče v St HI pri Velenju.
CELJE, dne 10. marca 1912.
920
VVDROVA TOVARNA
ta dobra žilna kavo.
orroSka moko. oblah in drug) izdelki edino ^voje vole. ča^opli Domači PrijateljT- Zahlevajle cenik
Kavarna
vio aoč
Flori f anali a ulica it. 8.
SosHIna
3W
Ze'.eznato kina-vino
lekarnarja
i PIĐCOL!JA i
? LJUBLJANI. Dunajska cesia.
obsega navedeno množino železa v nasprotstvu z dru gimi železnatimi kina-vinit ki obsegajo samo toliko železa kakor navadna namizna vina in nimajo torej nobene zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemiških analiz in tudi ona, ki se je izvršila po odredbi c. kr. ministrstva notranjih zadev.
Zcleznato vino lekarnarja Piccolija jači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, slabe in bolezno izgledajoče otroke.
Steklenica s , 1. 2 K, 3 steklenice K 660 Voznina in zavojnina prosta.
Učenec
star 16 let, iz boljše družine, zmožen nem^ine in slovenščine v govora im pisavi, odda se v trgovino z mešanim blagom, n»i'ai> na HH&Ho    P nuribe
n»d Ivan neme, L|vU]ana9 Hiliar-Jeva olioa AL 12. 914
proti dobri proviziji 917
Le resni rt fl ■'- tanti na» n^lino ponudbe pod „Papirna stro a" na upravništvo    »Slovenskega Naroda«.
ki je dovršil 3 zimske tečaje c kr obrtno umetne   str* kovne   šole   v Ljubljani
9sr išče službe- ~*a
Gre tudi na deželo. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
mm i
z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika i dodanim
v
se
667
in vsi t to stroko siada'oet predmeti v najfinejši kakovosU.
Za oblla naročila se priparoća
ioi propisom
in drugim, zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-
j očimi. _
Trdo vezan 5 R 60 v., po poitt 5 K 80 v.
-'jiaiaa Mioama v Lifl'Jliani.
OTILUA BRACKO
L aa lana. Dunajska :m \l v M.
Dr. B. Ipavic
918 a
asistent oddolaov sa
MU Uni in piiftio
deželne bolnice ordinira sedaj
Dalmatinova ulica 11,
poleg hotela Štrukelj'1.
9
Odda se lakoj velika giedajalia
poleg iivinskega sojmliča in mestne klavnice,
spojena event. tudi z gostilniško obrt;o in žganjetočem.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 797
XXXXXXXXXXXXXKXXXKXXXXXXXXXXX
X X X X X X X X X X X X X X X X X X
m pi. mddi, \i\ml v LjDUllai
Nai"=U-reneia zahvala za točno dopošiljate? sladne^a Čaja z znamko „Sladin". — Pije «e v resnici jako prijetno in je boljše slasti nego kitajski čaj z rumom.
Budimpešta, 19 oktobra 1911. Z odličnim spoštovanjem
Franc Mayerho!er.
Varčne gospodinje!
DoČim daste za vsa druga redilna sredstva 1—3 K, velja „Sladin" ali dr. sl. Trnkociv-ja nSIadnl <Ibjm l zavojček z 4kg samo 50 v tudi pri trgo>cu. Na tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom Glavne zaloge v Ljubljani lekarna Trnk6csy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkdczv: VIII, Josetstadter-strasse 25; lil, Radetzkyp atz 4; V, SchSnbrunnerstr. \ 9; v Gradcu Sackstr 3. Raspoall|aa|a po iteSU. — Prva navećja eksportna »vrdha. Preixknšeno a kar na rak o blago.    Drogijska cene.    Mas ia sa slviaoraiee. - Tel. 190.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
X
X X X X X X X X
^pomladni J^ostumi
::  za dame in deklice
so v ogromni hberi v vssh najnovejših barvah, kroju in vzbujajočega chiea do priznano n&{ih cenah. Velika y a toga narejenih oblek Ja gospod* in dečke ter konfekcij* *a dame in deklice.
»Angleško skladišče oblek!'
:: O. fiernaiovič ;:
Ljubljana, JV(estni trg št 5.
9
23
94
56
Nizke cene!
Hoiosti sukna za moške in modnega blaga sa damske okleke!
Zahtevajte vzorce!
UiMjnt Oiituiin mm.
Kavama ko not odprta. UMi JMRf: tog in ml m
koncert
dunajskega damsHega elitnega orkestra.
z veiespostovanj«. Štefan Miholič, kay»rnar.
Modisiinja is
Minka Horvat
Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6
priporoča ceni- damam
vseh vrst slamnike
po naj aiz ;b cenah. Swra ema vsa »opravila ter Uh Uvrauls točno tn asjcsn*!*. 8
Mlaka Horvat.
2t »krka »V?l
POZOPI     Priporoča aa aa nova aro]orna POZOPI
trgovina čevljev
fi. Schveitzer, Cjubljana, Prešernova ulica št. 48.
Popolnoma aavo blago ia aa) Solista tovarna. Covlfl po na ari. Popravila po Smernih conah. Onasllovi podpotaiki so prodajalo in pritrjujejo. Izdelovanje ln popravila lovskih la tnristovskih csvlfsv. Prs vi amerikanski cevi i J S82        Pristno mak« falots po molo aizkl oeaL Tolovsdnl će vi! i,
VaŽHO! *'mk* oosebno nizko cono. ValŽOOl
h
m h k
sl k, n.
M ol
17
rr
n -i r
r;
b k
k; Bi Ol V
m
o; S< v<
S*
VI
J*
kr
J*
r\ vi dl
k;
ti
rr
I ftl
V
o| ni
bi
ki U
rza st K št ki
a
išče se
sir
Naročajte „Novi jubilejski cenik'* 1887—1912 s koledarjem!
Proda se pod Rožnikom
k večjemu parnemu stroju, kateri bi tudi opravljal ključavničarska dela. — Plača po dogovoru. Ponudbe ie naslavljati na Anton Kafleft, parna žaga la vlaska trgovina Kočevje. 912
asa
854
Največja I* najbogatejša tovarniška  zaloga »reclnijakiti
:: ur, :: briljantov, zlatnine, rebrnine,
Listna tovarna
■ Svlcl.
Konkurenčne ore po K 3 50.4, in i
Jfajbolfši šivalni stroji.
Pouk v vezenju brezplačno.
Koristni, lepi kroji ra obleke gratis ::  pri nakopa šivalnega stroja.
Edine zastopstvo za celo Kranjsko
„PUCH" koles.
77|
Fino kolo K 95. flasjss E 110, svetlljks K S. prosti tsk K SO.
Vb« kolaaarotto potrabiSlaa
u    po najnižjih eenab. n
Hnj cenil in \m i!*toi intis p poR.
se proda
zaradi družinskih razmer jako ugodno in ceno.
Kje, pore upravništvo »Slov Naroda«.
Vljudno vabim na ogled m obisk vsakega, ker mi zaradi cene in kvalitete »ihče ne more konknrhati "VJ|
I 1I1DI 1IINR $amo nasProti frančiškanskega samostana, urar, trgovec LJUuLJnllH *n posestnik,  delničar  družbe Union - Horlogere.
za 13.000 K. — Več ravno ta«.
friznana špecialiteta
Namočena surova
polenovko
■a posebni način pripravljena
in v to porabno olje
w       s« 4«bl vedno prt
Josipu Polaku,
frmra. 1». Petra cesta it. 9. liooljaR
Naznanilo!
Cenjenim Športnim krogom, kolesarjem, motoristom, imetnikom avtomobilov, podjetnikom motornih in strojnih obratov, si dovoljujem vljudno naznanjati, da smo ustanovili iz moje sedaj obstoječe tvrdke Karel Čamernik, javno družbo« katero bodemo vodili odslej pod imenom
EL ČAMERNIK &
LJUBLJANA, Dunajska cesta 9—12.
Specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili ter vsemi posameznimi deli, avto-mobilna garaža in mehanična delavnica.
V dražbo je stopil gospod Oton Wolf, znani avstrijski avtomobilni dirkač, strokovni učitelj za avtomobilna vozila, dolgoletni prvi monter v oddelku za motorje in avtomobile pri tvrdki J. Puch, akcijska družba v Gradcu.
Družba bo razpolagala z vozili in blagom le prvovrstnih tovaren, najboljšimi delavskimi močmi tako, da ji bo mogoče vsa izročena dela izvršiti strogo solidno, ceno in odgovarjajoče vsem strokovnim predpisom.
Medtem, ko izrekam najtoplejšo zahvalo za dosedaj in v tako obilni meri izkazano zaupanje, prosim, da p. n. športni krogi to zaupanje preneso tudi na sedanjo tvrdko.
Biležimo z odličnim spoštovanjem
ii Si H
:q
Karel Čamernik «& Ko
A di se rti
st
rn
ne se zd hi kr
R.
sv se se Vi
t€a
1   Lastnina ia tis* »Narodno tUurao*.
13