tslfnbtu plahuta v gptavM SKOVIK LETO I. LJUBLJANA, DNE 22. SEPTEMBRA 1928. ŠTEV. 18. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno 15 Din itd. — Posamezna številka 3 Din. Upravništvo in uredništvo: Ljubljana-Rožna dolina, Cesta II 18. — Ček. račun št. 10.995. Grozdja krilce polno sem nabrala; tebi, fantič, bi ga rada dala. V njem je sok sladak ko med! Sad jeseni! Vesne jaz sem cvet! Pridi, fantič, vzemi sad blesteč in utrgaj Vesne cvet drhteč! AHACL GRUNTA NU JAMRA. Jz blatam se prov je začela jesen ... Kva striv siromak bom zdej jest potepen! Vse tike mi s čevlji sprot zbije ja v blat, več čikov na cest si nam mogu nabrat. Ni cirkusa več m je smn že nehav nu erperge v Tibuli dž mi je sprav. Pulitka bom mogu prov soja začet, če tov bom enmal pu kršansk še živet. Če gspodi ta vlik, kso nobel pa fajn, kurita loveja, sej pol še tolk majn sramvov se bom jest, ku s pulitka prov tko čez zima dobiv sim kje erperge Ipo. De mov bom kje spat nu de mov bom kva žrt, se morm enmal na vrštond soj oprt. Za kinstlarja lohka tudi vn se izdam, za dnar preč kuga na to vižo gor dam. Sej več na to rajtngo tko jh živi, zakva še Ahaci nej tko ne stori! Prov fajn clo po krajnski je orngi tko, če kinstlar nažre sga do grla trdo, a pol na debelo kultura prodaja. mladini sluvenski tko muštr lep daja. Kmal levš boja zvezde nam Krajncatn sijale, če boja ukolšne se tko razvijale. Pobijajo v Bevgrad kar v skupšin puslance, v Iblan iz streldjnam tud greja se mance. Vsak prav, de je strelov le kot patriot, nbeden pač seb rad ne reče: falot. Tud jest bom kaj tacga kmal mogu začet, če tov bom enmal pu kršansk še živet. Sej pravja, preveč se defektneh Idi na viših prestoreh nu vodstveh drži. Tud men en iblanski pulcaj je dejav, ku tam u Trnovm na kukoš srn ukrav, de v moji čelad je preveč en kolo, de jest andividuj defekta sm zlo. Prjatlni moji, kva pravte mi zdej, kaj cajti še levš ne stojejam naprej! Lastnosti narlevše sej zbrav sm skp že, de bom vsej pulitkar, če druzga nč ne. Prov kmal iz Kurošcam Slovenc bom ta vlik, na cest kak zavržen kar brcnu bom čik. Kvartopirec. Gašper igra ajnc in ima tudi čudovito sre¬ čo. Hudobni jeziki seveda trde, da Gašper rad petakla. Nedavno je zopet igral v drugem nad¬ stropju z ljudmi, ki niso bili tako neumni, kakor bi jih on rad imel. Zato so ga že te¬ kom desetih minut zalotili pri sleparstvu. Hudi, kakor so bili, so Gašperjevi kvarto¬ pirski sodrugi popadli Gašperja ter ga vrgli po stopnicah, da se je siromak precej potol¬ kel, preden se je iz drugega nadstropja pri¬ kotalil do tal. Tako ga je na tleh našel vzdihujočega Melhijor. «Vidiš, Gašper ,» mu je dejal, «ali ti nisem vedno svetoval, da ne igraj tako visoko .» 274 EVOLUCIJA. V onih blaženih časih pred vojno so dekleta sedela doma za pečjo, zapeta od stopal do brade, danes pa se javno polrazgaljena lasajo po športnih igriščih... GOSPODARICA ODLOČUJE. (Japonska anekdota.) Berač je prišel v hišo in prosil miloščino. Upraviteljica gospodinjstva, ki 'je na Japon¬ skem vedno tašča, je bila odsotna in doma samo snaha, ki je berača zavrnila. Berač jo je mislil odriniti s kislim obrazom od hiše prav v trenutku, ko je prijadrala tašča domov. «Zakaj greš s tako razočaranim obrazom od nas?» je vprašala tašča berača. «Ker me je vaša snaha nagnala*, je od¬ vrnil berač. «Tako?» je vzkliknila tašča, rdeča od jeze, «odkod si je vzela pravico iz moje hiše od¬ ganjati ljudi? Jaz sem tu gospodarica in ne ona. Vrni se, starček, in se ne daj 1 tu od nikogar zapoditi! Gospodarica hiše je tu edi¬ na, ki reče ,da‘ ali ,ne‘.» «Vi ste poosebljena dobrotljivost!* je bese¬ doval berač in veselo cmokajoč sledil tašči v hišo’. Tašča je poklicala snaho in jo vpra¬ šala, ali je res zavrnila berača. Snaha je pri¬ znala resnico in se čudila, zakaj ima tašča naenkrat toliko sočutja z berači. «Bednica,» je rekla tašča, «kako si upaš pognati od hiše berača, ko veš, da sem jaz tu gospodinja in da sama odločujem, ali naj se kaj daruje ali ne!» «Poslušaj, starček,* je nadaljevala obrnje¬ na proti beraop. «jaz, gospodarica v hiši, ti sporočim, da ne dobiš miloščine. V bodoče se ne pusti odgnati od nikogar drugega kakor od mene. Sedaj pa izgini!* 275 ZGODBE KUHARICE MICE Trdi orehi. Orehe s podstrešja prinesla je Mica ko vonj ga sadu je v nos zbodel sladak, za svojega lepega fanta Matica. A treskal zaman je po sadu s pestjo. Na sad brez odloga je planil junak, «Za vraga, kar z roko pa res ne bo šlo! Postavil Matiček je oreh na tla, ves v ognju je kakor na vozu Elija, da s čevljem junaškim po grbi mu da. te Mica sekiro prinaša junaku Udarja Matiček in tolče, razbija, in silnemu jo izroči korenjaku. 276 Orehek na mizi od groze drhti, ko fantič sekiro z roko zavihti. Življenje oreha končano bo zdaj, a oreh v Matičkov izginil bo raj. Natančno na oreh pomeri Matic in gleda ga Mica zaljubljenih lic. Bum-bum! Je sekira na mizico palci, da miza na dvoje se koj je razklala. Do temeljev stresla se hiša je vsa, prahu se je dvignila v sobi megla. Le trda mrcina je v zrak odfrčala, Maticu nesrečnemu kaže zijala. 277 Barska plesalka: «Pravijo, da ima moja hčerkica moje oči in moje lase, a nos in usta da ima od mojega moža ... Zadeva o nosu m ustih pač ne bo držala ...» Slab priporočnik. • Kaj je dejal zdravnik, ko si mu povedal, da prihajaš k njemu na moje priporočilo. «Takoj je zahteval od mene, da moram plačati naprej...» Nič hudega. Mož: «Ti si rekla, da so to češpljevi ko¬ lački, a jaz ne najdem nikake češplje v njih.» Ženka: «Nič ne de! Saj tudi v pasjih ko¬ lačih nikdar ne dobiš psov ...» 278 TEŽKA ATLETIKA. «Strašno hudo je za mene, da moram biti zvesta možu.» «Kaj to! Še huje je meni, ki moram biti zvesta kar trem ...» Zadrege mladega kaplana. Mlad duhovnik spoveduje prvič. Pred njim kleči mlada gospa, ki se izpove težkega greha. Duhovnik jo vpraša, kolikokrat je storila oni težki greh, in gospa mu odgovori: «Štirikrat!» Kaplan ji naloži dva očenaša za pokoro ter ji da odvezo. Pride druga gospa in se izpove istega greha. «Kolikokrat?» «Trikrat.» «Dobri kaplan je v zadregi zaradi odmere pokore. Dva očenaša sta preveč, ker je ona prva dobila za štiri grehe samo dva; en oče- naš bi bil premalo. Tu se mu pojavi rešilna misel: «Storite še enkrat ta greh, potem pa izmolite za pokoro dva očenaša!* 279 ČETVORNA KOALICIJA IŠČE IZHOEJA. Vladna koalicija se je opremila s potrebnimi pripomočki, da bi našla izhod iz mučne situacije... V dobi Poljšaka. A: «Za vraga, da sem moral pasti temu mazaču v roke!» B: «Kaj se jeziš, saj te je popolnoma ozdravil!» A: «Je že res! Toda, kakor mi ie neki zdravnik dokazal, me je ozdravil na popol¬ noma napačni podlagi... Ni razlike. A: Kakšna je razlika med Mussolinijem in Nobilom?» B: «Ne vem.» A: «Musso!ini je upropastil Italijo, Nobile pa .Italijo' (zrakoplov).» Goski. Mira (po prihodu od zdravnika): «Ah, ah, kako je bil nasilen! Pa vendar je bil v tej svoji nasilnosti lep in prijeten. On zna go¬ tovo ljubiti divno brutalno. Dolgo časa me je držal za roko in gledal v mene, nato pa je odločno dejal: .Slecite se!' Ah, ah, pa si vendar nisem upala in sem zbežala ...» Zora: «Kje pa je prav za prav ta zdrav¬ nik?* Razlika med nezgodo in nerodo. Če pade general s konja, se pripeti ne¬ zgoda, če se pa prekotali s konja navaden vojak, se to zgodi le zato, ker je — vojak neroda. 280 Dr. Joža G Ion ar, bibliotekar države knjižnice, literarni zgodovinar, kritik in prevajalec. Ob koncu 3. četrtletja porauncjte naročnino! iiiiiiiiimiiiiiiiiiiniimiiiiiHiiiniiiiiiiiHmiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiliiiHiiiiiiiiniiniiiiiiiiinimniiiiiiiniimiiilmiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiT Pozabljen veselični davek. Ko so na zabavnem prostoru Ljubljanskega velesejma v množicah gledali radovedneži nezgode onih, ki so se kotalili po plahti, je pripomnil ljubljanski očak, ko se je preva¬ lila neka bujna mladenka ne baš moralno po plahti, da je oblastvo pozabilo uvesti ve¬ selični davek za gledalce... Nemogoče. Slovenec in Italijan sta napravila stavo za sto dinarjev, katere naj dobi oni, ki bo po¬ vedal najneverjetnejšo zgodbo. Italijan je začel prvi: «Nekoe je živel Ita¬ lijan, ki je bil junaške in zveste narave...» «Stojte,» ga je preknil Slovenec, «stavo ste že dobili.» Pri zobozdravniku. «Zakaj pa tako tulite? Saj se še nisem niti dotaknil vašega zoba.» «Res je, toda stopili ste mi na kurje oko.» Premagal jo je. Gospod pride v drogerijo in zahteva za tri dinarje kamilčnega čaja. Mlada, jezična prodajalka ga zavrne: »Kamilice vam lahko dam, čaj pa si morate skuhati sami.» Gospod (nekoliko iritiran): »Potem bi pro¬ sil še za dva dinarja ajbiševega čaja.» Prodajalka (še bolj zbadljivo): «Ajbiša vam lahko dam, čaj pa si morate skuhati sami!» Gospoda prodajalkina zbadljivost jezi, za¬ to ji povrne milo za drago in z najnedolž- nejškn glasom reče: «Gospodična, potem bi prosil še za pet dinarjev prsnega čaja ...» Pojasnilo. Pogreb prvega razreda gre mimo. Konji s perjanicami, vozovi z venci... Pasant (stražniku): «Koga pa peljejo na pokopališče?* Stražnik (resno): «Gospoda v prvem vozu!» Galerija naših javnih delavcev v karikaturah 281 Edgar Wallace: SKRIVNOST RDEČEGA KROGA Detektivski roman. Nesporno dejstvo je, da ne bi obstojala skrivnost Rdečega kroga, če ne bi slavil 29. septembra rabelj gospod Viktor Pallion svojega rojstnega dneva. Cela vrsta ljudi, ki so sedaj mrtvi, bi bila še pri življenju in brezčuten policijski inšpektor gotovo ne bi imenoval Talije Drummondove tatico in ta¬ tinsko tovarišico. Gospod Pallion je gostil svoje tri pomoč¬ nike v Toulouseu in mala družba se je v lepi slogi zabavala. Ob tretji uri zjutraj se je go¬ spod Pallion spomnil, da je svrha njegovega prihoda v Toulouse usmrtitev angleškega zlo¬ činca Lightmana. «Dragi otroci,» je dejal resno, toda z neko¬ liko opletajočim se jezikom, «tri je ura in giljotina se mora še postaviti.» Vsi trije so se podali na prostor pred ječo, kjer jih je že od polnoči dalje pričakoval voz, z glavnejšimi deli giljotine. S spretnostjo, ki se je mogla doseči samo z vajo, so postavili morilno orožje, vzbujajoče grozo, in vložili strašni nož v ogrodje. Toda tudi največja spretnost se ne more upirati močnim vinom južne Francije. Ko so preizkušali nož, ni ta hotel tako pasti, kakor bi moral. «To moram spraviti v red», je dejal Pal¬ lion in je zabil žebelj baš na mesto, kamor ni spadal. Bil je ves zmeden, zakaj vojaki so že pri¬ korakali na prostor. Štiri ure pozneje so privedli iz ječe moža. «Le pogum!» je mrmral Pallion. Vrag Vas vzemi!» je zaškrtal obsojenec, ki so ga čvrsto privezali na deskd pri ogrodju. Pallion je potegnil za ročaj in nož je padel, toda samo do tistega žeblja. Poskusil je trikrat in trikrat se mu je po¬ nesrečilo. Potem pa so nejevoljni gledalci udrli skozi vojaški kordon in obsojenca so odvedli zopet nazaj v ječo. Enajst let pozneje je ta žebelj zakrivil smrt mnogih ljudi. I. Uvodna zgodba. Bilo je ob času, ko večina spoštljivih me¬ ščanov gre spat. Proti velikim staromodnim hišam na trgu je pihal mrzel veter od reke sem. Moža, ki je počasi stopal sem in tja, je spreletaval mraz, čeprav je bil toplo oblečen, zakaj neznanec, ki ga je povabil na sestanek, je izbral baš prostor, ki je bil izpostavljen polni moči viharja. Ostanki mrtve jeseni so se vrteli v fanta¬ stičnih krogih okrog njegovih nog in listje je šumno padalo z drevja. Neka ura v bližini je bila enajst. Ko še ni odzvenel zadnji udarec, se je pripeljal hitro in brez šuma na prostor avto ter obstal na¬ tančno pred njim. V zaprtem vozu se ni vi¬ delo prav nič. Po kratkem oklevanju se je približal čakajoči mož avtu, odprl vratca in vstopil. Šoferja, ki je sedel pred njim na sedežu, je mogel uganiti samo po obrisih in začutil je čudno tesnost v srcu, ko si je postal svest tehtnosti koraka, ki ga je na¬ pravil. Avto se ni premaknil in mož na šo¬ ferskem sedežu je bil popolnoma negiben. Nekaj časa je vladala grobna tišina, katero je prekinil mož, ki je stopil v avto. «Kaj bo?» je rekel nervozno in skoro raz¬ dražen. «Ali ste se odločili ?>> ga je vprašal šofer. «Če bi tega ne storil, bi ne bil tu», je od¬ vrnil gost. «Ali mislite, da sem prišel iz rado¬ vednosti sem? Kaj hočete od mene? Povejte mi to in jaz Vam hočem povedati, kaj zahte¬ vam od Vas.» «Vem, kaj hočete od mene», je menil šofer. Njegov glas je donel motno, kakor bi govoril za pajčolanom. Ko so se oči gosta navadile na temo, je spoznal nejasne obrise črne svilene čepice, ki je pokrivala šoferjevo glavo. «Vi ste tik pred bankrotom», je nadaljeval šofer. «Uporabili ste denar, ki ni bil Vaš, ter nameravate izvršiti samomor. Toda ni bankrot tisto, kar Vas sili k temu dejanju. Vi imate sovražnika, ki je zvedel nekaj ne¬ častnega o Vas, nekaj, kar Vas lahko takoj spravi v roke policije ... Pred tremi dnevi ste prejeli od neke kemične tvornice, katere solastnik je Vaš prijatelj, poseben smrto¬ nosen strup, ki se v lekarnah ne more kupiti. Vi ste ves teden čitali knjige o strupih ter njihovih učinkih in če se ne bo zgodilo kaj posebnega, kar bi Vas rešilo propasti, je Vaša namera, da si vzamete življenje v soboto ali pa v nedeljo. Mislim, da bo nedelja...» Šofer je slišal, kako se je mož zadaj za njim začudil, in se je lahno smehljal. «No, gospod,» je nadaljeval, «ali bi hoteli za odškodnino delati za mene?» «Kaj naj storim ?» je vprašal vzadaj mož,, ves prepaden. 282 «Ne zahtevam ničesar drugega, kakor da izvršite moje napovedi. Hočem gledati na to, da he boste prišli v nevarnost, in dobro Vas bom plačeval. Pripravljen sem, dati Vam pre¬ cejšnjo vsoto, ki Vam bo omogočila, zadostiti najnujnejšim obveznostim. Za uslugo morate ves denar, katerega Vam bom poslal, spra¬ viti v promet; če bo potrebno, ga boste mo¬ rali .tudi premenjati v tuj denar ter sledove za bankovci, katerih številke so znane poli¬ ciji, zabrisati; potem boste morali prodati vrednostne papirje, ki jih jaz sam ne smem prodati. Sploh se boste udejstvovali kot moj agent...» Šofer je malo prenehal govoriti, na kar je tehtno pripomnil: «Na mojo zahtevo pa mi boste izplačali, kar bom terjal od Vas.» Mož za njim dolgo časa ni odgovoril, po¬ tem pa je vprašal nekoliko drzno: «Kaj je Rdeči krog?» je dejal. «Danes me bo posetil mož, ki je ugleden član družbe. Njegova preteklost pa je tako črna kakor moj klobuk, in vendar bom jaz sklepal z njim kupčije — zakaj jaz poznam najbolj črno njegovo stran!» Jack se je smejal. Zabavo je prekinil gost, ki je vstopil. "Dobro jutro, Yale, ali ste dobro spali?» je vprašal stari mož. cjack, pozvoni, da nam prinesejo sveže kave!» Obisk Derricka Yaleja je pomenjal za Jacka Beardmoreja posebno veselje. Jack je bil v oni starosti, v kateri je vse, kar diši po ro¬ mantiki, zelo mikavno. Že družba najnavad- nejšega detektiva bi ga veselila. Nimb, ki je obdajal Yaleja, je bil še posebno syetel. Ta detektiv je imel nenavadne lastnosti, ki so ga povzdigovale nad vse druge. «Jaz nikdar ne spim», je rekel Yale dobre volje, medtem ko je odvijal servijeto. James Beardmore ga je opazoval vesel in razigran. Jack ni prav nič skrival svojega velikega ob¬ čudovanja. Yale je za trenotek obdržal v ro¬ kah srebrni servijetni obroček. "Oni, ki je imel to zadnji v rokah, je prejel zelo slabe vesti — kakšen bližnji sorodnik je hudo obolel», je dejal Yale, kateremu so prisojali velike psihometrične sile. Beardmore je prikimal. «Služkinja, ki je pokrivala mizo,» je re¬ kel, «je prejela davi pismo, da njena mati umira.» Jack se je začudil. «In to ste, gospod Yale, čutili na servijet- nem obročku ?» je vprašal. Kako je mogoč tak občutek, gospod Yale?» Derrick Yale je odmajal z glavo. «Nočem poskušati, da bi Vam to pojasnil,» je rekel mimo. "Vse, kar "vem, je, da sem v trenotku, ko sem prijel servijeto, imel občutek hude bolesti... Ali imate kakšne vesti, gospod Beardmore?» V odgovor mu pokaže James dopisnico, ki jo je prejel zjutraj. Yale jo je prečital in jo položil na dlan. "Vrgel jo je v poštni nabiralnik neki mor¬ nar,» je menil Yale. «Mož je bili v zaporu in je v zadnjem času izgubil mnogo de- narja.» James Beardimore se je smejal. «Tega denarja jaz gotovo ne bom nado¬ mestil,» je rekel in ustal izza mize. "Mislite, do so grožnje Rdečega kroga resne ?» "Prav resne,» je odvrnil Yale na svoj mi¬ ren način. "Tako resne, da bi Vam svetoval, da zapustite to hišo vedno samo v mojem spremstvu.» James je nekaj časa molčal in sin ga je s strahom opazoval. "Zakaj se ne odpelješ v inozemstvo, oče?» je vprašal, a stari mož ga je nahrulil, (Dalji.) 284 Oče: «Štorklja te je prinesla.» Janezek: «In odkod si ti prišel?» Oče: «Tudi mene je prinesla štorklja.> Janezek: «In kdo je prinesel starega očeta ?> Oče (jezno): «Sedaj mi pa daj mir! Seveda je starega očeta tudi štorklja prinesla.> Čez nekaj dni najde oče v Janezkovem dnevniku naslednje beležke: «Po vero¬ dostojni izjavi svojega očeta sem ugoto¬ vil, da se izza treh generacij pri naši dru¬ žini ni po starem običaju rodil noben otrok. > Je že začela. A: «Torej včeraj si povedel na svoj dom kraljico svojega srca?» B: Da! Danes je imela že svoj prestolni govor...» Zdravnik. Gospod mladi vdovi: «Kakor sem sli¬ šal, ne hodite več k zdravniku, katerega sem vam priporočil. Ali niste bili z njim zadovoljni ?» «Že, že, toda on je tako strašno obziren in boječ .. .> NEIZOGIBNA RADIKALSKA PARTIJA. Radikalski modrijan v zvezdami modruje: «Bog ve, ali gori na teh planetih tudi obstoja, kje radikalska partija. Ce je ni nikjer, ne. grem gor...» Župnik: «Miha, zakaj te ne vidim več pri službi božji?» Miha: «Gospodar mi je zabranil hoditi v cerkev.i> Župnik: «To je laž! Tvoj gospodar, po¬ božen mož, ni storil takega greha.» Miha: «Že res, toda veste, jaz tako glasno smrčim v cerkvi, da gospodar ne more niti zatisniti očesa ...» 285 Učiteljica (po opisovanju rasti rastlin): «Mihec, če greš v očetov vrt in odlomiš ve¬ jico, kaj je posledica tega?* Mihec: «Oče bi napravil isto z menoj, kar je zadnjič moja mamica storila z vami, ko Vas je nagnala z očetovega naročja. :.» SLAB SLUGA. Prodajalka: «Kaj bi pa rad, fantek?® Fantek: «Atek me je poslov, de kupim za