Štev. 193. V Liublii ni, v četrtek. 24. avgusta lan. Leto XXXIX. =3 Velja po pošti: == Za celo leto napre) . K 26 — ta pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2"20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— ; a ostalo inozemstvo „ 35-— V Ljubljani na dom: ; a celo lelo naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12'— : i četrt leta „ . „ 6-— : i en moseo „ . „ 2'— V opravi prejemati mesečno K 1*90 Inserati: Enostolpna petitvrata(72 mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat...... 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ ca večkrat primeren popn*t. Poslano in reki. notice: •nostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev Izhaja:; vsak dan, Izvzemži nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. lis' Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen Ust za slovenski narod. Upravništvo |o ? Kopitarjevi nliol štev. 6. "saj Avstr. poštne hran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 4 strani. Odpomoc zoper draginjo.} L Našim liberalnim in socialno de-mokraškim listom smo glede draginje jezik nekoliko prikrajšali, ker smo pokazali, kdo pravzaprav umetno draginjo dela, namreč liberalni karteli. N;i celem svetu je draginja, vse je v ceni poskočilo, vzrok pa je povsod libe-ralno oderuško špekulantstvo. Vsi trpimo pod draginjo, samo liberalni ve-lestiskači ne. Liberalni profitolovci bo zato, da ljudstvu nekoliko svoje nečedne nakane prikrijejo, potom podkupljenega liberalnega časopisja začeli gonjo zoper »agrarce«, češ, da je meso drago, ko pa v resnici meso ni prav nič več poskočilo v ceni kakor vsi drugi izdelki in splošnemu podraženju le sledi. To bi bilo res čudno, da bi samo kmet moral živino ceneje prodajati, drugi producenti pa bi se mastili. Kdo pa jemlje kmetu delavce in povzroča, da ne more več tako ceno producirati kakor ravno liberalna veleindustrija? Da bi se pa z uvozom tujega mesa splošna draginja zmanjšala, tega pač noben razsoden človek ne verjame. Organizirano veleoderuštvo bi le bolj s cenami za druge produkte poskočilo in amerikanski mesni trust bi tudi argentinsko meso podražil, naš kmet pa bi moral iti s punkeljcem po svetu. Zoper draginjo je zazdaj le ena resnična pomoč: da se delavskemu ljudstvu povišajo plače! Zavoljo mesne draginje je treba plače povišati za 120 odstotkov, zavoljo stanovanjske za 10 odstotkov, zavoljo draginje pri drugih živilih in obleki za 10 odstotkov, torej najmenj za 40 odstotkov. Liberalci tako strašansko tožijo, kako velika je draginja, »Narod« in »Jutro« točita krvave solze, kako ljudstvo gladu umira, čisto dosledno je torej, da gredo liberalni industrijci, veleirgovci, podjetniki, fabrikanti in gospodarji z lepim zgledom naprej in povišao svojim delavcem plače za najmenj 40 odstotkov! Naši liberalni producenti, kojili glasili »Narod« in »Jutro« tako ginljivo tožita o velikanski bedi ljudstva, se temu gotovo ne bodo upirali in bodo istorili, kar je nujno potrebno, da delavsko ljudstvo draginjo zmaga: povišali bodo delavstvu plače! Torej, liberalci, naprej! Ne lokalnih sporov! Letošnje leto se vršijo po vsej Kranjski volitve občinskih odborov po novem volivnem redu, ki je gotovo vsaj v Avstriji izmed najboljših in najbolj demokratičnih, kar jih imajo avstrijske dežele. Po tem volivnem redu se res pokaže prava slika političnega položaja v občini in novi občinski odbori so v resnici predstavitelji ljudske misli in tistega političnega prepričanja, ki ga ima večina občinskih članov. V kolikor se nam znani izidi dosedanjih občinskih volitev, je prišla velika večina oljčin po novem volivnem redu v roke S. L. S. in občine, ki so bile odnekdaj prave basi i j c liberalnega magnatar-stva, so ravno letos izgubile svoj liberalni značaj in prešle v S. L. S. Nov občinski volivni red je popolnoma poletel s tisto smešno prikaznijo, ki sc žalibog v drugih avstrijskih kronovi-nah še pojavlja, da komandira in vodi iličino par ljudi popolnoma nasprotnih načel velike večine v občini. Gotovo je, la ko bodo vse občinske volitve v naši ioželi končane, bo S. L. S. zavzela med našim ljudstvom še trdnejšo pozicijo kakor jo je dozdaj. Vendar sc nam zdi potrebno, da laše ljudi na nekaj opozorimo, kar J!ogne ta ali oni, ki je zainteresiran v Hoje lokalne politične razmere, prejeti. Zadnje čase se zdaj pa zdaj pri 'odi, da prinese »Slovenski Narod« z velikimi črkami veselo vest svojim bravcem, ki so itak navajeni samo o svojih porazih brati, da je kaka občina, ki je dosedaj ogromno večino S. L. S. oddala, pri občinskih volitvah liberalni odbor izvolila. Nismo toliko naivni, da bi izid volitev v takih občinah, ki so dosedaj vedno stale v vrstah S. L. S., smatrali za nek politični prevrat in za izneverjenje načelom stranke, kateri je občina pripadala, dasi jim skuša kak prefrigani liberalec vtisniti v javnosti pečat liberalizma. Predobro verno, da pridejo pri občinskih volitvah v poštev okolnosti, interesi, ki se pri državno-zborskih in deželnozborskih volitvah nikdar nc pokažejo. Razne lokalne in osebne razmere, nasprotne misli in na-ziranja o tem ali onem gospodarskem vprašanju, zidanje šol, cest, ta ali ona občinska naprava, osebna animoznost in druge take stvari igrajo veliko vlogo ob občinskih volitvah in če se zgodi, da ta ali ona vodilna in merodajna oseba S. L. S. s svojimi pristaši v tem, rekli bi, bolj gospodarskem, zasebnem boju v manjšini ostane, pride »Slovenski Narod« in razbobna tako volitev za liberalno zmago in poraz S. L. S. Samoobsebi je umevno, da razdira-čev in liujskačev nikjer ne manjka in kjer so razmere take, kakor smo jih gori opisali, se že kak liberalec zraven prištuli in prislini, in -skuša po navodilih in načrtih iz Ljubljane situacijo strankarsko izkoristiti in iz tega lokalnega in privatnega nasprotstva političen razdor napraviti. Le na ta način se včasih zgodi, da slišimo o izidu volitev, kakoršnega bi po politično-strankar-skein položaju ne bili pričakovali. Liberalec tako ni zdrav, če ne intrigira in zato mu vsaka taka stvar prav pride. Da pa takim intrigam v bodoče konec napravimo, opozarjamo vse somišljenike, da vse take eventuelne sporne točke, bodisi da so gospodarskega ali osebnega značaja, že prej zravnajo, preden se začne volivna agitacija za občinske volitve. Take lokalne zadeve nc smejo naših moči slabiti posebno v takih krajih, kjer so močne liberalne opozicije. Naša parola naj bo vedno tudi pri občinskih volitvah: Slovenska Ljudska Stranka! Za stvar stranke, ne za kako osebo, ne za kako gospodarsko lokalno vprašanje! Dolžnost vsakega našega pristaša je, voliti može, ki drže in kandidirajo na program S. L. S., če tudi vsem obrazom ne ugajajo. Če se pa zgodi, da so prevladali kljub temu lokalni in osebni interesi, da so sc občinske volitve bolj okoli teh vprašanj sukale, potem jc naša dolžnost,, da to vrzelj kar mogoče hitro zravnamo, da se te prilike ne poslužijo liberalci in nc žanjejo tam, kjer niso sejali in sc ne grejejo pri naših ognjih. Sicer pa so to malenkosti in liberalci sami niso tako naivni, da bi si delali kakšne upe za prihodnjost, če jc prišlo v kak občinski odbor — dozdaj poznamo samo dva — kaj godrnjačev in trmoglavcev. Zavoljotega so zmagoslavne notice v »Narodu« neskončno smešne. Vendar pazimo, ker je vsakega našega človeka škoda, da zaradi lokalnih čenčarij ne bodo imeli liberalci prilike si privoščiti sicer nedolžno veselje, kako »napredna« misel »napreduje«. Pokažimo, da neumnih ljudi na Kranjskem sploh ni nič več. Nemško-Rusko pogodbo. V nemškem državnem zboru se je dne 10. decembra leta 1910 pri etatnem posvetovanju nemški državni kancler Bethmann - Ilolhveg izjavil o razmerah Nemčije do Angleške in Rusije. Pred to izjavo je obiskal ruski car dne 4. novembra nemškega cesarja v Pots-damu. Državni kancler, ki je ob priliki tega obiska prisostvoval razgovorom, jc izjavil v državnem zboru, da se nemška in ruska nočeta spuščati v nobeno kombinacijo, katere agresivna ost bi bila naperjena proti eni izmed obeh. Pomembno je bilo pri tem dej- i stvo, kar se je kmalu potem čulo, da je I bila Bethmannova izjava sestavljena na podlagi dogovorov s Peterburgom. Uspeh takrat začrtanega sporazuma glede Perzije sc je pokazal sedaj v nemško-ruski pogodbi, ki se jc pravkar sklenila. Pogodba ni na zunanje obsežna, ima samo nekoliko stavkov, ki so urejeni v nekoliko odstavkov ter se peča isamo s Perzijo. Seveda so poleg tega tudi popolnoma uveljavljeni ostali potsdamski dogovori. Nemčija se odreka v pogodbi pravici do pridobivanja železniških, paroplovnih, poštnih in brzojavnih koncesij v severni Perziji. Vsekakor se mora to dejstvo upoštevali v polni meri. Brezdvomno jc sprejela pri tem nemška država obveznost, ki je za Rusijo precejšnjega pomena. Upoštevati pa se mora tudi to, da je nemški državi bila olajšana odpoved na razne gospodarske koncesije v severni Perziji že vsled tega, ker nemška industrija doslej ni imela pomembnega eksporta v severno Perzijo. Tudi banke same niso prevzemale kakih podjetij v tej deželi. Kakor znano, si jc Nemčija svoječasno že pridobila železniške koncesije v Perziji, ki jih pa do danes nobeden ni izrabil. Pri negotovih političnih razmerah se nemško ve-lepodjetništvo ni hotelo spuščati v podjetja, ki bi rabila podporo vlade. V vprašanje, kaj povzroča negotove politične razmere, se nočemo spuščati na tem mestu. Z ozirom na odpoved Nemčije gospodarskim predpravicam v Perziji se je Rusija obvezala napram Nemčiji, da upošteva njeno pravico združiti z bag-dašlco železnico progo Kanikin—Teheran ter sploh ne stavi bagdaški železnici nobenih ovir. Zadnja določba je omejena s sledečo klavzulo: »Pospeševanje bagdaške železnice ne sme iti tako daleč, da bi se oškodovali posebni ruski interesi.« Gotovo je pri tej pogodbi, da je med Rusijo in Nemčijo odstranjena možnost, večjega nesporazuma. Nemško rusko pogodbeno razmerje se razteza nc samo na Perzijo, temveč tudi na bagdaško železnico, ki je med ruskimi krogi vzbujala mnogo slabe krvi napram Nemčiji. Kakega večjega kot gospodarskega pomena ta pogodba pač ni. Kajti, ko jc nek peterburški list pisal, da je Nemčija izjavila napram Rusiji, da ne bo podpirala Turške pri eventuelnih poizkusih kršiti mir v Aziji ali Evropi, se je ta trditev takoj demontirala od nemške strani. Res, da za tako izjavo ni bilo niti povoda, a Nemčija se obenem varuje zbuditi tudi v najmanjši meri slabo razpoloženje za svoj eksport v Turški, ki se veča vedno bolj in ne malo tudi v škodo avstro-ogrskemu izvozu. Da je v tem oziru tudi Nemčija varovala svoje interese, je gotovo in Turška more biti z novo pogodbo popolnoma zadovoljna. Vsekakor pa nemška gospodarska osvojevalna politika na orientu znatno napreduje in gotovo je, da bo tozadevni novi položaj v doglednem času vplival tudi na zahodne razmere. ČEŠKO KONSERVATIVNO VELEPOSESTVO IN NARODNO SPORAZ-UMLJENJE. Dunaj, 24. avgusta. Glede na narodno spravo med Čehi in Nemci objavlja korespondenca »Zentrum« izjavo nekega uglednega nemško-konser-vativnega veleposestnika, ki med drugim izvaja: Konservativno veleposestvo želi, da bi Nemci in Čehi sc spravili in si nc nasprotovali, za kar se zavzema tudi ustavi zvesto veleposestvo. (To ni popolnoma resnično. Na Kranjskem n. pr. je ustavoverno veleposestvo najbolj ša. zaščitnica vsen cm škili teženj.) Veleposestvo hoče v tem znamenju podpirati tudi stremljenja za narodno ločitev, v kolikor nc stremi za legis-I lativno in administrativno določitev I dežele. Nemci zahtevajo polno avto- nomijo, a do danes šc ni določno označeno, kaj da če greš v okrašeni ladji na jezero, se boš pogosto težko vedel orientirati, kakor da si začaran v popolnoma novo, pravljično deveto deželo. — Ko bi ne bil tudi starodavni grad ves pomlajen in ne bi kot mladenič žarel v svetlobnih dekoracijah, stavim, da bi celo taki, ki Bled vsak dan vidijo, ne mogli hitro spoznati smer, ki se v nji gibljejo. Nočem popisovati lepo okrašenih ladij in raznih družb, ki z orientalsko domišljijo znajo izbirati primerno nošo; ne bom govoril o radostnem, slavnostno veselem razpoloženju vseh, ki se udeležujejo bodisi po jezeru na ladjah ali le kot gledalci ob obrežju; čemu? Sam pridi, in poglej; ne boš pozabil tega večera, zakaj tudi tebe bo čudokrasna razsvetljava, slovesna godba, navdušeno petje, tisto splošno pravljično razpoloženje prevzelo, da ne boš niti vedel, kdaj se ti je srce ogrelo in domišljija razžarela in te potegnilo za seboj v deželo sanj in pravljic. Tak jc predvečer. Drugi dan, 18. avgusta, je bila .v lepi, novi župni cerkvi, slovesna služba božja, ki jo je opravil gospod župnik in kn. šk. duh. svetnik Janez Oblak ob asistenci gg. prof. dr. Jeršeta in belskega župnika Čerina. Udeležilo se je je veliko število najodličnejše gospode na čelu knez VVindischgratz, g. župan Rus kot načelnik blejske občine, g. major Stuclily kot načelnik zdraviškega odbora, in razni drugi civilni in vojaški dostojanstveniki, ki jih ne morem naštevati posebe. Na koru je prav dobro pel domači cerkveni pevski zbor ob spremljevanju zdraviške godbe instrumentalno mašo, ki jo je spremljal na orglali priznano izborni c. kr. kapelnik 99. polka iz Prage g. Jožef Čerin, ki biva pri svojem bratu na Boh. Beli. Naj mu bo na tem mostu izrečena za njegov trud in izborilo orglanje iskrena zahvala. Tako so Blejci pokazali, kako svojega vladarja ljubijo in spoštujejo, kako mu srčno žele, da učaka še veliko srečnih dni. Bog ga obvaruj! Štajerske novice. š V Mariboru bodo 3. septembra gospodarska predavanja v Gotzevi pivovarni. Na sporedu so predavanja o vinoreji, vinarstvu itd. Predavanja trajajo od 9. do 1. in od 3. do 6. ure. š Sv. Peter na Medvedovem selu. Tu je 9. avgusta umrl zelo ugleden mož Ignacij pelko iz Hajnskcga. Pogreb je bil 11. t. m,. Mož je bil zaveden naš pristaš. Naj v miru počiva! š Važno ! Iz fonda za povzdigo živinoreje se bo po navodilu vlade kupilo za Štajersko 64 stiskalnic za seno in se bo iste primerno razdelilo med dotične občine, ki mijo seno na prodaj. Zadruge, kmetijske podružnice, okrajni zastopi in občine naj vlagajo prošnje za nje na Kmetijsko družbo ali na Zadružno zvezo v Mariboru. Ker imajo vso stvar v rokah zopet gospodje v Gradcu, priporočamo našim voditeljem, da z vso energijo zastopajo koristi spodnještajerskili slovenskih kmetov. š Nova lekarna v Mariboru. Neki Alojzij Starka se poteguje za novo lekarno v Mariboru, katero misli ustanoviti v Tegetthofovi ulici. š Iz finančne službe. Finančni minister je imenoval davčne oskrbnike Karla Exel v Mariboru, Ivana Klopčič in Josipa Fettingerja v Lipnici, Oto-karja Čeh v Arvežu in Mihaela Lešnik v Mariboru za višje davčne nadzornike v področju graškega finančnega ravnateljstva. š Nemci si laste naše zgodovinske •spominke. Blizu Limbuša pri Mariboru so nedavno odkrili v hribih obširna prazgodovinska grobišča in druge zelo imenitne stvari. Nemško muzejsko društvo se je takoj ukoreninilo na te priče naše prve slovenske zgodovine v naših krajih. š Stavka mizarjev v Gradcu še traja daljo, dasiravno v manjši meri. Štrajkujoči socialni demokratje in nemški nacionalci bi še vedno radi zlomili moč krŠčansko-socialnih mizarjev. Dne 23. avgusta jc posebna social-nodemokratična deputacija, na čelu ji poslanec dr. Schacherl, šla k podžupanu Habichu. Upali so, da jim bo šel ta na roko. A izjavil je, da ima policija strog nalog zabraniti zbiranje stavku-jočih delavcev. š Grof Rudolf SchSnfeld, vodja okrajnega glavarstva v Ljubnem na Gornjem Štajerskem, je imenovan za vodjo okrajnega glavarstva v Pulju. Svojo novo službo nastopi 1. septembra. š Požari. V trgu Gornja Radgona je izbruhnil 21. avgusta požar. Zgoreli so trije škednji in mnogo gospodarske zaloge. Ogenj je zatrosil nek postopač. — V LuČanah (Leutschach) sta se mož in žena, p. d. Žavcer, hudo skregala in sprla. Mož je šel iz jeze nato zažigat več kupov slame in žita. Žena ga je šla takoj naznanit orožnikom. Razjarjeni mož pa, ko je to zvedel, je zažgal še hišo, samega sebe pa ustrelil s puško. Ranil se je tako nevarno, da je če:z nekaj ur umrl. Poprej so ga še prevideli, Nasledek prepira. — Zadnje dni je bilo na Spodnjem Štajerskem zelo mnogo požarov, ki se smejo smatrati tudi kot nasledek hude suše. š Eksekucije. Na spodnještajerska okrajna glavarstva so poslali poslanci Slovenske kmečke zveze prošnje, naj se ustavi vsaktero izterjavanje davkov (eksekucije) in to radi letošnje slabe letine, suše in drugih vremenskih ne-prilik. š Lepega slovenskega tajnika ima štajerska c. kr. kmetijska družba vi Gradcu. IIolz je njegovo ime. Ta je na-gromadil v »Slovenskem Narodu« take napade na našo stranko in naše organizatorje, da smelo trdimo, da je kaj takega zmožen pisati samo kak nemški nacionalec. A Holz — pisec tistih napadov — se še upa v »Narodu« zagovarjati. š »Marburgerca« je čutila potrebo v dolgoveznem članku pisati o volitvah v okrajni zastop mariborski. Iz celega Jahnovega pisarjenja se vidi, da so se Nemcem in nemškutarjem v Mariboru že res skisali skromni možgani. »Marburgerca« si namreč predrzne pisati, kako »veliko moč« še ima nemštvo v mariborski okolici. To pisar j en je je najbrž samo radi tega, da bi se slepili z neumnostjo udarjeni nemčurski backi v okolici Maribora. Med vrstami glasnih nemških kolovodij je nastop Slovencev in njih moralna zmaga napravila nenavaden vtis. Marburgerca pravi, da nemška moč napreduje. Kje neki? Dejstva govore drugače. Pred tremi leti se Slovenci sploh niso udeležili volitev v veleposestniški skupini (kakor tudi poprej nikdar), ker se je reklo, da tu ni pričakovati nobenega posebnega uspeha. A ko bi ne bilo iz-dajic a la Dominik in Matija Peklar. bilo bi sedaj popolnoma sigurno 18 slovenskih mož v mariborskem okrajnem •zastopu. To ostane pribito. Pri volitvah v skupini kmečkih občin smo Slovenci napredovali za 23 glasov, kar pomeni, da je zmaga pri prihodnjih volitvah naša. Nesrečno izdajstvo, ki so ga uprizorili 19. avgusta zopet Peklarji, je b\\o edino krivo, da je le s težavo, celo po žrebu zmagala nemška štajercijanska lista. Malo več bi urednik »Marbur-gerce« lahko mislil, ko piše svoje klobasarije. š Vabilo k veliki veselici, katero priredi bralno društvo na vrtu »Narodnega doma« v Konjicah dne 3. septembra 1911, ob 4. uri popoludne. Vspored: 1. Deklamacija. 2. Govor drž. in dež. poslanca g. dr. Ant. Korošca. 3. Predstava žaloigre iz časa rimskega cesarja Nerona, »Vestalka«. 4. Prosta zabava, petje, šaljiva pošta, ribolov. Kratko potovanje po Palestini s pomočjo skiop-tikona. Med odmori igre in pri prosti zabavi svira godba. Vstopnina: sedež 1 K, stojišče 40 vin. Ker je čisti dobiček namenjen društveni knjižnici, se pre-plačila hvaležno sprejemajo. Veselica se vrši tudi ob slabem vremenu, in sicer potem v prostorih »Narodnega doma«. — Naj nas združi v »Narodnem domu« ne samo želja po zabavi, ampak tudi narodna zavest! Zato, domači iu sosedje, pridite! — Odbor. Koroške novice. k Požar. V Goričah v celovški okolici je dne 22. t. m. ob pol 8. uri dopoldne vsled strele nastal požar, ki je upe-pelil osem objektov. k Saški kralj Friderik Avgust je dospel dne 21. t. m. v Trbiž, odkoder je odšel v svoj lovski revier na lov na gamse. Dnevne novice. + Slovenska dijaška zveza naznanja, da se vrši njen osrednji občni zbor v soboto dne 26. t. m. dopoldne ob pol 10. uri v »Društvenem domu« v Domžalah z naslednjim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila odbornikov, podružnic in samostojnih pododborov. 3. Poročilo preglednikov. 4. Volitev novega odobra. 5. Društven poslovnik. 6. Slučajnosti. Popoldne ob 3. uri zborujejo vzporedno organizacijski odseki, narodno - obrambni klubi in literarna sekcija »Zore«. Osrednji odbor vabi nanj vse člane in prijatelje društva, zlasti prosi člane, da se ga udeleže v obilnem številu, ker se bo sklepalo o društvenem poslovniku. Dohod najbolj primeren z jutranjim vlakom. Odhaja iz Ljubljane ob 7. uri 28 minut. — Osrednji odbor. + Sestanek kat. narodnih abituri-jentov v Domžalah 27. avgusta t. 1. v ondotnem »Društvenem domu« se vrši po naslednjem sporedu: Ob pol 9. uri sv. maša, nato ob pol 10. uri zborovanje, na katerem govore: abit. Janko Fabjan, Ljubljana: »Apologetika in di-jsištvo«, abit. Drago Arlič, Maribor: »Dijaštvo in socialno delo«, abit. Maks Jovan, Ljubljana: »Moderna glasba na Slovenskem«. Ob pol 4. uri popoludne je na vrtu »Društvenega doma« veselica z godbo slav. domžalskega orkestra in uprizoritvijo Anton Medvedove žaloigre »Za pravdo in srce«. — Vstopnina k veselici znaša za sedež I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin., na stojišče I. vrste 60 vin., II. vrste 40 vin. — K obilni udeležbi vabi pripravljavni odbor. Uničujoča sodba avstrijske socialne demokracije iz ust socialnega demokrata. Praška »Union« objavlja 23. t. m. na uvodnem mestu članek iz peresa jugoslovanskega socialnega demokrata, ki je tako zanimiv, značilen in pomemben, da si ne moremo kaj, da ne bi saj glavnih reči ponatisnili. Jugoslovanski social-nodemokraški člankar »Uniona« razpravlja o velikem sporu, ki je nastal med nemško socialnodemokraško centralo na Dunaju in češko socialno demokracijo. Socialnodemokraški člankar pribije dejstvo, da so slovanski delavci, ki so pristopili avstrijski inter-nacionali, prišli iz dežja pod kap. »Kaj vidimo v taboru avstrijske socialnode-mokraške internacionale?« se povprašuje člankar in odgovori: »Nič drugega kakor terorizem, nasilje in zatiranje, povsod samo hlastanje po profitu, pro-tekcija in lov za koriti.« — To je res lepa slika internacionale, ki je prišla človeštvo spon odrešit! — Socialnodemokraški člankar nadaljuje: »Želeli smo si osvoboditve od spon kapitalizma. Toda kaj je postalo iz naše stranke? Ne rečem nič več in nič manj kakor: agentura kapitalizma!« In dalje: »Naši konsumi in produktivne zadruge ne koristijo ne konsumentom ne malim producentom, koristijo le centrali. Ta centrala pa je centrala za izkoriščanje. Milijone je iz velikih mas iztisnila!« — »Namesto da bi socialnodomo-kraška centrala bila zvezala producen-ta in konsumenta, da odpomore bedi in skušala vmesno trgovino izključiti, je zidala palače, zasnovala kapitalistična podjetja in nastavila kup pisačev, ki se rede od delavskega premoženja,« tako beremo dalje. »Slovanskega delavca sovraži,« konštatira socialnodemokraški pisec. In namesto da bi delavstvo skušala res organizirati proti kapitalizmu in njegov ekonomski položaj izboljšati, »uprizarja socialnodemokra-ška centrala iz velikega organizacijskega fonda gonjo prod veri in stanovom, dasi ni to nič pozitivnega. Ta socializem, ki protikrščansko lažimo-drost na stroške delavcev prodaja, je laž in bo tudi kot laž spoznan.« — »Namesto da bi zoper kapitalizem delovala pozitivno, dela socialna demokracija prazno demonstracijsko taktiko.« — Tako sodi o socialni demokraciji pošten socialni demokrat. Naša jugoslovanska socialna demokracija pa je le privesek dunajske centrale, brez katere bi niti obstojati ne mogla. Tako je slovensko socialnodemokraško vodstvo udinjalo ubogo delavstvo, ki se mu je tlalo zapeljati, dunajski socialnodemokraški nemški internacionali, ki s krvavimi groši slovenskega delavstva zida velepodjetja a la Hammerbrotvver-ke, kjer se delavstvo nič manj ne izkorišča, kakor drugod, redi kup šma-rocarjev, pisačev in tajnikov, prireja prazne demonstracije in debeli par Judov v vodstvu, ki spuščajo prazne govore in grofovsko živijo. Socialna demokracija, namesto da bi delavstvo brez razlike družila, je s svojo protiver-sko gonjo in svojim terorimom delavstvo le razcepila, tako da stoji danes edinemu mednarodnemu kapitalu nasproti nebroj delavskih strančič. Da pošteni socialni demokrati sami to uvi-devajo, to priča članek v »Union«. Le naša »Zarja« o vsem tem molči in sledi kakor ponižen kužek dunajski centrali, katera plačuje slovenskim sodrugom njih dcficitne liste in organizacije. + Pamet na kanlu. Včeraj prinaša »Slov. Narod« uvodni članek »Atentat Gospodarske zveze in klerikalcev na kmetske interese«. Tam pripoveduje nek na duhu bolan človek to-le: »Gospodarska zveza je sklenila z neko tvrdko pogodbo, da ji bo letos dobavila 1000 vagonov sena, ki se ima izvažati na Bavarsko. To je vzpričo sedanjega položaja v deželi, ko je pričakovati splošno pomanjkanje krme, nekaj tako nezaslišanega in škandaloznega, da se ne da dovolj ostro obsoditi. Pomislite samo: 1000 vagonov, to je okroglo 1 milijon 200.000 kilogramov mrve, se ima iz naše dežele izvesti v tujino v času, ko nam samim grozi najobčutnejše pomanjkanje živinske krme! Kaj se to pravi? To se pravi našo deželo, našega kmeta spraviti na rob gospodarskega propada! Seveda je Gospodarska zveza računala, ko je sklepala to kupčijo, da bo napravila ogromen dobiček. Toda tudi v tem oziru se je vrezala, kar izpričuje to-le suho dejstvo: Ona je prevzela dobavo sena za 5 K 50 h meterski stot, dočim je seno že sedaj po 6 K 50 h. Gospodarska zveza ima že torej sedaj pri vsakem stotu 1 K efektivne izgube! Da pa bo ta izguba še naraščala od tedna do tedna, je tako gotovo, kakor amen v očenašu. Potemtakem bo Gospodarska zveza oškodovala prav občutno ne samo kmeta, marveč tudi samo sebe, dežela pa bo kar dvakrat udarjena.« — Ta ginljiva storija je vsa od konca do kraja zlagana in popolnoma do pičice izmišljena. Res je samo to, da so se začele letos senske zadruge snovati in da je tudi Gospodarska zveza nekoliko posegla v sensko kupčijo, pa ne sebi v škodo, ampak v korist kmeta, in na strupeno jezo par senskih kupcev, ki so dozdaj neomejeno velikanske profite v svoje žepe spravljali. Toda letos se je stvar drugače zasukala; sensko mešetarijo so začele izpodrivati senske zadruge in ker se ni mogel »Narod«, ki je glasilo političnih in gospodarskih mešetarjev, za te prekupce drugače zavzeti, je zopet začel z znano storijo o »Kranjski deželi na kantu«. Mi že dobro poznamo ta kant, to so namreč polne mošnje liberalnih kapitalistov, ki bodo postale vsled senskih zadrug nekoliko bolj ohlapne. Občudujemo pa bralce liberalnih listov, da morejo take traparije brati. — (So v tej umetnosti že visoko izurjeni. Opomba korektorja.) -f- Narodnost naših liberalonov. Da ni na celem svetu na papirju bolj narodnih ljudi kakor so naši liberalci, je znano dejstvo. Vsak, kdor ni liberalec, je izdajalec slovenskega naroda in kdor se ne navdušuje za sokolsko narodno kokodajsanje, je nehal biti Slovenec. Mleko svoje matere je zatajil, kdor se pred takimi narodnjaki kakor so Tavčar, Hribar in Oražen v prah ne vleže in vreden je, da mu vrane iztak-nejo oči, kdor ne zajoče, kadar liberalni rodoljubi, božje kapljice polni, pla-kajo nad milim narodom slovenskim. Če so trezni, pa njihova narodnost kaj drugače izgleda. Vsak ve, kako se spod-nještajerski Slovenci zatirajo in zapostavljajo. Ni ga Slovenca in Slovana sploh v Avstriji, ki bi ne pripoznal upravičenosti slovenske zahteve, da se ustanovi kulturen svet za slovenski del Štajerske in razdeli deželni šolski svet, da bo slovensko šolstvo napredovalo in ne bo pol milijona slovenskih Štajercev glede svojih življenskih, gospodarskih in kulturnih potreb odvisnih od nemškonacionalne deželne uprave v Gradcu, ki Nemcem vse daje, s Slovenci pa postopa kakor s hlapci, ki nimajo niti pravice do obstoja. In glej, »Slovenski Narod« je proti narodnim zahtevam spodnještajerskih Slovencev, ki so zahteve vesoljnega slovenskega naroda, nastopil, pa ne samo to, »Slov. Narod« ščuva štajersko deželno upravo v Gradcu, naj s Šlovcnci še strožje postopa, češ, saj Slovenci obstruirajo, zanje bi tedaj »moralo veljati vojno pravo!« Iz tega se laliko posname, koliko je narodnost naših liberalcev vredna. »Slovenski Narod« na narodne postu-late obmejnih Slovencev odgovarja: »Kakor stoje stvari in davčna moč spodnještajerskih Slovencev, moremo biti z danimi razmerami le zadovoljni!« In: »V gospodarskih zahtevah se •spodnještajerski Slovenci ne moremo nič pritoževati!« — Mi sc nad tako podlim pisanjem, ki ga zdaj nemški listi z vesel jem izrabljajo, prav nič ne čudimo. Liberalizem, tvoje ime je kana-lja! to stoji in bo stalo in liberalci bi ne mogli storiti še tako velike lumparije, da bi se jim mi kaj čudili,. Liberalci so zato zoper slovenski kulturni in deželni šolski svet na Spodnjem Štajerskem, ker je štajersko slovensko ljudstvo liberalce odbrcnilo in jc vse v taboru S. L. S. pri sedanji štajerski c. kr. kmetijski družbi, ki je v rokah nemških nacionalcev, pa ima par slovenskih liberalcev korita. Na ta korita liberalci tako drže, da so pripravljeni zanje izdati vse narodne zahteve in potrebe obmejnih Slovencev. Stranka korit sc nikoli ne bo zatajila. V tem znamenju se je rodila in v tem znamenju upa tudi živeti dalje. Kaj narod, korito je prvo! + Sladkorni karlel na delu. Cene sladkorja so na praškem sladkornem trgu poskočile zopet za 15 vinarjev, v Hamburgu in Magdeburgu pa za 7 in pol feniga. Libcralci in socialni demokrati tega seveda nc vidijo. — Konferenca Vincencijeve družbe se je ustanovila v Loškem Potoku dne 15. avgusta. O pomenu karitativnega dela in namenu družbe je govoril kanonik in profesor preč. gosp. dr. Josip Gruden. Poleg oskrbe ubogih bo družba gojila še zlasti postrežbo bolnikov. — Dva brata — jubilanta. Gospod Anton Leban, nadučitelj na petrazred-nici v Komnu na goriškem Krasu, je po 401etnem službovanju na lastno prošnjo vpokojen. Gospod Anton Leban je dobil že leta 1882. od cesarja srebrni križec s krono za zasluge. Povodom njegovega umirovljenja pa mu je naučni minister podelil naslov ravnatelja, a c. kr. namestnik časmo svetinjo za zvesto 401etno službovanje — Njegov brat Janko pa praznuje 401et-nico svojega delovanja na literarnem polju. Jubilantoma iskreno čestitamo! — Iz Pulja. V torek dopoludne je dospel sem z vlakom armadni nadzornik nadvojvoda Friderik in nadaljeval opoludne vožnjo proti Zadru k velikim manevrom z Lloydovim brzoparnikom »Baron Gautsch«. Na kolodvoru so nadvojvodo sprejeli poveljnik vojne luke podadiniral pl. Ripper, vodja tukajšnjega okrajnega glavarstva grof Mels in župan dr. Vareton. Zvečer je pa došel z brzovlakom prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. Ker je bil vsak sprejem odpovedan, so pričakovali prestolonaslednika na kolodvoru samo poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli, poveljnik vojne luke podadmiral pl. Ripper, vodja okraj, glavarstva in mestni župan. Prestolonaslednik se je podal takoj na njegovo ime nosečo vojno ladjo, kjer je bil sprejet z 21 streli iz topov. Tudi vse drugo v vojni luki usidrane vojne ladje so pozdravile prestolonaslednika vsaka z 21 streli. Prestolonaslednik je odplul okolu 8. ure zvečer proti Zadru k velikim mornaričnim manevrom. — Ogenj. Dne 22. t. m. je prestrašila Cerknico zvečer ob 8. uri grozna nevihta. Strele so švigale kot še nikoli, toča je padala debela kot orehi. Naenkrat udari strela v neko hišo, od te pa takoj v preko cestc stoječi skedenj. Obadva poslopje je obdajal v trenotku velik plamen, tako da je bila vsa Cerknica razsvetljena. V trenotku bila so v ognju še 4 poslopja, in siccr ena hiša ter trije skednji. Požarne hrambe cerkniška, dolenjevaška ter iz Zerovnice bile so kmalu na licu mesta. Delovale so, kolikor se pač v taki suši delati da, vendar vsa čast jim. Zlasti vojaki pijo-nirji 27. pešpolka, ki se mude na strelišču v Begunjah, so bili pod vodstvom njih predstojnikov tudi takoj na mestu nesreče ter neumorno delovali pri briz-galnah, tako da jih moramo odkrito pohvaliti. K sreči je bil ogenj pri izgubi celotno 6 poslopij omejen. K temu je pripomogel tudi nekoliko novo zgrajeni vodovod, ker so bili na razpolago 3 hidranti. Vendar v začetku niso delovali, ker je bila voda od vseh strani odprta, Tudi privajeni brambovci še niso, kar bo pač treba radikalno začeti vaditi, kajti sinočnji slučaj nam je velika izkušnja. Škode je 15.000 K. Vsem skupaj srčna zahvala za pomoč. — Nezgoda. Ko sta včeraj v Sne-berjah dva voznika pripeljala tako drug poleg drugega, da jc hotel eden drugega preteči, je po nesreči prišla nasproti Marjeta Juvanič z vozičkom, v katerem sta sedela njena dva mala otroka. Voznik Ivan Grad iz Beričeve-ga je voziček povozil in pri tem je en otrok zadobil težke, drugi pa bolj lahko poškodbe. — Mrtvo truplo je našel v neki globeli pri Reki nek reški ognjegasec, ko se je iz Kantride vračal domov. Mrlič je bil okrvavljen in je začel že gniti. Preiskava ima dognati, ali se gre za zločin ali nesrečo. — Tatinski mornar. V Gružu je s parnika »Giustizia« pobegnil nek italijanski mornar, potem pa vlomil v blagajno neke tam usidrane jadrnice ter odnesel 100 K denarja in nekaj vrednostnih papirjev. Pobegnil je menda v Hercegovino. Tifus na Selu in ljubljanska limtovarna. Nič ni pomagalo. Nc zgubljeno človeško življenje, ki jc ugasnilo v tovarniški luži, nc dejstvo, da so ljubljansko in moščansko občino vladali bratci, ki so vedno nosili napredek na ustih, ne prošnje na magistrat, ne peticije na dež. odbor, skratka nobena stvar ni pomagala. Pisali srno tudi javno in prosili odpomoči. Nič nc pomaga. Nesnaga pri limtovarni je še vedno tam, kjer je bila. Ljubljanski magistrat se nič ne zmeni. Zgodilo se jc pa v zadnjih dneh nekaj, kar morebiti vendar zdrami prizadete kroge. Pojavil se je tifus na Selu. Dve deklici ste pili vodo iz enega vodnjaka in obe zboleli. Splošno se je razširilo mnenje, da je voda okužena. Slavno c. kr. orožništvo je naznanilo slučaje pristojni oblasti. Kaj bo rekel g. okrožni zdravnik? Kaj pa pravi okrožni zdravstveni svet? — Prav lepo prosimo ljubljanski magistrat, naj vendar odpelje po kanalu nesnago od lim-tovarne. Lepo prosimo tudi prizadete oblasti, naj se zganejo, in ukrenejo, kar je potrebno. Prebivalci Udmata in Sela. — Proti papežki zastavi. O priliki cesarjevega rojstnega dne 18. avgusta je katoliški klub v Aradu izobesil pa-pežko zastavo. Iz nerazumljivega vzroka pa je policija zastavo zaplenila in naložila klubu 70 K globe — Hudourje. V velikem delu Tirolske in v Zgornji Italiji je 22. t. m. razsajala huda nevihta, ki je povzročila povsod mnogo škode. Orkan jc razrušil številne železniške postaje med jezeri Lugano in Como, pri čemur so bili uničeni mnogi električni stroji. Reka Rezzo je znatno narastla ter porušila v kraju Porezza več hiš. Kot poročajo iz Coma, jc vihar poškodoval vso brzojavne proge. Koliko jo človeških žrtev, se ne ve. Tifus v Splitu se vodno bolj širi; vsak dan so dogode novi slučaji. — Samoumora. Iz Šmarlna pri Kranju se nam poroča: Pod vlak je skočil v nedeljo zvečer dne 20. t. m. vojak Franc Rolc, doma iz Stražišča. De-zortiral jo dne 17. t. m., vzel častniku, pri katerem je služil kot »purš« kolo in nekaj denarja. Potikal se je dva dni okrog doma, nakar je storil samoumor, ko je čutil, da ga orožniki zasledujejo. — Obesil se je v domačem hlevu mesar Florijan Šilar v Stražišču. Menda se mu je omračil um. — Z Bleda. Vzpričo lepo uspele mednarodne plavalne tekmo na Bledu dne 20. t. m. si usoja izreči zdravi-ška komisija športnemu klubu v Ljubljani, tajniku deželne zveze za promet tujcev in vsem onim, ki so z darili ali drugače pripomogli k tako lepemu vspehu, svojo najiskrenejšo zahvalo. - Na Bledu, dne 21. avgusta 1911. — Zdraviška komisija na Bledu. — 60. rojstni dan je praznoval včeraj znani češki pisatelj Alojzij Jirasek. Požari na Zgornjem Avstrijskem. V leku včerajšnjega in predvčerajšnjega dne je bilo na Zgornjem Avstrijskem 12 požarov. V tem letu jo bilo na Zgornjem Avstrijskem 365 požarov raznih poslopij, gozdov, travnikov itd. ter je s tem doseženo dosedaj najvišje število v zgorajeavstrijski požarni kroniki. S črevljarskim nožem je na ulici napadel črevljarski pomočnik Gre-gorovič v Sarajevu svojega dekleta — 201etno Marijo Slrauss — in jo težko ranil. Mimoidoči so ga prijeli in izročili straži. Vzrok napadu je bila ljubosumnost. Zavraten umor v Bosni. Ilusein-beg Iladžikatibegovič v Bos. Petrovcu jo prod nekaj dnevi poslal svojega poljskega čuvaja Salka Muhanoviča v vas Smoljane, da bi nakupil sena. Hotel je prenočiti v vasi, med večerno molitvijo ga je pa kmet Lazo Mrgja zavratno napadel s sekiro in mu razklal glavo. Nato je truplo vrgel v bližnji potok, kjer so jo čez tri dni našli. Morilec je že v rokah pravice. — Selca. Podružnica Slovenske dijaško zvezo za Gorenjsko priredi v nedeljo, dne 27. avgusta v Sclcili v Društvenem domu ljudsko igro »Krivopri-sežnik«. Prijatelji poštenega razvedrila, pridite! — Obvestilo. Banka P. V. Rovnia-nek v New Yorku in Pittsburgu je prišla početkom tekočega leta v konkurs. Vsi oni, ki imajo od te banke še kaj tirjati, naj se obrnejo direktno na c. kr. konzulni urad v Ne\v York, oziroma Pittsburg. — Mladi samomorilki. Ker sta bili prejšni večer doma okregani sta minoli ponedeljek v Osjeku skočili v Dravo in utonili šiviljski učenki 15- oz. 161etna Marija Bardič in Ana Pintcrič. — Tifus so jc pojavil v Zagrebu; 22. t. m. jc obolelo 5 oseb. — Pasji dnevi so bili z dnem 23. t. m. zaključeni; upajmo, da bo z njimi skoro koncc tudi neznosno vročino in da pride kmalu dež. — Svojo ženo je vrgel v vodnjak kmet Mijo Filipovič v Brčki. Živel je z njo v prepiru in ker jc nenadoma izginila, so ljudje sumili, da jo je on spravil s sveta. Kmalu so jo našli v nekem vodnjaku. Filipovič je zaprt. — Gozdni požar je uničil veliko smrekovega in bukovega lesa v državnem gozdu Uvala pri Bihaču. — Cementno delavstvo v Zagrebu za nedeljski počitek. Delavstvo cementno tovarne v Podsuscdu pri Zagrebu jo poslalo vladi spomenico, v kateri opozarja, da tovarna ne spoštuje postave o nedeljskem počitku; prosi odpomoči. —Mednarodno šahovsko tekmo z nagradami priredi lelos prvič Šahovski klub v Karlovcu. Neznano utopljenko so včeraj potegnili iz Save v Kresnicah. Ženska je videti iz boljših krogov in je črno oblečena. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Verniku. Nezgoda. Ko je včeraj popoldne obiral posestnik Ivan Vrtačnik v Št. Jurju pod Ivumom hruške, je padel z drevesa ter si zlomil levo nogo in roko. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. ■— Planinska koča na Sljemenu pri Zagrebu. Zagrebški mestni občinski svet je svojo hišo na Sljemenu proti mali najemnini prepustil Hrvaškemu planinskemu društvu, ki bo hišo podrlo in iz še porabnega materiala postavilo novo planinsko kočo nalik planinskim kočam na Kranjskem. Občinski svet si je tudi izgovoril, da mora društvo v novi koči eno sobo prepustiti za turiste, ki niso člani Hrvaškega planinskega društva. Za razširjenje delavskega doma za jetičnike na Sljemenu bo zagrebški občinski svet najbrže dovolil večjo subvencijo, ker so uspehi izborni. Za umetniško - obrtno razstavo v Zagrebu dela velike priprave Hrv, umetništvo društvo. Vlada bo dala večjo podporo. Kapitan poneveril denar. Kapitan donavskega parnika »Freudenau«, Hugo Schneider, je zase porabil krog 700 K denarja iz ladjine blagajne. Nenadna revizija je primanjkljaj odkrila; kapitan je odpuščen iz službe in naznanjen sodišču. — Češki komponist umrl. V Pragi je umrl 20. t. m. češki skladatelj Franc Krejčik. — Koze in tifus v tržaškem izselje-niškern domu. V tržaškem izseljeni-škem domu pri Sv. Andreju je obolelo 12 otrok izseljencev na kozah. Prepeljali so jih v splošno bolnico, kakor tudi več izseljencev, ki so oboleli na tifusu. — Mažarsko zastavo v Varaždinu je o priliki cesarjevega rojstnega dne izobesilo tamkajšnje fin. ravnateljstvo. Na zahtevo več mladih ljudi pa je dal župan poslanec dr. Pero Magdič zastavo odstraniti. Sedaj je proti dotičnim mladeničem uvedeno policijsko postopanje. Ljubljanske novice. lj Na vaje se je podal danes 27. peš-polk. Odrinil je proti Vrhniki, odkoder odkoraka v Bezuljak, kjer bodo velike vojaške strelne vaje skupno z artilje-rijo. Iz Bezuljaka odrine 27. pešpolk proti Višnji gori, kjer bodo brigadne in divizij ske vaje, katerim slede k orne vaje. V Ljubljano se povrne 27. pešpolk 7. septembra. lj Zlorabljana dobrodelnost. Mnogo je res bede, pa tudi dobrodelnosti je mnogo, in če bi se dobrodelnost vsa obračala na pravo stran, dober del gorja bi olajšala. Zal, da se dobrodelnost rada izkorišča, Žive v Ljubljani in najbližji ljubljanski okolici ljudje, zlasti ženske, ki takorekoč obrtoma izrabljajo milosrčnost. Hodijo po hišah snažno oblečene, najrajše v črnem, in ne prosijo za običajne vinarje; kaj še! Kroni-ce potrebujejo za najemščino ali za zdravila, ali pa obleke za deco in za moža. Sladkih besed udarijo pač tudi, kakor kaže, na narodnost, politično ali versko struno, pripovedujoč kaj o krivičnih preganjanjih, ki jih trpe od nasprotnih strank in žanjejo navadno prav lepe uspehe. Zadnji čas se je pripetilo par slučajev, da so se take žen-ščine lažnjivo sklicevale na voditelja tukajšnjega sodnega oddelka za mladinsko skrb, češ, ta jih je poslal. — Priporoča se opreznost in preudarnost tudi pri dobrih delih! Izkušnje kažejo, da v premnogih slučajih naklonjena darila niso prav nič zalegla; podarjena obleka se proda starinarju ali neporabljena trohni v posteljah, denar se obrača za prazne užitke. Ločiti je bedo in zanikaraost. Zoper obe je treba pomoči, a pomoč je raznovrstna in zahteva veščih rok, predvsem vestnih poizvedb in točen vpogled v razmere ljudi, vzroke in kakovost potrebe, potem je šele moč zadeti prava sredstva za čim trajnejšo pomoč. Drugače se dobri namen lahko obrne v zlo. Take poizvedbe so včasi neprijetne in vsakdo jim ni kos. Poklicana so zanje v prvi vrsti razna dobrodelna društva, ki so s svetom in dejanjem rada na razpolago dobrotnikom. Zastran bednih in zanemarjenih otrok se priporoča zlasti Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani, ki hvaležno sprejema tudi obleko, perilo, obutev, živila itd. in pošilja svojo sirotinsko skrbnico po take predmete na dom. lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Hlebec, učiteljeva žena, 23 let. — Danici Tomažič, rejenec, 1 mesec. — Ivan Zadnikar, posestnikov sin, 8 mesecev. — Janez Tušar, poljski dninar, 40 let. — Anton Rus, kurjač, 22 let. — Frančiška Štibelj, tovarniška delavka, 17 let. — Anton Barlič, občinski ubožec, 72 let. — Josip Razboršek, posestnik, 58 let. lj Izgubi eno In najdeno. Trgovski vajenec Stanislav Gorjanc je izgubil tulo-uro s kratko verižico, vredno 50 K. Delavka Jožefa Koren je izgubila srebrno zapestnico z raznimi obeski. — Mestni dclavec Anton Avšič je našel ščipalnik. lj S ceste. Včeraj popoldne je pripeljal s kolesom po Frančiškanskem mostu nek kolesar in podrl na tla šestletnega Adolfa Sveteta, kateri se je nad desnim očesom telesno poškodoval. Kolesar baje ni nič zvonil. l j Velike jate puranov so te dni prignali s Hrvaškega na tukajšnji trg. Purani so že precej veliki in obetajo pri dobri in obilni hrani izborno pečenko. Tudi cena ravno ni pretirana, ker jih plačujejo po 3 do <4 K. Nek posestnik na sv. Petra cesti jih je kupil kar 60 skupaj. lj Konji ukradeni. Pretečem teden so bili trem posestnikom v Bab jem Dolu ukradeni konji. Tatovi so gnali konje proti Koroškem. lj Kolo ukradeno. Mizarskemu pomočniku Antonu Sever je bilo iz neke veže Pred škofijo ukradeno ukradeno kolo »Preciosa«. Kolo je prostega teka in je vredno 160 K. Pozor pred nakupom. lj Sprejmeta se dve ali tri gospodične na domačo hrano ter lepo in zračno stanovanje. Plača po dogovoru. Vpraša se: Gospodska ulica št. 6, II. nadstropje. Telefonska in brzojavna poročila. OBČINSKE VOLITVE V OBČINI VELIKA LOKA. Št. Lovrenc, 24. avgusta. Pri občinskih volitvah na Veliki Loki, nekdanji veletrdnjavi liberalizma, je S. L. S. sijal no zmagala v vseh treh razredih. Izid: Prvi razred naši 105, nasprotniki 68, drugi razred naši 188, nasprotniki 80, tretji razred naši 330, nasprotniki 175. Živeli! NEZGODA BODOČEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Praga, 24. avgusta. Nadvojvoda Karol Franc Jožef se jc s tremi častniki v avtomobilu peljal na vojaške vaje v Šojovice. Na potu je avtomobil zavOžil v nek voz. Nadvojvoda je lahko ranjen na ušesu, a nek častnik je težko ranjfen. ČEŠKE ZAHTEVE NA MORAVSKEM IN V ŠLEZIJI. Moravska Ostrova, 24. avgusta. Na shodu šlezijskih Čehov se je sprejela resolucija, ki zahteva pravico javnosti za češke zasebne šole v Friedeku, Oder-bergu, Hrušavi, Vrbicu in Karvinu, nadalje podržavljenje češke gimnazije v Orlavi, več čeških srednjih šol, eno češko obrtno in eno kmečko šolo ter eno rudarsko akademijo. NOVA STOLICA NA ZAGREBŠKI UNIVERZI. Zagreb, 24. avgusta. Cesar je z odlokom z dne 28. julija 1911 dovolil, da se na pravni fakulteti zagrebške univerze otvori stolica za hrvatsko pravno zgodovino. STAVKA V TRSTU. Trst, 24. avgusta. Štrajk tramvajskih železničarjev traja dalje. NEVIHTE IN NALIVI V GORENJI LOMBARDIJI. Milan, 24. avgusta. Predvčerajšnjem so bile silne nevihte in nalivi v gorenji Lombardiji, ki so povzročile velikansko škodo. Najhuje je bilo v Val-tellini, kjer so uničeni vsi poljski pridelki in poškodovane vse ceste. V Ta-lamoni je vodovje odneslo pokopališče; v Traoni sta izginili dve osebi, v Casse-gi so utonile 4 osebe. Okolu Corbcgna je nad 2 milijona škode. Pri Chiavenni je pretrgan železniški promet, pretrgane so večinoma telefonske in brzojavne zveze. Blizu Brcscic je strela ubila dve osebi. PREOSNOVANO ČRNOGORSKO MINISTRSTVO. Cetinje, 24. avgusta. Ministrstvo Tomanovič je odstopilo. Kralj je demi-sijo sprejel in zopet imenoval Tomano-viča ministrskim predsednikom. Ostala sta: minister za notranje stvari in finančni minister. Na novo so imenovani: Vukotič vojnim ministrom, državni svetnik Dočič pravosodnim in na-učnim ministrom, dosedanji konzul v Skadru Gregorič pa ministrom za vna-nje stvari. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Poprad (Na Kašov — Oderberški progi), 24. avgusta. Tu sta .zadela skupaj dva vlaka in je šest oseb ubitih, 8 pa ranjenih. C B9 s C as opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrov1 Nebo Padavina v 24 urah v mm 23 9. zveč. 732 5 22'2 brezvetr. del. obl. 24 7 zjutr. 331 18-0 si. svzh. jasno 00 2. pop 33 8 27 6 p.m. jzah oblačno g? Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jo nag iskreno ljubljeni oče, oziroma brat, gospod Matija Jager hišni posestnik in mesar po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 65 let, danes zjutraj ob pol 5. uri mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega bo v petek dne 25. avgusta ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Trata št. 4, na pokopališče v Št. Vid nad Ljubljano. Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Predragega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin. Trata, dne 24. avgusta 1911. Marija Jager, soproga. — Franc, Valentin, Andrej, bratje. — Marija Šu-šteršič roj. Jager, Frančiška, hčeri. rrKZ.\ i; cwr>h Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 24. avgusta. Pšenica za oktober 1911 . . . . 1174 Pšenica za april 1911.....11 92 Rž za oktober 1911......9 94 Oves za oktober 1911.....9 02 Koruza za september 1911 ... 8 40 Koruza za maj 1912 .....8'30 Meteorologično poročilo. Višina n. rnor;em 30(r2//i, sred. zračni tlak 736-0 mm Srednia včerajšnia temp . 23 6' norm 18'1U Cvetoča in dobro idoča, že več let obstoječa tiskarna z vsemi pritiklinami, v večjem izključno slovenskem trgovskem kraju se takoj proda iz proste roke. Resni reflektantje naj blagovolijo poslati svoj naslov pod šifro „M. Z." na upravo lista. 2534 2 I I L Vecchiet zlatar v LJUBLJANI, nasproti glavne pošle ♦ ♦ t X priporoča svojo trgovino vsakovrstne ™ zlatnine = ter precizijskih žepnih ur. Lastna delavnica Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. — Solidna in re-elna postrežba. Popravila točno. 2714 Skoro nov, iztaoren AUTO se za ceno 3500 K proda radi družinskih razmer; eventuelno na obroke. Vprašanja pod „Čudovito ceno" na upravo lista. 2521 Radi opustitve podjetja oddajajo se takoj ali za novembrov termin v sredini mesta 2514 lepi prostori pripravni za vsako obrt, posebno pa za skladišča, kolarstvo, mizarstvo, kleparstvo itd Vprašati je pri Jos. Škerlj, Komenskega nI. v bivši meščanski pivnici. Kurzi efektov in menjic. 'dne 23. avgusta 1911. Skupna 4% konv. renta, maj—no- vember ........... 92-10 Skupna 4% konv. renta, januvar —julij.......... 92-10 Skupna 4-2°/0 papirna renta, fe- bruar—avgust ........ 95-85 Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... 95-85 Avstrijska zlata renta ... 116-25 Avstrijska kronska renta 4°/0 . . 92-10 Avstrijska investic. renta 3 l/2°/o ■ 80-20 Ogrska zlata renta 4°/0 .... 111-65 Ogrska kronska renta 4°/0 . . . 91-— Ogrska investicijska renta 3 V2 % 80-20 Delnice avstrijsko-ogrske banke 19-63 Kreditne delnice....... 653-50 London vista........ 240-25 Nemški drž. bankovci za 100 mark 117-271/2 20 mark....... 23-50 20 frankov...... 19-05 Italijanski bankovci...... 94-65 Rublji.......... 2-533/4 zmožen tudi kakega rokodelstva, se sprejme takoj. Plača 500 K. Ponudbe na: Župni urad v Bazovici pri Trstu. 2524 2 ■ Oddajo se takoj v najem [ i gostilniški prostori! j in hotelske sobe j i na Bavarskem dvoru, j l Pojasnila daje i j »Gospodarsko zvezo" v Ljubljani.! VINA ima na prodaj okoli 150 hI od 50 vin. naprej Franc Warletz, Brežice ob Savi. 2531 1 W\AAA/V*VVNA«VVVVVVVVVVVVW Josip Božič vinski trgovec v Spodnji Šiški priporoča slavnim društvom, gg. gostilničarjem in hotelirjem priznano kakor: ljutomerčana, dolenjsko belo in rudeče, goriško in istrsko. Fino ljutomersko vino v buteljkah. V mestu se dostavlja na dom. 2533 3 Kleti so pri Anžoku v Spodnji Šiški. ^A/VVNA