Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 116.	v Ljubljani, v soboto, 24. mala 1913.
Leto XL).
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en mese- „ • • » 2'
V	upravi prejemali mesečno „ 1*70
= Sobotni, izdaja: =
za celo let' ....... 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 8'— za ostalo inozemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 nun): za enkrat . ... po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice IU.:
enostolpna petltvrsta po 18 vin,
~ Poslano:
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izbaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red,
K2* Urednlitvo ]e v Kopitarjevi nllol Stev. 6/DL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne c= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Apel Hrvatov in Slovencev.
Govor dr. Korošca v državni zbornici.
(Po stenografičncm zapisniku.)
Visoka zbornica! Ravnokar smo culi govor, ki jc čisto podoben tedenskemu pregledu kake periodične revije. (Dobro.) Prvi del tega govora se je pečal z notranjepolitičnimi razmerami. Dotaknilo sc je češko vprašanje, gališko, za tisto stvar pa, ki je danes najbolj aktualna, za jugoslovansko vprašanje, pa se ni našla niti Qjia bc-sedica. (Živahni mcdklici.) Vidi sc, da v tem važnem ti-cnutku ministrski predsednik za jugoslovansko vprašanje niti ene besede ni našel, da so se v tem važnem momentu Jugoslovani pred celo javnostjo popolnoma utajili. (Živahni trajajoči medklici. Nemir. Predsednik zvoni.) V drugem delu svojega govora sc je pečal ekscclenea gospod ministrski predsednik z zunanjepolitičnimi zadevami. Tudi v tem oziru nam ni mnogo povedal. Jaz mislim, da jc gospod ministrski predsednik mnenja, da že itak dosti vemo. Na podlagi dosedanjega razvoja krize jc mogoče čisto jasno konstatirati dvoje dejstev, namreč, da pojdemo iz političnega boja, ki smo ga morali bojevati, prvič z modrimi lisami, in drugič s praznimi žepi. Na tem tudi bodoči dogodki nc bodo mogli čisto nič izpremeniti.
Govoreč o balkanski bilanci za avstro - ogrsko monarhijo sc v naši javnosti vsa krivda na neuspehih najrajše zvrača na diplomacijo ter se ji očita slabost, kratkovidnost, nezmožnost itd. Toda danes ne maram preiskovati, v koliko so ta očitanja opravičena, marveč se hočem rajši pečati z vprašanjem, niso li tudi notranjepolitične razmere sokrive slabosti in napak, za katere delamo najrajši odgovorno samo diplomacijo. (Pritrjevanje in medklici.)
Izkustvo uči, da deluje vsak organizem le iz sebe. Če je ta organizem zdrav, je tudi njegovo delovanje dobro in blagodatno, če jc bolan, slab, tedaj jc tudi delo njegovo slabo.
Najbližji vzgled za resnico mojo trditve je organizem, ki ga tvorita vlada in večina te zbornice. Oba sta slaba; zato je tudi njegovo delo v tej zbornici tako. (Živahni medklici.)
LISTEK.
Ove novi dramaiski pesnitvi.
(S i 1 v i n Sardenko: I. Slovo apostolov. V treh dramatičnih slikah. II. Skrivnostna zaroka. V štirih dejanjih, r— Ljubljana 1913. — Cena 1 K.)
I. Letos jc minilo 1050 let, odkar sta » sc slovanska apostola Konstantin-Ciril in Metod poslovila od svoje domovine ter iz Konstantinovega mesta Carigrada zmagoslavni križ ponesla mecl Slovane. Ta slovesni trenutek opeva Sardenko v treh clramatskih slikah.
Sv. Ciril jc žc dovršil starosloven-ski prevod evangelijev, a ni se še popolnoma odločil za apostolsko pot; šc vedno ga mika samota, njegova »zaročenka tiha«, pri kateri jc našel srečo in zadovoljnost.
»Bog je srcu sladki gost v samoti, duša v sinje hrepeni višave kot samotna palma na planoti. Pristanišče tiho mi postalo tajn nebeških jasno jc zrcalo. — Pa so našli knežji me poslanci in odprli so pokojna vrata...«
Med tem omahovanjem pride sv. Metod. Po posvetu z menihom Dionizijcm
Za časa vojnih dogodkov na Balkanu so se v različnih, zlasti v dunajskih listih čitali izrazi ogorčenja, kako jc mogoče, da se male balkanske države upajo nasprotovati volji naše monarhije in se je iskalo pojasnilo za to. In vendar se da stvar takoj pojasniti. Naš veledržavni organizem je v svojem najnotrajnejšem jedru bolan, mnogo narodov je z notranjimi razmerami nezadovoljnih in zato ta organizem na zunaj ne dela vtisa «note, moči, enotne in močne volje. (Pritrjevanje.)
Z dogodki leta 1866. je bilo za nas nemško in italijansko vprašanje rešeno, rešeno brez nas, proti nam, neugodno za nas. Avstrija ni imela niti na Nemškem, niti na Laškem nobene ulo-gc več. Naša bodočnost je bila na Balkanu, ob Adriji, naša bodočnost so bile slovanske zemlje na jugu. In vendar po letu 1866. nismo tu iskali bodočnosti naše države, temveč smo šc vedno mislili, da se bo dalo na Nemškem proti Prusiji kaj storiti; in da bi nezanesljive Ogre privezali nase, sc jc ustvaril (lualizcm, se je država razpolovila, in sicer zato, da bi postali močni. T a j e bil zunanjepolitični s m ot e r, ki je privedel do ustvaritve dualizma.
Toda kmalu smo morali uvideti, da na severu za nas ni več vspehov. Ali vspešni politiki na jugu države je bil notranjepolitični namen dualizma na poti in ji jc še danes. Na znotraj se je z dualizmom izrecno zasledoval namen, Slovanom, zlasti Jugoslovanom, onemogočiti življenski razvoj. (Živahno pritrjevanje.) Da bi se ta namen čim si-gurnejše dosegel, so sc jugoslovanske dežele popolnoma premišljeno razdelile in se je en del izročil v zatiranje Avstriji, drugi pa Ogrski (pritrjevanje), izliv državniške modrosti, kakršne svet ne pomni tako lahko.
Ker je bil državnopravni razvoj Jugoslovanov onostranske polovice sil-nejši kot pri nas, se jo samoobsebi umevno moralo težišče naše zunanje politike glede na Balkan preložiti v Budimpešto. Bodočnost monarhijo na jugu, nalogo, osvojiti si Balkan, smo s tem položili predvsem v roke Mažarov, torej ljudstvu, ki je popolnoma tuje med evropskimi narodi, in ki nima niti volje, niti kulturo, da bi na druge oživljajoče vplivalo. (Pritrjevanje.)
Madjari so bili torej v prvi vrsti poklicani, da pripravljajo politiko, ki naj bi Balkan pridobivala in osvajala.
se sv. brata odločita za misijonsko delo med Slovani. Arkadij, Paladij in Atanazij skušajo v zadnjem trenutku z raznimi nagibi (domovina, čast, mati) sv. brata pregovoriti, naj ostaneta v domivini, ki ju v kritični dobi Fotije-vega razdora težko pogreša »kakor solnca vinska gora«. Vmes sc vplete dramatičen konflikt, v katerem sc kaže tedanji carigrajski razdor in velika privlačna moč Cirilove osebnosti. V tem boju se sv. brata še bolj utrdita v svojem sklepu ter se z »zmagoslavnim križem« v roki končno odločita za apostolsko pot. To je poglavitna vsebina clramatskih slik.
Sardenko s posebno ljubeznijo in pozornostjo riše Cirilov značaj. V Ciri-lovih izrekih je mnogo globoke religiozne lirike, v razmerju med Cirilom in Paladijem se pa plastično kaže moč Cirilove osebnosti. To se popolnoma sklada z zgodovinsko resnico, ki priča, da je bil sv. Ciril duša apostolskega dela solunskih bratov in da je imel velik vpliv na človeška srca.
Jugoslovanski epični metrum, de-seterostopni trohej z značilno cezuro in z rimami, daje ccli pesnitvi neko posebno resnobno živahnost. Mnogi verzi so odlikujejo po jedrnati plastiki, drugi zopet po globoki liriki. Lepi slavospevi samoti, sv. križu in Materi božji imajo orientalski kolorit; Sardenko jo brez dvoma povzel nekoliko barv iz grške
In zares, oni so aktivno jugoslovansko politiko naše monarhije izvrstno pripravili!
Gospoda moja! Ko so šle armade slovanskih balkanskih držav v boj za svobodo bratov, ki so šc ječali pod turškim jarmom in ko so tisočletnega zatiralca Jugoslovanov zmagoslavno pobili, tedaj jc vriskalo vse, kar je in čuti jugoslovansko. (Pritrjevanje.) Tudi Jugoslovani v monarhiji so se veselili zmag balkanskih narodov, ki jih veže z njimi jezik, kri in krščanstvo. (Živahno pritrjevanje.) To jo njihova pravica in človek bi mislil, da ga ni pametnega, ki bi jim to zameril.
Toda kljub temu so se vsi, šc tako nedolžni dokazi simpatij spremljali z nezaupanjem in v vrstah avstroogrskih Jugoslovanov so stikali za izdajalci in veleizdajalci.
Baje so nekatere tudi našli in jih zaprli. Pravijo, da so njihovi vzkliki in govori državi nevarni. Vzkliki in govori! Toda, gospoda moja, v Budimpešti tam letajo veleizdajalci okoli, ki nimajo državi nevarnih govorov, marveč ki leta in leta sistematično in namenoma na to delujejo, kako bi Jugoslovane odtujili monarhiji in dinastiji. (Živahno pritrjevanje.) To so Khuen - Ileder-variji, Tiszi, Lukacsi, Čuvaji in Toma-šiči. (Živahno pritrjevanje in medklici.) Ti so pravi veleizdajalci, ti so groboko-pi velesile naše monarhije, ti so najhujši sovražniki naše bodočnosti na Balkanu. Ti veleizdajalci, najhujši svojo Vrste, se krečejo prosto, da, obešajo jim redove in naslove kakor oslom kraguljice. (Smeh in pritrjevanje.)
Kako so pripravili Khuen, Lukacsi in njihovi pomagači našo državo na jugoslovansko politiko? Tako, da so v najresnejšem treiiotku dinastiji in državi zvestemu narodu. Hrvatom, vzeli ustavo. Ko so Bulgari in Srbi z navdušenjem šli v boj, da osvobode svojo bralo in svojo domovino razširijo, v istem trenotku so pri nas odpirali ječo za Hrvate in Srbe ter djali svobodo v okove. Na ta način se hoče uvesti in delati balkanska politika.
Kajpada govorimo zadnji čas zopet o ustavni razrešitvi hrvatskega vprašanja. Kako malo poštenja pa je pri vsi stvari, sc razvidi iz tega, da stikajo na Hrvatskem za ljudmi, ki bi bili voljni svoje ljudstvo in ustavo izdati, za ljudmi, ki so jih celo vladni krogi izrecno označili za »propalice«. (Živahni klici: čujte, čujte!) Toda hrvatsko vprašanje,
ta najbolj skeleča rana v našem držav« nem organizmu, ne bo prej rešeno v blagor monarhije, dokler se tc dežele ne iztrgajo pogubonosnemu vplivu Macljarov in sc jim v okviru monarhije ne da svoboda.
Gospoda moja! Ne smemo se varati. Kljub sedanji zmagoslavni osvobodilni vojni ostane slejkoprej težišče naše vnanje politike še vedno na jugu države. Avstro -Ogrsko jc šc vedno največja jugoslovanska država, kajti v njenih mejah živi do osem milijonov Jugoslovanov. Sedaj pojde za to, katera država bo za Jugoslovane večjo privlačne sile. In pri tem razvoju za bodočnost so, gospoda moja — to se naj vnaprej konstatira — pravi veleizdajalci tisti, ki hočejo še nadalje vzdržati sistem zatiranja Jugoslovanov, bodisi tu, ali pa onstran Litve. (Pritrjevanje.) Avstro - Ogrska ne sme biti nemško - madjarska država; nemški in mažarski šovinizem morata prenehati. Ne gre, da bi se koroškim Slovencem še naprej, kakor v kakem turškem vilajetu, kratile narodne pravico in da bi se deželni šefi smatrali kot izvršilne organe nemškonacionalnih strank, kar hoče tudi sedanji deželni predsednik postati. Ne. gre, cla bi se Slovenci na Štajerskem niti z največjo silo ne mogli ubraniti germanizacijo. Nc gre, cla bi bili Slovenci na Primorskem, čeravno tvorijo večino, šc nadalje izročeni italijanski prepotenci.
Napačno je, čo se Dalmacija postavi pod pravcato vojaško diktaturo, kakor sedaj, in se vse delavne moči cele dežele skozi mesece in mesece v največjo škodo gospodarstva držo pod orožjem. Napačno je, da se Bosno in Hercegovino z germanizacijo in madja-rizacijo takorekoč revolucijonira in sc ubornemu ustavnemu življenju stav-, ljajo največje težave. In kar se tiče Hrvatske, jo je treba, in siccr takoj osvoboditi Madjarov. Konečno tudi ne gre, cla se Jugoslovanom, odkar imamo to ustavo, vedno zapira pot. do prestola in clo dinastije in da je nekak karakte-ristikum, da se doslej še ni pripetil slučaj, da bi se hotelo Jugoslovana poklicati v kronski svet. (Dobro!) Jugoslovani monarhije ne gravitirajo ven-kaj. Zahtevajo pa, cla vživajo v monarhiji iste pravice in svoboščine kot drugi narodi in da se morejo kulturno in gospodarsko svobodno razvijati. Mi n c mar a m o nemško- m a d j a r-
cerkvene poezije, a jih je samostojno uporabil. Živahni dialogi in zanimivi konflikti pa,dajejo pesnitvi dramatični značaj.
»Slovo apostolov« je kakor nalašč primerno za slovesne prireditve v proslavo sv. slovanskih apostolov. Predstava bo trajala komaj pol uro, kar je posebno za poletni čas zelo ugodno. Po kratkem zgodovinskem uvodu se bodo ti prizori lahko z uspehom predstavljali.
II. »Skrivnostna zaroka« ima zanimivo vsebino. Evro&ija, Sz ugledne meščanske rodovine, so jo. odločila za deviški redovni poklic in za apostolsko delo na Balkonu, kjer že deluje njen brat Jožef. Evrozijini materi ni znana »skrivnostna zaroka« njene hčere ter jo že vso pripravila, cla bi se sklenila zaroka mecl Evrozijo in Viktorjem, ki je kot član prijateljske družine imel mnogo prilike spoznati vrline Evrozijo, svoje izvoljenko. Viktorje va mati Marta si z ozirom na svojo bolclinost veliko prizadeva, da so ne bi preveč odlašalo z zaroko, v kateri vidi poroštvo za srečno bodočnost svojega sina in svoje hiše. Evrozijina prijateljica Klara ničesar ne vo o teh načrtih in trdno priča kuje, cla se bo sama kmalu zaročila z Viktorjem. Nastanejo konflikti in boji. Evrozija se mora veliko boriti in veliko trpeti; zbujajo so ji tudi težki notranji boji in dvomi. Načrti Evrozijino in
Viktorjeve matere se naposled razbi-jojo ob Evrozijini stanovitnosti. Marta omaga in smrtnonevarno zboli, Evrozija pa zmaga in odide na Balkan, kjer ji je njen brat že pripravil podlago za plodonosno delovanje.
To zanimivo vsebino je Sardenko srečno razvrstil in obdelal po pravilih dramatične umetnosti. V prvem deja* n ju (»P rič a kovanj e«) jc jasno orisana situacija ter dana dispozicija cele igro; z veliko pozornostjo pričakujemo bojev in zapletljajev, ki sc že napovedujejo. V drugem dejanju (»Snubi'-t o v«) so razvnamojo boji in konflikti. V tretjem dejanju (»Zaroka«) jo Ev-, rozija že sklenila svojo »skrivnostno zaroko«, a boji so še hujši, napetost vedno večja; ob koncu se pa že. pripravlja odločitev. V četrtem dejanju (»S I o v o«) s<> vsi konflikti srečno razpletejo, nasprotja se poravnajo. Vse občuduje Evrozijino nedolžnost. A komaj je zasijalo jasno solncc Evrozijinega zlatega značaja, že zopet vse obvlada bridkost slovesa. Igra nas v vseli prizorih kar vleče s seboj, a. v zadnjih prizorih sega tako globoko v srce, da so bo vsaj nežnejše občinstvo težko vzdržalo solz.
Pisatelj pravi, cla so dejanje vrši v Turimi, a to pač samo z ozirom na zgodovinsko jedro to igro. Sicer nastopajo I v igl i domači	~ slovenski zna-
čaji. Tu niso Italijanke, ampak Sluveu-
s k e Avstro-Ogrsko, m i li o č e-m o, d a bodi nuk d r ž a v a v s e m enako pravična, da tvori n c-kakšno Švico v v e 1 i k e m. (Pritrjevanje.)
Vprašamo se kajpada, bodo li se naše želje izpolnile, bomo li v takem stanju, da bi mogli z močno privlačno silo vplivati na vse Jugoslovane izven mej države? Povemo čisto odkrito, od vlade in od strank ne pričakujemo ničesar. Celo tista stranka, na katero smo stavili še nekaj upov, je pred kratkim odredila, da se naj v dunajski mestni hiši igra cesarska himna tiho, samo da bi se »VVacht ani Rhein« močnejše čula in v znak svoje nacijo-nalne radikalizacijc je ta nekdanja državna stranka izvesila črno - rdeče-žolti prapor. (Čujte!)
Samo zadnje upanje ji a m Jugoslovanom je še o s t a lo, to je dinastija. Ona more, oprta na še zanesljivo armado, storiti konec dualizmu. Zadnji trenotek je, cla se naša monarhija v federalističnem smislu preosnuje, da se njeni Jugoslovani državnopravno združijo in da na razvalinah dualizma zraste nova, velika, svobodna, vsem narodom pravična habsburška monarhija. (Živahno ploskanje in pritrjevanje. Govorniku čestitajo.)
Zboljšanje razmer med zavezniki.
Prof. Ant. B e z e n š e k.
Sofija, 20. maja 1913.
Po hudi burji, ki je vihrala dolgo časa na Balkanu, se začenja jasniti: s Turčijo bo kmalu sklenjen mir. Samo nad enim delom balkanskega polutoka se še zbirajo oblaki, namreč tam, kjer bi se imeli postaviti mejniki med deželami zaveznikov. Glede mejnikov jc nastal tako hud prepir, da se je bilo v poslednjem času bati znovič hude ure. Ampak tudi tukaj je zasvetil te dni solnčni žarek, ki obeta mirno pogodbo namesto krvavega spopada med sosedi.
Istina je, da so modri državniki in odgovorni krogi vseh balkanskih držav vedno želeli, izgladiti vsak prepir na miren način, tako da se ne bi nobenemu sosedu krivica zgodila in da nikdo ne bi bil razžaljen. A poleg njih se je vrinila v javnost čreda neodgovornih faktorjev — šovinistov.
Kar se je doseglo velikega »z orožjem in desnico«, to se imamo zahvaliti slogi, ki je tačas vladala v balkanski zvezi; a kar se zna izgubiti vsled prepirov med šovinističnimi časniki, to bi stalo več žrtev — ne toliko gmotnih kakor moralnih — kot cela vojna s Turčijo.
O tem so umni državniki in iskreni rodoljubi v vseh balkanskih deželah prepričani. Zato so začeli šovinističnim časnikom svetovati, naj prenehajo s svojim ščuvanjem. Takih časnikov ne manjka niti v Belgradu, niti v Sofiji, niti v Atenah; a našli so se taki nepoklicani ščuvaici tudi v inozemstvu.
Njim je zaklicalo te dni najprej glasilo srbske vlade »Samouprava« svoj »Quos ego!«; a glasilo tukajšnje vlade »Mir« precej ponavlja iste besede, ponatiskujoč cel dotični članek srbskega lista. Omeniti mi je, da jc po-
slednji list vedno pisal zmerno o od-nošajib med Srbijo in Bulgarijo. Ako sedaj začnejo v Belgradu in drugi istotako zmerno misliti in pisati, kakor se vidi iz članka »Samouprave« pod naslovom »Žalne stvari«, potem bi se lahko v kratkem času oni temni oblaki razpodili in mejniki mod sosednimi posestvi bi se postavili po bratsko.
»Samouprava« in z njo »Mir« pišeta o sedanjih žalnih razmerah med drugim tako-le:
»Od bulgarske strani kakor tucli ocl srbske se pišejo v šovinističnih časopisih samo roganja in obrekovanja, namesto mirne argumentacije. Sklicujejo so na dogovor, o katerem pa nič pozitivnega ne vedo niti bulgarski, niti srbski časnikarji, kajti še ni objavljen.
A protivniki balkanske svobode in neočlvisnosti že ne skrivajo več svoje zadovoljnosti in svoje radosti vsled prepira, ki obeta tužno promeno na Balkanu. Iskreni prijatelji balkanskih narodov in držav se pa trudijo s svetovanjem in razumnim prepričevanjem, da bi odstranili od Balkana najhujšo nevarnost, katero mu more prinesti šovinistična zaslepljenost.«
V istini cel kulturen svet, ne samo Slovani, glodajo z otožnim srcem na ta prepir med zavezniki. Zato bi bili veseli, ako se ohrani svoboda in neo d-v i s n o s t na Balkanu pri popolni slogi med zavezniki ter pri modrem razumevanju občih interesov za bodočnost.
Sreča je, da štejemo med državniki, ki danes upravljajo balkanske države, takšne može, ki so navdušeni za te ideje. Ti bodo skrbeli za to, da prenehajo mahinacijo dotičnih časnikov, ali pa cla postanejo brezpomembne, ko se pokažejo v pravi luči. Potem jim ho iagljc z vsemi močmi na to delovati, da se začeto delo balkanskega osvobo-jenja svrši razumno, pravilno, brez egoizma in v bratskem sporazumu.«
»Balkanska zveza,« — tako piše »Samouprava« na koncu clotičnega članka, »moro le tedaj računati na trajnost, in utrjenost, ako bodo odnošaji med zavezniki regulirani z moralo, pravdo ali pravic o. Samo to moro služiti za osnovo vzajemnosti odnosa jev, to more clati ceno in fizično moč zvezi ter prinesti dobrega sadu pri njenih dejstvih. Na tem se morajo zidati pravi interesi vsake posamezne države in resnična vzajemnost, ko se obenem odstranijo vse zapreke sporazuma in vsakršne spletke.«
Gospodarska rozsfavo v Prg.
Praga, 20. maja 1913.
V preteklem tednu (ocl 11. clo 18. majaj je priredila »Osrednja gospodarska družba za kraljevino Češko« v Pragi gospodarsko razstavo, ki je sijajno uspela. Na tisoče in tisoče občinstva iz vseh krajev te gospodarsko najvišje stoječo avstrijske dežele, se je zbralo na razstavišču, da si ogloda razstavo, ki se vrši vsako le to, ki pa je letos stala v znamenju gospodarskega stro-j a. Iz skromnih početkov primitivnih lesenih plugov, ki jih je razstavil »Agrarni naraščaj« in kojih okraski nam kažejo, s kakšno ljubeznijo se jo posvetil kmetovalec tako težavnemu de-
lu, obdelovati rodno grudo, razvili so so tekom stoletij razni tipi plugov in danes stoji pred nami parni in motorni plug. Za aias Slovence poslednji seveda ne pride tako v poštev vsled razkosa-nosti in loge zemljišč, vsekakor pa budi pozornost v času, ko se začne i pri nas industrializirati poljedelstvo.
Tri četrtine razstavnega prostora zavzema oddelek za gospodarsko stroje in ol r o d j e>. Člctvok ne ve, ali naj občuduje visoko stoječo stopinjo češkega poljedelstva ali se naj čudi moderni tehniki in industriji. Razni tipi motorjev obvise na tvojem očesu. Tu stoje bencinovi motorji, ki so dobili že po celem svetu ime, in poleg njih je naftovi motor, letošnja novost, ki jc vsled svojo enostavne konstrukcije gospodarstvu pač najbolj prikladen. In v zvezi z motorji nadaljujejo clolgo vrsto razni rezalni, sejalni, mla-tilni in drugi stroji, ki očarajo že la-jika, koliko bolj pa še zainteresirajo strokovnjaka. Poleg domačih tvrdk so razstavile stroje tudi nekatere iz Nemčijo in na obiskovalca razstave že koj prvi dan napravi dober vtis napis skoro na vseh strojih »Prodano«. Celi oddelek je obsegal blizu 2000 razstavljenih komadov.
Živinorejca je zanimal oddelek za domačo živali, pogrešali pa smo popolnoma razstavo kuncev.
Zanimivost perutninskega oddelka je bil par belih pavov. Med raznimi vrstami kokošij je bilo mnogo vrzelij in tudi golobje vrste so bile kaj slabo zastopane. Nekaj posebnega je bilo nazorno predavanje o krmljenju in reji gosij, kako sc koljejo in pripravljajo za trgovino.
Ni nas zadovoljil čebelarski oddelek; oddelek za sadje, semena in poljske pridelke pa je eksistiral skoro samo po imenu. Zanimal nas pa je zemljedelski paviljon, in sicer radi zbirke preparirani!) bolnih rastlin poleg njihovih škodljivcev, še z večjim zanimanjem pa smo občudovali gospodarsko literaturo, razne melioracij ske načrte, diagrame in raznolična poučna sredstva.
Poleg omenjenih oddelkov so vzbujali pozornost oddelki za krmljenje, napajanje, gnojenje, mlekarstvo in vinarstvo — ti dve panogi se samo omenjate — in pa oddelek za poljedelsko stavbarstvo z raznimi načrti, modeli, proračuni, materijalom in tako dalje.
Nas Slovence je na tej razstavi navdajala samo misel, da bi si po možnosti prišel vsak slovenski kmetovalec to razstavo ogledat, obenem pa smo izražali željo, da bi se priredila v Ljubljani gospodarska razstava, ki bi bila za Slovence gotovo velepomembna in častna v vsakem oziru, če pomislimo na naše visoko razvito mlekarstvo, sadjarstvo, vinarstvo, perutninarstvo, hmeljarstvo itd. Videli bomo, da v marsikateri stroki prednjačimo drugim narodom.	.T. K.
»Slovenska Straža".
Slomškov dar po 20 K:
173. Andrej Beningar, župnik v p., Divšiči, p. Pola, 20 K. — 174. Jan. Wie-
ser, prošt v Podkrnosu, 20 K. — 175. 17(5. Darovali duhovniki ob priliki pogreba č. g. Edvarda Štrekelj, vikarja v Vrtojbi, 45 K 60 h.
Dar hranilnic:
177. 178. Hranilnica in posojilnica v Borovnici 46 K. — 179. Hranilnica in posojilnica v Št. Ilju v Slov. goricah 20 K.
Nadalje so darovali kot Slomškov dar,
Janez Leveč, Mengeš, 5 K. — Primož Tschertou, Železna Kapla, Kor., 2 K. — Lovro Smolle, Podljubelj, 3-K.
—	Ivan Sckol, kaplan v Vogrčah, 1 K.
—	Martin Krejči, župnik v Borlah v Zilski dolini, 5 K. — Peto- in šestošolci v Marij anišču v Celovcu 2 K 10 h. — Al. Kokelj, župnik v Vurbergu pri Ptuju, 5 K. — Val. Tome, kaplan v Višnji-gori, 10 K. — Gregor Mohar, Škocijan v Junski dolini, 1 K. — Viktor Pavšič, Gorica, 5 K. — Tomaž Olip, gostilničar v Selah, Kor., 2 K. — Fran Nastran, Rudno, 2 K. — Avg. Zlobec, ekspozit v Vatovljah, Prim., 5 Iv. — Matija Leban, Tolmin, 1 K. — Omizje v hotelu Union v Ljubljani 15 K. — Jurij Turk, c. kr. fin. straže višji pregl., Brioni, 1 K. — Josip Štih, kaplan v Prevaljah, Kor., 1 K. — Fran Sovdat, Zadra pri Kobaridu, 1 K. — Po Fr. Rakovec, Metlika, darovali prijatelji »Slov. Straže« 10 K.
—	Jurij Bohničar, Zitaravas, Kor., 1 K.
—	Nabrala Uršika Kralj v čitalnici v Železni Kapli med odborniki podružnice »Slov. Straže« 5 K. — A. Casagran-de, Ajdovščina,, 5 K. — V. Jakelj, župnik, Lahovče, p. Iv., 1 K. — M. Močnik. Gornjigrad, 4 K 6 h. — Josip Kos, župnik, Dol. Trebuši, 2: K. — Ant. Rabuza, c. kr. prof. v Celju, 1 K 50 h. Val, Rozman, brivec v Kranju, 1 K.
Iz nabiralnikov:
Po Janezu Pianecki v KozariŠčah, p. Staritrg, iz nabiralnika 2 K 20 h. — Iz nabiralnika podružnice »Slovenske Straže« v Celju 5 K.
Idrijske novice.
i Ne kužite vodol Nekateri gospo-i darji so tako napredni, da praznijo greznice v Nikovo, in ker se boje dneva, ponoči zrak in vodo kužijo. Mi opozarjamo mestno županstvo na ta nedo-statek, katerega bi bili že lahko mestni stražniki opazili. Pa tudi za gospodarje same. je malo častno, ako še dandanes no poznajo vrednosti fekalij; v mestu je veliko vrtov, kjer bi se lahko prav dobro porabile; znani so nam pa tudi kraji, kjer okoliški kmetje v velikih so-dovih fekalije na travnike in pašnike vozijo, kar ni gotovo ne mestom ne posestnikom v kvar. Torej: nekoliko več pravega napredka, ne samo na papirju in fraze pri volitvah.
Književnost.
Sredozimci. Petra Bohinjca it• hrani spisi. II. zvezek. (Cena vezani knjigi 1 Iv, broširani 60 vin.) Kranj 1913. — Peter Bohinjc nam je zopet podaril knjižico, kjer objavlja šest delo ma po naših leposlovnih revijah svoj-čas že natisnjenih črtic, ki imajo vse dekliški sujet. Pretresljiva tragika, domača šegavost, resignacija vsakdanjega
ke. Slovenska dekleta bodo v tej igri lahko našla svoje) značilne poteze. S posebno skrbnostjo je izklesan značaj gla\»ne junakinje Evrozije. Koliko moralne vzvišenosti in pesniške lepote je v njenih nastopih in besedah! Čiste poezije nedolžnih src pač še nobeden naših pesnikov ni znal tako lepo slikati, kakor Sardenko. Tukaj mu njegove strune najlepše avene.
Sardenko je mojster v dialogu. Njegov dialog je jedrnat, spreten, večkrat jako duhovit in pesniški.
Igra je prirejena za samoženske ivloge. Uprizoritev ne bo prizadevaila nikakih težav. Tako jc ta igra po svoji sestavi in po krasni vzpodbudni in bla-žilni vsebini primerna za najrahločut-nejše preprosto, a tudi za izobraženo občinstvo.
t »Skrivnostna zaroka« se je že dvakrat predstavljala pred izbranim občinstvom. Soglasno se jc priznavalo, cla je to najboljša in najživahnejša Sar-denkova igra, ki bo stalno ostala ona najpriljubljenejših točk v repertoarju naših ljudskih odrov.
Obe dramatični pesnitvi sta po svoji vsebini zelo aktualni, ker obračajo pozornost na oni grško-slovanski Vzhod, ki ho gotovo šc clolgo zanimal vso Evropo. Aktualni sta tudi zato, ker so v obeh proslavlja moč sv. križa in apostolsko delo v duhu sv. Cirila in Metoda; v dodatku knjižice jc kratko rabita za proslavo zmago svetega križa. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«, ki jc izdalo to kniisro, jc « 'oni ia-
ko primerno proslavilo 16001etnico zmage sv. križa nad poganstvom in 10501etnico zmage sv. križa med Slovani. Ta knjiga bo naše ljudstvo navduševalo za sv. križ, ki »z močnim ognjem duše nam razvnema« in vnemala za one vzore, ki dajejo poroštvo za srečno bodočnost.	F. X.
mg slric zebeij zatilja."
Angleški spisal Jerome-Jerome, preložil Al. Bič.
Svoje žive dni še nisem videl take zmešnjavo v mirni hiši, kakor vselej, kadar se je moj stric lotil kakega dela. Ako jo na primer kaka slika z novim okvirom prišla nazaj in slonela v obed-nici na steni ter je teta ga. Podgerjeva vprašala, kaj naj bo zdaj z njo, takrat jo stric Podger vselej rekel: »O, to lc meni prepustite, za to kar nič no skrbite. Bom žo sam vso naredil.«
Potom sločo suknjo in začne. Post režnico pošlje prvič, naj kupi za pol šilinga žrebljev, nato pa. požene za njo cločka, naj ji šo pove, kako veliki naj bodo žreblji.
Na ta način polagoma vso hišo spravi po koncu.
»Tako, ti pa pojni po kladivo, Wil-ly,« zaukaže, »in ti, Tomaž, mi prinese? merilo ali pa ravnilo, potem potrebujem tucli stopnjice in kuhinjskega stola
* 17. »Throe men in a boai«.
bo tudi treba. Ti, Jakob, pa skoči k gospodu Goggclsu in mu reci: Papa se priporoča in upa, cla. mu je noga boljša in če bi mu ne mogel posoditi vodne vage?«
»Marija, zakaj pa ti bežiš proč? Ti mi moraš držati luč, in ko postrežnica pride nazaj, mora še enkrat proč po vrvico za sliko, ti pa, Tomaž — kje pa je Tomaž? Tom, pojdi sem in sliko mi daj gori.«
Potem dvigne sliko in jo res izpusti na tla. Vsled tega se razdere okvir in ko hoče rešiti steklo, se vreže v prst; zdaj bega po sobi in išče robca. Pa ga no more najti, ker ga ima v žepu pri suknji in ne ve, kam jo, bil obesil suknjo. In zdaj mora vsa hiša vse pustiti na miru in namesto orodja iskati žepni robec, medtem ko on šviga semtertja in je vsakemu napotu.
»Ali živa duša v celi hiši ne ve, kje je moja suknja? Vse svoje žive dni nisem videl takih ljudi, kot ste vi. No, kaj takega se mi še ni pripetilo. Šest, vas je in vsi skupaj no morete najti moje suknje, ki sem jo šele prod petimi minutami slokol? Bes vas — vse skupaj hi —«
Zdaj plane pokoncu in opazi, cla je sedel na nji.
»Tepci,« kriči, »kaj šo iščete? Saj sotn jo že našel!
»Lažjo bi mački rekel, naj poišče mojo suknjo, nogo da bi jo našel vas kdo.«
Čez pol ure mu jo prst obvezan, novo steklo je pritrjeno čez sliko, orodje,
Jestva, kuhinjski stol in luč, skratka, vse je pri roki, in vsa družina, s po-strežnico in hišino vred, stoji v krogu pripravljena, da pomaga. Dva morata držati stol, tretji mu mora pomagati gori in ga držati, četrti mu pomoliti žrebelj, peti kladivo, potem vzame žre-bel j, pa ga izpusti na tla.
»Tako, zdaj pa imate!« zakriči skrajno razžaljen, »zdaj pa žreblja mi!«
Zdaj vsi skupaj popadajo na kolena ter se plazijo po tleh, da poiščejo žrebelj; medtem on čvrsto stoji na stolu, godrnja, zabavlja in povprašuje, ali naj ves večer stoji na stolu in čaka?
Nazadnje jo žrebelj najden, a izgubil je kladivo.
»Kje pa je kladivo? Kam pa sem vtaknil kladivo? Strela božja! Sedem vas tu okrog zijala prodaja, pa nobeden ne ve, kam sem položil kladivo?«
Zdaj je kladivo najdeno; medtem jc izgrešil znak za. točko, kjer je hotel zabiti žrebelj in drug za drugim mora stopiti na stol ter ga iskati. Potem pa nas jc navadno vse skupaj označil za prismuknjene, ako je znak našel vsak na drugem mestu, ter nas vse skupaj zopet, spodil doli, nato pa jo vzel morilo, meril šo enkrat in našel, da mora od kota odmeriti 31'/» palca, hotel na pamet izračunati, koliko je to, pa nm ni šlo, in postajal jo čedalje bolj zmešan. čimdalje je računal.
Potem smo tudi mi hoteli na pamet izračuniti, pa jc vsak prišel clo druzega zaključka, tako d{\smo se nazadnje drug iz drugega delali norca. Vi
življenja — v vse te globine z enako spretnostjo posega Bohinjčcv duh in nam ustvarja samorastlc tipe s svojim krepkim jezikom in plastičnim slogom. Toplo priporočamo prijateljem lepega berila.
Dr. J. šlebinger: Slovarček slovenskega in nemškega jezika. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin. — Dijaški list »Mentor« piše: Ta slovar je za samouke in za šolske potrebe kakor ustvarjen. Tu se ne vrste besede brez oblik kakor v običajnih slovarjih, temveč so vse nepravilne oblike pri sklanjatvi in spregatvi posebej navedene. Pristavljeno jc tudi, je li glagol šibek ali krepak, se li tvori v preteklem času s pomožnikom haben ali sein. Kdor ni v nemščini posebno trden, mu bo slovar izvrstno služil.
Meščanska korporacijo v Kamniku.
Na 23. t. m. jc vsled ukaza c. kr. deželne komisije za agrarne operacije v Ljubljani lokalni komisar za Gorenjsko gospod dr. Vrtačnik razpisal razpravo na licu mesta v Kamniku, da se stvori podlaga za agrarno postopanje o ureditvi razmer pri meščanski kor-poraciji.
Kakor znano, sc je o meščanski korporaciji in ureditvi njenih razmer razpravljalo že na najrazličnejših mestih. Posebno je vzel v pretres zadevo kranjski deželni zbor, kjer je kamniški poslanec gospod dekan Lavrenčič v temeljitih govorih opisal zgodovino meščanske korporacije, nje pravni in dejanski položaj in pa zahteve vseh dobro mislečih Kamničanov. Te zahteve se dajo izraziti v par stavkih: 1. Meščanska korporacija bodi glede uprave svojega premoženja samostojna, toda na tak način, da je mogočo tudi posamezniku varovati svoje pravite proti samovoljni večini ali proti samovoljni upravi;
2.	pravice udeležencev ostanejo nedotaknjene in tudi krog udeležencev ostane isti, kakor kažejo to stare pridobljene pravice;
3.	gospodarstvo s premoženjem naj se uredi po gotovih načrtih in načelih;
4.	volilna pravica vsakega opravičenca naj se po primernem štatutu varuje.
Kdor je hotel dobro premišljene in dobro misleče razprave poslanca Lav-renčiča prav razumeti, moral je priti do zaključka, da tako, kakor se jc pri kamniški korporaciji delalo, ne more iti več naprej. Zgodilo se je na primer, da so pri volitvah v korporacijsko vodstvo odklanjali kot volilce ljudi, katerih korporacijskih pravic si nihče ni upal prerekati. Odklanjali so jih kot volilce samo zato, ker niso bili všeč onim, ki so volitev vodili. Takih in enakih stvari bi se dalo našteti vse polno.
Da se doseže veljava gori pod 1. do A. označenim zahtevam, so nekateri kamniški opravičenci napravili na c. kr. deželno komisijo za agrarne ope-
splošni zmešnjavi pa sc je pozabila prvotna številka, in stric Podger je moral pričeti od kraja.
To pot je vzel vrvico, a v kritičnem trenotku, ko sc je v kotu 45 stopinj nagnil preko stola in skušal doseči točko, ki je bila tri palce predaleč od njega, se je staremu gospodu izmuznila vrvica in telebnil je na klavir, ki je ob tej priliki napravil našim ušesom učinkovit vžitek, ker sta strica Pod-gerja glava in život isti hip sprožila vse tipke.
Gorje, kakšen vihar je zdaj nastal! Teta Marija je rekla, da otrokom nc dovoli več, da bi stali zraven in poslušali take besede.
Nazadnje je stric Podger točko vendarle zadel in tiščal nanjo palec leve. roke, z desno pa prijel za kladivo in s prvim udarcem je res zadel palec in kladivo z bolestnim vzklikom nekomu vrgel na nogo.
Teta Marija je rahlo omenila, naj ji prihodnjič vendar prej pove, kadar bo zopet zabijal žrebelj, da se lahko za teden dni preseli k materi.
»O ženske!« jc navadno potem stric vzkliknil ter se ponosno vzravnal. »Vam vsaka malenkost zmeša pamet! Pa mene poglejto — mene veseli taka malenkost!«
Nato je poskusil še enkrat in pri drugem udarcu je šel žrebelj res prav skozi steno, ž njim pa Se pol kladiva, in stric Podger se jc s tako močjo zaletel vi»ijo, da si je skoro nos potlačil.
Potem smo morali zopet najti merilo in vrvico, in potem jc napravil no-
racije vlogo, v kateri zahtevajo ureditev razmer. Tako je prišlo do razprave na 23. t. m.
Liberalci so z raznimi lažmi in zavijanji motili opravičence, češ da poslanec dekan Lavrenčič in njegovi pristaši hočejo, naj sc premoženje kamniške korporacije razdeli. To Je ena laž, ki je vse polno ljudi prestrašila in preplašila, ker opravičencem kamniške korporacije je na tem, da ostane premoženje nedeljeno! Dalje so v dosego svojega namena razširjali drugo laž, da hoče deželni odbor, da se pravice meščanske korporacije prenesejo na celo mesto Kamnik, to jc na vse kamniške hiše in ne samo one, ki so po starodavnem običaju opravičene.
Da so v resnici liberalci s takimi lažmi delali, je. na zborovanju pred vsemi ljudmi povedal finančni tajnik Milohnoja iz Ljubljane, ki je zatrjeval, da sc ne bi pripeljal na zborovanje korporacije, če bi mu nc bili pisali, da hoče neka stranka v Kamniku razdelitev korporacijskega premoženja in pa pomnožitev števila opravičencev.
Ako so liberalci akademično na-obraženega finančnega tajnika Miloli-nojo preplahtali, se ni čuditi, če so na svojo stran dobili tudi marsikaterega poštenega kamniškega meščana, ki ni študiral visokih šol.
Zanimiva razprava se je vršila približno tako-lc:
Najprej je hotel lokalni komisar dr. Vrtačnik pojasniti namen razprave, a sta mu vedno v besedo segala sedaj-ni načelnik meščanske korporacije trgovec Koschier in pa gostobesedni hranilnični uradnik Dominik Lušin. Potem ko si je s težavo priboril dr. Vrtačnik besedo in povedal, kaj so zahteve onih, ki so izposlovali posre-dovanje agrarne komisije, je tudi povdarjal — in sicer večkrat in prav odločno, da je v interesu vseh opravičencev, da se razmere tako ali tako uredijo.
Po uvodnih besedah lokalnega komisarja je načelnik meščanske korporacije s treh listov prebiral in izbiral nekak protest liberalnih opravičencev, glede kateroga je zahteval, da naj pride na zapisnik. Značilno je za logiko teh gospodov to-le: V svojem protestu povdarjajo, da ne priznajo glede premoženja meščanske korporacije nad seboj nobene oblasti, zlasti da protestirajo proti postopanju agrarne komisije, kater tudi ne pripoznajo. Kljub temu so se odzvali povabilu na razpravo, in so zahtevali, naj pridejo njihove izjave na zapisnik nepriznanega lokalnega komisarja, odzvali so se pa tudi pozivu voditelja razprave, da glasujejo o tem, ali so za ureditev po agrarnih oblastih ali ne. Pravijo, da je odvetnik dr. Kraut kot pravni zastopnik liberalnih opravičencev ta način nastopa priporočal.
Ko je Koschier podal na nepriznani (?) zapisnik svoj protest, je dr. Pegan kot odposlanec deželnega odbora podal sledečo izjavo, ki je bila sprejeta na zapisnik: »V smislu § 61. In 62. postave iz dne 26. oktobra 1887. izjavlja zastopnik deželnega odbora, da tisti za mestno občino Kamnik, kakor tndi za mesto Kamnik ne zahteva po-
vo luknjo. Okrog polnoči je nazadnje slika visela, — sicer močno po strani in majavo, in stena je bila več metrov v okrožju videti, kot bi jo bil počesal z železnimi grabljami, in vsi smo se kar opotekali utrujenosti — razven strica Podger j a.
»Tako,« je vzkliknil, »končano je!« in ponosno se je vzravnal, obenem pa postrežnici stol vrgel na kurja očesa. »Marsikdo bi si bil za tako malenkost naročil tapetnika. Kaj ne?«
Ene par besed ud našeh kuritarju.
I.
»Na slaunast u Unionc sa bli videt sam kuritarsk ubrazi,« zdihnu je ta »Sluvcnsk Narudc u puručilc u
vodom ureditve nobenih drugih pravic, kakor tiste, ki tema dvema pristo-je, kot lastnikoma opravičenih zemljišč. V tem oziru želi deželni odbor ureditev po načelu, da ima ostati vse danes obstoječe premoženje meščanske korporacije nedeljeno in nedeljivo in da se ne sme na podlagi ureditve pripustiti h korporaciji kot opravičenca nikogar drugega kakor tiste, ki imajo izkazane priznane pravice, oziroma tiste, ki v pravnem postopanjn po nakazilu agrarnih oblasti svoje pravice iščejo in dosežejo.
Razprave se udeležim vsled sklepa deželnega odbora, pri katerem je dekan Lavrenčič kot poslanec okraja prosil, da se poda v imenu deželne avtonomne oblasti zgorašnja izjava. — Dr. Pegan 1. r.«
Ko so liberalci zvedeli, da je dr. Pegan prišel na zborovanje, so začeli rjuti, kakor divje zveri, češ, da deželni odbor pri celi stvari nič nima opraviti, kričali so nad agrarnim komisarjem in sploh se vedli, kakor jc to pri liberalcih navada. Ker so videli, da dr. Pegan kot zastopnik deželnega odbora odločno zahteva svojih postavnih pravic, so šele nekoliko obmolknili, nakar jim je g. komisar prebral gorenjo izjavo. Takrat so bili seveda osupnjeni, ker s tem jim je bilo odvzeto vse laž-njivo orožje proti agrarnemu postopanju.
Naenkrat so se slišali potem glasovi iz liberalnih vrst: »Saj smo vsi za ureditev razmer, ampak uredili si jih bomo sami; mi nc rabimo agrarnih oblasti!« Z nasprotne strani so se slišali ugovori: »Zakaj tega že zdavnej niste storili? Če bi bili razmere uredili, ne bi klicali mi na pomoč agrarni!) oblasti. Sami ste krivi, če je do tega prišlo!« Tako jc šlo prerekanje od ene strani na drugo.
Bilo je pa med liberalci tudi nekaj takšnih, kj se niso mogli vzdrževati maj surove j ših napadov na navzočega poslanca dekana Lavrenčiča, in so mu očitali, da je celo postopanje povzročil on samo zato, da bi sebe okoristil. To so bili seveda ljudje, ki po lastnem merilu druge sodijo. Tem je dekan Lavrenčič na kratko odvrnil: »Ko sem bil inštaliran na župnijo Kamnik, sem moral pred postavno oblastjo priseči, da bom po svoji vesti varoval pravice žup-nlšča, kaplanije in mežnarlje. Ta prisega me veže, dokler sem župnik v Kamniku, zato moram tudi paziti, kakšne pravice pristoje župnišču, kapla-nijji in mežnarlji. Za mojo osebo mi ni mar, in se tudi ne potegujem za svojo osebo, da bi iz premoženja meščanske korporacije kaj dobil. Če se bo izkazalo, da so župnišče, kaplani j a in mež-narija tudi upravičene pri meščanski korporaciji, se tem pravicam jaz odpovedati ne smem in ne morem. Izjavljam pa danes, dne 23. maja 1913, da podarim vse, kar bi meni kot župniku imelo za časa mojega župnikovanja pripasti iz premoženja meščanske korporacije, mestnim revežem kamniškim, da se ne bo znabiti mislilo, da jaz iz egoističnih namenov kaj delam. Kar sem storil, sem storil kot poslanec v korist upravičencev!«
Slomšk - Einšpilarju slaunast, ke se je vršila pred ene par tednom u Unione.
»Ti hudiman ti! Kuku pa pogrunta ta mrcina kuritarske ubraze? Pu kum se nek puznaja tc ubrazi, tu me pa res interesira?« čudu sm sc sam pr seb in s naprej uzeu, de na um dau gespude Mulavrlie preli gina ha, de u še mene puduču u tc umetnast, ke čluvek lohka večkat prou pride.
Kar s pa jest naprej uzamem, je kokr prbit in tud zdej nism preh mir-vou, de sm dubu gespuda Mulavrha u roka in ga ceteru, kuku se spuzna kuritarske ubraze.
»Tu ni moj resort.,« udvrnu m je gespud Mulavrh. »Za take reči mama pr ta »Sluvenskmu Narude« nastaulene druge posebne muči, kc se na tu spu-znaja. Ubrn se na gespuda ta pustga Slemška, murde t, u dau on lohka kašn pujasnil. On scer tud nima takeh rči u rok, ke on sam vojska kumendera, al on u že vedu, kuku in kaj in te u lohka puduču. Jest se na brigam za tu, jest mam use bi uzvišenc naloge.«
»No, dobr: se um pa res ubrnu na gespuda ta pustga Slemška; sej beseda ni kojn.«
»Tku nared ja!« in gespud Mulavrh m je pudau roka in udšou pu so-jeh poteh; jest sm pa skoču hitr u uredništvi ta »Sluvenskcga Naruda«, de b še ujeu gespuda ta pustga Slemška. In res je biu zadn čas, de sm pršou, kc gespud ta pust Sletnšek je biu že čist napraulen za vn j t, sani on flck ud tinte s jc še pucu iz bencinam vn iz hlač,
Razume se ob sebi, da je bila tudi ta izjava g. dekana za liberalce bob v steno; rjoveli in razgrajali so slej ko prej, ne da bi pomislili, da poslanec, dekan Lavrenčič od pravic župnišča, kaplanije in mežnarije ne more odstopiti, kajti postavni zastopnik za žup-inišče, kaplanijo in mežnarijo je cerkveno predstojništvo oziroma eventualno finančna prokuratura. Jasno je, da zaradi kamniških liberalcev dekan Lavrenčič svoje službene prisege prelomiti nc more in noče!
Nato se je začelo glasovanje o tem, ali naj se vrši ureditev po agrarnih oblastih ali ne. Za ureditev po agrarnih oblastih je glasovalo 63 upravičencev, proti temu 84. Liberalci so spravili na noge vse, kar se je dalo. Tako jc n. pr. prišel z Ljubljane poleg finančnega tajnika Mlohnoja tudi trgovec Pollak iz Št. Peterske ceste v Ljubljani, pooblastilo je pa poslal liberalcem dvorni svetnik Polec, katerega so na-, sprotniki najbrže ravno tako potegnili, kakor finančnega tajnika Milohnoja.
Ko jc bilo glasovanje pri kraju, se jc oglasil k besedi dovtipni apotekar kamniški, dr. Karba. Pravil jo agrarnemu komisarju, da ljudje niso vedeli, za kaj da so glasovali itd. Med njegovimi besedami so se ljudje vedno huje razburjali. Bil je pa vendar položaj še tak, da sc je dalo razumeti besede tega ali onega. Kar naenkrat se pa oglasi trgovec Koschiei*, ki je videl, da se vsled razprave maje njegov predsedniški stolec, in jc kruto razžalil odličnega in spoštovanega meščana g. Kratnerja. Poslanec dekan Lavrenčič, ki je bil do ta čas popolnoma miren, se je z vso odločnostjo zavzel za žaljeno čast gosp. Kratnerja in je z ogorčenimi besedami zavrnil Koschierjevo žalitev. Tedaj pa je začel dr. Karba kričati in tolči s pestmi ob mizo in zatrjevati, da bi on bil žc zdavnaj lahko to, kar jc sedaj poslanec, dekan Lavrenčič. Navzoči naši somišljeniki so ga zavrnili: »Da, gospod apotekar, če ranjki ne bi bil umrl, bi bil šc živ,« nakar se je mogočni dr. Karba nekoliko premislil in rekel: »Seveda, prej bi moral postati župnik!«
Vpitje in razsajanjo liberalcev je postalo takšno, da je g. agrarni komisar izjavil: »Sedaj pa moram hitro akte pobrati in oditi, da ne bom še znabiti jaz odgovoren za kako težko telesno poškodbo!«
In taki ljudje pravijo, da bodo pri meščanski korporaciji sami napravili red!
Pri nastopu dr. Karba je bilo posebno značilno to, da je on, ki je bil najglasnejši, in ki je s svojimi izjavami — bodisi hote ali nehote — najbolj razburjal liberalce, klical navzočemu gospodu kaplatu: »Gospod kaplan, pomirite ljudi, vsaj vidite, kako jih gospod dekan razburja!« Pri vsem tem so pa bili naši ljudje popolnoma mirni, dokler jih niso čisto ob koncu razprave liberalci do skrajnosti izzvali.
Z ozirom na določbe postave o ure* ditvi agrarnih skupnosti zadošča, da se za ureditev izjavi vsaj ena tretjina upravičencev. Vseh upravičencev skupaj je približno 172, tako da znaša ena tretjina 57 glasov. Ker je bilo za uredi« tev oddanih 63 glasov, proti isti pa 8{,
ke ga je po neprevidnast in u ajfrc ujagu, ke sm stopu jest skus urata.
»Oho, kua je pa tebe prnesl u naš uredništu? Ti s bela urana u našmu uredništu in hodeš raj u uredništu »Sluvenca« soje sitnast stresat,« začudit se je gespud ta pust Slemšek tku, de je kar prenehu iz pucajnam hlač.
»Nekar na zamer, de te motm u tojmo posle, sej veš, če če člouk kej vedet dandons, more pousod en mal pu-šnofat, drgač ni nč. Pr »Sluvence« sa pa tud čudn Ide. Ce pridem ke, t tku rineja usi iz nusam u puperje, de se še na zmenja, če pridem not. in škripleja t iz peresam, de čluveka kar skumina. Kdu u pa pol tam del časa zdržu? Jest že ne! De b kdu fleke pucu iz hlač u uredništu »Sluvenca«, tu še za mislt ni; tega še naša zguduvinarja Dimic in prefesar Vrhouc nista mopia u sojeh zguduvinah kunštaterat, ke sta vnder puznala bulš iblanske razmere ket soje varžete.«
»Pepe, ti čš iz tem lojem prpou« dvajnem dat spet men mal pud nus, čš: uredniki ud »Sluvenca« sa tku pridu in marliu, de se zmeri sam za soj del brigaja in prou za nč druzga; ti pa tlela hlače pucaš. nainest de b pisu in delu. Pa ni tku, Pepe! Jest mor m tud ud zore du mraka in ud mraka du dne. praskat pu puperi; al učaseh pa žc pride tud tku, de morm mal prenehat iz pisajnam in prjet za bencin, kc takla vnder na morm jt vn na uleal« In gespud ta pust Slemšek m je pukazu na hlačah ena pikca ud tinte, velika kokr ud ene knoflce clauca.
bo šlo uradno postopanje naprej. Upa. mo, da bomo na ta način prišli pri kamniški korporacijl enkrat do reda in pravice.
Državno poličih v Ljubljani in policijsko uro.
Državna policija v Ljubljani strogo nadzoruje, Se strožje pa kaznuje prestopke policijske ure. Dolžnost 'našega lista je. da svojim čitateljem nc nudimo samo napadov na državno policijo, kakor delajo to drugi listi, ampak hočemo občinstvo tudi podučiti o pravicah in dolžnostih. V to svrho prinašamo obstoječa določila glede policijske ure. kolikor se tičejo občinstva in gostilničarjev.
Policijska ura se je vpeljala z ministrskim ukazom z dne 3. aprila leta 1855, kateri je bil razglašen v deželnem zakoniku za Kranjsko št. 69. leta 1855. Ta se v tedanji slovenščini glasi:
§ 1. Po noči ob odločeni uri se morajo vse gostivnice in kerčme kakor tudi kavarne zaperati, in gostom se po tej uri ne sme več dopušati, va-nje hoditi miti v njih ostati.
Ta prepoved pa ne velja za došle potnike in voznike glede na prenočitve gostivnice.
Deželni predsednik mora to uro (policijsko) odločiti glede na deželne in krajne razmere.
Njemu je dano na voljo po svojem mnenju prepustiti za nektere kraje in mesta to odločbo podredjenim oblast-nijam.
§ 2. Na mestih, kjer je kaka cesarska policijska oblastnija, se sme iz posebnih vzrokov ta, na drugih mestih pa cesarska okrajna gosposka, če je pa politično opravilstvo iiamesti cesarski okrajni oblastniji zaupano kacemu občinskemu magistratu, ta podeliti doVo-Ijenje, da gostivnice in kerčme, kakor tudi kavarne ostanejo odperte čez policijsko uro.
To dovoljenje se sme praviloma za vsak slučaj posebej za posamne noči in le pri posebnih razmerah za odločene dobe podeliti.
Za tako dovoljenje je treba v občinsko dnarnico za uboge odrajtati takso, znesek ktere mora s posebnim predpisom deželni poglavar odločiti.
§ 3. Ako gostivnice in kerčme ali kavane ostanejo odperte čez odločeno ali po §. 2 podaljšano policijsko uro, ali, če se ob tej uri zaprejo pa se vendar dopuša gostom va-nje hoditi ali v njih dalje ostati, je treba z imetniki ravnati po cesarskem zaukazu 20. Aprila 1854 (št. 96 derž. zakonika).
§ 4. Varstveni organi morajo, ako opazijo prestope tega predpisa, najprej odgovornega imetnika gostivnice, kerčme ali kavane opomniti na spolnovanje njegove dolžnosti.
Če ta opomin po preteku nekoliko časa nič ne izda, je treba tiste goste, ki ne gredo, ako so jih varstveni organi tneposrednje opominjali, k temu primorati, in oni so, ako se ne pritakne kako po občni kazenski postavi prepovedano djanje, podverženo ravnanju in kaznovanju po ukazil, omenjenih v g 3.
Na podlagi tega ministrskega ukaza je izdal c. kr. deželni predsednik za Kranjsko dne 17. decembra 1895, številka 16.331, razglas, objavljen v deželnem zakoniku št. 38 leta 1895, ki se glasi:
§ l. Kot policijska ura za deželno stolno mesto Ljubljano je določena: a) gled6 žganjarij t. j. glede na točenje žganih opojnih pijač omejenih krčem na 9. uro zvečer; b) gledč kavaren na 2. uro ponoči; c) glede ostalih gostilen in krčem na 12. uro ponoči.
§ 2. Po preteku teh ur morajo biti obrtovališča, Ki so namenjena za podajanje jedi in pijač, izpraznjena in zaprta.
Izvzete od tega so tiste gostilne, ki imajo oblastveno dovoljenje za prenočevanje tujcev, toda samo gledč dospe-vajočih popotnikov.
3. Mestni magistrat v Ljubljani je pooblaščen, na prošnjo dotičnih obrtnih lastnikov, oziroma odgovornih obr-tovanjskih voditeljev, iz ozira vrednih vzrokov proti plačilu pripadajoče od-redbine za vsak slučaj posebej za posamezne noči dati dovoljenje, da smejo biti odprte gostilne, krčme in kavarne čez policijsko uro.
§ 4. Mestni magistrat v Ljubljani je dalje do preklica, pooblaščen, na upravičene prošnje (§ 3.) z ozirom na posebne okoinosti tudi za gotova daljša razdobja dati dovoljenje, da smejo biti odprte gostilne, krčme in kavarne v § 1. pod b in c navedenih obrtov.
8 5. Kot odredbina za dovoljenje, da smejo gostilne, krčme in kavarne biti odprte čez policijsko uro, se določuje, kadar se da dovoljenje za jedno noč, znesek dveh (2) goldinarjev, kadar pa se dovoljenje prosi in dš, za gotova daljša razdobja, znesek jednega (1) goldinarja za vsako v to razdobje padajoče posamezno podaljšanje.
§ 6. Prestopki ukazil § 2.. kakor presežki časovnega obsega po §8 4. in 5. dobljenih olajšil sc kaznujejo na podstavi § 3. ministrskega ukaza z dne 3. aprila 1855. 1., drž. zak. štev. 62, po cesarskem ukazu z dne 20. aprila 1854. leta, drž. zak. štev. 96, z globami od 1 do 100 gld. z ozirom z zaporom od šest ur do 14 dni.
Iz tega sledi, da je gostilničar itd. obvezan takoj, ko odbije označena ura, goste iz svojega obrtovališča in sploh prostorov, v katerih on gospodari, odsloviti in dohode zapreti.
Brez komenitarja opozarjamo občinstvo, pa tudi sl. c. kr. policijsko ravnateljstvo na posebno debelo tiskano vsebino teh zakonitih določil in svetujemo občinstvo kakor tudi organom državne policije točno izpolnjevanje teh določil, da ne bo nepotreU.iih pritožb, katerih smo dosedaj žc mnogo prejeli.
Glede obnašanja gostov v gostilnah, to jc petja, plesa in godbe opozarjamo pa na tozadevna določila, glasom katerih "Se ne sme po gostilnah razgrajati in ne brez dovoljenja plesati.
Do katere ure smejo godbeni avtomati po gostilnah igrati, tega policijsko ravnateljstvo sicer še ni objavilo, veljaven je torej še sklep ljubljanskega občinskega sveta z dne 5. novembra 1907, kateri se glasi:
»Prava reč takala packa! Tu se še na vid, če edn prou dobr na pugleda. Scer pa: zakua s pa tku narodn, de se vs pupackaš! Tinta je zatu tle, de se iz no piše, ne pa pu hlačah packa.«
»Ja, a misleš, de sm jest sam pu-packou? Kaj še! Gespud Mulavrh je tega uržah. Ti na veš, Pepe, kašn je ta člouk. če ga edn ujezi! Tu t leteja štilčki, plajštifti in učaseh še piskrček za tinta, pu uredništu, kokr de b biu sodn dan; in tekat morma bcjžat vn, če nečma dubet kašnga piskrčka iz tinta ured u glava. In glih pretla je spet edn sitna st stresu in tišu u gespuda Mulavrha, čš, de nej dela u »Sluven-skmu Narude« štimunga zajn, de se mu uja spounile negave žele, za kere žrtuje vs soj prost čas in kuluvrat pu leberaln pulitk, ke b mu drgač na biu treba. Gespud Mulavrh ga je en čas pu-slušu in puslušu, nazadne pa treš soj štilček u zid in zarjove nad sitnežam, kokr kašn ranen leu: »uh me piš!« pugrab soj klubuk in t bejži iz uredništva kokr kašna furija. No, in kua mam jest ud tega? Tala packa na hlačah. Zdej pa pumisl: čist uove hlače, in tak vesele sm mou iz nim, de nekol tacga, zdej je pa tkula. Pa še vn neče jt! Tu t drgnem že več ket pu ure. packa je pa čezdali več.« Tku je jamru gespud ta pust Slemšk in skori souze sa mu pršle u uči, kedr je ubrnu soj puglecl na soje pupackane hlače.
»Eh, sej tu ni nč hudga!« sm ga jest tulažu kokr sm ga vodu in znou. »2e več gespude sm vidu iz pupacka-noin hlačam, pa jni ni krona iz ulavo
padla. Scer se t pa tud čist šika. Pr-hodnč bod pa bi previdn in den hitr hlače dol, kedr u začeu gespud Mulavrh deujat, pa uš zavarvan pred usaka nasreča.«
»Prauš, še več gespude s vidu iz pupackanem hlačam! A jest nism dost velek gespud ? A se men šika hodet iz takem hlačam ukul / Scvede je velik takeh gespudu, kc misija, de sa gespu-di, pa prou nč nase na držeja. Al jest nism tisteh edn. Jest držim neki nase. Jest sm unkat, ke sm šou pu Dunisk cest preke kavarn »de 1' Europe«, za-merku glih pred Figucam, dc sm en rnašetn zgubu. Sam Buh ve, kdaj m jc smuknu dol iz roke! A misleš, de sm šou brez manšetna naprej? Nkol! Sko-ču sm hitr h Figuc u veža in čaku več ket pu ure u vež, de jc pršou en dinst-mon meni. Temu dinstmone sm pužviž-gu, de je pršou h men u veža, de sm ga lohka puslou h Magdiče u štacuna pu druge mašetne. Šele pol, ke sm mou spet uba mašetna na rokah, sm se pu-dau naprej u kavarna.«
»Tu sc pa že use jejna! Puglej, jest nimam nekol mašetn, pa use glih gviram.«
»Ja ti! A urednik tacga lista ket je »Sluvensk Narud« vnder na more sam iz enmo mašetna m u kavarna. Tu b biu ia škandal, velek škandal za list in za cela leberalna stranka, kulkr ja je!«
Prhodnč bo ta puguvar naprej pu-vedu
Boltatu Pepe lz Kudeluga.
D
a)	Gostilničarji in kavarnarji, kateri imajo godbene avtomate, smejo iste igrati pustiti le do 11. ure zvečer.
b)	Gostilničarji, katerim se dovoli prirejati koncerte na lok ali godala, ne na trobila, smejo igrati do 12. ure, kavarnarji pa do 2. ure ponoči. Na trobila se sme igrati le do 10. ure ponoči.
Kar se tiče petja po gostilnah, opozarjamo občinstvo, da isto ne sme hiti nedostojno, kajti tako in dražljivo petje ali vpitje kaznuje policijsko ravnateljstvo po § 11. cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, z zaporom do 14 dni ali globo do 200 K.
V koliko je dostojno petje kaznji-vo, ako isto ne moti obenem tudi nočnega miru, dosedaj policijska oblast v Ljubljani še ni objavila.
Ker pa razni policijski organi za-branjujejo tudi dostojso petje po gostilnah, bilo bi umestno, da slavno policijsko ravnateljstvo objavi take prepovedi prej, preden da ukazuje svojim organom postopati v teh in enakih slučajih.
Državni zbor.
Po Čingriji (glej včerajšnje brzojavno poročilo »Slovenca«) govori kršč. soCialec dr. Schlegel, ki je v daljšem govoru ostro nastopil proti znanim svobodomiselnim binkoštnim demonstracijam v Gradcu. Naglašal je, da katoličani ne bodo več trpeli, da bi jih svobodomiselci brutalizirali. če vlada ne more braniti katoličanov v Gradcu, vzemi zlomek celo zbornico. Krščanska socialna državna stranka ne bo nikogar vprašala, tudi vlade ne, kdaj da naj udari, ko jo mine potrpežljivost. Če pride do eksplozije, bodo odgovorni tisti, ki so vžigalno nit prižgali, ki je glede na vseučiliško vprašanje že dolgo pripravljena. Vsenemec Wastian prične dr. Schleglu ugovarjati, Češ da bi bila morala vlada katoliškim dijakom izprevod skozi Gradec prepovedati. Dr. Schlegel: Zupan je bil popolnoma informiran, obžalujem, ker ni preprečil demonstracij. Govornik se nato peča s postopanjem akademičnih oblasti nasproti katoliškim in slovanskim dijakom, ki jih ne smatrajo enakovredne nemškim svobodomiselnim dijakom. Najhujše je v Gradcu. Univerza more zopet postati mesto vede in posredovalka izobrazbe, ne pa torišče divjih pretepov. Potrpežljivosti v krščansko socialnih vrstah je konec. To je zadnje svarilo. Govornik se nato peča z vprašanjem dvoboja v armadi in na-glaša, da je večina zbornice proti dvoboju. Glede na albansko vprašanje, želi, da ne doživimo drugega Šlezvika.
Dr. Čingrija: Ni naroda v Avstriji, ki bi odobraval našo zunanjo politiko. To politiko morajo pred vsem obsojati Jugoslovani, ker je proti njim v prvi vrsti naperjena. Kako more monarhija imeti privlačno silo za Jugoslovane, če niti ne smejo imeti kulturnega središča
v	monarhiji, če ne morejo gledati nazaj in če se morejo združiti lc z izjemnimi stanji. Državnikom monarhije se je posrečilo izvesti novo umetnost. Jugoslovane so osrečili z Oblegovalnim trializmom. Če se je grof Sturgkh skliceval na Angleško, naj mu tudi tvori Angleška vzgled in naj pride rajši s homerulo, ne pa s komisarji in z izjemnimi stanji.
Ivlofač: Po tem, kar se je zgodilo, si ne more zbornica pustiti ust s ključavnico zapreti. Vsled strašne gospodarske bede mora zbornica zahtevati pojasnila. Avstriji se je posrečilo le to, da nima proti sebi le zgolj Balkana, marveč celo Evropo. Ij speli ni izostal. Imenuje se Adah Kaleh. Avstrija se še vedno čuti, da je balkanski policist. Stvar z Albanijo je bila perverznost starega gospoda. Govornik graja, ker nadvladujejo v zunanjem ministrstvu Mažari, kar nam je odtu-juje Rumunce in ta birokracija označuje Jugoslovane za veleizdajalce.
Krščanski socialec dr. Jerzabek naglasa. da, če krščanski socialci glasujejo za začasen proračun, se ne sme misliti, da tudi vladi zaupajo. Krščanski socialci niso zadovoljni s sedanjo vlado, ki se lahko naziva vlada neizpolnjenih obljub. Govornik odobrava energičen nastop zunanjega ministra. Imamo Nemce, ki niso Nemci. Mislim na socialne demokrate nemškega jezika in židovske vere. Med judi nastane vrišč. Zenker hruli Jerzabeka, ki mu odgovori: S tako ničlo nc govorim,
vi	inakabejski Nemec! Troglodit. Zenker Jerzabeku: Glavar mafije! Jerzabek: Idite v cirkus Buš itd. Po teh ljubeznivostih izjavi še Jerzabek: Krščanski socialci bodo stali na strani vlade, če nastopi energično proti notranjemu sovražniku, če pa tega ne stori, pride čns, ko se tudi stališče krščanskih so-cialcev izeremeni
Šeja se je zaključila ob pol 5. uri popoldne. Prihodnja seja v ponedeljek ob 3. popoldne.
Narodno • gospodarski odsek
je odobril v včerajšnji seji trgovinsko pogodbo z Japonsko.
iz Ilirije.
i »Slovenskemu Narodu« ne da ml« ru podrtina hišne številke 509. Vedno zavija, da je vsega kriv katehet Os-wald s svojim rekurzoni, ki ne privošči, da se podrta hiša mestne občine prezida za uradniška in manjša stanovanja. Naj bode enkrat za vselej pribito, da je ravno naša stranka vedno delala in glasovala pri mestnem zasto-pu, naj se prezida poslopje v tak namen, da bode res ustrezalo ; vitalnim potrebam, namreč naj se priredi za srednja stanovanja, na primer realč-nim profesorjem in v manjša za družine, ki so primorane iz eraričnih stanovanj se o priliki penzijoniranja izseliti drugam, poleg tega naj dobi požarna bramba nazaj svoje prostore tukaj. Liberalcem je pa še vedno pri srcu čitalnica, dvorano bi radi dobili na občinske stroške in to naj bi rabili le gotovi Ljudje. Dvorano, ki smo časih pogrešali, pristopno vsem strankam, je pa priredil domačin gospod Didič, ki je na lastne stroške zidal tako potrebni hotel v Idriji in v pritličju omislil prostorni in elegantni salon. Tu je dohod z javne ceste, vsakemu dostop dovoljen, tedaj vsem slojem na razpolago. Prej so mu prigovarjali, naj kaj takega sezida, in ko jim je ustregel, ga pa iz strankine zagrizenosti bojkotirajo. Na primer društvo za mladinsko skrb je kaj rado od njega prejelo 100 kron, a da bi v njegovi dvorani priredilo veselico, društvu na korist, so pa govorili, da je klerikalen stran-kar. Denar, društvu v prid, ni bil strankarski, a dvorana je strankarska. Zato teže že nekaj let liberalci po tem, kako bi premotili mestne odbornike, da bi hišo 509 prezidali, da bi bila njih stranki koristila. Vedno se razpravlja le o dvorani. Sedaj naj bo ekspozihi-ra c. kr. glavarstva tam, pa zopet ljudska kuhinja in če ni drugače, bi jo celo g. notar za svojo pisarno v najem vzel. Premotili so celo naše socialne demokrate, da bo v isti dvorani lahko javna Čitalnica, v katero bo hodilo rudarstvo v prostih urah citat. Tako so natvezili tudi svojemu poslancu Winterju, ki v »Arbeiterzeitung« piše o tej hiši, ne o kakih stanovanjih za delavce, temveč le o javni čitalnici. Zato tudi niso nikoli pokazali kakega načrta, da bi o njem sklepal občinski odbor, temveč le kazali, kako naj bi se prezidalo. Naša stranka je pa le rekla: pokažite načrt za stanovanja in takoj glasujemo za njega, če bode sedaj 12. junija upravno sodišče določilo, kakor »Narod« piše, da se bo poslopje prezidalo v stanovanja, mu bomo prav hvaležni, saj ho le potrdil, kar mi že več let skušamo doseči. Tako bo na vse strani ustreženo.
i Okrožje našega Orla je imelo pretečeno nedeljo svoj občni zbor v Idriji. Prišli so v obilnem številu, imeli telovadno vajo, se udeležili ob deseti ure v kroju božje službe, kosili v Didi-čevi dvorani in takoj imeli občni zbor, pri katerem se je večinoma stari odbor izvolil. Ob 4. je predaval kaplan Frohlich jz Žirov o naši izobrazbi. Po kr&tki debati se je ob pol 6. uri zaključil občni zbor in takoj so Orli odkorakali domov v čmivrh, Žiri. Spodnjo Idrijo, da so bili za dne. že v rojstni hiši.
Balkanski zapleiljaji.
Soiija, 23. maja. Predvčerajšnjim so pričeli grški vojaki streljati na bulgarsko stražo, ki stoji med mostovoma Valčista in Kušukkopri. Streljanje s puškami se je kmalu razširilo na ostale straže v tej okolici, katere so nameravali Grki iz tega kraja pregnati. Grki so pa kmalu sami prenehali streljati, ne da bi bili imeli Bulgari kaj izgub. Bulgari so zasedli postojanke na gričih. Podpolkovnik, ki poveljuje grškim vojakom, jc povabil poveljnika bulgarskega polka na razgovor, da se dogodek uredi.
Solun, 23. maja. V Angišti so se zopet spopadli Grki in Bulgari, ker Bulgari ne dopuste, da bi Grki svoje postojanke pomaknili proti železniški črti. Govori se, da so tako Grki kakor Bulgari imeli mrtve in ranjence. Tu se je vse storilo, da se preprečijo nemiri ob jutrišnjem bulgarskem prazniku.
Atene, 23. maja. >Agence d' AtheneS* poroča: Poročilo, da se je izdaio poveije, napasti Kavallo in druge od Bulgarov zasedene točke, je izmišljeno. Grška vlada je trdno prepričana, da zadnji spopadi, dasi
so bili resni, ne bodo imeli daljših posledic. Kralj se poda v zaliv Zagezi, kjer s poveljnikom I. armade prouči položaj in poizkusi skleniti z Bulgari dogovor o ustanovitvi nevtralne cone, da se v bodoče spopadi onemogočijo.
Dunaj, 23. maja. »Siidslaw. Korr.« poroča iz Sofije: Gešovov kabinet namerava, da pokaže svojo miroljubnost nasproti Srbiji, izjaviti, da v pogodbi za sporno označeno cono, ki ji pripadajo Skoplje, Kuma-novo in Tetovo, popolnoma odstopi Srbiji. Bulgarska vlada pa pričakuje, da Srbija zniža svoje prenapete zahteve. Upajo, da zdaj zapuste Srbi kraje, ki pripadajo Bul-grski, namreč Bitolj, Ohrido in Prilep. Upa se, da Srbija izpolni tudi ostale pogoje delilne pogodbe.
Pariz, 23. maja. »Echo de Pariš« trdi, da se Italija in Grčija zdaj medseboj prijateljsko dogovarjati glede južnoalbanskc meje. Grčija je voljna odreči se krfske ožine (oziroma nasproti Krfu ležeče albanske obali), če se ji prizna Korica, oziroma od Kucovlahov obljudeno ozemlje.
VelikansK Škandal v francoski zbornici.
Francoska zbornica jc doživela 23. t. m. škandale, kakršni v francoski zbornici niso običajni. Škandale je povzročila interpelacija socialističnih poslancev glede na pi-epoved vlade socialističnega protestnega shoda proti triletni vojaški službeni dobi v nedeljo. Med burnimi medklici vstane notranji minister in ostro napada voditelja socialistov Jauresa. Večina viharno govor odobrava, socialisti pa vstanejo in začino s folianti razbijati po pultih. Dc-snica kliče socialistom: Predborilci Prusije! Idite v Berolin! Predsednik zaman zvoni; ko se trušč poleže, pravi predsednik: Če pričnemo razprava o triletni vojaški službi tako, da vse na-sprotniške predloge psujemo z nepa-trioti in izdajalci, jc nikdar nc bomo končali. Socialisti predsedniku viharno ploskajo. Socialni politik Vaillant je izjavil, da. pomenja predloga o triletni službeni dobi začetek državljanske vojske; dežela bo znala preprečiti obnovitev cesarstva na Francoskem.
Konkordat med Srbijo in Rimom.
Iz Belgrada se poroča: Komisija, ii je imela nalogo sestaviti načrt za konkordat med Srbijo in Vatikanom, je imela svojo zadnjo sejo in zaključila svoje delo. Kakor hitro se podpiše mir s Turčijo, pojdeta dva srbska delegata v Rim, da začneta direktna pogajanja z Vatikanom. Načrt, ki ga je izdelala komisija, je v glavnem podoben črnogorskem konkordatu, vendar je za katoliško cerkev mnogo ugodnejši nego črnogorski (kakor smo že tudi mi svoj čas poročali, ur.).
Katoličani, ki iih bo v celokupni razširjeni Srbiji krog 28.000, bodo podrejeni jurisdikciji svojih škofov. Koliko bo škofov, šc ni ustanovljeno; njih število se vsekakor odredi v smislu cerkvenih potreb. Škofje sc bodo imenovali sporazumno med vlado in Vatikanom. Župnike bodo postavljali škofje v sporazumu z vlado. Župnike bo plačevalo ljudstvo z biro in nc država, kakor je to tucli glede pravoslavne duhovščine uvedeno.
Za vzgojo katoliške mladine skrbi država na ta način, da na ljudskih in srednjih šolah nastavlja katehete. Za vzgojo katoliške duhovščine se osnuje bogoslovje, ki bo fakulteta bodočega vseučilišča v Skoplju. Profesorji katoliškega bogoslovja bodo v činu popolnoma izenačeni; imenujeta jih pa sporazumno vlada in škof.
Vsak zakon, ki se sklene pred katoliškim duhovnikom, priznava država kot polnovcljaven. Zakonski procesi spadajo pod jurisdikcijo katoliškega duhovnega sodišča, ako sta oba zakonca katolika. V mešanih zakonih bo odločevalo državljansko sodišče, sestavljeno od katolikov ali pa pravoslavnih, kakor jc že bil zakon sklenil pred katoliškim ali pravoslavnim duhovnikom. Vero otrok v mešanih zakonih določajo starši, ako pa ti tega ne store, pripadejo otroci pravoslavju.
Vprašanje cerkvenega jezika še ni jasno rešeno, vendar jc opravičeno upanje, da bo sveta Stolica ugodila želji Srbije in v srbsko katoliško cerkev uvedla staroslovenski jezik.
Sestanek treh vladarjev y Berolinu.
Oficiozna ^Rosija« piše: Trije vladarji so se sicer v Berolinu sestali radi rodbinskega dogodka, a kljub temu naglašamo, da jc ta sestanek jasen dokaz, da hočejo vladarji svoje prijateljstvo v dobrobit svojih narodov utrditi. Obisk čara Nikolaja zopet iznova dokazuje, da vlada med Rusijo in Nemčijo stoletja tradicionelno prijateljstvo. To tradicionelno prijateljstvo
olajša Rusiji in Nemčiji, ki pripadata različnim skupinam velesil, da se ugodno rešujejo sporna vprašanja med trozvezo in tripelentento. Carjev obisk se mora s tega vidika presojati, da tvori znak trdnega miru in prijateljskih sosednih razmer. Ruski car je zaslišal nemškega državnega kanclerja. Avdienca je trajala tri četrt ure. Car je daroval kanclerju srebrno z biseri okrašeno omarico. Angleški kralj je kanclerja odlikoval z velikim križem Viktori-jinega reda. Angleški kralj in kraljica sta zaslišala včeraj dopoldne deputacijo angleške kolonije v berolinskem angleškem poslaništvu, ki je kralju in kraljici izročila udanostno adreso. Kralj se je zahvalil za adreso in izrazil v svojem in kraljice imenu, da ga veseli, ker je gost vladarja velikega in prijaznega nemškega naroda. S tem, da živite v dobrih razmerah z narodom, ki prebiva v vaši adoptivni domovini, pripomorete, da se zagotavlja svetoven mir, ki ga vzdržati resno želim, kar je bil tudi glavni smoter raznega mojega očeta.
Dnevne novice.
-f Katoliški shod v Ljubljani.
Osrednji pripravljalni odbor prosi vse tiste gospode, katere je naprosil za sestavo resolucij, naj mu resolucije blagohotno nemudoma dopošljejo. Osrednji odbor je v glavnih potezah že vse potrebno za" ureditev shoda določil. Vsaka stvar bo izvršena točno in ob določenem ji času. Tudi za posebne vlake na katoliški shod v Ljubljano je osrednji odbor z odlično pomočjo drž. in dež. poslanca g. Fr. P o v š e t a žc vse uredil in bomo vsled vplivnega posredovanja g. poslanca P o v š e t a mogli že v pajkrajšem času javiti proge in cene. S temi objavami dobe gg. zaupniki na nabiralnih polah že tudi vse podatke o stanovanjih, hrani, vstopnicah itd. Tako bodo gg. zaupniki takoj v položaju, podati udeležnikoni vse potrebne informacije ter jim takoj potrebno zasigurati. Tako bo mogoče, da bodo udeležniki na deželi še precl svojim odhodom v Ljubljano imeli vse potrebno v rokah. Upajmo, da bomo tako s skupnim delom dosegli katoliški shod, ki bo imponiral po udeležbi, po delu, pa tudi po redu! Agitacijsko delo za sliod pa naj se že sedaj po deželi v polni meri vrši!
+ Udeležba Poljakov na katoliškem shodu v Ljubljani, Skoraj vsi večji poljski "listi so prinesli poziv, v katerem sc Poljaki kakor narod oficielno vabijo na letošnji katoliški shod v Ljubljani. Večina poljskih dnevnikov shod in vabilo jako simpatično pozdravlja in vzpodbuja Poljake, naj se velike manifestacije jugoslovanskih katoličanov udeleže kar najštevilneje. - -f- H govoru dr. Korošca. Na uvodnem mestu prinašamo znammaiti govor clr. Korošca pri razpravi o našem zunanjem položaju. Govornik je zelo srečno analiziral vodilne motive naše zunanje in notranje politike po letu .1866 in jasno pokazal nezdružljivost naše« dualistične vladne oblike, ki je bila pač prikrojena za ekspanzivno politiko monarhije na Nemškem s sedanjo misijo na države na jugu. |Dotični pasus, ki govori o zunanje- in notranjepolitičnih namenih, tedanje nase politke ter o vlogi Mažarov v balkanski politiki Avstrije, je vreden, cla se pazljivo prebere. Pomemben je govor tudi za to, ker sc je od jugoslovanske strani jasno izrekel program federalizacije naše monarhije z istočasno držav-nopravno združitvijo vseh habsburških Jugoslovanov in se je ideja jugoslovanske upravne enote, ki so ji pod geslom »trializma«1 poprej Čehi nasprotovali, spravila v sklad z njihovim državno-pravnim programom in s stališčem Poljakov. Kakor je govornik izjavil, stav-Ijamo Jugoslovani svoje upe samo še v dinastijo. Pri tej priliki naj omenimo, da, »Narodu« ni všeč, ker se je lotil dr. Korošec jedra in vzroka zgrešene naše balkanske politike, namreč d r ž a v -nega ustroja sam e g a in sc krega, ker naš poslanec ni hotel »raziskovati, v koliko in katera očitanja proti našim diplomatom so upravičena«. »Narod« pravi, da bo treba počakati, cla se oglasi poklicanejši in radikalnejši tolmač Jugoslovanov. Ljudje božji, kdo pa jc radikalnejši, ali tisti, ki pravi, cla je kak organizem v svojem j e d r u nezdrav in sc mora potemtakem totalno preosnovati, ali pa tisti, ki kritizira zgolj posamezne organe tega organizma. Ali razumete? »Narod« naj frazari dalje, ker je to pač njega navada, vendar pa naj bo vsaj toliko previden, da se ne osmeši.
-i- Liberalni učitelji hujskajo Evropo proti deželnemu odboru kranj. skumul Liberalni učitelji so izdali v 25.000 izvodih brošuro, v kateri strahovito zabavljajo, da ni vsem neože-njenim liberalcem iu liberalkam deželni odbor priznal 25 odstotne draginj-ske doklade. Na. Evroua, zda i na imaš
zopet novo vojsko, preden je še mir na Balkanu! V Londonu se bodo diplomatje jako razburili, ko poči ta bomba, evropsko ravnotežje pride v resno nevarnost, rezervisti bodo morali še dalje službo delati! Vse radi tega, ker nekaj liberalcev in liberalk ni dobilo soldov, da bi z njimi podpirali protiversko in nepatriotično časopisje in organizacijo. O brošuri sami povemo le to, da je pisana v tistem surovem in neumnem tonu, ki priča, da njeni avtorji sploh nimajo poklica za učiteljski stan, podatki sami so pa v velikem delu neresnični, ker deželni odbor po zaslugah deli to nagrad o, do katere nihče nima direktne pravice, in je mnogo učiteljev in učiteljic dobilo nagrade in podpore, o katerih ta brošura nasprotno trdi. Evropa bo morala torej previdno rabiti ta liberalni smodnik, da sc ne opeče. Londonska konferenca bo morala nastaviti posebnega referenta, da bo ugotovil zanesljivost teh podatkov. Mi pa mislimo, da tisti učitelji, ki imajo denar za take drage burke, sploh nobene doklade ne potrebujejo!
-f Nemško delo. Nemški nacionalci se hočejo zdaj v prvi vrsti polastiti mladine in žc dajejo izobraziti posebne mladinske voditelje. To izobrazbo jim oskrbuje takozvani »Neudeutscher Kul-lurbund«, novonemška kulturna zveza. Delovfjnjc tega društva se je pričelo širiti leta 1911. Nemci so uvideli, da s svojimi pijanci in pijančevanjem nc dosežejo ničesar in začeli so mladino inavduševati za abstinenco. Tako si hoče ta zveza pridobiti boljših sotrudni-kov: mladenič, ki more biti abstinent, je brez dvojbe boljši kakor drugi, ki te volje nima, in tak mladenič bo v vsakem društvu več deloval. »Kulturbund« pa jc tudi popolnoma brezversk in oznanja le vero »v lastno pleme«. Velik del nemške mladine, zlasti v obmejnih krajih, je že na ta način prepariran. Na ta način skušajo Nemci zlasti dobiti mlaclili bojevnikov za »Siicl-marko« in »Schulverein«. Nemci na vse kriplje delajo, cla nas ugonobijo. Zato Slovemci, delajmo vneto pri »Slovenski Straži«!
-r Nov most pri Št, Jakobu ob Savi.
Cestni odbor ljubljanske okolice jc v včerajšnji seji, ki se je vršila v Ljubljani v deželnem dvorcu soglasno sklenil, da sc zgradi čez Savo pri Št. Jakobu nov, moclern most, ki bo popolnoma ustrezal zahtevam prometa, — pod pogojem, da prispeva sosednji cestni okraj vsaj 10%, dežela pa 50%. Ker ni dvoma, da bodo ti prispevki dovoljeni, je zasigurana nova zgradba. Na ta način sc izogne temeljito vsem teŽkočam, ki izvirajo iz zasebnega lastništva sedanjega mostu, kateri jc sploh zelo nesrečno zgrajen. Pri tej priliki tudi poudarjamo, da je pravica, pobirati mostnino na zasebnem Mavrerje-vem mostu u g a s n i 1 a in cla je težko misliti, da bi se ta pravica šc obnovila.
— Z Viča. Liberalni listi sipljejo te dni grom in strelo na našega župnika. Kaj pa je zopet tako hudega? Župana ni povabil, da bi svetil ob sv. Rešnjem Telesu. To je spravilo viške liberalce — ki so nadvse cerkveni in pobožni — iz ravnotežja, da ne vemo, kdaj bodo zopet prišli k sebi. Preidimo torej k stvari. Samo delovanje in gibanje Ciril-Metodove podružnice na Viču hočemo nekoliko pojasniti, da se razgreta kri naših liberalcev pomiri in svet izve, zakaj gosp. župnik ni mogel povabiti g. župana, da bi na praznik ob sv. R. T. svetil. Tukajšnja Ciril-Metodova podružnica je, lahko rečemo, podlaga in trdnjava liberalnih pristašev — kar jih je še — na Viču, Niti enega naših ljudi ne boš videl na njihovih prireditvah. Ljudje sami vedo, kako stališče imajo zavzeti nasproti tem prireditvam, ki se vrše v znamenju plesa, pitja itd. Člani podružnice so sami liberalci. V odboru so ljudje, kojih eden se je pri neki priliki izrazil, da če bi bilo po njegovem, bi se še krstiti ne bil dal. So v odboru ljudje, ki so že zdavnaj pozabili, da je treba ob nedeljah in praznikih k sv. maši, o veliki noči k spovedi. Shranjene imamo razne izrezke iz »Dana« in Slov. Naroda«, kaj vse so pisali zadnji čas o birmi, o škofu, o naših patrih. Dopisniki sede v odboru podružnice Sv. Cirila in Metoda! V nedeljo so po dolgem času — najbrž prisiljeni — imeli občni zbor podružnice. Domačinov se je udeležilo baje tega zborovanja kakih 10 parov. Nič ni vleklo, četudi je g. Pusloslemšek naznanil »zanimivo« skiop-lično predavanje in običajnega g. Brceta od sv. Jurja na Gradu. Iz zanesljive strani smo izvedeli, cla so kar štirje govorniki udrihali po delovanju naših patrov in naše stranke v župniji. In g. župan, ki hoče biti nad strankami, je bil navzoč in ni imel besede, da bi vsaj nekoliko opozoril ognjevite govornike, ampak jc molčal. Seveda, ker mu je g. župnik Berce tako pihal na srce in ga koval visoko v obiake zaslužlji-vosti za Ciril - Metoda na Viču. Lansko leto, ko mu je g, župnik pojasnil sedanje stališče Ciril-Metodove družbe, mu je ob-
ljubil, da bo letos odstopil od predsedni-štva. Na nedeljskem občnem zboru pa ni držal besede. Vse to je g. župnika dovedlo do temeljitega preudarjanja in posvetova-nja in slednjič do zaključka, katerega je sporočil gosp. županu med drugim, rekoč: »Obžalujem, da Vas po vsestranskem preudarku kot predsednika Ciril - Metodove podružnice nc morem vabiti kot častno stražo ob sv, R. T.« — Vsi, ki poznamo naše Ciril-Metodarje in jih delovanje in gibanje, smo z veseljem odobrili ta odločni korak g. župnika. Gospodu županu — sicer resnemu možu — pa izražamo naše najodkriiosrčnejše pomilovanje, da se da vplivati od neizkušenih mladinov, ki svoje kozolce po naši občini prevračajo.
—	Umrl je v Št. Vidu nad Ljubljano! mizarski mojster g. Anton Porenta, star 36 let.
—	Ustanovni občni zbor društva sv. Rafaela za Hrvate se je 18. t. m. vršil v Hrv. kat. kazini v Zagrebu. V odsotnosti nadškofa koadjutorja dr. Bauerja je zborovanje otvoril dr, Gustav Baron in predlagal za predsednika dr. Šiloviča, za pokrovitelja pa nadškofa koadjutorja dr. Bauerja, ki je bil sklical tudi enketo za ustanovitev Rafaelovega društva. Nato se je izvolil in konstituiral naslednji odbor: predsednik vseučiliški profesor dr. Šilovič, podpredsednik msgr, Korenič, tajnik o. Frankovič, blagajnik dr. Šimrak; odborniki pl, Kiepach, o. Rodič, dr. Janda, kanonik Strahinščak, prof. Ivekovič, dr. Rittig; revizorja kanonik Vojakovič in Artur Mah-nik. Sklenilo se je, izdati brošuro o izseljevanju in društvu sv. Rafaela pri Hrvatih in drugih narodih, v kateri se bo opozorilo duhovščino, da ljudstvo napotuje na to društvo, ki mu bo šlo pri izseljevanju brezplačno na roko. Nadalje se je sklenilo, da se v Buxu na Švicarskem nastavi zaupnika, ker potuje preko Buxa jako veliko hrvaških izseljencev, ki imajo pri prehodu čez mejo navadno velike neprilike. V vseh znamenitejših mestih Nemčije in Avstrije, preko katerih potujejo hrvaški izseljenci, bo društvo ali imelo svojega lastnega zaupnika ali bo pa izseljence napotilo na zaupnike nemškega ali avstrijskega Rafaelovega društva.
—	Desetletnico katoliškega gibanja med hrvaškim dijaštvom je 18. t. m. proslavil zagrebški ^Domagoj«. Tega dne jc poteklo 10 let, odkar jc bilo na Dunaju ustanovljeno Hrv. kat. akademično društvo /.Hrvatska«. »Domagoj« je s svojimi se-niorji in drugimi prijatelji katoliškega gibanja priredil izlet v Samobor, Udeležili so se ga med drugimi dr. Markulin z družino, dr. Dcželič z družino, ravnatelj Ma-rakovič z družino, dr. Dočkal, župnik Don-kovič, dr. Šimrak i. dr. Službo božjo je v Samoboru opravil senior »Hrvatske« dr. Dočkal, peli so »Domagojci«, Zvečer je bil improviziran komers.
—	Svatje za »Slovensko Stražo«. Na svatbi godč. Pavle Gregorič in g. A. Car v Rctjah so zbrali narodnozavedni svatje 32 K 10 vin. in jih poslali »Slovenski Straži« v Ljubljano. Bog jih živi in daj. cla bi temu lepemu zgledu sledili tudi drugi.
—	»Siidslawische Rundschau«. Na Dunaju je pričela izhajati korespondenca z zgorajšnjim naslovom. Izdaja in urejuje jo dunajski urednik »Slovenskega Naroda«, dr. A. Kramer.
— Blagoslov brizgalne v Preski. Ifc Preske nam pišejo: 1. junija bo pri nas blagoslov brizgalne. Pri tej priliki bo veselica. Igra mengiška godba. Povabljena gasilna društva.
—	Poroka. Jutri se poroči v Vavti vasi starešina s. k. a. društev »Danice« iu »Dana« cand. iur. in diplomiran ekšportni akademik gospod Josip Dular z gospodično Frančiško Čuk, nečakinjo našega rojaka gospoda polkovnika pl. Bezeljaka.
—	Umrl je v četrtek ob petih popoln dne v Britofu pri Kranju posestnik in gostilničar Jakob G o r j a n c , p. d. Šprajcar, v starosti 77 let. Pokojnik jc bil zelo premožen kmet.
—	Vol usmrtil pastirja. V četrtek popoldne, dne 22. t. m. jc vo! med potjo iz paše domov usmrtil pastirja, 11 letnega dečka Jakoba Fabčič iz Št. Vida pri Vipavi. Vo! je dečka stiskal v zid na ozki poti in vsega presuval, da jc revček nezavesten obležal. Ko so ga domov prenesli, je par ur pozneje vsled smrtnih ran izdihnil.
—	Volitev podžupana v Zagrebu se vrši 26. t. m.; izvoljen bo najbrže z aklamacijo g. Anton Kentak.
—	Bistriška koča v Kamniški Bistrici se otvori jutri, t. j. v nedeljo, dne 25. t. m. Prijatelji Kamniških planin so vljudno vabljeni v ta rajski gorski kotiček!
—	Nezgoda v »Unionovi« pivovarni v Spodnji Šiški. Delavka v -Unionovi« pivovarni v Spodnji Šiški, Marijana Podlipnik, je včeraj snažila steklenicc. Pri tem ji je ena steklenica eksplodirala. Črepinjc so delavko hudo poškodovale na roki.
—	Župan v preiskavi. Proti županu v Cirkvenici dr. Vuku pl. Vuchetichu je hrvaška deželna vlada odredila kazensko preiskavo in postopanje, ker jc bil ovaden,
da je že sedaj grozil z nepostavnostmi o prihodnjih saborskih volitvah.
—	Deček obstrelil dečka. 15 letnega Franceta Kneza, poscstnikovega sina z Dolskega, je nek 16 letni fant pri igranju v prepiru obstrelil v desno ramo. Ranjenega dečka so prepeljali v deželno bolnico.
—	O zagonetnem dogodka na Bledu se nam Se piše: Poročali ste, da je Giacomu Cliunag sledil iz Trsta na Bled neki 301et.en tujec, ga prišedšega na Bled ves dan sledil, ga zvečer napadel in oropal. — Temu poročilu nasproti tale dejstva: Izkazano je, da je bival kapitanov sin Giacomo Cliunag nad 12 dni na Bledu, hodil okoli s samokresom in streljal, da tega samokresa ni mogoče najti; morda je v jezeru. Napad se je izvršil na prostranem (ne skritem) Iadjišču za kapelico kneza Windischgratza nasproti jezerski cerkvi, in ne na tesni poti tik za kapelico, ali v tesnem skritem prostoru za vilo Mirnidol (last dvornega svetnika g. Ferjančiča). Ob kraju nesreče so se našli lepo v red spravljeni napadenega mladeniča spisi; na drugi strani tega ladjišča pa je ležal papirček, pomečkan v kroglico (Papierkiigel-chen). Deževje je v ponedeljek zvečer razmočilo to kroglico, ki so jo razvili, in ta papirček je bilo pismo nesrečnega mladeniča, katero ie pisal laški svojemu očetu z Bleda kakor v slovo. Datirano je z Bleda maja 1913, dan jc še Izpuščen. »Vila Carmen«, kjer je bival ta mladenič, je bila prižgana svetilka v sobi, vila odprta in ključi v vratih. Revolverja ni nikjer, dasi ga je imel. Preiskava se vrši in najbrž pridejo na dan čudne stvari.
—	Umrl je dne 20. t. m. v Podbrez-jah na Gorenjskem g. Jeglič Josip, c. kr. davkar v pokoju. Celih 12 let je vestno in marljivo opravljal davčno službo in nato stopil v pokoj. Bil je mož globokega verskega prepričanja in zvest pristaš S. L. S. Podpiral je gmotno vse naše izobraževalne in verske organizacije in je povsod, kjer je le videl potrebo, prihitel na pomoč. Pomagal je pa tudi domačim revežem, ki so izgubili v njem res velikega dobrotnika. Bil je preblaga duša, kremenit značaj. Kako vsestransko je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb, h kateremu so poleg domačinov od blizu in daleč prihiteli v tako velikem številu njegovi sorodniki, prijatelji in znanci. Bodi mu blag spomin. N. v m. p.!
Promet nedeljskih in prazniških vlakov na progi Ljubljana — Jesenice in nazaj. Od 1. junija 1913 bosta vozila na progi Ljubljana j. k. — Jesenice in Jesenice — Ljubljana j«, k. vsako nedeljo in praznik zabavna vlaka po sledečem voznem redu: Vlak štev. 1732: odhod 1 in 20 min. Ljubljana j. k., 1 in 29 min. Ljubljana d. k., 1 in 40 min. »Vižmarje, 1 in 51 min. Medvode, 2 in 4 minute Škofja Loka, 2 in 19 m. Kranj, 2 in 24 min. Sv. Jošt o. p., 2 in 35 min. Podnart Kropa, 2 in 41 min. Otoče o. p., 2 in 51 min. Radovljica o. p., 2 in 57 m. Lesce, 3 in 7 min. Žirovnica o. p., 3 in 16 min. Javornik o. p., 3 in 22 Jesenice. — Vlak štev. 1733: prihod 9 Ljubljana j. k., 8 in 57 min. Ljubljana d. k., 8 in 45 min. Vižmarje, 8 in 36 min. Medvode. S in 25 min. Škofja Loka, 8 in •11 min. Kranj, 8 in 3 min. Sv. Jošt, 7 in 53 min. Podnart — Kropa, 7 in 48 min. Otoče, 7 in 39 min. Radovljica, 7 35 min. Lesce, 7 in 27 min. Žirovnica, 7 in 21 min. Javornik, 7 in 15 min. Jesenice. Za ta dva vlaka bodo izdajale postaje in postajališča, ki pridejo v poštev, znižane vozne listke za tja in nazaj, ki so pa le veljavni za vožnjo z navedenima vlakoma. Za povratek z drugim kakor navedenim vlakom imajo kupiti potniki pri osebnih blagajnah nove vozne listke, sicer zapadejo v vlaku doplačilu glasom š 16. p. 2 ž. o. p.
—	Za lovce. Dne 4. junija 1913, ob
9.	uri dopoldne se oddado občinski lovi: Brezovica, Depalja vas, Dolsko, Dr-tija, Blagovica, Ihan, Češnjice, Krtina, Krašnja, Loka in Lahoviče; dne 5. junija 1913, ob 9. uri dopoldne pa občinski lovi: Dol, Šmartno, Radomlje, Ra-folče, Trojana, Spodnje Koseze, Rašica, Vodice, Volčji Potok in Zalog na javni dražbi pri okrajnem glavarstvu v Kamniku v zakup za dobo od 1. julija 1913 do 30. januarja 1918. Dražbeni pogoji so istotam na upoglcd. — Dne 27. majnika t. 1., ob 9. uri^ dopoldne se bo oddal občinski lov Šmarje, isti dan ob
10.	uri dopoldne za občino Tomišelj in ob 11. uri za občino Lipi jene. Dražbe se vrše pri c. ki-, okrajnem glavarstvu v Ljubljani. Vsi lovi se oddado za dobo petib let. — Dne 3. junija ob 10. uri dopoldne sc odda v istem prostoru lov za občine Studenec—Ig.
—	Odlikovanje. Generalnemu odvetniku in generalnemu prokuratorju najvišjega sodnega in kasacijskegn dvora na Dunaju Ivanu O k r e t i č je cesar podelil viteški red Leopoldo-vega redh.
—	Poročila se je hčerka velikov-škega župana in deželnega poslanca Pinteriča. Mici Pinterič, z inženirjem g. Hugonom Gutmann.
—	Tujec vtihotapec. V noči od srede na četrtek je posestnika Frana Ma-renkota v Spodnji Šiški okoli 2. ure. zbudil ropot, nakar je vstal in prižgal naglo luč. Ko se je zasvetilo, je stala pred Marenkotom majhna, neznana moška oseba, srednje starosti in z majhnimi brkami. Takoj pograbi za samokres in ga nameri proti nepoklicanemu posetniku rekoč: »Kakor se ganeš, pa je po tebi!« Možakar je obstal kakor okamencl, žena Marenkotova pa je šinila po stražnika, ki je nepoklicanega gosta aretiral.
—	Smrt žganjarja. V gozdu pri Škofljici so nedavno našli mrtvo truplo Jožefa Florjančič, rojenega leta 1857 v Perovem v grosupeljski občini. Florjančič je bil znan pijanec in že več let ni hotel delati. Pri truplu so našli veliko steklenico žganja. Kak zločin je izključen in je Florjančiča najbrže umorilo žganje.
—	Potres. Iz Postojne se poroča, cla so 20. t. m. zvečer čutili na Krasu — od Št. Petra do morske obali — precej močan potres, tako da so šipe šklepetate in se zibali prosto viseči predmeti; na mehkih tleh stoječe peči so poškodovane. Potresno valovanje je sprem-Ijevalo podzemsko bobnenje. — Tudi v Ljubljani so istočasno čutili potres.
—	Umrla je v Radovljici gospa I v a n a Hudovernik, stara 52 let.
—	Kaj je na svetu vse mogoče? Med drugim tudi to, da naročnik turške srečke že po vplačilu štirih kron 75 vin. zadene 100.000 rankov. Kdor ne verjame, naj piše po dokazila glasom današnjega oglasa »Srečke v korist Slovenski Straži«.
TRETJI MLADENIŠKI TABOR V MOSTAH.
Šentpetersko okrožje Orlov v Ljubljani priredi v nedeljo 1. junija v Mostah III. mladeniški tabor. Tabor se vrši po sledečem sporedu: Dopoldne: 1. Ob 8. uri zjutraj zbirališče odsekov na Selu pri županu br. Jos. Oražmu. Ob pol 9. uri odhod k sv. maši, ki jo daruje ob 9. uri v cerkvi sv. Petra v Ljubljani častni predsednik Zveze Orlov preč. g. kanonik J. Šiška. 2. Po sv. maši obhod skozi Novi Vodmat, Selo in Moste; po obhodu tabor na vrtu brata Oražma, kjer govorijo velerodni g. dež. glavar dr. Ivan Šusteršič, velerodni g. drž. in dež. poslanec Franc Povše in drugi govorniki. Popoldne: 3, Ob četrt na 2 skušnja za javno telovadbo. 4. Ob pol 4. uri pop. javna telovadba: a) članske proste vaje leta 1913., b) nastop naraščaja, c) orodna telovadba, d) skupine, e) vaditeljske proste vaje. 5. Ljudska veselica z godbo, petjem, srečo-lovom, šaljivo pošto in z govori. Vstopnina 40 vin., s sedežem pri telovadbi 1 krono. Javna telovadba in veselica se vršita na vrtu br. Oražma. Sodeluje društvena godba z Viča, mešani in moški zbor Kat. slovenskega izobraž. društva za Selo-Moste. V slučaju skrajno neugodnega vremena se preloži vsa prireditev z istim sporedom na nedeljo, dne 8. junija 1913.
Primorske vesli.
p Nedeljska deželnozborska volitev v puljskem mestnem kraju se je končala tako, kakor je bilo pričakovati. Potrebna je ožja volitev med kandidatom laško-liberalne stranke dr. Devesco-vijem in socialnodemokraškim kandidatom Lir usi je m. Vsega skupaj je bilo oddanih 2192 glasov. Od teh jih je dobil laški liberalec 1031, socialni demokrat 831, hrvaški pa 330 glasov.
p Deželnozborska volijev v Pulju. V nedeljo se bo .vršila ožja deželnozborska. volitev med soclalnodemokratič-nim poslancem Lirussijem in laškoli-beralnim kandidatom dr. Devescori-jem. Obeta se nad vse vroč boj. Obe stranki napenjate vse svoje sile, da bi prodrle. V sedanjih razmerah bi bilo pač še najboljše, ko bi se zmaga obrnila v prid socialnodemokraSkemu j kandidatu Lirussiju. ker bi bil poraz j laškoliberalne stranke zopet nov dokaz, da je laška kamora v Pulju svojo vlogo doigrala. Hrvatje so imeli v torek zvečer v »Narodnem domu« volilni shod, na katerem so volilcem priporočali, da oddajo pri nedeljski ožji volitvi svoje glasove socialnodemokraške-rau kandidatu. Razun Hrvatov bodo šli v boj za socialnega demokrata brez-dvomno tudi vsi Nemci, ker se jim gre danes tudi za to, da se porazi ona laška kamora, za katere kandidate so se še pri zadnjih državnozborskih volitvah prav gorko zavzemali. Za laško kamoro ga ni več zdravnika; to se je pokazalo lanskega septembra, ko je propadel primnrij dr. Antičcvič, in najbrže čaka v nedeljo dr. Dcvescorija ista usoda.
p Liberalni kandidati na Krasu. S
Krasa pišejo: Predzadnji četrtek je »liberalna županska zveza« za sežansko glavarstvo imela skupno sejo pri Mo-horčiču v Sežani. Govorili so tudi o kandidatih. Zbrali tih dva moža, ki oficielno sicer še nista proglašena za kandidata, a skoraj gotovo bosta. Ta dva moža sta: Muha iz Lokev in Nemec iz Nabrežine. Oba sta znana kot huda liberalca. Posebno Nemec jc svobodomislec. Govore, da se dva precej visoka uradnika tudi ogrevata za ti dve kandidaturi. Če izvemo kaj podrobnejšega, bomo že rekli svoje. — V trgih baje kandidira tržaški advokat, dr. Gregorin. Na celem Goriškem liberalci torej ne najdejo moža, ki bi ga mogli in se upali priporočati volilcem v trgih. Res, klaverna stranka!
p Slana je zopet Žugala Vipavcem oh zadnjem mrzlem vremenu, vendar hvala Bogu, da se jc prikazala samo na posameznih krajih ob reki Vipavi, kjer je posmodila zlasti krompir. Tudi v goriški okolici je slana precej škodovala, posebno v Št. Petru.
p Samoumor gostilničarkc. Danes okrog 8. ure zjutraj se je na Tržaški cesti obesila gostilničarka Eliza Jug. Okrog 8. ie šla v klet. Ker je dolgo ni bile nazaj, so jo šli iskat. Našli so jo obešeno na špagi, s katero so preveza-ni stoki sladkorja. Sodijo, da jo je gnala v smrt skrb za obstanek. Gostilna je baje slabo šla.
p Nove vrste aeroplan. V Trstu je konstruiral Alfred Kubiček nov enokrov-nik, ki se tehniško zelo razločuje od dosedanjih aeroplanov. Kubičkov aeroplan, ki je plod dveletnega dela, je na videz precej podoben enokrovniku sistema Niewport in deloma tudi Etrichu, vendar ga pa baje odlikuje večja stabilnost pri letanju. Aparat je dogotovljen, le motor jc še treba ustvariti, a konstrukter izjavlja, da nima denarja.
p Električna železnica Reka—Opatija.
Reški podjetnik Albert Sirola namerava zgraditi električno železnico med Reko in Opatijo. Njegovi prošnji se je ugodilo, vendar pa mora razširiti cesto ob obrežju in jo raztegniti proti morju. Dolga bo 5'3 kilometra in bo stala poldrug milijon kron. Ker jo začno takoj graditi, prične železnica z obratom že prihodnjo spomlad.
p Nedostavljen denar, V seznamu tržaškega poštnega ravnateljstva o nedo-stavljivih pošiljatvah se nahajate dve nakaznici, ki niste našli naslovljenca. Prva s štev. 143 je bila oddana na Proseku dne 15. marca 1913 za Ivana Milica v Repinah z zneskom 7 K 17 vin., druga s štev. 80 pa v Moščenicah dne 30. marca 1913 za Mateja Breščaka v Bretu z zneskom 30 K. Odpošiljatelja sta neznana.
p Pogajanja za tržaško-kanadsko progo, Zvedeli smo, da pogajanja za enotno oskrbovanje prometa na prekomorski progi Trst—Kanada še ne bodo tako kmalu končana. Treba je namreč ugodno rešiti več problemov, o katerih se ne moreta sporazumeti angleški »pool« in družba Cana-dian—Pacific. Prvi ima radi konkurence že blizu 10 milijonov škode, Canadian-Pacific pa menda ravno toliko.
p K nekemu pretepu v Gorici smo dobili sedaj to-le pojasnilo: ;>Slovenec<: je poročal dne 6. februarja 1913, da sta se vinjena stepla Sattler in Ivan Pirnat v neki gostilni v Gorici, kar pa ne odgftvarja dejstvu. Vinjenega Pirnata so iz omenjene gostilne vun vrgli, nakar je slednji iz jeze zagnal vrček skozi vrata in je zadel g. Satt-lerja v glavo, ki se je nahajal v drugi družbi.
p Meja med tihotapstvom in slepar-stvom. Svoječasno je bil trgovec Luigi Pon-toni v Trstu radi tihotapstva obsojen na 14 dni ječe. Dolžili so ga, da je s pomočjo sedaj pokojnega Luke Framontana in pobeglega carinskega asistenta Aleksandra Posna deklariral 3460 litrov vina za >tran-sito«-blago, dočim je bilo vino namenjeno pravzaprav za Trst in je tudi v Trstu ostalo. S tem je bil seveda oškodovan finančni erar, ogoljufana pa jc bila tudi občina za užitnino. Carinski asistent je napisal sleparske »transito-bolete«, dasi jc vedel, da vino ni za Trst. Pri obravnavi se je Pon-toni seveda zagovarjal, da je to le tihotapstvo, a sodišče ga je obsodilo radi slepa rstva. Svoj krivdorek je sodišče utemeljevalo tako, da se more govoriti le takrat o tihotapstvu, če se taji navzočnost blaga, ki se mora zacariniti; v tem slučaju pa gre o celi vrsti sleparskih mahinacij. Najvišje sodišče na Dunaju je sedaj zavrnilo Pon-lonijevo pritožbo in potrdilo tržaško obsodbo.
p Umrl jc včeraj popoldni v mestni bolnišnici v Trstu g. Ivan G o d n i k, skladiščnik južne železnice. ,Y četrtek zvečer je nameraval iti v gledališče Fenice, a je pred kavarno »ai Portici di Ciozza« po nesreči, ker je bil precej kratkoviden, zašel med neki dvovprež-ni voz in tramvajski voz. Konji so ga podrli na tla in vzlic temu, da je voznik nemudoma ustavil konje, jo voz zadel Godikn tako močno na glavo, cla mu je prebil črepinjo. Vsega v krvi in
nezavednega so ga prepeljali z vozom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer so ga operirali. Včeraj popoldne pa je, kakor že rečeno, umrl vsled za-dobljene poškodbe.
Cerkveni vesinik.
c V Krškem sc je vršil v dnevih od 11. do 18. maja sv. misijon. Vodila sta ga gg. patra jezuita Alojzij Žužek in Ivan Pri-stov iz Ljubljane. Udeležba je bila prav hvalevredna. Nadvse veličastna pa je bila sklepna procesija z misijonskim križem. Duhovnikov je bilo 12, vernikov do 2000. Misijonski križ so nosili možje na drogeh tako, kakor so nosili Tirolci svoj križ pri evharističnem kongresu na Dunaju. Mnogo zlatega zrna se je vsejalo, dal Bog tudi mnogo lepih sadov!
ODPOR PROTI TRILETNI SLUŽBI
NA FRANCOSKEM.
Iz Toula se poroča, da so detektivi iz Pariza preiskali stanovanja članov splošne delavske zveze, a. da niso nič sumljivega našli. V Orlcansu so vojaki 62. artilerijskega polka v jedilnici demonstrirali proti triletni službeni dobi. Zvečer so patrulje razpodile več gruč vojakov, ki so precl spomenikom Device Orleanske demonstrirale proti triletni siužbeni dobi. V Toulu so aretirali več artiljeristov radi demonstracij proti triletni vojaški dobi, med njimi tudi dva gojenca vojaške šole. Pariški listi poročajo, da so bile demonstracije v 122. pešpolku zelo resne. Neki major je vrgel na tla trobentača, ker je zatrobil za demonstracijo. Neki vojak je planil na častnika, nakar je ta pograbil za puško straže in s kopitom pobil napadalca na tla. Prihitelo je osem podčastnikov z nasajenimi bajoneti, ki so razkropili zarotnike. Premetavali so se tri četrt ure. Zarotniki so se polastili ključa praharne, a so jim ga iztrgali. Kolovodje, 27, so zaprli. Preiskava je dognala, da je bil glavni voditelj vo-« jak, član splošne delavske zveze in neki učitelj. Med ostalimi šuntarji je bilo deset desetnikov. V Nancyju je aretirala policija nekega 191etnega dninarja; ki je razširjal male lepake proti triletni vojaški službeni dobi
SRBSKA SKUPŠČINA
se je 23. t. m. zopet sestala. Stavbni minister je predložil zakonski načrt o zgradbah železnic, med katerimi se nahaja tudi nameravana proga Užice =-> bosenska meri.
SIJAJNO FINAČNO STANJE RUSIJE.
Ruska duma je pričela dne 23. t. m. proračunsko razpravo. Predsednik proračunske komisije je poročal o splošnih finančnih in gospodarskih razmerah. Proračun izkazuje redne dohodke s 3.169,142.828, izredne dohodko 7. deset milijoni, redne izdatke z 2.987,781.205, izredne izdatke pa z 220,622.756 rublji. Poročevalec Alekse-jenko izjavi, da se je razpoložljiva gotovina, ki je znašala dne 14. januarja 1909 1.900.000 rubljev, povišala po začasnem računu clo 14. januarja letos na 391 milijonov rubljev. To je za Rusijo važno, ker utrjujejo mednarodno stališče Rusijo.
Ljubljanske novice.
lj Spored procesije sv. Rešnjega
Telesa pri sv. Jakobu. Ob 8. uri slovesna sveta maša; precej po sveti maši se začne pomikati sprevod v tem-le redu: I. 1. Gojenci salezijanskega zavoda na Rakovniku s svojo zastavo in godbo. 2. Učenci II. in IV. mestne deške ljudske šole s svojo zastavo. 3. Dve mali ban-deri; za njimi učenke mestne osemraz-redne dekliške ljudske šole. II. Bande-ro sv. Florijana; za njim moški in ženske brez sveč. III. Bandei*o Marijino; za njim Marijina bratovščina. IV. Ban-dero sv. Jakoba; za njim: a) moški s svečami, b) ženske s svečami, c) tretje-rednice šentjakobske s svečami. V. a) Katoliško društvo za delavke s svojo zastavo; b1) gospodične šentjakobske Marijine kongregacije »Brezmadežne«; c) žc«ie. VI. Dve mali banderi presv. Rešnjega Telesa; za njima: a) dečki in belo oblečene deklice s svečami; b) oddelek vojakov z godbo; c) dvajset že naprej določenih deklic v beli obleki, ki potresajo cvetlice pred Najsvetejšim. VII. Duhovniki s presv. Rešnjim Telekom. a) Dostojanstveniki; b) Marijina kongregacija žalostne Matere božje; c) drugi oddcI(*k vojakov.
lj Dve godbi bodetc igrali pri procesiji sv. Jakoba. Na čelu šolske mladine bode korakala godba Sale-zijancev iz Rakovnika v krasni novi uniformi.
lj Občinski svet ima izredno sejo v torek, dne 27. maja 1913 ob šestih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red:
založiti ne samo kao Hrvat i Zagrep-čanin, več i kao prvi tehnik na tom mjestu, da utrem i u nas put stališu, kojem sem se posvetio i kojemu pripadam, do njegovih prava i podpunog ugleda. Uvjeren, da u slučaju potrebe mogu računati i na podporu slovenske brače i njihovih inženera, kličem: da živi i napreduje »Društvo inženirjev v Ljubljani«! Sa velej;oštovanjem Janko Holjac.«
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Pc-stotnik, hči železniškega uslužbenca, 5 dni. — Josip Kerničar, rojenec, 14 tednov. — Jernej Maček, črednik ozir. občinski pastir, 50 let. — Marija Hribar, občinska uboga, 77 let. —
lj Tržne vesti. Tržno nadzorstvo je danes z električno lučjo preiskalo 580 jajc, ki so bila vsa dobra. — Z ozirom na zasirjenost mleka jo bilo na trgu mleko preiskano v 18 slučajih in je bilo v treh slučajih zasirjeno. — Krompirja je bilo na trgu 12 voz, ki se je prodajal 100 kg po 6 K (torej dražje).
lj Ilirija I. — Ilirija II. 2 :1. Četrtkova klasifikacijska nogometna tekma, ki se je vršila ob krasnem vremenu in precejšnji udeležbi občinstva, je pokazala, da sta si obe moštvi precej enaki in kakor ima prvo moštvo večje igralske rutme in lepše kombinacije, ima drugo moštvo več urnosti, samo pred golom kaže preveliko semintja kombinacije. Videli smo pa, da manjka obema moštvoma tek in žogna tehnika, kar bo, kakor čujemo, Ilirija« s tem oclpomogla, da si je zasigurala trenerja v osebi kapitana in najboljšoga igralca prvega moštva »Hrvatskog akadem-skog šport-kluba«, g. cand. iur. Stanela.
lj Večje športne prireditve v mesecu juniju. Kakor se nam poroča, stoji »Ilirija« tudi v pogajanju radi tekme z že nam dobro znanim celovškim »I. Fuflball- und Atletik-Sportklubom« ter izbornim graškim Sturmom. Sestavlja se tudi, kakor je to že davno v raznih drugih garnizijab, vojaško nogometno moštvo in bo že v teku prihodnjega meseca igrala »Ilirija« s tem moštvom, ki ima v svoji sredini par prav dobrih igralcev, tako iz dunajskega prvorazrednega kluba »Rudolfshiigel«, potem Favoritner »Vorwarts«, graškega Stur-ma :ct Rapida. Istotako je naprosila eno dunajsko prvorazredno moštvo, da priredi v Ljubljani takozvano propa-gando-igro. Ljubljansko občinstvo bode imelo torej v najbližnjem času polno prvorazrednih športnih' prireditev in upamo, da se »Iliriji« vsaj na ta način obdolži, da poseti v kar mnogobrojnem številu te razne tekme.
obljube glede saniranja nagodbenih prekršitev.
Zagreb, 24. maja. Dr. Bošnjak je pozval včeraj člane poslovnega odbora Stranke Prava k seji. Dr. Mile Starče-vie in Cezar Aakačič sta povabilo odklonila, ker dr- Bošnjak nima pravice sklicevati sej. Sej so so udeležili samo frankovci: Dr. Bošnjak, dr. Prebeg, dr. Horvat, dr. Pazman in dr. Milobar. Dr. Lončarič je tudi poziv odklonil.
Budimpešta, 24. maja. »Pesti Na-plo« piše, da se je baronu Rauchu posrečilo pravaše razbiti. Frankovci so vrgli iz uredništva strankinega glasila »srbofile«, ki so imeli zveze tudi s »Pe-terburgom«. Sedaj bo mogoče ustanoviti vladno stranko. — »Budapesti Na-plo«, organ grofa Khuena, piše isto. Pravi, da »Milinovci« težo izven meja monarhije, »frankovci« pa da teže samo za edinstvom Hrvatov * i Slovenccv v trialistični obliki, kar da je manj nevarno. Frankovci da imajo vsled zvo^e s Slovenci (!!!) večino v vrhovni upravi stranke.
Zagreb, 24. maja. Pojavlja se misel fuzije milinovske grupe Stranke Prava s Seljaško stranko Stipe Radiča.
Zagreb, 24. maja. Dr. Mile Starče-vič je odpotoval v Volosko, da se z dr. Laginjo in don Prodanom porazgovori o položaju. IV'. Mile je v četrtek o tej stvari konferiral že s pl. Vancašem. Gre se za izredno sejo vrhovne uprave stranke.
DUNAJSKI ŽUPAN DOBI VIŠJO DOKLADO.
Dunaj, 24. maja. Meščanski klub je sklenil povišati funkcijsko doklado župana od 24.000 na 40.000 kron.
C. KR. MORNARICA.
Dunaj, 24. maja. »Wiener Zeitung« objavlja naredbo, da se 2. brodovje razdruži in kontreadmiral Loffler imenuje za poveljnika arzenala v Pulju.
BULGARSKO POJASNILO.
Soiija, 24. maja, Bulgarski glavni stan poroča, da so 22. t. m. ob 5. uri zjutraj grške čete pri selu Radulevo napadle Bulgare pri Kučuk Kopruliju in Volčišti. Bulgari so odgovorili šele, ko so Grki poškodovali tir in brzojavno zvezo, ter Grke vrgli nazaj do orfanskega zaliva.
GRKI PREPOVEDALI BULGAROM PROSLAVO SV. CIRILA IN METODA.
Solun, 24. maja. K proslavi praznika sv. Cirila in Metoda je došla semkaj godba 14. bulgarskega polka. Grška oblast pa je bulgarskemu nadškofijskemu vikarju naznanila, da vsako slovesnost z ozirom na napete politične razmere prepoveduje.
Naznanila predsedstva, odobrenje zapisnika zadnje seje, finančnega odseka poročilo o proračunu mestnega zaklada za leto 1913.
lj Klub občinskih svetnikov S. L. S. ima sejo v ponedeljek ob 6. uri zvečer.
lj Hrvaški inženirji v Ljubljani. Danes vrne »Hrvatsko društvo inženera i arhitekta« »Društvu inženirjev v Ljubljani« poset. Zbližanje naših tehnikov je v zgodovini našega kulturnega razvoja zelo važen moment. Inženirski stan je med najbolj produktivnimi v ustvarjanju naše gmotne kulture, in ozki stiki med slovenskimi in hrvatskimi tehniki morejo povzročiti marsikatero novo in važno inicijativo na našem narodnogospodarskem polju, zlasti pa zdravo kritiko tega, kar imamo dosedaj, in zato se tega poseta ne veseli samo stanovsko društvo naših inženerjev, marveč vsa naša javnost. Dobrodošli torej!
Ij Kinometropol v deželnem gledališču zaprt. Na podlagi soglasnega sklepa dežeinega odbora z dne 17. t. m. se je »Kinometropol« v deželnem gledališču, ki je podjetje »Dramatičnega društva«, z današnjim dnem zaprl. To radi tega, ker so se, v p r o t i s 1 o v-j u z danimi obljubami in ustanovljen mi pogoji, predstavljali filmi škandalozne, nemoralne, skrajno pohujšljive vsebine.
ij Priznanje ministrstva »Slovenski trgovski šoli« v Ljubljani. Naučno ministrstvo je naročilo deželni vladi kranjski, da izrazi ravnatelju in učiteljskemu zboru »Slovenske trgovske šole« v Ljubljani za njih vestno in uspešno delovanje priznanje ministrstva.
lj Umrla je soproga bivšega ljubljanskega podžupana, veletržca in posestnika g. Vaso Petričiča gospa Margareta Petričič, rojena Perdan. N. v m, p.!
lj Dopust za trgovske pomočnike. Vse gg. trgovce, ki imajo kaj srca za svoje uslužbence, opozarjamo na zakon o službeni pogodbi trgovskih pomočnikov in drugih delojemalcev v podobnih službah. § 17. se glasi: »Če jc službeno razmerje trajalo nepretrgoma šest mesecev, je delojemalcu dovoliti vsako leto nepretrgan do-
Eust, ki traja najmanj deset dni. Če je služ-eno razmerje nepretrgoma trajalo že pet let ali petnajst let, znaša vsakoletni dopust najmanj dva, v zadnjem času najmanj tri tedne. Nastop dopusta se mora z ozirom na čas, ki odgovarja obratnim razmeram, dogovorno in pravočasno določiti. Med dopustom obdrži delojemalec pravico do svoje plače,« — Upamo, da bo vsak soliden trgovec upošteval ta zakonita določila.
lj Cirkus Schmidt, ki pride v kratkem v Ljubljano, se mudi sedaj v Inomostu. Časopisje je polno hvale o predstavah. Program Schmidtovega cirkusa je sestavljen tako, da zadovolji vse obiskovalce, vsakemu sc nudi, kar mu najbolj ugaja. Posebno bogato je v programu zastopana ja-halska umetnost; ravnatelj Schmid, Clarisse in g. pl. Ott so odlični zastopniki visoke šole. Konjski potpourri, ki ga vodita ravnatelj in njegova gospa, je jako ljubek, mi-ster Allerty je izvrsten jokeyski jezdec in izborna je končna točka: V divjini zapad-nega Teksasa. Med odmori ali pa tudi v samostojnih točkah nastopajo klovni; med njimi se posebno odlikuje Evgen, ki z arti-sti Sabinom, Hombertom in Renardom izvaja ekscentrične glasbene točke. Občudovanje vzbujajo športni nastopi Bergerja in Borisa, kakor tudi komično-amerikan-ska izvajanja na trodrogu. Šimpanz »princ Pepe II.« jc pa sploh specialiteta cirkusa Schmidt,
lj Umrl je v Rožni dolini g. Matevž Kosem, uradnik tobačne tovarne.
* lj Invalidska ustanova. Razpisano je eno ustanovno mesto invalidske ustanove društva ljubljanskih gospa v letnem znesku 100 K. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit na mestnem magistratu.
lj Zahvala zagrebškega župana »Društvu inženirjev v Ljubljani« za čestitke k novoizvoHtvi. »Društvo inže-nii-jev v Ljubljani« je brzojavno čestitalo ing. arh. .Tanku Holjcu k zopetni izvolitvi za župana svobodrega mesta Zagreba!, nakar jc dobil predsednik »Društva inženirjev v Ljubljani« sledeči odgovor: »Velcučeni gospodine predsjedniče! Na ljubczuom sječanju j lijepoj čestitei v imenu »Društva inženirjev v Ljubljani« povodom mog ponovnog izbora za načelnika, topla Vam hvala. Velika mi je dužnost na-metnuta, jer sem obvezan sve svoje
BAVARSKI PRINCREGENT OBIŠČE NAŠEGA VLADARJA.
»Bayrische Staatszeitung« piše: Bavarski prineregent odpotuje s svojo soprogo 3. junija na Dunaj, da obišče cesarja Franca Jožefa kot novi bavarski vladar. Ker je potovanje oficielno, spremlja bavarskega vladarja ministrski predsednik dr. baron pl. Hertling. To potovanje dokaže, da vladajo med vladarskima rodbinama Habsburžanov in Wittelsbachov naprisrč-nejše razmere.
VOHUNSKA ORGANIZACIJA V AVSTRO . OGRSKI.
V Temešvaru so zaprli nekega Gutlerja in njegovo gospodinjo Mici Hinz radi vohunstva. Našli so veliko sumljivih spisov. Trdi se, cla sta are-tiranea v zvezi z znatno Jandričevo vohunsko zadevo.
Zadnje vesli.
HRVATSKO VPRAŠANJE SE »REŠUJE«.
Budimpešta, 24. maja. »Magiorors-zag< piše, da je Čuvaj podal Lukacsu svojo demisijo. Lukacs je pa še ni sprejel, ker vprašanje naslednika še ni rešeno. Na vsak način se ogrska vlada z rešitvijo hrvatskega .vprašanja temeljito peča.
Budimpešta, 24. maja. Korespondenca »Keleti Irtozito« javlja, da je razkol v Stranki Prava gotova stvar. Madjarskim krogom je to prav. ker je rešitev hrvatske krize s tem olajšana. Hrvatski vladni politiki so tudi zadovoljni, ker upajo, da se bo sedaj lahko osnovala vladna večina. Vse odvisi od ogrske vlade, čc hoče izpolniti svoje
GRŠKO-BULGARSKO RAZMERJE.
Atene, 24. maja. Pri Pankaionu se čuje grmenje topov. Iz tega se sklepa, da bitka, ki se je ondi med Grki in Bulgari vnela, traja dalje. Grški poslanik Panas je pri Gešovu protestiral in je Gešov zagotovil, da bo dal povelje, da se sovražnosti ustavijo.
DEMENTI.
Belgrad, 24. maja. Vest albanskih krogov, da srbska vlada razlaščuje Albance na Kosovem, je brez vsake podlage. Srbska vlada kaj takega sploh ne namerava,
VRNITEV PRIMORSKIH ČET.
Belgrad, 24. maja. V Belgrad je dospel general Bojovic, poveljnik vseh primorskih čet. V Skoplju so se zbrale že skoro vse čete iz Primorja; prestolonaslednik Aleksander jih ,ie osebno obiskal in pregledal.
VESTI O SPBSKEM POSOJILU NE-RESNIČNE.
Dunaj, 24. maja. Iz Belgrada se poroča, da so vse vesti, da namerava Srbija najeti 200milijonsko posojilo neresnične. Vlada bo šele zdaj dvignila nedavno ji od skupščine ji dovoljenih 70 milijonov dinarjev. Res pa je, da ji je bilo od več strani ponujeno posojilo pod jako ugodnimi pogoji.
GRŠKOSRBSKA POGODBA.
London, 24. maja. »Times« poročajo, da sta se Srbija in Grčija domenili, du Srbija obdrži Strugo, Prilip, Ohrid in Bitolj, Grčija pa Solun, Vodeno, Levili, Kukuš, Seres, Dramo in Kavalo.
IZ VALONE.
Valonn, 24. maja. Semkaj jc dospela ekspedicija laškega Rdečega križa, ki je bila navdušeno sprejeta.
STALIŠČE FRANCOSKEGA KABI-NETA.
Pariz, 24. maja. Poineare in Cle« menceau sta se sporazumela, kar bo stališče kabineta zelo utrdilo.
MIKADO.
Tokio, 24. maja. Mikado je prošlo noč mirno prebil.
BEROLINSKE SLA VNOSNI.
Berolin, 24. maja, Danes se je vršila poroka hčere cesarja Viljema s Kumber-landskim vojvodo. Novoporočenca sta nato odpotovala v Hubertusstock. Ruski car je danes sprejel državnega tajnika Jagcwa v daljši avdijenci in se nato odpeljal nazaj v Peterburg.
ŽELEZNICA SKOZI SIMPLON.
Domodcssola, 24. maja, Zadnja proga lotschberške železnice skozi Simplon se otvori 1. prihodnjega meseca.
POGUMEN BLAGAJNIK.
New-York, 24. maja. Štirje banditi so napadli blagajnika Wintressa, ki je imel s seboj pol milijona dolarjev. Wintress je na bandite streljal, enega ustrelil, dva ranil, eden pa je pobegnil.
Srečen in delazmožen je samo človek z zdravim želodcem, če tega nima, se počuti slabo in ni za delo. Naravna Franc Jožefova grenčica povzroči v najkrajšem času točno ureditev pokvarjene prebave. Prednosti dobrega okusa se pridružuje tudi povoljen odvajajoč učinek že pri zavžitju manjših količin. Ta rudninski vrelec si je od svojega postanka (pred skoro štiridesetimi leti) pridobil odličen sloves v vseh delih sveta in se zato mnogovrstno ponareja. Napoljski zdravnik dr. Bizarro pripominja: »Njen učinek je siguren, lc če jo steklenica izvirna in nc ponareditev.« — Po lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda zahtevajte tedaj pristno Franc Jožefovo grcnčico vedno le s polnim imenom. Kjer ni na prodaj, obrnite se na ravnateljstvo raz-pošiljalnice Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.	19
Razne slvarl.
Od stražmojstra do generalnega majorja in plemstva. V ogrski plemiški stan je povzdignjen genedalni major Nihalcicz, ki se je svojčas kot straž-mojster udeležil na Stolac v Bosni, ostal potem pri vojakih iji dosegel sčasoma čin generalnega majorja.
ffli more VašTiromk hodili?
Ali ste žc dali kedaj Vašemu otročičku, Id še zmiraj ne more tekati, zavžiti Scottovo emulzijo? Scottova emulzija bode malčka okrepčala in njegovim kostem dala manjkajočo moč, tako da se bo kmalu postavi' na noge in po kratkem času začel tudi tekati.
SCOTTOVA
f EMULZIJA
ima v takih slučajih zato tak uspeli, ker je nenavadno hogafa redilnih snovi in prav posebno pa, ker vsebuje za tvorbo kosti potrebne mineralne soli. Ribje olje se ne more v nobeni boljši obliki podat, kot v Scottovi emulziji, ki je tako lahko prebavljiva in okusna, da jo tudi najmanjši lahko uživa in prenese.
Ampak mora biti pristna Scottova emulzija,
Cena originalni steklenici ie ! K 50 v. Dobi re v vseh lekarnah. Kdor pošlje BO v. v znamkah na SCOTT & BOWNE O. m. b. H., In sc sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena pošiljatev potoni lekarne za poskušnjo.	4
V četrtek, 29. maja
8*15 zusčer
1594
Golo-premiern
Obsojeni turški zarotniki. Vojno
sodišče je obsodilo tajnika princa Sabah Eddina, Lucija v dosmrtno prisilno delo, ker so v njegovi hiši našli bombe, njegovih deset zarotnikov pa v desetletno prisilno delo.
Ponesrečena turista. Ubila sta sc v gorah bančna uradnika Martin in Loris iz Monakova.
Aretirana laška patrulja na avstrijski zemlji. Neka laška patrulja je pocl vodstvom nekega laškega častnika v Cimi dodiči zašla ob hudi nevihti čez avstrijsko mojo in došla v Vezze-no, kjer so jo avstrijski vojaki aretirali in nato v spremstvu dveh častnikov in 8 mož ekskortirali v Borgo. Med Dunajem in Rimom švigajo zdaj brzojavko, da sc laška patrulja izpusti.
Sladkorna tvornica zgorela jo v
Heilbronnu pri Berolinu. Škoda znaša 3 milijone mark. V Mitweidi je pa zgorela predilnica tvrdke Bachofen & Solin.
Avtomobil nadvojvode Jožefa Ferdinanda je na Dunaju povozil in lahko ranil nekega otroka. Nadvojvoda je ranjenega otroka sam izročil staršem.
iz slovanskega svela.
Avstrijski prostovoljci v bulgarski armadi. Listi objavljajo to-le statistiko: V balkanski vojski sc je bojevalo v bulgarski armadi 2836 prostovoljcev iz Avstro-Ogrske. Med njimi je bilo 40 Čehov. Zdravih se je vrnilo 600, v bolnišnicah pa jih je še 700. Več kakor polovica, t. j. 1456 mož, jc padlo na bojnem polju. Od 40 čeških prostovoljcev jih jc. ostalo le šest.
sl Slovaško razstavo na Dunaju, o kateri smo prod nekaj dnevi poročali, je počastil s svojim obiskom nadvojvoda Leopold Salvator ter se je vrlo
pohvalno izrazil o vezeninah in prist-no-slovaški keramiki. Na zanimivi razstavi, kamor sta ga spremljali njegovi hčeri, se jo nadvojvoda pomudil celo uro. Razstavo sta si doslej ogledala tudi minister za javna dela dr. Trnka in minister dr. Žačck.
General pl. Rennenkampf proti Židom. Zadnji čas na Ruskem zopet izganjajo žide. Poveljnik vilnskega voj. okraja general pl. Rennenkampf, ki je znan iz rusko-japonske vojne, je častnikom strogo prepovedal na cosii ali v javnih lokalih pokazati so v družbi Židov.
Na svobodo izpuščeni Bulgari, Ruski parobrod »Aelksander III.« je te dni pripeljal v Burgas 103 Bulgare, večinoma učitelje iz Odrina in okolice, ki so jih bili Turki koj ob izbruhu vojne zaprli v Izmidu. Jetniki niso nič vedeli za svojo osvoboditev in šele ko so prišli na ruski parnik, so zvedeli, da se peljejo domov — v svobodo. V Burgasu jih je sprejelo občinstvo z odprtimi rokami, zlasti Kruseva in Mirčeva, ravnatelja bulgarske gimnazije v Odrinit. Kljub velikemu veselju se je osvobojenim narodnim mučenikom bralo na obrazu veliko trpljenje in gorje, ki so ga v ječi prestali, mnogi trpe na raznih boleznih, ki so si jih ondi nakopali. V turški ječi v Izmidu je še ostalo 65 bulgarskhi vojakov in častnikov, ki so vojni vjetniki in se izpuste šele po miru. — Bulgarska vlada je v važni politični misiji poslala v Carigrad bivšega bulgarskega poslanca v turškem parlamentu, Pančo Doreva, ki uživa v carigrajskih političnih krogih velik ugled.
sl Odlikovana srbska pednarednika. Prestolonaslednik Aleksander jc v Skoplju na slavnosten način povišal podnarednika Marka in Vukašina Trifunoviča, ki sta rešila situacijo ob napadu Hamidie« na Sv. Ivan Medovanski. Kakor bi trenil sta namreč iz lastnega nagiba montirala dva gorska topova na ladji »Trifulija« in začela streljati na »Hamidijo«, ki je bila dvakrat
v • rmm^m
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, oziroma dobra mamica, sestra in teta, gospa

danes v soboto 24. majnika ob 7. uri zj. po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 52. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo 25. majnika ob 6. uri zvečer na radovljiškem pokopališču.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Draga pokoj niča se priporoča v blag spomin in molitev
V Radovljici, dne 24. majnika 1913.
Minka, Berta
hčeri.
Vinko
soprog.
zadeta in se je nato oddaljila. Tega junaškega nastopa in hladnokrvnosti so se v svojem prvem raportu spomnili tudi poveljniki mednarodnega brodovja. Trifunoviča sta izstrelila 130 krogelj, dasi je bila njuna ladja že večkrat zadeta pod vodo; luknje sta velela zamašiti s plašči, srajcami itd. Grški pomorski častniki, ki so si kasneje ogledali ?>Trisulijo« in topova, se niso mogli načttditi junaškima srbskima podčastnikoma.
sl Bulgarske neprilike. Srbski listi poročajo, da je iz 24. bulgarskega polka, ki ga sestavljajo večinoma Grki, doslej pobegnilo k Srbom v Dojran že okrog 1000 vojakov. Srbi so vse te begunce razorožili in jih poslali nazaj. Nedavno se je polk uprl. Enake vesti prihajajo iz Djevdjelija. Bulgari so sklenili, da vse mešane polke prestavijo v notranjost Bulgarije,
sl Slovo srbske vojske iz Primorja jc bilo, kakor pripovedujejo srbski častniki, jako ganljivo. Iz notranjosti Albanije so srbske čete spremili k morju vsi prebivalci brez razlike: kristjani, Turki in Arnavti. V Draču so se vršili ganljivi prizori; neka-ieri so pa spremili čete prav v Srbijo. — Brat Essad paše, Šefik beg, ki je bil izpo-četka nasproti Srbom jako hladen, je poslal srbskemu poveljniku Dimitrijeviču iz Tirane za spomin zlato uro in ljubeznjivo pismo, v katerem se Srbom zahvaljuje za njih vitežtvo. — Ko je Essad paša s svojo vojsko šel skozi Drač. ga je general Bojovič na čelu svojega štaba pozdravil in njemu na čast priredil obed. Essad paša je prosil, da bi mu Bojovič prodal hrane in furaže za 25.000 ljudi; Bojovič pa mu je dal vse brezplačno na razpolago. Essad paša je izjavil, da bo Albanija najboljši sosed Srbije. Tedaj je imel Essad paša 12 polj-
za prečastito
duhovščino
priporoča
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2 ^
— NaroČila po pošti se izvrše točno. — £i
skih in 12 gorskih topov in 30 milraljez. — Med Srbi in častniki ter moštvom mednarodnega brodovja je vladalo najprisrč-nejše razmerje. Zlasti Angleži so bili s Srbi iz vsega početka nadvse ljubeznjivi, kasneje so se sprijaznili z njimi tudi avstrijski mornarji ter je bil celo admiral Negovan parkrat med srbskimi častniki. General Bojovič je bil pri angleškem admiralu desetkrat povabljen na obed. Slovo je bilo jako slavnostno.
Sglnfifu zdraciliSče	M||Bg a
na Bledu 20«, Kranjsko, najkrns.	UM H B» H H gorrku l,;ga ob jezeru, Kračun iu M H J9U B J
dietno zdravljenje, zdravljenje ■/.	«9 H Ijlffl Rti
voclo. Maj-oktebcr. Izborai udra-	Si Bi B B M BUl B
vilui učinki.	911 u	™	^^^
JJ
cs
je in ostane slejkoprej nedosežen v presenečenem naravnem barvanju las in brade. Dobi se v svetli, rujavi in
od Bergmaun & Co., črni barvi, steklenica po ip«s5„ »h t„j,: K 2-50 v lekarnah, dro-Tešin Ob Labl ^ gerijah in parfumerijah.
1601)
Potrti žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da. je uaš preljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
Anton Porenta
mizarski mojster
včeraj 23. maja ob >/a4. uri popoldne v 36. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dne 25. maja ob 4. uri popoldne v Št. Vidu št. 61.
Svete mase zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Št. Vidu.
Št. Vid pri Ljubljani, 24. 5.1913.
Ana Pcrenta, soproga. — Srečko, Ivan, sinova.
Marija Vremšak roj. Čebulj naznanja v svojem in imenu svojih otrok Armele in Cirila, svoje sestre Ivanke Čebuij ter ostalih sorodnikov pretresljivo vest, cla je njen preljubi in nepozabni sin, oziroma brat, nečak in stric, gospod
Milan Vrenišak
maturant c. kr. diž. realke v Idriji
v mladeniški dobi 20 let, dne 21. majnika ob pol 10. uri dopoldne nenadoma med poukom v svojem razredu umrl.
Pogreb nadebudnega pokojnika se jc vršil v petek, 23. majnika 1913 iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu v Idriji. Svete maše zadušnice se boelo brale v Idriii in v Kamniku.
Nepozabnega pokojnika priporočamo prijateljskemu spominu iu molitvi.
V Kamnika, dne 24. maja 1913.
Zahvala.
Povodom prezgodnje smrti našega preljubljenega in nepozabnega sina, brata, nečaka in strica, gospoda
Milana Vremšaka
maturanta c. kr. drž. realke v Idriji
izrekamo svojo globoko zahvalo blag.g. dr.St. Bevku,c.kr. ravnatelju, celemu p. n. profesorskemu zboru, njegovim gg.sošolcem in prijateljem za prelepe vence, prečastiti duhovščini, tovarišu g. Peruziju za v srce segajoči poslovilni nagrobni govor, gg. tovarišem pevcem ter gg. R. Novaku in R. P lesko viču za ganljive žalostitike, vsem drugim njegovim tovarišem za ureditev pogreba iu častno spremstvo, kakor tudi vsem drugim mnogobrojnim udeležencem pogreba ter vsem prijateljem in znancem za tolažeče dokaze sočutja v naši neizmerni boli.
Bodi vsakemu posameznemu in vsem skupaj najlepša zahvala.
V Kamniku, dne 24. maja 1913. Žalujoči sorodniki.
1604
užnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da j'e Vsemogočnemu dopadlo našo iskreno ljubljeno soprogo oziroma mater, staro mater in taščo, gospo
Margareto
O VO W
1603
po dolgi, mučni bolezni prevideno s sv. zakramenti, danes popoludne ob pol 5. uri odpoklicati v večnost.
Pogreb drage nepozabne sc vrši v nedeljo, dne 25. t, m. ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti na Resljevi cesti štev. 15 na pokopališče k Sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 23. maja 1913.
Vaso Petričič
Pavel, Meta, Helenca, Vaso in Binca	soprog,
vnuki in vnukinje.
Helena Suyer, roj. Petričič
Dr. Albin Suyer
zet.
I. slovenski pogrebni zavod Jos. Turk.
Štefan pl. Morawek
soprog vnukinje.
Prv. hajancem sc vtisne dan prvega svetega obhajila, ki jc najsrečnejši dan celega življenja, najbolj v spomin, čc jih na ta dan spominja kak dar v obliki lope podobo. Tak spominek prvega sv. obhajila, umetniško izvršen s primernim napisom v velikosti 28 1/2 X 19 1/2 cm, ki stane samo 15 vinarjev, je na razpolago v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Slika predstavlja Jezusa s svoto hostijo; puščen jc tudi prostor za obhajančevo in darite-Ijevo ime. Ista slika so dobi tucli pod celuloidom za ceno 80 vin.
Za darila prvoobhajaneern priporočamo istočasno tudi knjižice:
»Obiskovanje presv. Rcšnjega Telesa.« Otrokom, ki se pripravljajo za prvo sv. obhajilo — po 6 vin.
»Spominek I. sv. obhajila«, 12 vin., vez. 24 vin.
»Podobica sv. Alojzija ali njegova pot v nebesa«, 10 vin., v platnu 20 vin.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli Lastnik in šef-zdravnik: Dr, Fr. Derganc, primar. I, klr. odd. dež. boln.
Krasno
dB je na proda] ira
v prav lepem kraju blizu Celja; enonadstropna hiša. gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom, velik sadonosnik, dva orala vinograda, hlev, ledenica, klet ter veliko posode za vino, travniki, njive, gozd in velik inventar. - Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, sadnim vrtom in vinogradom. Pojasnila daje gosp. Hugo Turk v Ljubljani.
1605
Prlložnostn! naknp! 30.000 parov visokih čevlje? na zadrgo! 1502
I pari visokih čevljev K 14-75 na zadroo za ----------
kot kaže slika, popolnoma iz najboljšega usnja 2 dobrimi podplati. Teli 30.000 parov čevljev je bilo namenjeno za balkanske države, ki so mi vsled vojske ostali. Zato prodajam pod lastno ceno 3 paro čevljev za gospodo sli visoko čevlje na zadrgo zu, ženske iz	„ » l.'ji«iL5J!'
najboljšega usma in v vseh voH-J£j£jUfe > kustita za K 14-78. Pri naroiiln BM» IjS JpMjl zadostuje Številka ali pa mera
centrimetrih. Razpošilja po pov V/tBaj--4^""ZT cetju prva kršcansiia razpošiljal-*
niča za čevfje :
Franc Humann, Dunaj II. Aloisgasse 3/10 R.
Cenjeni naročniki se prosijo za nadaljnja priporočila.
Za večje tovarniško podjetje v LJubljani
se išče

Tržne ccnc.
Ceno veljajo za 30 kg. Budimpešta, 24. maja 1913.
Pšenica za maj 1913.....1063
Pšenica za oktober 1913 . . .	11'40
Rž za maj 1913.......9 51
Oves za maj 191iJ......8 41
Koruza za maj 1913.....8'50
Koruza za julij 1913.....8*40
le
na deželi z dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom. Polegtega je njiv za 8 mernikov posetve in sadni vrt. Naslov se izve pri upravništvu „Slovencau 10,0 pod Številko 1573. (Znamko za odgovor!) —
Dokler ™
Je kaj zalo je
ki obvladuje popolen električni ustroj z Dieseljcvim motorjem in akutnularji, sprejme večji podjetnik. Ponudbe na upravo ..Slovenca" pod šifro: Strojnik 1578
Proda se dobro idoča
sc
prodajajo globoko pod nakupno ceno lepe obleke za gospode in dečke ter perilo in blago za moške in damske obleke.
je v Ljubljani na prodaj.
Kje, pove upravništvo Slovenca pod Stev. 1598. (Znamka za odgovor!)
marljiva, zanesljiva ter poštena so išče
m I za takojšnji nastop. Soneška graščina, • il. 1 p. Studenec-Ig pri Ljubljani.	1595
-ti
petini

Valentin Hribar Katinka Hribar, roj. Mohorič
poročena.
Mengeš.
Ljubljana.
V Ljubljani, 25. majnika 1913.
___
1000
f[ pozor!
,mmn f ■ li i« i 11 ■ 11 il ^nr
IčžT Le kratek časi
z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795.
ovacmca
eno uro od Ljubljane, z 2 ognjišči, vse skoro novo, se proda. Posebno ugodno za kovača, ki izvršuje tudi kolarsko obrt. Dela mnogo. Cena po dogovoru. < Ivan Burkeljca, Spodnja Zadobrova 3, p. O. M. Polje.	1559
illllllllllllllllllllHIllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIISIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIll
Man strojnik
na bencin-motor, izurjen je tudi v popravilu, želi premeniti službo. — Izve se pri A. Zore, Zaloška cesta št. 23, Ljubljana.	1591
ttartfcj-r Kupi se -sarsai
z dvema kolesoma
za prodajo sadja
Naslov pove uprava ,,Slovenca" pod Štev. 1608. (Znamka za odgovor.) 1608
n
(tudi ženska moč), ki mora biti popolnoma vešč slovenske in nemške korespondence ali knjigovodstva; zmožni laščine imajo prednost. Reflektira se le na dobro in stalno moč. Ponudbe z navedbo referenc ter zahtevo plače naj se pošljejo na upravništvo tega lista pod: »Stalno 1212/1584«.	1534
Iz proste roke se proda pred kratkim časom novo zidana
s štirimi sobami, kuhinjo, kletjo, pralno kuhinjo in z zagrajenim vrtom, pri hiši je vodnjak, le nekoliko oddaljena od glavne ceste, v prav mirnem kraju, od farne cerkve 2 minuti, od kolodvora Vižmarje 8 minut. Posebno pripravno za kakega vpokojenca. Več pove lastnik v št. Vidu št. 68 pri Ljubljani. 1606
Zaradi preselitve
se vsa zaloga blaga po jako znižanih cenah prodaja v
znani manufakturni trgovini
JAN. ŽELEZNIKAR (pri Janezu ")
Lingarjeva ulica štev. 4.
Porabite to ugodno priliko in si nabavite za majhen denar dobro, ceno in trpežno blago.
1599
Št: 10.219.
Za gradbo
Razpis
železnobetonskega mostu čez Čabranko pri Čabru
na 13.500 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen za po« samezna prbračunana dela naj se predlože
do 9. junija t.1.
ob 11 ih dopoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe mostu pri čabru".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da so jim brezpogojno ukloni.
Bazentega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika neglede na višino ponudbene ccne, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo, ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun, in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg št. i) v uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 23. maja 1913.	1610
(gosp. trgovci velik popust)
K. R. Kregar
trgovina usnja na drobno !n debelo
Ljubljana, Sv. Petra cesta 21/23
Telefon ifev. 96.
Teltfon Stev. 96.
Novost za dame:
1396
usnje za modne čevlje v vseh barvah
(zlata, srebrna, višnjeva, bakrena, zelena itd.,, pošljem vzorce na vpogled).
radbena, kulturnotehnična in zemljemerska pisarna
Ing. J.Skoberne & Ing.D.Gustincič
Telefon 16-31.
H II
\r
Vedno točna izvršitev!
Trst, via Zonta štev. 9
Konstruktivna, podjetniška in izvedeniška pisarna za vsa v gradbeno, kulturnotehnično in zemlje* mersko stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: izvr-> šitev del in načrtov za ceste, mostove, železnice, vodovode, uravnave voda, osuševanja in namakanja poljedelskih zemljišč, izdelovanje geome-terskih načrtov za zemljeknjižne odpise in prepise, delitve skupnih zemljišč, ponovitve meja itd.
Tehnična izvedeniška mnenja in nasveti. Cenitve zemljišč in drugih
tehničnih predmetov.
i ). \ .. >..
1607	1 ' ' -
Ccfiri.
1913
1063
Ne smele pozabili
Kan af asi.
! I 1913
Dobro in pristnobarvno blago vsokdo najbolje in najceneje kupi naravnost pri izdelovalcu.
Kdor rabi lanene in bomlmžaste knnafase, cefire, rjuho, damaste batiste, svilo, atlase, blago za dame iu gospode, plutno, brisače in druge tkanine, naj se obrne na znano krščansko tvrdko
laroslav Marek, ročna tkalnica št. 45 v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci se pošiljajo zastonj in poJtninc prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov cefirja, delinja, kanafaša itd. in razpošiljam v zavojih po 4U metrov za 16 K, prve vrste za 'JO K, linejSe vrste za z5 K lranko po povzet|u. Od ostankov sc vzorci nc pošiljajo. - Srajcc za qospode iz cellrja ali oxforda 1 Komad K P8U, 2 20, 2t>o, 3 -, 1 - In 4 So Pri naroČilih zadoSia navedba Širine vratu. Dopisuje se slo- , vensko. V enem letu nad 3imi priznalnic od Slovencev. |
Redka prilika!
V Beljaku, kamor zelo mnogobrojno zahaja slovensko prebivalstvo, se radi preselitve osamele lastnice takoj proda ena najbolje idočih
gostilen
s sobami za lujce, kjer pa se lahko vodi tudi vsaka druga obrt. Ugodni plačilni pogoji. Cena 90.000 kron.
Naslov pove uprava lista pod št. 1546.
Izredni uspeh, ki sem ga dosegel pri svoji
ŽITNI KAVI
v vseh slovanskih pokrajinah, me nagiba, da iznova opozarjam na ta svoj prvovrstni izdelek, ki po svoji kakovosti in nizki ceni ne pozna nobene konkurence, ter se smatra za neobhodno potreben predmet za vsakdanjo rabo v vsakem gospodinjstvu. Z vzorno in skrbno postrežbo sem si pridobil v vseh slojih prebivalstva popolno zaupanje in z zadoščenjem moram na tem mestu naglašati, da se znatno množi krog mojih odjemalcev. Obrnite se torej z zaupanjem na mojo izborno tvrdko in prejeli boste za 4 K 5 kg izborne žitne kave poštnine prosto ua vsaki pošti. Vsaka pošiljka je zašita najskrbneje v zelo močno platneno vrečo in vsebuje vrhutega še dragoceno premijo: predmet, poraben v vsakem gospodinjstvu. Obrnite se takoj zaupno na tvrdko
Jos. Vesely, Praga VII. 586
in postali bodetc za vedno moj stalen odjemalec.	906
Marljivi zastopniki
se takoj sprejmejo za več okrajev na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem proti visoki proviziji, tudi kot postranski zaslužek. Prvovrstno blago. Ponudbe pod ,.Stalnost" na upravo ,,Slovenca".
Umetni zavod za cerkveno slikanje
J. HLAVKA
slikar cerkvenih podob
Praga Kral. VInohrady
Puchmajerjcva ul. št. 68.
Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svetnikov, altarne slike, kri-ževa pota, pasljonske slike
itd. na platnu, cinkasti pločevini itd., umetniško izvr-še ne po ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled.
Dopisuje se slovensko. 3502 Najboljša priporočila.
Proda se lahek in nizek
1520 3
motor
z dvema cilindroma, znamke »Styrla«. Lastnik omenjenega motorja Cirman, četovodja v do. mobranskl vojašnici pri dopoln. batalj. kadru, Ljubljana.
3013 1
F. K. KAISER . puškar
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6.
Priporoča svojo največjo zalogo pušk in samokresov ter lovskih priprav. Avtomatične pištole: „Brownlng", „Steyei'' itd.
Najboljši topič „Salut".
V zalogi ima vse potrebščine za ribji lov, v največji izbiri po najnižjih cenah. Poprava koles (bicikljev) ter njih deli. Popravila točno in ceno. Umetelni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto.
mmmnmmhmmmmmmmmmmmm
Ustaiiofliens 1992
Ustanovljena
Fr. Hopf
sodno zapriseženi izvedenec v Ljubljani Selenburgova ulica št. 6
prva največja in najsiarejsa trgovina
glasovirjev <n godbenega orodja
Glasovirji, planini, harmoniji (amerik.) najbolj slovitih tvrrtk: Stelz-hammer,

Rossler, Czerny S Hofmann, Horipl in edino
zastopstvo dvorne tvrdke Forster.
Posojevalnica. Plačila na obroke.
Najnižje cene.
333 1
Razpisuje se služba • k •
1554
pri dekanijski cerkvi v žužemberku. Pogoj: odločno, krščansko prepričanje in življenje, skrbnost za red. snago in lepota v cerkvi ter veselje in zmožnost voditi poleg cerkvenega tudi društveno petje in godbo. Prednost imajo taki, ki so zmožni in voljni pomagati v tajniških poslih pri posojilnici. Dohodki okoli 2000 K, sčasoma tudi več. Nastop po dogovoru. Prošnje naj se do 10. junija pošiljajo župnemu uradu v žužemberku.
Hntomatifria past za podgane
K I —, za miši K S.40, ujame broz nadzorstva <io -to komadov v eni noči, nc zapustu nika-koeu duha in s« zopet, same nastavijo. Past za ščurk- .Eclipse', ujame lia
tisoče ščurkov v eni noči, h K 2-40. — Povsod najboljši uspehi.	Ilacpošilja po povzetju
J. Schiiller, Dunaj III., Krieglerg. 6 II.
1188 Mnogo pohvalnih in priznalnib pisem.
Izdelki državnega pletarskega tečaja: moderna oprava iz pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, stojala za cvetlice in ročna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene kina-odeje, kopalni črevlji in vse pletenine za domačo rabo in luksus.
Ilustrovani ceniki zastonj.
136S
sirooo maslo
v vsaki množini
1590
prodaja kilogram po K 3-20 mlekarna
J1PDLF BERHHflRP
MARIBOR
Koroška cesta štev. 10.
Tovarna pohištva J. f. Naglas
naznanja vljudno, da se je vsled po-škodeb na hiši Turjaški trg št. 7 morala začasno preseliti s svojo zalogo in prodajalno pohištva na
Kongresni trg štev. 12, vogal Vegova ulica (zraven realke)
ter prosi najvljudneje velecenjene p. n. odjemalce, da jej blagovolijo osiati zvesti.
Z odličnim spoštovanjem
/. /. Naglas.
za gladko slamo, s tresilcem za slamo, pripravo za presejanje, enostavno ali dvojno snažilno pripravo, za obrat na motor, vodo aU gepelj, najnovejše in najtrpežnejše konstrukcije izdeluje in dobavlja
Ph. Mayfarth & Co., Dunai
tovarna poljedelskih in obrtnih strojev
II., Taborstrasse Ste o. 71. Frankobrod ob m. Berolin. Parls.
700 odlikovanj.
Bogato llustrovan cenik M. 97 zastonj in lranko. Zastopniki se ličejo.
Moderno zidana, solnčno ležeča
Suša
ki je še 10 let davka prosta, na naj lepšem kraju v Ljubljani, z velikim krasno zasejanim vrtom, z dvemi le^ pimi stanovanji po 4 sobe s kopelji itd. se jako ugodno proda.
Več sc poizve v upravništvu tega lista pod št. 1254. (Znamka za odgovor.)
V
fjltambilije
"* vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
LfeMgana, Stari trg št. 20
1
Cenita lranko.
553
Ceniki franko.
Pozor! Pozor!
Drože — Presgerm.
Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim z odličnim spoštovanjem	3955
Maks Zaloker "ri- t0-ar-i -r-ož ®lastnihiii
Krakovski nasip it. 26.
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let. 3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Vfolfova ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hlne, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro In najpoitenejlo postrežbo, prosi, da se pri naročilih Izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.
Pozor, kolesarji!
Namesto 0< 120, samo tf, 80'-
Franko na vsako postajo.
V reklamne namene razpošljem 200 novih svetovno znamenitih grašklh dvokoles, model 1912, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. S torpednim prostim tekom K 95-— s poštnino vred. Ze rabljena kolesa od K 40-— naprej. Nova čvrsta guma po K 5-—, 6-—, 7-—, 8-—, zračne cevi po K 3-—, 4,-~, 5-— Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pri-tiklina po cenah na debelo. Popravila, emajlira-nje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa napla-čila K 20 —. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srlio-hrvaško dopisovanje.	1064
TvornISko skladliče dvokoles in šivalnih strojev
A. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse št. 23.
ua prometnem kraju, ki jo vodi labko vsak brez posebnega znanja, se proda radi družinskih razmer s celo delavnico in z vsem invontarjem. Ponudbe na upravo lista pod št. 1422.
ir
j
pri Cirkvenici.
Obalne kopeli, solnčne in peščene kopeli, otročje igrišče, restavracija in kavarna v hiši, kranjska kuhinja, priporoča Ludovik Heldfnger
restavrater
Hotel ..Rokan" Selce.
Trikratna zveza vsaki dan s parobrodom z Reko tja In nazaj. 1532 0
Miške novice.
t Sprememba posesti. Znano hišo />na skali« je kupila na dražbi 20. t. in. župna cerkev za primeroma ugodno ceno. Kakor čujemo, bo v hiši dnevno otroško zavetišče, ki je ravno za naš delavski kraj velikega pomena. V ta namen se bodo v teku nekaj mesecev nastanile v hiši redovne sestre, ki bodo vodile zavetišče in se pečale s postrežbo bolnikov.
t Tržiški Orel jc poletel minolo nedeljo na prvi izlet. Pot jc šla čez Go-riče, Trstenik in Preddvor, kjer sc je udeležil desete maše, od tu na Ivokrico, kjer je bil v gostilni tovarnarja Podlcs-nika skupni obed. Udeležencev jc bilo okoli 40.
t Za malenkosti se je treba boriti.
Lansko leto je stavil g. župnik v eni občinskih sej predlog, naj sc obrne trž-ka občina s prošnjo na c. kr. poštno ravnateljstvo, da dovoli še cn pismeni nabiralnik v bližini župne cerkve. Potreben je tu, saj jo tu župni urad, posojilnica, nekaj trgovin in imajo Lomlja-ni ter Dolinci, ki prihajajo semkaj v cerkev, nabiralnik takoj pri rokah. Človek bi mislil, da bo poštno ravnateljstvo tej prošnji občinskega odbora ustreglo. Toda kaj še! Vprašanja o potrebi so romala sem in tja. Šele pred nedavnim časom smo izvedeli, da je vsa zadeva v trgovinskem ministrstvu na Dunaju. Obrnili smo se na gg. poslanca dr. Gregoriča in vit. Pogačnika. Ta dva sta se obrnila v tej zadevi na trgovinsko ministrstvo okrog 15. aprila ili 25. aprila je bila stvar ugodno rešena. Sedaj dobimo nov nabiralnik v kratkem. Doseglo sc jc šc več. Sedanji nabiralniki se bodo zamenjali z drugimi najnovejšega sistema. Gg. poslancema pa bodi za uspešno posredovanje izrečena topla zahvala.
t Lov krajevne občine naše na Ko-kovni, ki ga je imel za malo ceno g. tovarnar Mally, sc bo oddal potom javne dražbe 7. junija v občinski pisarni, in sicer za pet let. Lovci, na noge! Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju.
t Novo železnico gradi baron -dr. K. ftorn od svoje žage do Medvod v šent-katarinski dolini pri Tržiču. Veliko delavcev je prišlo iz raznih krajev gradit to želeanično progo, ki bo imela edini namen prevažati iz Bornovih gozdov posekani les in hlode na žago. S to železnico se bo zmanjšal zaslužek naših kmetov, ki so dosedaj vozili les iz gozdov do žage.
(Zobna krema

melikii in trila, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane ceue. Dostavijo se na zulitcvanjo tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTl. za skladiščem državnega kclcdvora. - - - - 245
v bližini južnega kolodvora z dobro vpeljano restavracijo za tujce se proda takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Nadaljnja pojasnila se dobe v pisarni za nakup in prodajo zemljišč v Ljubljani, Kailotiliiorska uSfoa S.	1433
Obirajte je pri nakupu na domačo tvrdko
□ ca ca ca ca ca ca ca ca «3 cj c2 cJc3c3Sd predstave od 1575 ^
1
11.
D D
D
D
iitGli
se ponavlja na splošno zahtevo
Q od danes do ponedeljka.

3, 3-5, 5-7, 7-9, 9 Cene prostorom:
sedež v loži.....K
parketni sedež . . . . „ rezerviran prostor .....
I.	prostor......* . u
II.	prostor.......
Dijaki in otroci znižane cene
**—rtt\w ■ ■	— ir.wx> u *„ nmi5MMBMurnom.mSKimimmm inrui—>i»/— u««■
i-so n 1-6« 1-30 1 — —60




PAZITE na tu označene prve in najboljše dvorne tovarno: Boiscndoricr, Holzl & Heitzman (neprekosljivi pianini z Loxoffovo mehaniko) Rudolž (ne zamenjajte z Anton) Slelzhammer (najboljši krilni klavirji amer. sistemu), Bratje S:innl, Czapka, Laub. & Gloss (veliki 7 i<4 okt. konc. pianini). Horiigel (amer. harmoniji od 90 K naprej). Vzlic vsem poizkusom ne dobe od tu omenjenih najbo|jših tvornic nobenega klavirja zavisti bledi trgovci, ki se drznejo slepiti javnost o „dobrer.i blatju" dasi niti jednega pomembnega fabrikata nimajo v zalogi, kar se blagovolite osebno prepričati. Kot glavni zastopnik gorenj, najboljših tvornic opozarjam, da imam izključno jedino le jaz vedno 20—30 teli fabrika-tov na izbiro. Svarim pred nakupom •	__ ■
event. falzifikatov in navideznega po-
felna. Prodajam po tovarniških cenah z znatnimi popusti in tudi na obroke cd K 15-— naprej brez zadatja in 10 letno postavno garancijo. — Uglaševanjo in popravila strokovno solidno in ceno.
ŠXajšr- Hlfonz Breznik, IfS« S
kovnjak c. kr. deželnega sodišča, Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. (Zvezda, nasproti nunske cerkve.) — Največja trgovina in izposojevalnica klavirjev, vsega glasbenega orodja strun, in muzikalij na jugu Avstrije.	907
BI Effi
Pri „Valvazorju" Stari trg štev. 4 Ljubljana.
Jrgovina manufakturnega, sukns-
nega in platnenega blaga itd. Drobnina, pletenina, galanterija, dežniki in solnčniki itd.
Potrebščine za krojače in šivilje.
628 12
mmm\\ J
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih, lu(L™e histerične, bolne na srcu, želodcu,
pa lake, ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. Vpraša naj se pri
J)r. f ran Ceh, Gornja sv.l^ungola
}V pri ;Mariboru.	1204 ----
E8TV0
_a _	r«!'* ""a ffij at,®1** v roko raznim špekulantom in nc dajte
WiSS	j|S «8 5SI fcJ	sc premotili pri nakupu kolesa od papir-
natih obljub, dokler si niste ogledali mojo veliko zalogo prvovrstnih in originalnih
m MdSes*1*	w-m
Izvolite si torej oglodati in prepričali so bodete, da so najboljše in primerno najcenejše kupi samo
pri domači, strogo solidni tvrdki
sni® trgovina s M in leli, Mlp, Harile \mw sosia 14 M sneli
ZahtevajJe cenik.
838 I
Največja izposojevalnica keles. (©,
Svepleno zdravilišče
tik velike tovarne in železnice, skupaj 45 oralov, trajni zaslužek z vožnjo. 500 sadnih dreves, se iz proste roke takoj proda skupno ali na željo kupca tudi le deloma' Več sc poizve pri lastniku IV. TERAN, Sp. Hudinja pri Celju.	1495
1
naravna
alkalična kislina
osueziijggsga pipo
preizkušena pri želodčnih in črevesnih fca-tarlh, obisfnih in mehumih boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredstoo
pri karlovovarijskem in drugih kopeiiških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 3S	in trajno porabo.	1 (VI.)
Železniška, poštna, telefonska in brzojavua postaja. Nov zdraviliški hotel z električno razsvetljavo
staroznana radioaktivna žveptena kopeli 58 o C
1138	priporočljiva za
ivHanfl PnfJiSIt Scfri'*!« itcJ' Pilna Zdravilišča za bolezni v vratu, lcrhlju, prsih, jetrih, I«£lSnSE» aKaisl"t ISalljV želodcu in v črovesih. Električna masaža, blatne, oglj. kisline iu solnčne kopolji. Odprto celo leto. IVIotioinl komloil. Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. — Zdraviliški zdravnik ur. I. Lochcrt.

Strogo solidna najstarejša domača ivrdka!
Juveli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. — Popravila in nova dela po najnižji ceni.
Edina zaloga ur z znamko,.TUP".
v
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec.
\ Llufifc woliova ulica šlev. 3. ,
Ceniki zastonj in poštnine prosti! /Z_
Izvirek: GiessiiviObi Sanerbragin,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani sc dobiva v vseli lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloje pri Mihae! Kastner-u, Peter Lass-niku in Andrej Šarabonu, Ljubljana. H
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana
Centrala na Dunaju. - Ustanovljena 1864. - 30 potanic, ičogal RlariSisi trs
Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hrauilue knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent 2 vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznib poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrodnostnih papirjev in posojila nanje.	15
Su. JeSra ceist«. * Delniški kapital in rsservs 52.G0a.0Q0 kron.
Najkulantncjše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzeniskih in inozemskih mes" tih. — Izplačevanje kuponov in lzžrebanjo vrodnostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samosbrambo (sales) za ognjevurno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, drn£otiu itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna rr\ izija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promcse za vsa žrebanja
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spndajouili trnnsaUclj.ih vsckdnr brezplačno. Stanje dcnnrnm vlon na hrnuilno knjižico dne 30. aprila 1013. K 69,62<,920 —
31. decembra 1912 na knjižice in tekoči račun K 2l4,160-9;9-—

Najcenejše
dežnike in
solnčnike
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
Pred Škofijo 19- Prešernova ulica i.
Popravila točno in ceno.	537
t
sanja.
oblastveno potrjeno utilišče krojnega ri-
• Dobi se tudi kroj po životni meri. Istotako se izdelujejo obleke točno in po primerno nizki ceni.
pranja Jeslh,
4172	Ljubljana. Stari trs 28.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti	3531
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
Anton Presker
krojač v Ljubljani. Sv. Petra cesta 14.
sa priporoča sl. občinstvu za inno.^obrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
Telefon 145.
Tovarna za kislinsko blago in zuosioHunica
J.HILZER&KO., Dunajsko Novomesio,
sp priporoča za nabavo zvonov, melod, in harmon. zvonita vsake velikosti in Rlasu Jamstvo za določen in poln gl.i>, najčistejšo vglasitev in najboljši materii.il Stojala za zvo-
nova iz kovanega železa ali lesa. Lahkotno zvone nje, najboljši tlačili teka. Nagla
izvršitev najnižje cene. Ugodni plačilni poboji. Stari neiabni zvonovi se sprejmo v prelltje, ravnotako se izdelujejo železna stojala najboljše Konstrukcije v. dolgolet-| nim jamstvom. Proračuni in prospekti vs.ik čas zastonj in franko na razpolago, cnalco tudi priporočila kakor ludi pri-znalna pisma.
ftoflor Korn
(poprej Henrik Korn)
pokrivolec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesia 8.
PriporoCa se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
z izbočno in ploščnato opeko, lesno -cc-mentno in strešno opeko.
Vsa stnvbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Ffijj ačuDi brezplačna in poštnine prosto,
NaiHrelša m naiconelša vožnja v Hmeriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez fliitwerpen v bw-Tort
je proga
riez!a„MStafLi".
Na naših parnikih .Lapland", »Finland« »Kroonland*, »Vaderland«, »Zecland«, »Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 6 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak M popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.
arstvo in sllhanje
Rogusfa Hgnola, Ljubljana
Dunajska cesta št. 13 poleg „Figouca"
s.e priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstucga
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vso v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	saso
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n, odjemalcem v ogled.
Raibalfša m našsignrneiša psliika za šfedsnje!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti lioteia „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
ter jih obrestuje po 4" V o hrez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od«vsakih vloženih 100 K čistih obresti i-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 cez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošli so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
U o Smilil «»«»
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana,
Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
Kadar hočete dobro blaeo kupiti, obrnite sc lia tvrdko
pri „SOLNCU" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne Čevlje za dame, gospode in otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakovi z fiapisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
3000

Pristno Mo hlap
za pomladansko in poletno sezono 1913. Kupon. 310metr.dolfl,za({g™ ££ kompletno moško obleko j kUPon 15 kron
(suknjo, hlače, telov- 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le l 1 kupon 20 kron
Kupon za
črno salonsko obleko K 20'-, kakor tudi blago za površnike, turistovsku obleke, sviloni kamgarn in blago za damske obleko, pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznana
zaloga tovarniškega sukna
Slegel-Imhof Brno, Morava.
Vzorci zustoni In Iranko. S'slod direktnega naročilu blaga pri tvrdki Siogel-Imbot iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vslod velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega biaga. Stalne. na|niž|e cene. Tudi najmanjša naročila so i/.vrfc najskrbnejo, natančno po vzorcu.	""
potniki v severno in južno jRmeriko se vozijo sedaj ie po domači avstrijski prog
Austro-Amerikana
Trst — New York, Buenos Aires, Rio de Janeiro, Santos, Portland, Qnebeo, Montreal, Kanada i. t. d.
znajnovejšimibrzoparnikizdvema vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni, v Kanado vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje rade-volje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško
Simon jimetetz, £jubiiatia
lh J{oloavovska ulica 26.