Pretekli' teden smo prinesli članek izpod peresa franco¬ skega časnikarje?. Mousseta v pariški Epoque-i^ ki je obravnaval vpra¬ šanje angl o-ameriških oporišč za obrambo angl o-ameriškega imperija. Danes prinašajo drami del tema zanimivega članka, ki.pravi: Čimbolj vojna tehnika napreduje, ' 'tem vešjema pomena so vojaška oporišča. Saj še vsi vemo, kako odločiln • so bila dobro zgrajena vojaška oporišča v zadnji vojski. Nemci n.pr. so se prema¬ lo brigali za Gibraltar in za ^alto kot voiaški oporišči, zato so izgubili Sredozemlje. Ker Nemci niso napravili svojih oporišč v za¬ hodno- afriškem Dakarju, Casablanci in Bizerti v severni Afriki, so prav zaradi tema. izgubili vojsko. Ko so Nemci 1.19'40 zasedli dansko, skandinavsko in atlantsko obalo in tamkaj zgradili švrga oporišča, so s tem .zahodne zaveznike hudo zadeli, ker so s ten^močno otežili zavezniške transporte in s tem 'tudi zavezniško zmamil Ker ps so zahodni zavezniki pravočasno zgradili svoja oporišča na -Grenlandi¬ ji in na Islandiji, so s tem dobili ‘'atlantski boj", t s čemer je bi¬ la tudi omogočena njihova zmaga. Podobno je bilo v'vzhodni Aziji. Ker .so Angleži tako. nepričakovano izgubili ‘Honkong na Kitajskem in Sin m-par na Malajskem polotoku, so s tem izgubili svoji najvažnejšo oporišči, s čemer so. sknro izmubili vojsko v Tihem, morju. Da so.mo¬ gli popraviti svoje postojanke, so zavezniki morali počasi in z mno¬ go žrtvami napredovati od enega oporišča do drugega nazaj proti sre¬ dišču: z Nove Zelandije in Nove Kaledonije, Avstralije.ter Havajskih otokov so mogli zavezniki le počasi napredovati in reševati svojo izgubljeno premoč. Sele, ko so na severu na Auleutskem otočju zasedli otok Atu ter v japonskem otočju Ivo in Okinavo ter Marianske in Pilipinske otoke ter severni del o čoka Borneo, jim je bilo mo¬ goče v zraku in po morju napraviti okoli Japonske železen obroč, izza katerega so^potem mogli vreči odločilni dve atomski bombi na Nagasaki ir. Ilir o Šim o. Med tem pa, ko s ; si zavezniki prizadevali, da so le po¬ časi zavzemali oddaljena letalska oporišča, katera so bili poprej izgubili, jo S- vjetska Zveza takorekoč z enim mahom zasegla vsfe trdnjave' suhezemske japonske obrambe v Mandžuriji. Preden je anglo-" ameriška vojna mornarica mogla izkoristiti strahotni uspeh atom¬ skih bomb, jo medtem Rdeča armada že preplavila Mandžurijo, pridrla do Rumenega, morja ter zasedla otok Sahalin in večji 1 del polotoka Koreje. Zdaj je Sovjetska zveza tudi v vzhodni Aziji zavzemala o- srednji položaj., V Evropi pa je- obvladovala vso vzhodno Evropo do črte- med Labo in Trstom. Tukaj je napravila železni zastor, ki je delil dežele njenih bivših sovražnikov ter vazalov, in za njim po¬ stavila svojo orjaško armado. " Zdaj nastane vprašanje, zoper koga bi ta orjaška armada bila pripravljena? Ce bi se Sovjetska zveza enkrat domislila, da bi bilo sanjo primerno, če pride do reke Rena, ki je le 200 km. stran, katera sila bi mogla tamkaj zavreti nevzdržno prodiranje rdeče-ar- mejskih množic. Saj vzhodno od Rona zahodni zavezniki skoro nič nimajo* Ku pa je zahodno od Rena, tega je vsak dan manj. Kdo bi torej •■••omel ustaviti sovjetski val, ki bi bil usmerjen proti Atlant¬ skemu c,:- -m;.? Er nacij a ima čudovit vojaški proračun, ampak ne s Str. 2 Stav. 196 —--— pomoči »losovi, 23*12* 1946. svojini denarjem. Francijo zdaj nima nobena armade. Katera sila bi ■si tudi mogla upreti sovjetsko-jugoslovanskemu • udarcu zoper Ita- Rijo? JJdp bi ™ogel preprečiti, da bi plaz z bolgarskih »ora ho strmo»lairil v grški Dedeagoč' in zalilAFgejsko otofcje? Po Bolgariji in Romuniji na eni strani in po Aserb.bjdzšuiu na drugi strani ima Sovjetska zveza zadj ^-■»či j o v kleščah. Enako je tudi na Kitajskem. Sovjetsko klešče so zgrabi¬ le Mandžurijo, ki je prav taka žrtev, kakršna je bila češkoslova¬ ška 1.1938, ko jo Avstrija bila priključena k Nemčiji. Kitajsko samo obkoljuje ogromen trikot Sibirijo in Turke stan. Is Irana in Turkestana »roži nevarnost Perzijskemu zaliva in Indiji. Pomniti pa je treba, da so vsa velika sovjetskosredstva, vse njene borate rezerve v moštvu in naravne™ bogastvu od severa, zahoda in jura dobro zavarovane po silnih razdaljah. Na vzhodu pa Sovjetsko Zvezo varujejo močna letalska oporišča v Nikolajevsku, Vladivostoku, na Sohalinu in na Kuril s; dih otokih. Vsa ta svoja mogočna oporišča je Če / j smo državen»a Sovjetska zveza smradila ™ebna od vzhoda d. od str ■ >v-n oporišča, zavarujejo. Vpričo nevarnosti, ki preti ni azijskega bloka, kajpada Anrlo-saksonci ne, morejo delati takih, načrtov, kakršne »o. je naredil rimski cesar Avgust, ki je z »radii obrambni zid »od Renom, in ponavo, kateri je dolgo časa branil rim¬ sko cesarstvo. Ko pa je ta zid padel, je padlo tudi cesarstvo. V Evropi ne moremo movoriti o drugih obrambnih oporiščih kakor le o tistih, ki stoje pod varstvom Pirenejev na Pirenejskem polotoku. Za njimi prihaja severna Afrika, južna Italija, Grčija, E~ipet ? Turčija. Palestina, Arabija, Irak, nato pa Ceylon, Filipini Marijanski otoki. Japonska in Aleutsko otočje. Ce pa bi Sovjeti vze li od nei?ške mornarice vse, kar je še uporabnega ter bi prevzeli v svojo saksonei, k službo tudi nemške m omari ške častnike, bi m or ali An»lo- so jih skušnje brez dvoma močno izmodrile, ™režo svo¬ jih oporišč na morju še izdatno izpopolniti. Svoje pozicije na Is¬ landiji .in Grenlandiji bi morali za. vsako ceno držati in jih še 0 - krepiti, kakor bi morali nanovo prevzeti tudi oporišča na Azorih. čaja. To bi bili .hodni vojaški ukrepi zgolj obrambnega sna- Pozdravljamo vse obrambne naprave in načrte, ki jih snujejo Ahglo-saksonci ter tudi razumemo, zakaj se o teh stvareh u no ne piše. V tajnost teh načrtov bi Sovjetska zveza »otovo dobila svoj vpogled, zlasti, če ti zivn« vojsko. Vsekako pa se moramo rada res kdaj mislila na kako ofen- zavedati, da nam sa™o sila Anmlo saksonskih, držav more jamčiti mir ter preprečiti novo svetovno vo: b-xO j pred 1 ' katero trepeče ves svet." NEG0T0VA-8E Gospodarski in socialni svet Organizacije Združenih na- . rodov, ki zaseda v Ameriki, se že več dni ukvarja z begunskim vpra šanjan, ne da bi bil doslej m.omel kaj koristnega skleniti. Generalu, ravnatelj UNRBA-e La Guardia je sicer naglašal, da bo UNRRA mogla ekr^eti za begunce samo do 30. junija 1947 leta, nakar bo morala begunsko skr prevzeti nova mednarodna,- organizacija katero naj bi zdaj Organizacija Združenih narodov ustanovila-. Ker je čas kratko odmerjen, je ustanovitev take mednarodne begunske organizacije nujna. V UNRRA- in ih taboriščih .in zunaj njih je v Evropi še kak mi- Štev. 196 - Bomahj klasovi, 23.IX.1946. --— --Str. 3» 7 _ lijon ljudi, ki so brez doma. Kakih. 4-00.000 do 500.000 iz^ed teh bi se utegnilo vrniti še domov, za dru^e po. bo morala poskrbeti nova .mednarodna begunska organizacija. Ta bi smela delovati le ka¬ ka tri leta kvečjemu 5 let, ker bi nato ne smelo biti nobenega begunskega vprašanja veš, ce hočemo, da bo na svetu red. - Tako la f-uardia* • «. 'Zastopnik južno-ameriške države Peru, delegat dr.Pano, je nato pretresal stavljene predloge in izrazildvom, da bi tako urejena begunska organizacija ^o^la biti kos svojim nalogam. Kakor kaže - je nevlašal dr. Parro - bi mogli begunsko vprašanje rešiti šeie v 10 - 15 letih, čeprav bi ga mogli rešiti tudi v dveh ali treh letih, ko bi ga zaceli prav reševati. Zato zahteva, naj se natančno ugotove naloge in pa sestava nove organizacije. Končno je pozival države južne Amerike, naj evropske * begunce v večje- številu sprejemijejo. Takoj sta se oglasila zastopnik Sovjetske kusije 'in za¬ stopnik Indije. Oba sta rekla, da bi finanšne obveznosti držav članic Zveze Združenih narodov za podpore tej begunski organiza¬ ciji ne smele biti prisilne, marveč le prostovoljne. Ko se je de¬ bato razvijala, se je pokazalo, da pravzaprav le Združene države Severne Amerike resno in odločno pritiskajo, da bi se taka begunska organizacija ustanovila, d- pa druge države za to ne kažejo dosti zanimanja. Presenetljivo je, da govori zastopnikov Združenih držav Severne'Amerike pri zastopnikih 17 držav niso naleteli na dober sprejem, Dogodilo se je celo to, da bodo nekatere dSržave^ ki so se že izrekle za ustanovitev, take begunske organizacije, bržkone svojo prvotno izjavo preklicale. Zanimivo je tudi to, da je UNRRA poslala svojo krožnico 43 državam z vprašanjem, koliko beguncev bi spreje¬ le, je doslej dobila na to vprašanje le 23 odgovorov, še ti niso zadovoljivi. ?-edtem ko si državniki ubijajo glave ka w 2 begunci, pa iz raznih držav- prihajajo poročila, da povsod manjka delavcev. Tako n. pr., te dni beremo, da v vseh Skandinavskih državah primarijki;, j e ■delavcev. Na Danskem n.pr. bi samo ena tvrdka potrebovala 8000 delavcev, pa jih je mogla dobiti komaj 4800. Pravtako je na Švedskem kjer danes dela 140.0C0 delavcev več kakor 1.1933,- pa jih je še mnogo premalo. Tam dela tako zastajajo, da bodo tovarne svoja se¬ danja naročila mogla šele v dveh letih izvršiti. Po marsikaterih tovarnah stoji večina strojev, ker ni delavcev. Celo plavži s$ u- o-asli, ker ni delavstva. Švedska vlada je predlagala, da bi smela sprejeti na Švedsko tuje delavce, toda švedske delavske organiza¬ cije so to odklonile. • mmEimu- miizrm Japonci. Odnoved svojim božanskim predpravic* kot v narodu samem globok Vlada in narod sta katoličan- o v vedno večjem številu h , ^ —u. vcuajiut, obisk katoliških šol od 1j dske do vseučilišč je vedno številnejši. Vzgojno ministrstvo je celo izdalo odredbo, po kateri morajo vse šole, državne in zasebne, obvezno poučevati nov predmete "pouk o krščanstvu." Ta pred-et je sicer obvezen za'vse šole, za učence pa le neobvezen: vendar, se je že vpisalo >~nogo poganskih učencev, ki se hočejo poučiti • krščan¬ stvu. Katoliške cerkveno vodstvo je takoj ustreglo želji oblasti in dale na razpolago potrebno število duhovnikov -in lajičnih učiteljev, ki bodo poučevali ta predmet. Is Amerike poročajo, da sta po nalom ameriških katoli¬ ških škofov na Japonsko odpotovala dva ameriška škofa in sicer ko- .japonskega cesarja je povzročila, tako pri Japonski vladi preobrat v ^-drž an ju dc katol i čanstva. - stvu zelo naklonjena« Japonci prihaja' katoliški službi božji, k pouku in tečajem, do vseučilišč dalo odredbo, \ Štev.196--- — Domači "1 asovi, 23.IX. 1946. ----- Str, 4. kolumbijski škof "kihael Eeady in buffalski škof 0'Hara, ki m el a n,- ,1'opo robati. Zdaj S Gel -Gr* «/ —-— — -— — -'-- j — —■— »—■ w pregledati duhovni položaj na Japonskem ter o tem po se vrnila v Amerik© ter izjavila, da sta ima katoliška Cerkev lahko, .po'*no zaupanje v svoj bodoči razvoj na Japsnskem, c; bodo rarteAški katoličani . "I^le-alo ste" storili in p Škof Ready je rod ni*le zašel v skrajno stisko, ^ —--- ~ — ^ y Skrbeli, da se nazadnje ne bo reklo; epozno ste prišli! ■' efcel: "Sedemdeset milijonski japonski na- duhovni, polom,- Državna vera na Japonsk strahoten l r doživlja tudi . ._ era je bila šintoizem, ki ge v japonskem 'cesarju videl pol bova. Ta državna vera je nenadno u~ mrla, ko je prva atomska bomba napravila na Japonskem veliko brezdno zdaj izponiti ali katoliška Cerkev^ ce pa ta' ne, jo bo katero >■ or a izpolnil komunizem c. Komunisti sp v Tokiu ž; stan.ovili 4 kultu: h m a središča* Čeprav se Japonci sami po sebi ne nagibljejo h komunizmu-, vendarle.sila razmer utegnila prisiliti, da bi se ga okleni- se katoliška Cerkev z vso silo ne bo zavzela za nje." bi jih li, 6 e RO Skl K? ŽET JE ZOPER KOLHOZE. zaradi njega z e tri note, pa Tf osk©vski radio .peroca, da je mo- še zn.-j ni izvedelo, kje imajo _ ral biti izdan nov oster .dekret, Stoeckla zaprtega. | ki 'naj bi zavaroval kolhožno go¬ spodarstvo. Ko so namreč sovjetske VSO VAS STA POSINOVILA! 320 oblasti preiskovale gospodarstvo ■v posameznih kolhozih, so odkrile ••čuda stvari. Člani ruskih kolho- » zov, to se pravi kmetje, so se • močno pregrešili zoper kolhožno. premožerfje ter so tudi pri delov¬ nih urah hoteli goljufati nadzira joče orkane. Ponekod so si kmetje ■ prilastili cele-dele kolhozne zemlje. Z d a'j je izšel zakon, ki bo take- pre°refeke stremo kazno- ' val. ■ AMERIKA ZOPER KC-DluSTE. De- krr jugovzhodno od Pariza leži v zadnji vojski hudo poškodovana, vas Maille, katero sta znam enimi poriretist Girard Barkoloo Hale in njegova žena pravno veljavno ‘•posinovila”. Umetniški par, ki je doma iz Kalifornije, bo vas .s svojimi sredstvi obnovil in po¬ polnoma nanovo opremil. Tako je ze prispelo 7000 najbolj nujnih predmetov, kot pohištva in oble¬ ke, kupljenih v Ameriki na osnovi seznama, ki ma je sestavil ž\ pan '"posinovi j ene "vasi. mokratski poslanec, ki v ameriškem _ kogrrresu. zastopa Zahodno Virgini- 'NASI IGRALCI" NA OBISKU V jo, je te dni izjavil, da bo pred- SPITTALU. V soboto in nedeljo j™ sodnik Human' sklical poseben od- - lienška gled iiška skupin: prir.e- bor, -ki bo iz državne službe Zdru- dila v špitalskem taboriščnem , ženj.h-, držav izločil vse komuni- . "Domu zame" dva pestra ve čer c j : sW-in-sploh vse "sumljive .ljudi", po’d naslovomj " T, "el-tini čara'in l ' • . • ‘ ’ p ‘ , ‘ .pisana šara." Spi tal č:,ni.-.so oha- A?*ERICAN ZAPRT V JUGOSLAVIJI, krat popolnoma napolnili pro- Iz Londona poroča, agencija AP, stoino dvorano . in z zanimanjem', da. je civilni član ameriške' za- zasledovali potek vsema večera, sedbene oblasti v Linču Roy H. Ra obeh večerih je vladalo toplo Stoeckel dne 15. julija v svojem prijateljsko vzdušje, zlasti ob malem avtu , " jeepu" naredil večji koncu drugem- nastopa,ko so se izlet po Avstriji, Pri tej prili-.'Spitpičeni z v ta namen zloženo ki je pomotno zašel na jugoslo- pesmijo pri kateri je odpevala vansko ozemlje. Ameriško poslani- cela dvorana zahvalili Liezlčanom štvo•viBllvfadu sporoča, da je za za obisk in obljubili, da nas o Sbbedklofo" usodo izvedel šele ' prilili tudi oni poselijo v Li- zdaj' Šm Ir iški konzul v Ljubljani, ensu. Pričakaj e«* o, da nas p, dp 'ko mu je bil Stoeckel to pisme- 'kmalu presenetili s kakim gleda¬ no .sporočil.. Ameriško poslanstvo liski- komadom ali pesmijo, kajti je po-slalo jugoslovanski vladi taki obiski nas močno zbližajo.