PvšUtrima plačam*. Štev. 3. V Ljubljani, v petek dne 20. januarja 1922. Posamezna Stev. Sin C-10. Leto V. i w Oglasi: 1 sna X 84 teseratnefla stolpiča mali Dim 0*20, rauLni D 0"M. poslano, pasmrtalce i. reklame D0-5C-Večkratne objava popust Izhaja vsak petek. Upravnifitvo Domovine" v LJubljani Pr.že ao?a »L 54. Uredništvo „DomovlneM, Miklošičeva c. 1«, Tel. 72. Saročnlna: Heseeao Din *—, četrtletno Din S'—, letno Din •—, oeloletno Din lt.—. Sedem suhih let Znana je svetopisemska pripovedka o sedmih debelih in suhih kravah in o sedmih suhih letih, ki so pojedla sedem debelih let. Vse izgleda, da se je začel ves .svet dandanes približevati sedmini suhim letom. Ogromno premoženje, ki se je med vojno in po vojni kopičilo v skladnicah papirnega denarja, začenja kopneti kakor »neg ob toplem pomladnem vremenu. Tudi v naši državi so poslanci, vlada ter drugi odgovorni krogi prišli do prepričanja, da je treba začeti drugače živeti kakor se je Svelo in gospodarilo do sedaj. Ju-toslavija ima okroglo 18 milijard kron papirnatega denarja. Zaradi vedno rastočih izdatkov je bila do sedaj država primorana Še vsak mesec nekaj papirja na novo natiskati, ako je hotela pokriti vsakdanje potrebščine. Tudi v drugih državah ni nič boljše ali pa še *labše. V Avstriji so natiskali že »oliko bankovcev, da sedaj izdajajo le še 100.000 tisočake, ker bi tiskanje manjših bankovcev več »talo, kot bi znašala njihova vrednost. Nič manj kot za 133 milijard mark bankovcev kroži v Nemčiji. Madžarska ima čez 25 milijard kron papirnatega denarja, Češkoslovaška čez 12 milijard kron. Francija ima 36 in pol milijarde papirnatih frankov in Italija okoli 4® milijard lir iz papirja. četudi ima naša država — kakor vidimo — v primeri z drugimi fie majhno število papirnatega denarja, vendar je treba na vso moč tledati nele, da se sedanje število m noben način ne poviša, marveč *di na to, da se počne počasi bankovce jemati iz prometa tako, da bomo s časom od 18 milijard zle-Ai nazaj na eno milijardo in še aižje. Kajti šele potem bo naš de-«ar zopet kaj vreden in šele potem •odo ljudje groš zopet bolj spoštovali kot pa danes 20 ali 100 kron. Velikansko težav in gorja leži v tej razliki med eno in 18iini milijardami, ki ne pomenijo za državo drugega kot ogromen dolg. Tsakdo pa ve, da se, dolgovi težje vračajo, kot pa delajo. «Hraniti in več delati» to geslo jo danes na mestu. Hraniti mora država, hraniti morajo pokrajine, kraniti občine, hraniti pa tudi vsi državljani od mladih do starih. Država hoče za vsako ceno praviti svoje izdatke v ravnotežji; z dohodki. Zato se je vlada odločila prihraniti kjer se le kaj da. fcačela je pri vojaštvu in pri uradnikih, katerih število se bo izdatno skrčilo. Tudi še marsikje dru-jod bo treba skrčiti izdatke države in vlada se ne sme ustrašiti fodrnjanja in zabavljanja, ako ljudem to ne bo všeč. Tudi bolnik je fcnd na zdravnika, ki mu zasadi nož v bulo na životu. Ko ozdravi, mu je vendarle hvaležen. Položaj je tak, da s samim šte-denjem na noben način ni mogoče spraviti državnega proračuna v red. Zato je neobhodno potrebno, da se z davčnim vijakom iztisne iz šparovcev papirnate krone. Davčni vijak je vedno neprijetna stvar, ako naj se tudi ž njim zdravijo od svetovne vojne prizadjane rane, je pa davčni vijak nekaj zelo hudega. Za nobeno drugo stvar na svetu ljudje tako neradi ne dajo denarja kot za davke. Posebno težko gre sedaj denar od onih, ki so si ga med vojno in po vojni napravili čeden kupček. Razumljivo je to. Ni pa nobenega dvoma, da pride sedaj po sedmih debelih letih sedem suhih let, ako hočemo, da bodo vsaj naši otroci in njih potomci uživali lepše življenje v srečnejši Jugoslaviji. Le kratkovidni ljudje, katerim tudi svetovna vojna ni odprla oči, lahko mislijo, da je mogoče posledice svetovne vojne čez noč in z lahkoto preboleti. Ljudje današnje dobe morajo biti pripravljeni še na velike žrtve na korist bodočim rodovom. Zavedati se morajo, da je njihova poglavitna naloga storiti vse, kar se da, da bodo žrtve sedanjosti čim lažje prenosljive in kar najbolj pravične. Vse, kar je še zmožno za delo, se mora dela lotiti, le stari ljudje, bolniki in nežna mladina imajo pravico zahtevati, da se jih vzdržuje in varuje. Tako je in nič drugače. Ni ga poštenega in pametnega človeka, ki bi mogel to žalostno resnico drugače naslikati. Tudi je izključeno, da bi mogla katerakoli država, katerakoli vlada, ali katerakoli politika "nrašanje obnove evropskih držav rešiti drugače, kakor povedano. Primoriek in zamorček (Z dežele.) Oola in žalostna je resnica, da imamo Primorčke in Primorje, potrebno naše podpore. Ravno tako pa je tudi resnica, da nas afriški zaniorčki nič ne brigajo. — Po naključju sem dobil v roke knjižico o zamorčkih in čital, kako se neki duhovniki trudijo za rešitev zamorčkov. Zamorčki so jim cprirastli k srcu», a Primorč-ki in Primorje jim je deveta briga. Še celo naprotni so Jugoslovanski Matici, katere cilj je, podpirati neod-rešene brate. Ti-le za zamorčke vneti duhovniki bi mnogo bolje storili, če bi podpirali svoje duhovniške tovariše in učiteljstvo, ki vztraja kljub vsemu divjaštvu italijanske dvatisoč-letne kulture na svojih mestih. Če pomislimo, da je med duhovniki, ki so se podali v Afriko, mnogo takih, ki so jim postala doma tla prevroča zaradi raznih prestopkov in da so zato morali oditi, gledamo pač lahko z nezaupanjem na nje, ki agitirajo sedaj nazaj za afriške zamorčke in navajajo, koliko in koliko so plačali odkupnine (Glej misijonski koledarček za leto 1922.). Prva naša dolžnost je, da pomagamo Primorčkom, potem pridejo šele drugi, katerih niti ne poznamo in kateri ne poznajo nas in nas gotovo tudi ne potrebujejo. Pomagajmo našemu učiteljstvu in duhovščini, ki vstraja na svojih mestih in tako brani, da se naša mladina v ne-odrešenem ozemlju ne poitalijanči in ne pozabi svojega materinega jezika. Podpirajmo rajše našo Jugoslovansko Matico! Ko bodo naši bratje videli, da niso zapuščeni in pozabljeni od nas, bodo tem lažje prenašali krutosti in žaljenja od strani italijanskih oblasti in fašistov. Slovensko ljudstvo je verno. Mnogo naših ljudi je že romalo v Rim in pustilo tam lepe denarce za sv. očeta, za katerega se tudi doma nabira, dasiravno je ta bogat, kot ni nihče od tistih, ki zanj darujejo. Toda papež ni zato Slovencem nič hvaležen. Še nič nismo slišali, da bi se «v. oče v svoji svetosti in pravičnosti resno zavzel za naše trpine v Pri-morju, katerim požigajo fašisti društvene domove in domačije. Niti z mezincem ne migne za ubogo slovensko paro, ki trpi in obupuje v svoji nesreči. Gotovo pa podpira zamorčke v Afriki in so mu kot Italijanu gotovo ljubši, nego Slovenci pod italijanskim jarmom. Pomagajmo rajše Jugoslovanski Matici. Namesto za zamorčke pla-čujmo rajše 1 dinar mesečno za članarino pri Jugoslovanski Matici. Ko rešimo naše Primorje in Primorčke, potem pa rešujmo makar druge, ki nas sicer prav malo brigajo. Ne me-čimo denarja vstran za zamorčke! Od tega denarja imajo končno zamorčki zelo malo, pač pa oni, ki vodijo «zamorsko organizacijo* in si polnijo žepe in trebuhe na račun ljudske neumnosti. Rusija nehava biti raj za lenuhe Po poročilih iz Moskve, postajajo inozemski boljševiški pristaši, ki nimajo na razpolago ničesar drugega kot lepe besede in obljube, vedno manj in manj priljubljeni v Rusiji od časa naprej, ko se je zopet uveljavila svobodna trgovina ter se na novo začel uvajati prejšnji kapitalistični sistem. Doba prostih hotelov, prostih avtomobilov, proste vožnje po železnicah in proste vstopnine v gledališča je minula. Vladne krčme, kjer so gostje sovjetske vlade lepo brez denarja živeli, so se izpreme-nile v hotele, kjer morajo plačevati inozemci z inozemskim denarjem, in sicer toliko kot v najboljših hotelih v Londonu ali Parizu. Vsled tega so se pričeli mednarodni modrijani, pesniki in drugi takšni ljudje, ki so prišli v Rusijo v domnevanju, da bodo živeli kh stroške sovjetske vlade, seliti. Med to čudno mešanico je najti Indijce, Kitajce, Japonce, Afgani-stance, Kurde, Asirce, Egipčane, Siameze, Francoze, Angleže, Nemce in Amerikance in nikdo med temi ni mogel sprijazniti svojik sanjarsko - lenuharskih naziranj l nenadno odločitvijo sovjetske vlade, da denar še vedno nekaj velja in da ga mora imeti vsak inoze-mec ali Rus, če hoče kaj dobiti. To je pomenjalo za te ljudi krut konec prijetnih sanj. Številni tek inozemskih gostov sovjetske vlade so prišli naenkrat do prepričanja, da jih pogrešajo doma in reka inozemskih pristašev boljševizma j« pričela pojemati. Sedaj prihajajo v deželo namesto profesorjev in komunističnik agitatorjev trgovci, fabrikanti ia inženjerji. Razprave o duševni kulturi se morajo umakniti razpravam o poljedelstvu in načinu, kako bi bilo mogoče spraviti v deželo več poljedelskih strojev. Polkovnik Lynch, prejšnji član angleškega parlamenta ter znan p* vsem svetu zaradi junaškega načina, kako se je zavzel za stvar Burov v Južni Afriki, je imel nedavno v Moskvi predavanje o filozofiji povsem nove vrste. Moskovsko občinstvo pa je očividno sit« modrovanja, kajti pokazalo je l« malo zanimanja za njegova učen« izvajanja. Ves čarobni blesk, s katerim s« je znal odevati komunizem, je izginil iz Moskve in ljudje, tako komunisti kot njih nasprotniki, so zopet pričeli govoriti jezik navadnih treznomislečih človeških bitij, zlasti sedaj, ko vlada v RusiŠ strahota gladu. S tem so napočili težki časi za one inozemce, ki so mislili, da jim je za vedno zagotovljen topel ko-' tiček v ruskem komunističnem paradižu. Prišlo je razočaranje, ki je moralo priti, kajti od samega modrovanja se ne da živeti, če nihče ni rad delal. Sedanje strahote lakot« bodo boljševikom zelo odprle oči. Kmetsko prebivalstvo in drugo delavstvo že dolgo uvideva, da jn boljševizem le prazen sanj in fantazija ! Kako bo cez 200 let Na to vprašanje odgovarja v ao-deljski prilogi češkega kmetskega lista *Role» inženjer L. Stehlik. Čez 200 let...! Oh, to bodo iz-premembe! Samo škoda, da nihča od nas te dobe ne doživi. In če bi se človek, ki je končal danes tvoje zemeljsko pot, čez 200 let znovn probudil, bi ne poznal več sveta. Občudoval bi, kam je prišlo ljudstvo tekom dveh stoletij. Človek je neizčrpljiv v iznajdljivosti, v napredku in spopolnjevanju ker bo s tem konec njenih proti jugoslovanskih spletk v Rumuniji, katero je Italija vedno ščuvala proti nam. Zato nestrpno italijansko časopisje zelo poparjeno piše o tej zadevi. Početkom marca prispe v Beograd kraljeva zaročenka, da si ogleda našo prestolico. Bodoča naša kraljica Mariola pride s svojo materjo kraljico Marijo in naj-brže tudi s svojo sestro princezinjo Ilijano. Bodoča naša kraljica si bo ogledala tudi Sarajevo, Dubrovnik in najbrže Split in Šibenik. V narodni skupščini je na dnevnem redu razprava o vladni deklaraciji. Doslej so govorili le-še opozicional-ni govorniki, ki so se medl drugim več ali manj dotaknili tudi hrvatskega vprašanja, t. j. hrvatske politike, ki se upira edinstveni državi in hrvatske opozicionalne stranke nočejo poslati svojih poslancev v narodno skupščino. To vprašanje je pereče in ga bo treba končno razvozlati. Z Albanci imamo neprestano sitnosti. Komisija zveze narodov je prejela od albanske vlade poročilo, da se zbirajo naše čete ob albanski meji. Naš švicarski poslanik Jovanovič je resničnost tega poročila sicer zanikal, navzlic temu pa se bo vrnila preiskovalna komisija zveze narodov nazaj v nevtralni pas med Jugoslavijo in Albanijo, da se bo prepričala, kaj je na stvari resnice. Seveda so za temi albanskimi spletkami zopet Italijani, ki nam hočejo škodovati, kjer bi se le dalo. Razcesarica Cita še ni izgubila upanja, da postane madžarska vladarica. Sedaj je prišla pod pretvezo, da obišče svojega bolnega sina Ro berta, v Švico. Kakor poročajo listi je Cita iz Švice nenadoma zopet izginila. Vsled tega so se razširile vesti, da je odšla na Madžarsko, kjer hoče doseči, da bo njen prvorojenec Oton proglašen za kralja, a ona sama za regentinjo. Da se to prepreči, je naša vlada že napravila potrebne korake — seveda za slučaj, da je Cita res na Madžarskem, kar se bo zvedelo v nekaj dneh. Začetkom marca se bo vršila v Genovi velika gospodarska in finančna konferenca, katere se bo poleg ostalih držav udeležila tudi Avstrija, Madžarska, Bolgarija in Rusija. Ta konferenca se utegne razviti v svetovno konferenco, kakor jih malo pozna zgod >-vina. Naša država, ki je prejela vabilo na to gospodarsko konferenco^ pošlje tja dva zastopnika. Obravnavala bo konferenca vsa vprašanja, ki se tičejo obnove Evrope, ki je v vojni toliko trpela. V Franciji je stara vlada odstopila in se je sestavila nova pod Po incarejem, bivšim predsednikom francoske republike za časa vojne. To pomeni, da bo Francija napram Nemčiji se manj popustljiva, kot je bila doslej. Poincare je zagrizen sovražnik Nemcev in bo zasledoval nespravljivo politiko proti Nemčiji. Nova vlada bo stala na stališču, da mora Nemčija brezpogojno izpolniti vse obveznosti iz ver-sajske mirovne pogodbe napram Franciji. Ta politika ne bo rodila dobrega sadu, ker Nemčija se itak trudi izpolniti svoje obveznosti in plačati obroke vojne odškodnine, kolikor je v njeni moči. Med Avstrijo in Češkoslovaško se je dosegel pred kratkim v Lani sporazum glede skupnega nastopa v skupnih vprašanjih. Avstrijske stranke ta sporazum odobravajo, le vse-nemška stranka je proti njemu. Zaradi tega je prišlo v Avstriji do vladne krize. Odstopil je vsenemec notranji minister dr. Waber. Kakor se pričakuje, bo sploh odstopila cela vlada in bodo novo vlado v Avstriji sestavili najbrže sami klerikalci z drjetn. Majorjem kot ministrskim predsednikom. Dopisi Vodice. Prav nič se ni čuditi, da umori pet vaških fantov v službi se nahajajočega orožnika zato, ker je prijel nevarnega dezerterja in s tem vestno izpolnil svojo službo —• če pomislimo, kako ostudna gonja proti državi in vojaštvu se uganja na deželi. Dne 8. januarja se je tu celo v cerkvi stresala jeza nad vojaštvom, češ vojaki požro milijone in milijarde, zadostovale bi nekake straže ia pa nekaj malega uradnikov in vse to bi se z majhnimi stroški vzdrževalo. Pa tudi o drugih prilikah se neuko in nevedno ljudstvo hujska proti vojaštvu in sploh proti vsemu, kar ni na klerikalni podlagi. Če pa so taki klerikalni hujskači v nevarnosti, da bi se jim kak las skrivil, potem zahtevajo takoj orožništvo in tudi vojaštvo; tudi jim je prav, da je njihova lastnina, oseba, vas in dežela proti sovražnikom zavarovana ter da so v Ako bi mi živeli pred dvesto leti; m bi nam kdo takrat dejal, da pride doba, ko bodo leseni in kovani ptiči prenašali človeka v nekoliko urah iz jednega dela sveta na drugega, b; se mu smejali. A glej! Danes imamo aeroplane, ki preplovejo v eni uri tudi 250 in več kilometrov in ki prenesejo v par urah iz Londona v Pariz, Marsej, Neapel, Carigrad in Bagdad In če bi nam pred "200 leti kdo rekel, da pride doba, ko bo človek lahko potoval pod morsko gladino iz enega morja v drugo, bi ga proglasili za blaznega. In vendar so prišli podmorski čolni! In če bi nam kdo pred nekoliko leti dejal, da bomo lahko iz Prage govorili do Njujorka ali Vešingto-na v Ameriki! Takega človeka bi po milovali, češ, da nima v glavi vse v redu. A leta 1921. je bil v Berlinu koncert, katerega smo prav lepo poslušali v Pragi na brezžični telegrafski postaji. Vse to je končno že več ali manj znano. Odgovoriti pa nam je treba na vprašanje: Kako bo čez 200 let? Da ne mučimo čitateljev predolgo, odgovarjamo na kratko: Svet čez 200 let in današnji svet — kakor nebo in zemlja. Predvsem bodo izginili današnji osebni vlaki. Mesto njih bodo vozile električne železnice. Vsakih pet do deset minut odhajal bo z nostaje nov električni voz, tako, da ne bo nobenega čakanja več na vlak. Elektrika bo sploh obvladala svet. Zakladi premoga pod zemljo se izčrpavajo in človek se mora že danes ozreti po drugem viru toplote in svetlobe. Topilo, kuhalo, pralo, likalo se bo z elektriko. Odpade kurivo, odpadejo dimniki in sedanje peči. Zrak bo bolj čist. Odkod naj vzame človek električno moč? vse male in velike vodne sile se bodo izkoristile, da ženejo stroje s pomočjo elektrike. Tudi morske struje, plima in oseka se bo v ta namen porabila. Vetrovi bodo služili proizvajanju elektrike in druge gonilne sile. Aeroplan postane tako vsakdanja pomoč, kakor danes bicikel. Današnje aeroplane bodo že zdavnaj vrgli med staro železo, a namesto njih bodo letali po zraku aeroplani lahki, lahko gibljivi in popolnoma varni. Današnja vrtulja (propeler) odpade in «veliki ptič» se bo vzdi-goval pod nebom s pomočjo gibčnih peroti kakor orel ali čaplja... Že danes se delajo v Nemčiji poskusi z letali brez motorja in brez vrtulje. I. A.: Gorni mož (Koroška.) Kadar se razsrdijo gornji ali vodni možje in drugi slični prebivalci širne prirode, bi ljudem slaba predla, če ne bi imeli sredstev zoper nje. K sreči pa je urejeno tako, da niti gorni, niti povodni, niti divji možje nimajo neomejene oblasti nad ljudmi in se jih lahko ogne in ubrani vsakdo, kdor dobro ve, kako je treba občevati ž njimi. V splošnem so vsi ti orjaki dobri in prijazni ter radi pomagajo ljudem, včasih pa dobe svoje muhe in so nadložni. Sicer pa morda niti takrat ne bi mučili ljudi, če bi vedeli, da so to res ljudje. Tega pa velikani ne vidijo in ne spoznajo. Kadar človek sreča gornega moža, se mu mora vedno izogniti na levo stran, sicer se mu lahko primeri isto kakor kmetu, ki je srečal nekoč na večer orjaka, ki se ga je tako prestrašil, da v hipu ni vedel, Čez 200 let bo čisto natančno ugotovljeno če in kako rastlinstvo in živalstvo živi na mesecu, na Marsu in drugih zvezdah. In če se ugotovi, da na primer na Marsu žive bitja, ki so podobna nam, po telesu in po duhu, jih bo mogoče kmalu nato videti fotografirane v katerem koli ilustrovanem listu. A ne samo to: Ako so tamkajšnji prebivalci tako inteligentni kakor mi, bomo mogli stopiti ž njimi v «pismeni» ali «ustni» stik. Sedli bodo kratkomalo k telefonu in pripovedovali prebivalcem na Marsu kaj se je tekom dneva in noči dogodilo na zemlji, oni pa nam bodo javili kaj se je dogodilo na Jupitru in še naprej in naprej v neskončnem prostoru ... Ne pretiravam, a sem trdno prepričan, da dovede čez 200 let človeka veda in znanost do kraljestva nemogočih stvari. Čez 200 let bo člo vek v pravem pomenu besede povsod prisoten, vse bo videl na lastne oči, slišal na lastno uho in naj bo stvar, ki jo bo hotel videti, ali slišati, tudi stotisoče milj daleč. Splošno blagostanje se dvigne in današnja «dolina solz» se izpremeni v raj. Tako bi si mi danes zamišljali svet čez 200 let. Vprašanje pa je, če bo tudi človek, ki bo živel čez 200 let, videl v takratnem svetu raj. Nasprotno. On bo bržčas še bolj nemiren kot smo nemirni mi danes, on bo v svojih zahtevah še manj skromen, kot smo danes mi. Čutil se bo še bolj nesrečnega in želel si bo vse več, več, več... Kaj vse? Na eno vprašanje ne morem dati zadovoljivega odgovora. Ali se bo posrečilo čez 200 let podaljševati človeško življenje? Ali s tem vprašanjem naj se pečajo drugi strokovnjaki, zlasti zdravniki. A čez 500 let? Čez 1000 let? Ne. Te dobe si ne morem zamisliti. Tudi najbujnejša fantazija si ne more napraviti slike, kako bo čez 1000 let. Nikakor ni resnica, kar se toliko krat sliši in bere, da je današnje člo veštvo na vrhuncu svoje popolnosti. Ne, človeštvo je danes šele v plenicah. Poliiilni pregled Kakor smo že zadnjič poročali, ima zaroka oziroma poznejša poroka našega kralja Aleksandra z ru-munsko princesinjo Mariolo velik politični pomen za našo državo, ker pridemo tako v tesnejše zveze z Ru-munijo, s katero smo se doslej vsled Banata kljub zvezi gledali nekoliko postrani. To zbližanje z Rumunijo ne ugaja Italiji, kako in kaj. Gorni mož je bil ves kosmat ter je šlapal po poti kakor grozansko strašilo, a čez ramo je nosil precej veliko sekiro. Kmet se mu je v naglici izognil na desno stran in hop! — pa je že imel sekiro na hrbtu za pleči. Možakar je bil ves nesrečen in obupan. Ko je namreč prišel domov, je moral z bridkostjo spoznati, da ni mogoče izruvati sekire iz hrbta. Izpraševal je vsekrižem, a brez uspeha. Nazadnje je le dobil ta nasvet: «Pojdi čez leto dni ob istem času na isti kraj ter čakaj gornega moža!« — Kmet je ubogal in nosil vse leto v hrbet zasekano sekiro potrpežljivo okrog. Čez leto dni je potlej šel in se postavil na pot. Ko je prišel gorni mož do njega, se je razveselil: «Aha, tukaj je tisti štor, kamor sem lani zasekal sekiro!« Ob teh besedah je izruval sekiro in zapazil, da je krvava in se je začudil: «Glej no! To je pa kri.» A kmet: «Me pa tudi boli.» Zdajci so se orjaku odprle oči. «Ali si ti? Človek?« Ko je kmet spoznal, da je zdaj mogoče govoriti z orjakom, ga je kar nahrulil: «Kaj nisi vedel?« Gorni mož se je zarezal, da so se zamajale smreke vseokrog, in je potrepljal kmeta po tistem kraju, kjer je zevala rana, ki »' 4e povzročila sekira. «1, prijatelj, če bi bil Jaz vedel..» Po teh besedah so izginile vse bolečine in rana je bila v hipu začel j ena. Spričo tega sta bila zdaj naenkrat dobra prijatelja. Orjak je spremil kmeta domov in se je vso pot prijazno pomenkoval ž njim. «Malo tiste bele vode mi boš dal, da bom lahko pod tvojo streho spal«, je dejal, ko sta se bližala hiši. Kmet je brž obljubil mleka in gorni mož je šel ž njim in je kar legel v peč. A mleka je bilo čim dalje več pri hiši. Tako je hodil gorni mož dokaj časa gostovat v kmetovo peč in je bilo vse v redu in prav. Pomagal je nevidno pri mnogem poslu in je odvračal nesrečo v gozdu pri nevarnem delu. Nazadnje se ga je kmet naveličal in se ga je hotel otresti. Zato mu je pri priliki nastavil namesto mleka žganja pred peč. Gorni mož je popil vso pijačo, ki ga je naposled tako omotila, da se ni mogel niti ganiti. Takega so potlej ljudje ujeli in ga izpraševali najrazličnejše reči. Revež je vse povedal in je nazadnje prosil, naj ga že vendar izpuste, da pojde po svojih potih. Kmet se ga je res usmilil in ga je izpustil. Komaj pa je bil gorni mož prost, se je začel rogati. «Ti si pa, ti! Gornega moža uloviš, pa tega ne vprašaš, kaj pomeni križ na orehu. To je več vredno kot pol sveta, a zdaj ne boš vedel nikoli!« In je izginil za vedno. o vseh teii zadevah popolnoma brez vsake skrbi. Klerikalnim veljakom na deželi bi bilo seveda najljubše, napraviti v vsaki iari po več graščin ali pa kloštrov, pokupiti sčasoma vso zemljo od kmetov in bajtarjev in jih potem vzeti v graščine in kloštre za hlapce. Tako daleč pride prav lahko sedaj vsak samostojen kmet ali kaj' zanimivega in pikantnega gradiva med drugim original pisma rudniškega ravnatelja Heinricha z dne 6. marca 1914. g. župniku Caslu, v zadevi nemškutarskih občinskih volitev, ste-nograme najlepših župnikovih pridig med vojno, korespondenco Marijinih devic glede škofove knjigo o spolnem življenju itd. itd., da moram priznati njegovo veliko obzirnost proti duhov- žar, če se bo ravnal po navodilih! nikom. Aka pa je tem gospodom dra-različnih hujskačev, katerim je samo j go, naj me še malo podregajo ali poza nadvlado in za udobno življenje. V dosego svojega cilja hočejo obdržati ljudstvo neuko in nevedno in v ta namen prepovedujejo napredno čtivo, napredne organizacije, napredna društva in sploh vse, kar diši po svobodi, samozavesti in samostojnosti, šolstvo hočejo dobiti popolnoma v svoje roke, učitelje bi imeli radi za mežnarje in hlapce, učiteljice pa za hišne in dekle. Nedeljo za nedeljo se razgraja v cerkvah proti sokolstvu, proti šolstvu in učiteljstvu, niti njihovih plač jim ne privoščijo. Ljudstvu se raz lečo pripoveduje, da se hoče križ iz šole spraviti, da kmalu ne bo smel duhovnik v šolo in še druge take budalosti, ki naj bi zavedle ljudstvo k uporu proti šoli, šolskim oblastem in učiteljstvu. Pa hvala Bogu, ljudje so bolj pametni, kakor klerikalni hujskači, in gredo svojo pot naprej, ne da bi se zaradi tega jezili, ker vidijo sami prav dobro, da se poučuje po šolah ravno tako, kakor se je pred leti. Po eni strani pišejo in govorijo klerikalni junaki, da je sedanje ljudstvo pokvarjeno, udano nemorali, zapravljivo, neubogljivo in samopašno ter da se ne ljubi med seboj — po drugi strani pa udrihajo po vsakemu, ki jim noče slepomišiti, kimati in dajati, makar če je tudi odkrito veren, pošten in potrpežljiv človek. Pa kaj poštenost, vernost, po-strežljivost in ljubezen — če nisi pri njihovi stranki, nisi za nič in le takrat še za kaj, kadar rabijo od tebe biro in denarja, ki ga nimajo in ga ne bodo imeli nikdar zadosti in če jim ljudstvo tudi vso svojo revščino skupaj znese. Polhovgradec. Naš sedanji občinski tajnik, nekdanji gospod župan Rihar se ni ravno toliko iz lastnega nagiba ponižal, da je zamenjal župansko čast s tajništvom, ampak je storil to tudi nekoliko prisiljen že zavoljo tega, ker je nekaj odbornikov njegove stranke pri zadnjih volitvah le pod tem pobojem pristalo na njegovo listo, da on ne bo več župan, kar pa je že vseeno. Gerjol je le njegova senca,. To spriču-je prav posebno občinska doklada na vino, ki je višek klerikalne nesramnosti. Po svojih listih odrihajo klerikalci po trošarini na vino, doma nam jo pa še zvišujejo. Tak nesmisel se ni mogel poroditi kje drugje, kakor v Pdharjevi glavi. Rihar se je že kot župan kaj rad jezil nad pijanci, dasi tudi njemu vino včasih zleze ne samo v lase temveč tudi v noge. Da nam jo toliko let županoval, se nima zahvaliti volilcem, temveč gospodom, ki so ga vedno vneto podpirali pri volitvah, kar so najbrže storili zato. ker je še kot mlečnozob fantin spo-vedoval mlada dekleta v cerkvi, drugega povoda skoro niso mogli imeti. Že pri volitvah pred vojno bj padel, kakor je dolg in širok. Rešil ga je samo Bambičev svinčnik, ki mu je pri volitvah pridobil gotovo več kot polovico glasov, tako da je zmagal s prav majhno večino. Balantinov atek so tudi imeli navado, pitati Pograjce z berači, pri čemur so gotovo imeli dober namen jim pomagati. Seveda tega niso poznali drugje, nego pri mošničkih, katere so jim znali atek prav dobro lajšati. To je kratek obris Riharjevega županovanja, ki se pa še lahko spopolni, ker polhovka še ni prazna. Trbovlje. Na «pojasnilo» v »Novem času» z dne 9. t. m., kjer se zaletava v mojo mirno in neznatno osebo razkačen Kristusov vojak, se je prostovoljno oglasil danes pri meni dopisnik iz Trbovelj in izjavil, da je vsakemu na razpolago, kdor se zanima zanj in njegov ton. Predložil mi je toliko denunčirajo, kakor je že eden storil pri g. nadzorniku, tedaj jaz za svojo osebo odklanjam vso odgovornost za nevesele posledice. — Sv. Katarina, 12. 1. 1922. A. P. Hrastnik. Posebnost našega kraja je, nimamo cerkve. Naše versko življenje obstoja samo v tem, da pride tedensko nek rimski agent za »Bogoljuba®, «Angeljčka», »Domoljuba*, «Novi, čas», «Zamorčka» in podobne liste za Culokafre v naš kraj, pretepe nekaj otrok, ker ne hodijo v cerkev v daljne Trbovlje ali Dol, pa zopet odide. Hrastničani pravijo, da si bodo zgradili pravoslavno cerkev, ker ne marajo katoliške duhovščine, _ katera ne pozna ljubezni do bližnjega. Kmetijski glasnik Sikolstvo Občni zbor Sokola v Sodražici se jo vršil dne 8. t. m. ter se je izvolil sledeči odbor: starosta br. Jože Obr-star, podstarosta br. Matija Žitko, načelnik br. Evg. Ivane, tajnik br. Jože Ivane, matrikar br. Ivan Fajdiga, blagajnik br. Franc Košmrlj, načelnik prosvetnega odseka br. Viktor Kovač, načelnik odseka za zgradbo so-kolskega doma br. Viktor Drobnič, društveni gospodar br. Janez Petrič; odbornika: br. Franc Mikolič ter br. Jože Levstek; namestnika, br. Lojze Gnidica in sestra Mici Kovačič; računska preglednika br. Gornik Andrej ter br. Ivan Arko. Sokol v Žalcu ima v soboto 21. januarja ob 20. uri v gostilni br. V. Kukca občni zbor. Sokol v Rogaški Slatini je izvolil sledeči odbor: starosta br. dr. Franjo Kolterer, podstarosta br. Ivan Glin šek, tajnik br. Janko Vertin, načelnik br. Ivan Perger. Poleg tega je izvoljenih še 6 odbornikov. Prosveta Henri Barbusse, Ogenj. (Dnevnik desetnije). Poslovenil Anton Debe-ljak. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga, Strani 340. Cena broširani knjigi 18 Din po pošti 2 Din več. Izšla je pravkar kot peta knjiga" «Prevodne knjižnice« gorenje delo slovečega francoskega pisatelja, ki je živel kot prostak poldrugo leto v svetovni vojni. V romanu riše pisatelj živimi potezami življenje v strel-nik jarkih. Kdor je bil sam v svetovni borbi, mu bo delo osvežilo lastne spomine; kdor so je tiščal med zaled-niki, utegne tu spoznati strahote ljudskega klanja. Ti preprosti vojaki pripovedujejo, sodijo in obsojajo brezmejno prelivanje krvi. Za dolgimi odstavki groze in gorja prisije svetla nada, vera v napredek človeštva. Uspeh Barbussovega umotvora se razvidi iz ogromne naklade: v dveh letih se je razprodalo nad 230 tisoč izvodov. Delo je prevedeno skoro v vse evropske jezike. Spričo redkih vrlin Barbussovega sloga je upati, da bo tudi naše občinstvo pridno segalo po novi knjigi. Naslovno sliko je oskrbel S. Šantel. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, nasproti glavne pošte. NAKUPNA CENA ZA UMETNA GNOJILA. Kmetovalec mora dandanes vse drago plačevati. Tudi umetna gnojila so postala draga. Apneni dušik stane 520 K, kostni superfosfat o80 K sto kil itd. Marsikateri kmetovalec se zboji teh stroškov, ker m zadosti prepričan, da se mu bodo izplačali. Zunaj po deželi se spodtikajo tudi na tem, da jih umetna gnojila veliko več stanejo kakor pa v Ljubljani in njeni okolici, ker morajo trpeti drage stroške prevožnje po železnici in potem se do doma. Z druge strani pa morajo vse svoje pridelke iz istega vzroka ceneje prodajati. Ljudje imajo prav. Prav gotovo je, da se umetna gnojila v ljubljanski okolici bolj izplačajo kakor pa na primer v Belokrajini Zaradi tega je želeti, da bi se cena umetnim gnojilom tako na- • u a 5ila saj P° glavnih središčih nase dežele enako visoka kakor je v Ljubljani. Po tisti ceni, Kakor se prodaja apneni dušik v Ljubljani, bi se moral dobiti tudi v Kranju, Radovljici, Novem mestu,^ Črnomlju, Metliki, v Krškem, Kočevju m drugod. Ta želja je opravičena, če hočemo, da se bodo umetna gnojila po deželi sploh bolj razširila. Na to bi morale delati vse go- i-----1 °; - ~ - w - r-. spodarske organizacije ki se np pa proc od vetra" Z rai,Jenimi r0" čajo s prodajo umetnih'gnojil, ker ...... "" "--------- je to v njih interesu kakor tudi v interesu prizadetih krajev. Ce je kaj državne subvencije za umetna gnojila na razpolago, naj bi se porabila v olajšanje dobave in znižanje cen. ,nŽadi laJje dobave umetnih pojil je našim gospodarjem koli- knIoln°h-°če W na roko in važen koiak bi se napravil s tem, da bi se umetna gnojila kolikor mogoče po vsej deželi prodajala za enako visoko ceno. Na kmetovalce po Krailfi'kl so oddaljeni od glavnetra središča in daleč proč od S prometnih zvez in ki žive tudi s" rnviTil 'nanj ugodnih gospodarskih razmerah, bi se morali ozirati Potrebam takih gospodarjev bi se moralo na ta način pomagati, ako hočemo, da se bodo umetna gnojila povsod udomačila in po vsej deželi rabila. Naše kmetijske organizacije imajo lepo m važno nalogo, da organizirajo prodajo gnojil v tem zmislu. praznimi vrečami, da se ne navza-tne zračne viage, ki jo sicer rad pije. Apneni dušik mora hiti, ko ga dobimo, suh, in najbolje storimo, če ga čimprej raztrosimo. Pri porabi apnenega dušika moramo paziti, da ga ne trosimo skupaj z gnojili, ki imajo v sebi amo-nijak ali pa lahko raztopno iosfo-rovo kislino, kakor n. pr. superios-rat. Tudi z gnojnico in hlevskim gnojem ga ni dobro spravljati v dotiko, ker bi nam v tem slučaju vhajal iz teh gnojil amonijak in se izgubljal na ta način brez haska v zrak. Lahko raztopno fosforovo kislino v superfosfatu bi pa s pomočjo svojega apna pretvarjal v težko raztopno, kar bi bilo zopet škoda. Brez skrbi ga pa lahko mešamo s kalijevimi gnojili (kajni-tom, kalijevo soljo) pa tudi s su-; rovo kostno moko. Vedeti moramo pri apnenem dušiku tudi to, da nam ne učinkuje v vsaki zemlji enako dobro. V dobri, rodovitni, srednjerahli zemlji nam največ zaleže, najmanj pa v pusti peščeni ali v težki glinasti zemlji in na močvirnih tleh. Previdnosti pa tudi treba pri I gnojenju samem, ker se apneni dušik močno kadi in je ta prah raz-jedijiv in zdravju škodljiv. Trosi naj se zaradi tega_ pred seboj in | n a z a j g r e d e. Če je kaj vetra, kami ga tudi ne smemo trositi. Premočno prašenje (kadenje) lahko preprečimo, ako ga tik pred trošenjem poškropimo z vodo, toliko, da se za potrebo pogasi. To napravimo na ta način, da apneni dušik po tleh plitvo razgrnemo in s pomočjo vrtne škropilnice z vodo poškropimo in sproti z lopato premešamo. Na 100 kg apnenega dušika se vzame samo 10 litrov vode. Tako pogašen apneni dušik se manj kadi in izgubi tudi svojo jedkost. Seveda ga je treba po takem gašenju takoj raztrositi. Več vode pa ne smemo vzeti, ker bi se sicer rad sprijemal v kepe. Naročajte in širite ,.Domovino"! Moderna nečakinja. Neka tetka je prišla z dežele v mesto, da poseti svojo nečakinjo. Ko vstopi v njeno sobico, bi bila tetki skoro zastala pamet. Nečakinja jo je namreč sprejela s cigareto v ustih. «Za božji čas, dete, ti kadiš cigare ?» «Oprosti, tetka, to je samo danes, ..„„ 6„ ker se mi je včeraj razbila — pipa.» ! krijemo s slamo in povrh še Z APNENIM DUŠIKOM BODIMO OPREZNI! Apneni dušik je danes še najcenejše dušičnato umetno gnojilo VnS<5 °,dlik,uje P° tem> da ima 15 do 19 /o dušika, ki je najvažnejša re-dilna snov. V 100 kg tega gnojila se nahaja tedaj 15 do 19 kil dušika, ki nas stane sedaj pri ceni 520 K za 100 kg po 27 K kilogram. Razen tega ima še 55 do 60% apna in 22 do 30 % ogljika v sebi. Apneni dušik je prav dobro gnojilo, biti moramo z njim pa previdni, ker je zaradi apna razjedljiv in lahko tudi škodljiv. Previdnosti je treba pri shranjevanju, pri njegovi porabi in pri trošnji. Pri shranjevanju apnenega dušika je paziti na to, da ga spravljamo na suh in hladen prostor. V vlažnih prostorih se rad kvari in izgubi na svoji gnojilni vrednosti. Zaraditega ga ni skladati kraj vlažnih sten ali po vlažnih tleh. Spravlja se v vrečah v kakršnih ga dobimo, ali ga pa na-sujemo po tleh in pustimo v kupih. V tem slučaju je prav, če ga po- SLAB HLEVSKI GNOJ IN NJEGA GLAVNI VZROKI. Hlevski gnoj, ki ga pridelujejo naši kmetovalci, je kaj različen, ne tolikanj na videz kakor pa glede njegove sestave in notranje gnojilne vrednosti. Mnogi naši gospodarji pridelujejo slab gnoj, in tudi prav slab gnoj, med tem ko se drugi gospodarji ponašajo z veliko boljšim gnojem. Vrednost hlevskega gnoja, ki ga dobivamo od naše živine, se ne ravna samo po različnih vrstah naših domačih živali, ampak tudi, kakšno krmo se živini poklada m kako se ji nastilja. Zato pa tudi lahko opazujemo, da pridelujejo po krajih, kjer se živini vobče poklada boljša krma, tudi boljši gnoj in da je zaraditega rodovitost njiv in pridelkov na splošno ugodnejša in večja. Nasprotna slika se nam pa odpira po krajih, kjer se preživlja živina vobče s slabso .>mo In so zaraditega tudi vsi njivski in drugi pridelki manj uspešni in manj bogati- Vrednost gnoja se pa v vehki meri ravna tudi po tem, kako mi z gnojem samim ravnamo in kakšno gnojišče imamo. Po naših vaseh se poklada živini precej enakovrstna krma in se tudi z enako steljo nastilja. Če imajo tedaj nekateri sosedi boljši gnoj kakor drugi — in to opazujemo po naših vaseh — potem je očitno, da smo slabšemu pridelku gnoja sami krivi. In tako je tudi! Kdor gnoj zanemarja, dokler nam leži na gno- jisču, in če imamo razen tega še slaba gnojišča v neprimerni legi, potem je več kot naravno, da moramo pridelati slab gnoj. Gnoj potrebuje tudi dela kakor vsi drugi naši pridelki. Z dobrim oskrbovanjem se vrednost gnoja izboljša in množi, s slabim ravnanjem pa kvari. Vrednost gnoja se pozna že na gnojišču, še bolj pa kadar ga nakladamo na vozove in kadar ga trosimo. Slab gnoj se pozna na tem, da je presušen, plesnjiv, izpran itd. Tak gnoj je malo vreden. Največkrat se pri nas opazuje plesnivost gnoja, ki je velika napaka in vedno posledica premale brige. Pred slabim gnojem se varujemo s tem, da z gnojem pravilno ravnamo. Gnoj se mora na gnojišču enakomerno po vsem kupu in ugodno razkrajati, za kar mu je treba primerne množine zraka, toplote in vlažnosti. Vse to pa dosežemo, če izkidani gnoj na gnojišču poravnamo in potlačimo. To je dosti majhna zahteva, ki jo lahko vsak izpolni, komur je količkaj na tem, da prideluje dober gnoj in da zboljšuje z njim rodovitnost svojih zemljišč in svojih pridelkov. PREZGODNJE KALENJE SEMENSKEGA KROMPIRJA. Semenski krompir bi ne smel kaliti do saditve. Pri nas se pa zmeraj zgodi, da nam začne že proti koncu zime kaliti in da moramo potem pred njegovo saditvijo klice potrgati. To je napačno! Na ta način gredo v zgubo najmočnejša in najboljša očesa in krompir nam za vse tiste redilne snovi oslabi, ki jih potrgamo s klicami. Namesto, da bi nam glavna očesa dajala močne krompirjeve rastline, se mora novi krompir razvijati iz stranskih in siabših očes. S tem se vsa tudi vsa prva rast nekoliko zakasni. Vse to je pa škoda. Krompir nam prezgodaj kali zaraditega, ker nam proti koncu zime zaradi pregorke kleti in njene vlažnosti prezgodaj oživi in začne prezgodaj odganjati. Da preprečimo prezgodnjo kale-nje, je treba imeti krompir dosti na hladnem in na suhem. Ce je klet gorka in vrh tega še vlažna, jo je treba po potrebi zračiti in z zračenjem hladiti. Dosti je, če je korenska klet, v kateri shranjujemo krompir, nekaj nad ničlo (0°) topla. V tako hladni kleti se nam korenstvo bolj drži in bolj zdravo ohrani. To opazujemo zlasti lahko v letih, ko nam krompir rad gnije. V gorkih in vlažnih kleteh se nam krompirjeva gnjiloba veliko bolj širi in dela veliko večjo škodo kakor pa v ledeni in suhi kleti. To si prav lahko razlagamo, če pomislimo, da provzročujejo gnilobo razne glivice, ki potrebujejo za svoj razvoj toplote in vlage. Ker se v visokih kupih kalenje krompirja hitreje pojavlja, naj se semenski krompir hrani če le mogoče posebej v nizkih kupih. Ce ga nimamo v predelih ali zabojih, naj ne leži preveč na debelo, ker se znotraj takih kupov najprej razvija toplota in z njo vred vzbuja kalenje. Klet je pa treba prezračiti, tudi sedaj po zimi, če je gorka. Z gor-koto se pospešuje namreč tudi vlažnost, ki je v tem slučaju samo škodljiva, ker nam v zvezi s toploto istotako pospešuje prezgodnjo kalenje krompirja. Pozimi odpiramo in prezračujemo klet le po dnevi in po potrebi. Čez noč je pa okna zapirati in paziti, da se na to ne pozabi. STREŽBA IN SNAGA -KRME ODVAGA. POL Snaženje živine — to delo je pri nas še zelo pomanjkljivo in površno. To pa za to, ker se na potrebno snago premalo važnosti polaga. Marsikdo misli, da je vseeno, ali je žival bolj ali manj .snažna. Mnogi so celo mnenja, da je snaga bolj za oko kakor pa za pospeševanje dobrega počutka pri živini in s tem vred tudi za zboljšanje užitka. In zato se živina rada zanemarja. V resnici ima pa snaga pri živini veliko večji pomen kakor zgol vna-njo čistoto. Resnica je, da je pri živini, ki se redno snaži, vse kožno delovanje in z njimi vred vsa telesna presnova v zvezi s prebavo veliko ugodnejša in živahnejša kakor pa pri živalih, ki jih v tem pogledu zanemarjamo. Pri živini, ki ji dobro in redno strežemo in čedimo, je ves njen užitek ugodnejši in nam použita krma več zaleže. Od tod se izvaja tudi pregovor, ki pravi, da pomeni dobra čeja — polovico krme. Ce ga tudi ne smemo dobesedno jemati, vendar se zrcali v njem vsa resnica božjega počutka in dosledno tudi boljšega užitka pri živalih, ki jih dobro oskrbujemo. Poglejte živali, ki žive zunaj v divjem stenju! Ali ste že opazovali kedaj na njih tako nesnago kakor jo vidimo pri živini po naših hlevih? Ali niste opazili, kako se te živali dan za dnevom same snažijo in čedijo? Živina, ki je priklenjena pri jaslih in ki se mora vleči na njej odmerjeno tesno mesto, se ne more sama snažiti. Vleže se na svoje blato, in namesto da bi se mogla sama snažiti, se mora neprostovoljno sama onesnažiti. Zato smo pa mi poklicani, da skrbimo za njeno snago! Živini treba nastiljati, da ji damo snažno, mehko in gorko ležišče, treba jo je pa razen tega tudi čistiti s četjo in česalom. Živina naj bo v hlevih tako snažna kakor je zunaj snažna divja žival in tiste domače male živali, ki lahko same skrbe za potrebno telesno snago. Le redno očejene živali se počutijo dobro. To pa ima za posledico, da nam take živali dajejo boljše užitke. prodati in hlevi niso tako polni kakor bi morali biti za vzdrževanje potrebne hlevske toplote. Drugič ne moremo v mrzlih hlevih ob letošnjem pomanjkanju s krmo tako varčevati, kakor bi bilo treba in kakor bi lahko varčevali v hlevih, ki se sami po sebi vzdržujejo pri zadostni toploti. Hlevska toplota igra važno ulo-go za uspešno rejo živine in bi bilo nujno želeti, da se naši gospodarji tudi za to vprašanje malo bolj zanimajo, zlasti sedaj v zimskem času. Preveliki hlevi naj se pregrade, da ne bo trpela živina zaradi prenizke toplote in da se ne bo pičla letošnja krma po nepotrebnem tratila. SLABE POSLEDICE MRZLIH HLEVOV. Naši hlevi morajo imeti stanovitno in ugodno toploto. Ni dobro, če so pregorki, ravno tako je pa tudi napačno, če so premalo gorki ali mrzli. Potrebno toploto v hlevih morajo dajati in vzdrževati živali same. Prostorne razmere hleva morajo biti zaradi tega v skladu s številom živali in z vrsto živine. Če je hlev preveč prostoren, tedaj prevelik, potem je premrzel, ker ga v tem slučaju ne morejo živali zadostno greti. To je pa na škodo vsi reji in vsemu užitku, ki ga iščemo pri živini. V takem hlevu porabi namreč živina preveč krme za proizvajanje potrebne telesne toplote, tako da ostaja premalo krme za dajanje pravega užitka. V takem hlevu nam mlada živina slabo vspeva, krave nam pa manj molzejo itd. Z eno besedo, užitek je manjši in to vse iz enostavnega vzroka, ker se preveč krme potroši za proizvajanje telesne toplote. Na ta način se pa krma po nepotrebnem zapravlja! Preveliki in mrzli hlevi so v zimskem času velika napaka pri naši živinoreji, ker se živali v takih hlevih slabo razvijajo in so sploh slabše za užitek. Pri letošnjem pomanjkanju krme se to dvakrat huje pozna. Prvič smo morali nekaj glav živine od- Gospodarstvo RIBARSKI TEČAJ NA BLEDU. V dneh od 28. do 30. decembra lanskega leta se je vršil na Bledu prvi tečaj za umetno ribogojstvo. Tečaj je vodil naš najboljši in svetovno vpoštevani ribarski strokovnak piofesor Ivan Franke ob primernem številu udeležencev. Na Bledu se nahaja še staro ribje vališče ob potoku Rečica, ki tvori glavni dotok jezera. To vališče je dal odsek za ribarstvo pokrajinske uprave, oddelka za kmetijstvo, adaptirati ter opremiti z novimi modern-mi, takozvanimi Scherbelhuberje-vimi valilnimi aparati; v nekaterih bližnjih studencih pa je dal napraviti provizorična vališča, tako da znaša kapaciteta celotne naprave dO pol milijona iker. Te blejske naprave so le začasne, ker se namerava zgraditi to leto nov moderen ribogojni zavod v Bohinju z velikim vališčem (za poldrug milijon iker) in primernimi ribniki za odgojevanje ribjega zaroda. Načrti za to največjo ribo-gojno napravo so že izdelani in zagotovljen je že tudi potrebni kredit. Iz tega centralnega zavoda se namerava zalagati vsa manjša lokalna vališča z ikrami, dočim bi se zarod dobavljal direktno ribarskim gospodarjem. Predpogoj razvoju ribar-stva pa je, da se interesentje temeljito spoznajo z vsemi posli ribo-gojstva in da so jim tudi praktično kos. V to svrho je sklenil spredaj omenjeni odsek prirediti večdnevne ribarske tečaje, katerih prvi je bil zadnje dni lanskega leta na Bledu. Čas za prireditev takih tečajev določa narava sama. Kakor lansko leto, tako so se drstile tudi letos postrvi spričo majhnih voda izredno pozno, vsled česar se je vršil glavni lov za pleme baš v Božiču. Na tem prvem tečaju je obdelal izkušeni ribarski nestor, profesor Ivan Franke, v svojih predavanjih splošne nauke o ribah in ribogoj-stvu, predvsem pridobivanje iker, njih umetno oplojevanje in valenje. Poleg tega pa so imeli udeleženci tudi priliko, praktično spoznati vsa dela v ribjem vališču, osinukanje dela v ribjem vališču, osmukanje plemenk in samcev, vlaganje iker v valilnice (ali ležnice), primerno reguliranje vodnega dotoka itd. Končno se je gospod predavatelj dotaknil tudi vprašanja prepotreb-nega. varstva naših ribjih voda in zatiranja škodljivcev ribarstva, proti katerim treba nastopiti z vsemi sredstvi. Zadnji dan se je priredil kratek izlet v Sotesko, kjer nudi Sava Bohinjka vse različne oblike gorskega toka. Tu je videti mnogo dr-stišč, posebno od postaje nizdol do mostu in pod jezom v Štengah. V zgodnji pomladi, ob času vlaganja zaroda v proste vode, se bo vršil drugi ribarski tečaj na Bledu, ki bo obravnaval v glavnem odgojevanje zaroda in umno gospodarjenje v ribjih vodah. Želeti je, da bi se tega tečaja udeležili poleg kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov zlasti naši kmetovalci, ki imajo priliko in veselje, udejstvovati se pri našem še tako silno zanemarjenem ribogojstvu. TEČAJ ZA KERAMIČNO (LONČARSKO) SLIKANJE. Za razvoj lončarske industrije v Sloveniji so dani vsi predpogoji Primanjkuje pa tehničnih moči. Ker v naši državi še nimamo posebnih keramičnih šol, keramična obrt je pa vendar zelo razširjena, četudi še na najprimitivnejši stopnji, se je odločil urad za pospeševanje obrti kraljevine SHS. v Ljubljani, da priredi po svojem strokovnem učitelju tekom leta več v lončarsko (keramično) stroko spadajočih tečajev. Koncem leta 1921. je priredil za lončarje, ki so še ponajveč zaposleni v domači obrti, splošen lončarski (keramični) tečaj, na katerem so se obiskovalci seznanili z napredkom lončarske (keramične) industrije ter so se jim pokazale vse napake v njihovem obratovanju. V kratkem namerava prirediti poseben tečaj za keramično slikanje na majoliki in porcelanu. Tečaja se lahko udeleži vsakdo, ki se zanima za tozadevno slikanje ter ima že predizobrazbo v risanju in slikanju Interesenti naj ustmeno ali pismeno priglasijo svojo udeležbo v uradu za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22, Ljubljana. = Vrednost našega denarja. Dne 18. t. m. se je dobilo: za 293 do 294 in pol krone 1 dolar, za 4 naše krone 100 avstrijskih kron, za 495 do 500 naših kron 100 češkoslovaških kron, za 2350 do 2410 Haših kron 100 francoskih frankov, za 150 naših kron 100 nemških mark, za 1275 naših kron 100 laških lir. = Žitne cene v Novem Sada dne 16. januarja: Pšenica 1500 do 1520 K, rž 1160 do 1180 K, ječmen ozimni 1040 do 1060 K, ječmen boljše kakovosti 1100 do 1120 K, oves 950 do 980 K, koruza 1135 do 1140 K, moka št. 0 20 do 20.50 K, krušna moka 17.40 do 18 K, otrobi 7.40 do 7.60 K, fižol novi beli 11.40 do 11.50 K, stari fižol 10.40 do 10.60 K. — Cene na ljubljanskem trgu. Govejo meso se plačuje po mesnicah 36 K zadnji del; na trgu prednji del 28 K, zadnji del 32 K. Večji promet imajo cenejše stojnice, ki prodajajo po 21 K prednji del in 23 K zadnji del. Prašičjega mesa primanjkuje: plačuje se kare 50 K kg, ostali deli 46 K kg. Telečje meso 36 K. Moke primanjkuje v Ljubljani občutno. Cena je 22 K za št. 0. Jajca se razprodajajo po 6 K komad. = Cene svinjam v Mariboru. Na mariborski svinjski sejem dne 13. januarja je bilo pripeljanih 64 prašičev in so bile cene sledeče: 5 do 6 tednov stari, komad 300 do 400 K, 6 do 8 tednov 500 do 600 kron, 4 do 6 mesecev stari 800 do 900 K, 8 do 10 mesecev stari 1500 do 1600 K. Eno leto stari prašiči 2500 do 3000 kron, poldrugo leto 4000 do 4500 kron, polpitane svinje kilogram žive teže 30 do 41 K, plemenske 30 do 32 kron. = Nove sladkorne cene v naših tvornicah. Naše tvornice sladkorja so ponovno povišale svoje prodajne cene. Sedaj stane: kristalni sladkor 50 K, sladkor v glavah 55 do 55.50 K, v kockah 60 kron 1 kg pri nakupu celega vagona. Ako se kupi samo pol vagona, se povišajo te cene za 50 vinarjev pri 1 kg. Ako se kupi manj nego 50 meterskih stotov, a najmanj 10, se povišajo cene za l krono pri 1 kg. ?rijava vina. Minister za finan-te je odredil, da so proizvajalci vina v Sloveniji zavezani v roku 10 dni od dneva, ko so izprešali vino, prijaviti dobljene količine vina finančni kontroli. Proizvajalci vina, ki opuste to prijavo, kakor tudi oni, ki ne prijavijo finančni kontroli prodane količine vina pred prodajo kupcu, se kaznujejo zaradi prestopka zoper red po čl. 85. trošarinskega pravilnika (kazen 100 dinarjev in ob vsald ponovitvi 300 dinarjev). Kupci vina pa, ki ne prijavijo kupljene količine vina finančni kontroli, se smatrajo za tihotapce in so podvrženi kazni iz člena 77. trošarinskega pravilnika. Ta kazen znaša — razen redne trošarine in zaplembe blaga — pet- do desetkratni znesek prikrajšane trošarine. = Seja vinarskega in sadjarskega odseka Maribor Kmetijske družbe za Slovenijo se vrši v soboto dne 21. januarja v prostorih vinarske in -sadjarske šole v Mariboru. Na dnevnem redu bo med drugim tudi poročilo o poteku in uspehu vinarskega sejma o priliki ljubljanskega velikega sejma, ter posvetovanje o ustanovitvi posredovalnice za prodajo in nakup vina, sadja in vseh izdelkov vinarstva in sadjarstva. - Sejmi v Gradacu v Beli krajini se bodo vršili šestkrat na leto, in sicer: 21. januarja, 11. marca, 13. maja, 8. julija, 9. septembra in 25. novembra. Sejmi bodo konjski, ži-rirtski in kramarski; prvi bo 11. marca. Ker je Gradac zelo prijazen kraj in nekako središče dela Bele krajine, sejmišče se pa nahaja tik ob samem kolodvoru, bodo ti sejmi gotovo vedno dobro obiskani. Pravilnik za kmetijske šole. V kmetijskem ministrstvu je podpisan pravilnik o ureditvi kmetijskih šol v naši državi. Naloga teh šol je v prvi rsti pouk o sadjarstvu, vinogradništva, nadalje pouk o predelovanju vina. == Obrtne pravice meseca de- cemUn v Maribora. Decembra je SuSfan in nlegovi trije sinovi (Arabska pripovedka.) V državi Yemen je vladal mogo-i oea in bogat sultan. Ko je začutil, da prihaja zadnja ura, je poklical svoje tri sinove k sebi in dejal: •g)t BGČBsjii i» nčmkovitejii i g* fraueoik« žganje ia i sajboljfce nr«UtT« te < Tieo&r* prisaanjal Z i Mw te poiUiM It' 3 troja« etekkuee aH 1 mm BiM 48 S. Za proa>|alc«i 12