□srednja P.P.l2fe khJIIN1CA 60100200 PRhnriURSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini i nA •. Abb. postale I gmppo LGIia 4UU lil’ Leto XXXVII. Št. 41 (10.863) TRST, sreda, 18. februarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZA KONGRES V PALERMU OD 22. DO 26. APRILA CRAXI PREDLOŽIL VODSTVU PSI DOKUMENT S TRINAJSTIMI TEZAMI S smernicami svojega poročila bo danes seznanil CK stranke - Levičarske struje pripravljajo svoja stališča RIM — Tajnik PSI Bettino Craxi je na včerajšnji seji strankinega vodstva orisal v glavnih obrisih 13 «tez», oziroma poglavij svojega poročila za socialistični kongres, ki bo od 22. do 26. aprila v Palermu. Širšo obrazložitev bo podal danes na seji centralnega komiteja PSI, kjer bo podrobnej razčlenil več kot 100 strani obsegajoči kongresni dokument. Zastopniki manjšinskih struj so zato včeraj v bistvu le vzeli na znanje tajnikova stališča, ki Jih je označil kot «uvcdni prispevek h kongresni razpravi, ki mora biti prosta, odprta in poglobljena*, in bodo v prihodnjih dneh odločili, ah bodo predložili popravke k posameznim tezam, ali pa alternativne dokumente. Po prvih vesteh bo Signorilejeva največja levičarska struja pripravila svoja stališča o socialistični perspektivi, o sodelovanju med stran- kami levice, o upravljivosti države, o notranji ureditvi PSI in o zunanji politiki. Podobne »popravke® naj bi predložili tudi pristaši Mancinija, medtem ko bo šla struja «enotna levica za alternativo® De Martina in Achillija na kongres s svojim, alternativnim dokumentom. Že včeraj popoldne so se s tem v zvezi sestale posamezne struje, ki bodo, kot rečeno, sprejele v naslednjih dneh dokončne sklepe. Craxi na bo jutri v nekem rimskem kinu ustanovil svojo strujo, ki ne bo več »alternativna*, ampak »reformistična®. Socialistični tajnik, ki pričakuje, da bi na kongresu imel za sabo več kot dve tretjini stranke, postavlja v omenjenih 13 poglavjih glavne smernice prizadevanjem PSI predvsem za utrditev in dosledno nadaljevanje novega socialističnega kurza ter za premagovanje konservativnih, integralističnih in birokrat- iiiiiMmuttiiiiiiiuiiiiiimiiiMiiiiiiimciiiimiiminiiiintfniiiimiiiiiiiiiiiiuiHmiiiiiiiiiiHiHHKiiiHiitiin ZARADI STALIŠČ 0 POUSKIH DOGAJANJIH Nadaljuje se polemika med KP Italije in SZ Zamjatin trdi, da so sovjetsko pismo izročili tisku v Italiji - KPI zagotavlja, da tega ni storila MOSKVA — «Ne vemo. kdo je izročil tisku vsebino dokumenta, a ker ga je objavil tednik »Panorama®, ki izhaja v Italiji, bi morali v Rimu in ne v Moskvi poiskati odgovorne za beg vesti®. Odgovor načelnika urada za odnose s tujino pri LIK KP Sovjetske zveze Leohida Marnjatina"ne dovoljuje dvomov. So-yjetska zveza ni kriva, da je italijanski tednik objavil pismo KP SZ namenjeno italijanskim komunistom kot odgovor na stališča KPI o Poljski. Prav tako jasen je bil Zamjatinov °dgovor o napovedani odsotnosti generalnega sekretarja KPI Enrica Berlinguerja na 28. kongresu sovjetskih komunistov. Visoki sovjetski funkcionar je enostavno odgovoril, na je izbira delegacij, ki jo pošljejo bratske partije v Moskvo izključno notranji problem posameznih komunističnih partij. Lepo se sliši, a no sedaj so na kongrese sovjetske Partije prihajali vedno generalni sekretarji in KPI ni bila izjema. Z običajnim nekoliko zafrkantskim riogom, kj je značilen za tiskovne konference visokih sovjetskih funkcionarjev, je Zamjatin včeraj zanikal, da bi se na prihodnjem 26 kongresu sestali voditelji partij Vzhodnega b'oka, da bi proučili po-*°^aj na Poljskem. Italpansko javnost pa bolj kot sa-•na Poljska zanima, kaj se dogaja ua relaciji Moskva - Rim Včeraj je tiskovni urad italijanskih komuni-,v odločno zanikal, da bi partija izreci>a milanskemu tedniku odgo-2* sovjetske rartije na italijanska •>a išča o poljskih dogodkih. Pole-"ll'a se torej zaostruje. Obe nartih aniku.ieta, da sta posredno objavili sebino sovjetskega pisma. Do se-a' vsebine ni še nihče zanikal, še r!ani verjetno pa je dejstvo, da je Pismo po naključju priromalo v re-V* milanskega tednika. Mimo vsega tega ugibanja pa lahko ugotavljamo samo. da so polj-ki dogodki do take mere skalili od-ose med obema part.i;ama, kot se P’. to zgodilo v preteklosti, ko so oi i razlogi za morebitno polemiko lehtneišj in tj0)j upravičeni. Tajnik KD Prioli obiskal tudi litija IVASHINGTON — Tajnik italijan-*.e krščanske demokracije Flami-10 Piccoli je začel včeraj, krog Posvetovanj z najvišjimi predstavili! ameriškega državnega ta.jniš-s katerimi se je pogovarjal ° novih stališčih vlade ZDA po nc-®vni umestitvi predsednika Ronalda Reagana. Piccoli se je tudi estal s šefom italijanskega urada 1 n državnem tajništvu Jamesom Lreeganom in z namestnikom državnega tajništva za politične za-uyve Walterjem Stoesselom. V poz-nui večernih urah (po našem času) pa se je srečal z državnim a likom Alexandrom Haigom. S cm se bo uradni del Piccolijevega °biska v ZDA tudi zaključil. «Aniiwsty International poroča o množičnih pokolih v Gvatemali LONDON — »Amnestv International® navaja številne podatke in nokaze, po katerih naj bi gvate malska ' vlada, pod neposrednim nadzorstvom predsednika Romea Lucasa Garcio, pripravila dolgoročni načrt za «fizično iztrebljenje* in mučenje številnih političnih nasprotnikov. Mednarodna organizacija za človekove pravice zatrjuje, da je v prvih desetih mesecih 1980. leta bilo ubitih preko 3.000 oseb. več sto pa je »izginilo* neznano- kam. Gvatemalska vlada sicer zatrjuje, da so umori « s- . . '** * Krvavi sedeži avtomobila, na katerih je obležal ustreljeni Luigi Marangoni (Telefoto AP) zadeli v glavo ter v ramena in težko ranjen se je zgrudil na prednji sedež avtomobila. Ul. Don Gnocchi, v milaaski mestni četrti San Siro, je bila ob trenutku atentata polna mimoidočih, ki so s paniko sledili strašnemu prizoru. V bližini je bila ustavljena tudi neka policijska izvidnica, ki je v hipu pričela streljati za zločinci. Očividci so kasneje poudarili, da so agenti enega od atentatorjev hudo raniii, saj se je le s težavo privlekel do avtomobila, kjer sta ga čakala še druga dva pajdaša, da bi se čimprej odpeljali neznano kam. Četrti zločinec pa je kar na kraju nesreče ukradel «dyane» ter s odpeljal. Prva pomoč ranjenemu zdravniku je hipoma stekla. Nezavestnega so ga ’ prepeljali v klinični center, kjer so se njegovi delovni tovariši trudili 20 minut, da bi mu rešili življenje. Ob 9. uri pa je elek-trokardiogram nepreklicno potrdil, da mu je srce dokončno prenehalo biti. Luigi Marangoni je bil star 44 let. Zapustil .je vdovo in dva mladoletna otroka: 16-letno hčer in 14-letnega sina. Mesto ravnatelja je v kliničnem centru kril že od januarja 1973, potem ko je bil štiri leta namestnik ravnatelja. Trpki občutki ogorčenja in gneva so prišli na dan takoj po kruti novici, da je Marangoni podlegel smrtnim strelom. V kliničnem cen tru so se nameščenci spontano zbrali na zborovanju ter z občutki popolne nemoči počastili njegov spomin z zagotovitvijo, da se bodo borili proti terorizmu. Medtem pa je nekaj minut pred 10. neznani moški glas telefoniral na «Corriere d’informazione» ter poudaril, da govori v imenu rdečih brigad — točneje v imenu milanskega voda RB Walter Alasia - brigada Fabrizio Pelli. (Pelli je pripadnik RB, ki je umrl v kaznilnici lani poleti). Najvidnejše državne oblasti so poslale družini Marangoni izraze sožalja. Med temi tudi predsednik Pertini, predsednik senata Fanfa-ni in predsednica poslanske zbornice Jottijeva. Minister za zdravstvo Aldo Aniasi se je takoj po nesreči podal v klinični center, kjer je neposredno sledil razvoju dogodkov. S trpkim glasom je poudaril novinarjem, da je terorizem še živ, kljub množičnim aretacijam iz preteklih mesecev. Izhaja torej, da optimistične trditve generalov Cap-puzza, De Santisa in Dalle Chiese. niso povsem realna. Sama dejstva jih izpodrinjajo. In včerajšnji ponovni atentat je tudi dokazal, (kt) POUSKA VLADA SPREJELA ZAHTEVE ŠTUDEHTOV VARŠAVA — Neodvisen sindikat »Solidarnost* še vedno ni uradno sprejel poziva novega ministrskega predsednika, generala Jaruzelskega, naj bi na Poljskem uvedli trimesečno družbeno premirje, med katerim bi ponovno uredili razmere v domačem gospodarstvu. Kljub temu v poljskih tovarnah že sedem dni vlada mir in »Solidarnost* poziva svoje člane k strpnosti in umerjenosti. Tudi sama vlada si prizadeva čimprej odpraviti vsa obstoječa žarišča napetosti, ki bi lahko spražila nov val stavk. Včeraj so pristojni orga- ni registrirali »Samostojno združenje študentov* in s tem so sprejeli glavno zahtevo univerzitetnih študentov, ki so pred 28 dnevi zasedli politehnično fakulteto in medicinsko akademijo v Lodzu, pomembnem središču tekstilne industrije. Najdaljšo zasedbo univerze v Evropi so v zadnjih dneh podprli tudi študenti drugih poljskih univerz. Edino pomembnejše žarišče je sedaj v Rzeszoivu, kjer so se predvčerajšnjim ponovno začeli pogovori med vladno delegacijo, ki jo vedi namestnik - ministra za kmetijstvo Andrzej Kaal in predstavniki 400 kmetov. Le-ti so že v začetku januarja iz protesta proti vladni politiki glede novih sindikatov in kmetijstva zasedli sedež bivših državnih sindikatov. Predstavniki kmetov so izročili vladni delegaciji spisek 60 zahtev za spremembo njene politi ke predvsem do zasebnega kmetijstva. Prvi sekretar Poljske združene delavske partije Stanislavv Kania je bil včeraj na krajšem obisku v Zahodni Nemčiji, kjer se je sestal z ■voditeljem vzhodnonemške partije E- ricliom Honeckerjem. Novico je potrdila tudi poljska tiskovna agencija, ki je med drugim sporočila, da je Kania seznanil Honeckerja «o ukrepih, ki jih je sprejel CK PZDP za izhod iz sedanjega kriznega položaja v državi*. Nekateri zahodni politični komentatorji v poljskem glavnem mestu menijo, da je Kania poskušal pomiriti vzhodnonemške politike med bližnjim kongresom sovjetske partije glede razmer na Poljskem. To naj bi bil tudi namen njegovega zadnjega obiska v Pragi. Minister Aniasi v razgovoru s časnikarji v milanski bolnici fiiiiiiiiiiiumiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiuiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifti (AP) Oba bloka sta se oprijela nasprotnih predlogov Na madridski konferenci razprave o razorožitvi Neuvrščene in nevtralne države bodo skušale posredovati MADRID — Na konferenci o evropski varhosti in sodelovanju se nadaljuje potrpežljivo delo, vendar so težave velike, tako da je mogoče trditi, da se predvidenega o-kvirnega datuma za sklenitev tega srečanja 5. marca ne bodo mogli držati. Včeraj so za zaprtimi vrati delale štiri komisije. Prva komisija je proučevala predloge o spoštovanju in izvajanju desetih načel, ki jih vsebuje helsinški dokument. Jugoslavija je dala predlog o oživljanju politike popuščanja. V drugi komisiji razpravljajo o povečanju in sprostitvi -blagovne menjave posebno med Vzhodom in Zahodom, ki zdaj znaša približno 70 milijard dolarjev na leto, kar je kot menijo, premalo. Nekaj napredka so dosegli tudi v komisiji za človekove pravice. V komisiji za Sredozemlje pa obravnavajo italijanski predlog, da bi pripravili poseben seminar o razvoju turističnega sodelovanja, varstvo Sredozemskega morja in sploh o širjenju odnosov med sredozemskimi državami, sodelovale pa bi tudi neevropske države. Sicer pa predstavniki 35 držav največ govorijo o odmevih na sklep Reaganove administracije, da podpre franooski predlog o sklicu konference o razorožitvi v Evropi. Ocenjujejo, da sta se sedaj oba bička oprijela nasprotnih predlogov — Zahod francoskega. Vzhod pa (poljskega. Toda to je ključno vprašanje. Nihče ne popušča, tako da poteka taktičen živčni boj, kdo bo prvi naredil potezo, ki bi napovedala, po - kateri poti bi lahko po- skušali priti do nujnega kompromisa. Danes se bodo sešle neuvrščene in nevtralne države, ki poskušajo premagati nekatere težave. Znano je, da sta Jugoslavija in švedska dali predlog o začetku procesa vojaškega popuščanja in sklica konfe renče o razorožitvi v Evropi. Ta predloga konstruktivno obravnavata zelo zapleten problem, (dd) skupnosti, ki je dosegel 43 milijard dolarjev. Formula, ki so jo sinoči potrdili finančni ministri, je kompromis med zahodnonemškim in italijanskim predlogom, ki sta s 4,6 in 14 milijardami dolarjev začrtala skrajni meji, ter med stališčem bruseljske komisije, ki se je zavzemala za 8,4 milijarde dolarjev. V »naftnem skladu* bo 7,14 milijarde dolarjev (ali 6 milijard obračunskih enot), ta denar pa bo Evropska skupnost dolbla predvsem z reciklažo «naftnih* dolarjev, torej s presežki, ki jih izvoznice nafte nalagajo v velikih zahodnih porabnicah, le izjemoma pa bo EGS najemala posojila na dražjem mednarodnem trgu kapitala. »Naftni sklad* EGS je pravzaprav razširjena in izboljšana »verzija* prvega aoskusa skupnega reševanja finančnih zagat, ki so nastale s podražitvami nafte. Že leta 1975, torej neposredno po »naftnem šoku*, so v deveterici izoblikovali sklad za nujna posojila, v katerega so naložili tri milijarde dolarjev, kar pa je zadostovalo le za posojili Irski in Italiji, potem pa je skladu zmanjkalo denarja. Poleg tega so se članice pritoževale, da so pravila »pretrda*, kajti med drugim so narekovala varčevalne ukrepe pri porabi energije, doba vračanja je bila o-mejena na največ pet let, skratka, snovalci sklada so se pri začrtovanju pravil igre zgledovali pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF), ki vsaki prosilki za posojilo »predpiše* varčevalni program, ki je pogoj za odobritev finančne injekcija. Nova pravila, ki so jih uskladili v monetarnem odboru EGS, šo precej prizanesljivejša. Posojilojemal-ka si mora prizadevati, da izboljša svoj plačilnobilančni položaj (prej .je to bil pogoj za odobritev 'posojila), garancijo, daje neposredno Evropska skupnost in ne več država, ki za posojilo zaprosi, posojilne pogoje pa bodo določali od primera do primera. _. . Toda poslabšanje plačilne bilance v EGS še zdaleč ni zgolj posledica dražje energije, kar neka-' tori tukajšnji krogi izpeljujejo iz podatkov, da je deveterica leta 1975 imela 11 milijard dolarjev »luknje*, lani pa že 43 milijard. Predvsem je bilo tedaj v EGS kar nekaj držav, ki so »poslovale* s prebitkom, sedaj pa so se morale sprijazniti s krepkimi primanjkljaji, kot, denimo ZR Nemčija, dolga leta zgled ekspanzivnega gospodarstva. V Evropski skupnosti je o-paziti izgubljanje dosedanjih pozicij v mednarodnem gospodarstvu ter postopno zaostajanje za stopnjo konkurenčnosti Amerike in Japonske. Na ta zaskrbljujoči trend j« pred dnevi opozoril predsednik komisije Gaston Thorn, ko je pred evropskimi poslanci razpredal delovni program nove bruseljske garniture. Luksemburški politik jp »ev-rokrate* odkrito posvaril, da j« Evropska skupnost na najboljši poti, da izgubi primat prve trgovske velesile v svetu, če ne bo izboljšala kompetitivnosti svojega blaga in «ujela» obeh konkurentk. Izgovarjanje na drago nafto pri tpm ne zaleže dosti, kajti Japonska je lani imela z OPEČ 42,5 milijarde dolarjev deficita, celotni plačilni primanjkljaj pa je bil 14,4 milijarde dolarjev (a upoštevati je treba, da Japonci kupujejo skoraj vso nafto, EGS pa samo 70 odstotkov). ZDA pa so v trgovanju z izvoznicami nafte zabeležile lani 44.5 milijarde dolarjev primanjkljaja, celotni plačilni deficit pa je bil komaj dve milijardi dolarjev, vtem ko je pri-mankljaj EGS — torej 43 milijard dolarjev lani — približno enak deficitu v trgovini z izvoznicami nafte. kar pomeni, da Evropska skupnost na splošno slabše posluje od obeh konkurentk. Novi finančni inštrument EGs je potemtakem le eno pomožnih sredstev za za;e-manie sape, nikakor pa ne čudežno zdravilo, ki bo prineslo preobrat v gospodarskih gibanjih v Evropski skupnosti. BOŽO MAŠANOVIČ MOSKVA — Romunski zunanji minister Stefan Andrej je včeraj dopotoval v SZ, kjer se je sestal z Andrejem Gromikom. Državnika sta se pogovarjala o dvostranskih odnosih med državama in o vprašanju evronske varnosti, čeprav iz uradnih not to ni razvidno, opazovalci domnevajo, da je bila o-srednja točka njunega pogovora stanje na Poljskem. VVASHINGTON - Ameriško državno tajništvo je sporočilo, da so oblasti Južnega Jemena naposled izpustile ameriška državljana, ki so ju obtoževali vohunstva. Eden izmed njiju je izjavil, da je bil med ujetništvom večkrat mučen. Delegacija KPI v Beogradu BEOGRAD — član predsedstva KKJ Aleksander Grličkov je sprejel sinoči na letališču uradno delegacijo KPI, ki se bo pod vodstvom Giorgia Napolitana pogovarjala s CK jugoslovanske partije. Lama o Berlinguerjevih stališčih glede sindikatov RIM — Luciano Lama, tajnik največjega sindikata CGIL, .je iz» razil mnenje, da zadnje Berlin-guerjeve izjave ne predstavljajo nedopustnega vmešavanja, češ da je «logično, da tajniki strank tu pa tam spregovorijo o delu sindikatov, ko ostaja jasno, da ti sami odločajo o svojem delu*, kot ie tudi primer paritetnega ali proporcionalnega predstavništva v orga nih enotne zveze CGIL-CISI. ULL. Podobno stališče je zavzela tudi zveza krščanskih delavcev ACLI. SANTIAGO - 26 čilskih levičarskih ujetnikov je včeraj pričelo gladovno stavko, ker jim oblasti ne priznavajo »statusa* političnih ujetnikov. BEJRUT — Udarna enota izraelske vojske se je sinoči prebila skozi območje, ki ga nadzorujejo oborožene sile OZN in razstrelila poslopje palestinskih gverilcev. TRŽAŠKI DNEVNIK S sumu JE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Po mnenju občinskega odbora Liste za Trs oskrunitev Rižarne le tepistično dejanje Odbornik Dolcksr odgovoril na vprašanje svetovalcev KPI Velik del sinočnje seje posvetili vprašanju vojaških služnosti | Zastopstvo Kmečke zveze obiskalo zgoniško občino Odbornik Dolcher je na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta v imenu odbora LpT odgovoril na vprašanje, ki sta mu ga zastavila komunistična svetovalca Spetič in Monfalcon v zvezi z oskrunitvijo Rižarne — za varstvo katere je odgovorna prav občinska uprava — iz katere so fašistični provokatorji pred časom odnesli Hockenholtov bič. V,odgovoru je pristojni odbornik obsodil dogodek — označil ga je sicer kot «tepistično dejanje* — ne samo zaradi emblematičnega izginotja knute, ampak tudi zaradi u-gotovitve, da so med nami take o-sebe, ki to zakrivljajo iz sovraštva do civilne družbe, ali pa iz neznanih političnih ciljev. Kar se je pripetilo v Rižarni sodi po odborniko- vem mnenju med nepredvidene in nepredvidljive dogodke, kar pa se varnostne službe tiče je dejal, da bi tudi višje število paznikov ne nudilo zadostnih garancij. Vsekakor pa bo občina ponovno pregledala kriterije varnostne službe, medtem ko se je v zvezi s tem dogodkom že sestala komisija za njestne muzeje, v prihodnjih dneh pa bo zasedala komisija za Rižarno. Svetovalec Spetič pa je v repliki poudaril, da gre za zelo resen do- svojega življenja posvetil prav razkrivanju grozot, ki so se dogajale v edinem koncentracijskem taborišču v Italiji in citiral njegove besede, po katerih je Rižarno definiral kot šolo v kateri se moramo učiti. Pozval je oblasti naj izsledijo krivce, od občinske uprave pa zahteval, da govori jasno, ko gre za ta vprašanja. Sicer pa je občinske upravitelje obtežil malomarnosti zaradi stanja, v katerem je trenutno Rižarna: varnostna služba je slaba, v stavbi godek, ki ga ni moč ocenjevati kot I nobenega vodiča, itd. Svetovalec «tepistično dejanje*. Zaustavil se je nato ob pomenu, ki ga ima Rižarna še v sedanjem trenutku in u-gclavljal, kako se določen del mesta dela, kot da bi Rižarna sploh ne obstajala. Spomnil se je tudi pokojnega časnikarja Bubniča, ki je del POGOVORI S PREDSTAVNIKI STRANK NA POKRAJINI Mortone: KPI ne more vedno le podpirati druge stranke bivalstva, pač pa kot stranka o-blasti, ki v trenutku, ko jo je izgubila, išče bližnjice, po katerih bi jo zopet pridobila. — Omenili ste, da je bilo mogoče zbrati vse realne sile okrog nekaterih vprašanj. Je tako soglasje možno tudi o drugih problemih, ki se neposredno tičejo dejavnosti krajevnih uprav? — Med možnimi izhodi iz sedanjega položaja je treba pomisliti tudi na to, kako najti primemo pot in preveriti katere konvengerce je mogoče doseči v Trstu med ražnitni političnimi silami o nekaterih konkretnih vprašanjih, ki smo jih mi že zastaviti v naših uradnih dokumentih: začenši pri vprašanju pravic slovenske narodnostne skupnosti in mimo gospodarskih problemov, med katere sodi tudi industrijska vloga Trsta, smo postavili tudi vprašanja, ki se nanašajo na osimske sporazume. Je pa še ena stvar, ki je nismo zapisali, a jo bomo dali v seštevek kritik na račun sedanjega pokrajinskega odbora: le-ta je namreč opustil vse tiste pobude, ki smo jih načeli s prejšnjim odborom glede odnosov s sosednjo Jugoslavijo.‘Nobenega uradnega stika ni bilo ne s Slovenijo, ne s Hrvaško, ne s Koprom, ne z Umagom, ne s Piranom, ne z Ljubljano in ne z Reko: z Ghersijevim odborom pa smo te stike počasi vzpostavljali, saj vemo, da so bili potrebni in bistveni v pomanjkanju vsakršne podobne pobude s strani tržaške občine. — V tiskovnem poročilu ste poudarili, da je dejavnost pokrajinskega . ™'v,en' j v Strunjanu, uspešnem; vzgledu izpred dveh let. - - KS®’ - BANCA Dl .CfltOllO Dl TRIfcSTE TRŽAŠKA .KREDITNA. BANKA • . S. f>. A '. *-■ ■ TRST • ULICA P. FlLZt 10 • ■ 18.00 Program za otroke 18.50 Nepričakovani konj, TV film 19.20 Agenda 80/81 20.40 Argumenti 21.30 Glasbena. oddaja 22.40 Športna sreda TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: »Vpisuje se. v zadružni register s; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Glasba skozi stoletja; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije; 12.00 Pod Ma-ta.jurjan, posebnosti in omika Nadi-ških dolin; 12.30 Melodija od vsepovsod; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam — Democrazia Pro-letaria: Pojasnitev predloga za preklicni referendum členov 28, 35 in 37 Delavskega statuta; 13.20 Zborovska . glasba: Naši zbori: 13.40 1 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Janez Jalen: ano, bo Bancoroma v soboto igral Prvenstveno srečanje protiHurliti-gnamu. ’ Glede ostalih ukrepov naiverne nuno, da je do 31. marca izključen Predsednik Hurlinghama Silvio Co-®ulich in da sta denarno globo Nfl 3. REDNEM OBČNEM ZBORU ŠPORTNEGA DRUŠTVA MLADINA IZ KRIŽA Eden osrednjih ciljev je množično udejstvovanje in vzgajanje članov Poudarjen pomen narodnoobrambne vloge športa in stikov z matično domovino - Bogat obračun pretekle sezone - Predlog o poenotenju odborov kulturnega in športnega društva Na tretjem rednem obener. zboru ŠD Mladina, ki je bil v soboto v prostorih doma «Albert Sirk» v Križu, je bilo zlasti v ospredju vprašanje, kako popestriti itak bogato delovanje in okrepiti sodelovanje z vaškim kulturnim društvom Vesna ter istoimenskim nogometnim društvom. Po pozdravih gostom, med katerimi so bili predstavniki vaške or-g; nizacije ANPI - VZPI, UDI ZŽI, KPI, KD Vesna, ŠD Vesna, združenja staršev, Poleta, Krasa, Kon-tovela in SPDT, je predsednik Boris Košuta v svojem poročilu v prvi vrsti naglasil velik po’itični pomen občnega zbora, predvsem zaradi dejstva, da se prvič odvija v lastnih prostorih, v novem domu »Albert Sirk*. Zatem je Košuta poudaril izredno vlogo športa v boju za naše narodnostne pravice, stike z matično domovino, odnose z ZSŠDI, množično udejstvovanje in vzgajanje č‘anov v narodnoobrambnem duhu, ki mora bit; eden glavnih ciljev društva, pri čemer je treba še zlasti posvetiti pozor pga ž i r a n j u otrok že v vrtcu in šoli. V svojem poročilu se jo Košuta dotaknil tudi vprašanja sodelovanja z vaškim kulturnim društvom in predlagal poenotenje odborov ter vrsto drugih MtI1 liiliii,n(lllllllllltlll)lllll M lmlllllll lllll(llllll,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, mll1|l|lml|l|ll|,llt|ll||l,ll|llll|,,,,,,,,,,,,,,, košarka V PRVENSTVU KADETOV Polet in Kontovel zanesljivo zmagala Openca Kalc in Vremec skupno dosegla kar 97 točk R'creatori — Polet 48:109 (27:47) POLET: Tavčar 5, B. Vremec 45, Kalc 52 Kralj h Kuk 3’ Malalan’ Proti šibki peterki Ricreatorija so oietovi kadeti zabeležili še eno ~nago v svojem uspešnem prvencu. Manjkal je zaradi bolezni ka-Jj?tan Branko Hrovatin, vendar to • .onemogočilo poletovcem, da so z "Jlepšo igro letos pregazili sicer P pCe.j nebogljene nasprotnike. Ano '-' ba sta Bila Pavel Kalc in uioh yremec neustavljiva, misli-eru’ . -je Povsem neposredno ob u-£j?v*tvi- da sta v dvoje dosegla 97 lu, kar mora biti nedvomno svoje-strn rekord. Treba pa je dodati, Dr .so tudi vsi ostali zadovoljili, TavčVSem *e 8raditelj igre Franko Sergij Tavčar A|abarda — Kontovel 58:70 (26:41) KONTOVEL: Gulič 9, Gruden 4, ^Janec 3. Daneu 10, Štoka 7, Marn!" ^ertot 7„ Aleksej Pertot, Sed-Rauber 21. Emil 9. SODNIK: Polh. „i ontovelci so v povratnem sreča-jJ zanesljivo premagali Alabardo. za«i? • n* so prvi prešli v vodstvo po k zelo točnega meta z razdalje, tovelci so v conski obrambi pre-zah*rali prostor, šele spre-wT-obrambe J-' vlila našim fan-bm Pnguma in zbranosti. Z o-niitakb°J*m.ož ■ moža» so v nekaj mi Kont , Btteli domačine. Nato so 0rr,.toy.e*ck med katerimi bi tokrat stvA-1 P;inf'va, še prešli v vod-ln 6a tudi obdržali do konca *kn,e- H. L. . , DEČKI ,n er 1904 - Kontovel 100:74 (55:29) tv^^jOVEL: Grilanc 12, Brischia, 33 n Škabar 6, Paoletti, Starc • Denieli, Pertot 2, Piras 3. Po i k c*a s' je ekipa Kontovelcev, Dot>, , m Prvem delu prvenstva o-v n !? ,a' To je ^e enkrat dokazala i. fueljo, ko je proti postavi Inter-0)1 „ , izgubila s samimi 24 točka-Pa Razlika ni majhna, če i»r bnmislimo. da tnter razpolaga z točki" v's°kim Lorenzijem (44 delM ln so Kontovelci v prvem nikA»{)rvenstva Prf)ti istim nasprot-1. 71, izgubiii z 136 točkami razli- • tahko mirno trdimo, da je to za Prašljeve varovance izredno lep u-speh in napredek. Posebno sta se tokrat izkazala Grilanc in Piras, ki se je zelo lepo odrezal v obrambi. b. S. SMUČANJE OD DANES DO SOBOTE Italijansko prvenstvo PILA (AOSTA) - Od danes do sobote bo v Pili italijansko državno prvenstvo v slalomu ter veleslalomu v moški in ženski konku renči. Prvenstvo se bo pričelo danes z moškim veleslalomom, ki se ga bo udeležilo približno 100 tekmovalcev. Glavni favorit je Bruno Nockler. Danes start v Viareggiu VIAREGGIO — S tekmo Udinese - Dulda se bo danes pričel tradicionalni mednarodni mladinski nogometni turnir v Viareggiu. vprašanj, od pomanjkanja igrišč in pokritega prostora, trenerja, finančnih težav do potrebe po vse večjem angažiranju na šolskem področju. Svoje poročilo je Košuta zaključil z mislijo, da mora biti občni zbor spodbuda za še večje napore v boju za naše narodnostna pravice in izvajanje osimskih sporazumov ter izrazil vso podporo in solidarnost našim ljudem na KoPnkovcr, ki se borijo za lastno zemljo. V tajniškem poročilu se je nato Nadja Laharnar prav tako dotaknila vprašanja sodelovanja med ŠD Mladina in KD Vesna. Še zlasti pa je poudarila potrebo, da odborniki osveščajo svoje člane in športnike s širšo družbenopolitično problematiko naše narodnostne skupnosti, da se športniki angažirajo tudi na kulturnem, prosvetnem in političnem področju. Sledilo je poročilo blagajnika Enia Bogatca, ki kljub visokim stroškom izkazuje sorazmeroma majhen primanjkljaj. Marica Mahnič je podala obračun baletnega odseka, v katerem se udejstvuje ,od 40 do 45 gojenk, ki jih.,yoc|i Anka Kocjančič. Letos pa sp^uslapovili še odsek ritrj mične telovadbe za odrasle, ki šteje 12 članov. O namiznoteniški dejavnosti je spregovoril Boris Bogateč, ki je poudaril, da v zadnjem času posebno skrb posvečajo zlasti mladincem in otrokom, pereče pa o-staja vprašanje prostorov in trenerjev. O planinstvu (za katerega vlada precejšnje zanimanje), o otroški telovadbi (ki se ubada z vprašanjem primernih prostorov in upadanjem zanimanja staršev in otrok) ter o rekreacijski telovadbi za odrasle, (za katero vlada veliko povpraševanje) je poročala Elvi Sedmak. Zadnje je bilo na vrsti poročilo smučarskega odseka, ki ga je podal Stojan Sosič in iz katerega izhaja, da je bila dejavnost izredno pestra in bogata, p- tudi optimizma in načrtov za prihodnje ne manjka. Sledili so pozdravi gostov, med katerimi predsednik KD Vesna Ljubo Košuta, ki se je zavzel za to, da dom »A. Sirk* postane središče kulture in športa, predsednik ŠD Vesna Angel Bogateč, predstavniki ŠK Kras Igor Milič, ŠD Polet Rudi Tavčar, ŠD Kontovel Henrik Lisjak. SPDT Ugo Margon, kriške sekcije VZPI - ANPI Viktor Bogateč. V razpravi so se nato dotaknili vprašanja delovanja dveh športnih društev v vasi, pomanjkanja pokritega prostora zlasti v zimskih mesecih, saj sta v vasi dve dvorani za prireditve, ena bi torej lahko služila za treninge. Izšel je predlog o organiziranju enodnevnih izletov v bližnjo okolico in o tem, da bi večjo pozornost posvetih smučarskim tekom in drugem. Osvojen je bil tudi predlog Angela Bogatca, da bi čimprej skbeali sestanek med ŠD Vesno in ŠD Mladino. Razpravi so sledile volitve novega odbora, ki bo takole sestavljen: PREDSEDSTVO: Boris Bogateč, E- nio Bogateč, Iginio Bogateč, Boris Gruden, Boris Košuta, Marica Mahnič, Nadja Laharnar, Elvi Sedmak, Livijo Semec, Majda Taučar, Marko Tence, Mario Malalan. BALET: Darinka Regent, Marica Caharija, Anita Bezin, Milena Puntar, Sonja Bandelj, Anka Kocjancic. NAMIZNI TENIS: Božo'Sedmak, Danilo Gustinčič, Just Fabian, Aleksander Sedmak, Darko Pahor, Mau-ro Sedmak, Anica Sedmak. REKREACIJA - PLANINSTVO -TELOVADBA: Norma Magaina, Drago Košuta, Franko Drasič, Marko Lah. SMUČANJE: Anica Vesnaver, Da-vo Rebula, Aleksi Bezin, Stojan Sosič. NADZORN1 ODBOR: Silvano Košuta, Ljubo Košuta, Sandor Tence. D. B. Sari Simeoni «Leonardo 1980» Vinci '(Firence) - za zma go na VillmMjšfcih igrah v Mosk\i bo pbMsna1 ‘ komisija toskanskih časnikarjev podelila Sari Simeoni nagrado «Leonardo 1980». v glavnem Nabrežincem. Izkupiček 611 tečk zato niti ni bil slab. IZIDI TEK NA M M Dekleta (1969) L Valentina Vi sen ti n (GRU) 4”1; 2. Valentina Pangos (GRU) 4”3 Fanti (1969) L Pavel Braida (GRU) 4”0; 2. Marko Peric (GRU) 4”1; 3. Pavel Rebula (GRU) 4”2; 4. Andrej Legi-ša (GRU) 4”4; 5. Lučano Cumin (GRU) 4”4; 6. Ivo Zanella (LEV-P) 4”6 Fanti (1968) L David Daneu (LEV-P) 3”9 Dekleta (1967) 1. Tanja Legiša (GRU) 3”8; 2. Marjana Adam (GRU) 3"8 in Helena Sedmak (LEV-K) 3”8 Fanti (1967) 1. Angelo Braida (GRU) 3”6; 2. Aleksij Gruden (GRU) 3’‘6; 3. Robi Žužek (GRU) 3”7; 4. Marko Pahor (GRU) 4”0: 5. Klaudio Hervatich (LEV-P) 4”1; 6. Lorenzo Bogatez (LEV-K) 4”2 KROGLA Dekleta (1969) L Valentina Visentin (GRU) 4,70 m: 2. Valentina Pangos (GRU) 4,40 m Fanti (1969) 1. Pavel Braida (GRU) 5,95 m; 2. Andrej Legiša (GRU) 5,70 m; 3. Marko Peric (GRU) 5,20 m; 4. Lučano Cumin (GRU) 4,95 m; 5. Pavel Rebula (GRU) 4,30 m; 6. Ivo Zanella (LEV-P) 4,10 m Fanti (1968) 1 David Daneu (LEV-P) 6,70 m Dekleta (1967) 1. Helena Sedmak (LEV-K) 11.30 m; 2. Marjana Adam (GRU) 7,60 m; 3. Tanja Legiša (GRU) 6,70 m Fanti (1567) 1. Aleksij Gruden (GRU) 10,00 m; 2. Angelo Braida (GRU) 9,35 m; 3. Klaud'o Hervatich (LEV-P) 7,65 m; 4. Robi Žužek (GRU) 7,60 m; 5. Marko Pahor (GRU) 6.80 m; 6. Lorenzo Bogatez (LEV-K) 5,70 m VIŠINA Fanti (1969) 1. Pavel Braida (GRU) 110 cm; 2. Marko Peric (GRU) 100 cm; 3. Pavel Rebula (GRU) 90 cm in Andrej Legiša (GRU) 90 cm; Ivo Zanella (LEV-P) in Lučano Cumin (GRU) brez uvrstitve Fanti (1968) 1. David Daneu (LEV-P) 110 cm Dekleta (1967) 1. Marjana Adam (GRU) 110 cm; 2. Helena Sedmak (LEV-K) 110 cm; 3 Tania Legiša (GRU) 105 cm Fanti (1967) 1. Robi Žuž?k (GRU) 130 cm; 2. Angelo Braida- (GRU). 130 cm, 3. Aleksij Gruden (GRUT 13c-Tln; 4. Klaudio Hervatich (LEV-P) 110 cm; 5. Marko Pahor (GRU) 110 cm; Lorenzo Bogatez (LEV-K) brez uvrst. SKUPNA LESTVICA 1 «Igo Gruden* 2. »Fran Levstik* - Prosek 3. «Fran Levstik* - Križ 611 113 75 kb Podberšček zmagal KUVAJT — V prvem dnevu a tletskega mitinga v Kuvajtu .je Podberšček zmagal v metu kladiva z rezultatom 69 m. ANTIBES - Belgijec Daniel Wil lems je osvojil prvo mesto na kolesarski dirki za Veliko nagrado Antibesa. VRSTNI RED 1. Wii)ems (Bel.), ki e prevozil 140,509 km v 3.18'15” 2. Vanderbroucke (Bel.) 3 Bossis (Fr.) Mladi Krasovi nogometaši uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiniHifiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiitriMiMiiiiiiiiiuiiia ODBOJKA V PRVI MOŠKI DIVIZIJI Drevi slovenski derbi Bor-Kras Srečanje bo ob 19.45 na stadionu «Prvi maj» - V prejšnjem kolu so borovci zmagali, krasovci pa izgubili - Pomemben uspeh Jameljcev Odbojkarski šesterki Bora in Krasa, ki igrata v 1. diviziji, bi se morali pomsriti že v 3. kolu, in sicer 7. februarja Ker pa so borovci nastopili na zimskem prvenstvu Slovenije v Novem mestu, so srečanje preložili na danes. Vrsta Krasa je doslej odigrala dva tekmi. Prvič so Milič in tovariši premagali VM s 3:2, drugič pa so z istim izidom prepustili točki tržaškemu Volley clubu. Šesterka Bora pa je potegnila krajši konec v uvodnem nastopu z Rozzclom, po tem pa je odpravila Inter 19C4 in v nedeljo še VM. Verjetno bo ti prvi slovenski derbi precej izenačen. Upati je le, da bosta oba tekmeca igrala, tako kot znata in da bo prikazana odbojka kakovostna. Srečanje se bo pričelo ob 19.45 v telovadnici na stadionu «1. maj*. G. F. VM - Bor 1:3 (5:15, 12:15, 15:7, 14:16) BOR: Sgubin, Gombač, Pernarčič, Pečenko, De Walderst?in, Koren, Tul, Ferluga, Batič^ Ejjjpčjč, KorI; bo m Stančič. SODNIK: MilloUi,>,-zu pisnica rkai Vatta UliJTi ‘M im ,OUL>S <. Odbojkarji Bora so pospravili drugi zaporedni par tečk, toda ne tako lahko, kot je bilo glede kakovosti nasprotnika pričakovati. Nasprotnik, ki igra nekoliko zastarelo in rekreacijsko odbojko, je bil v prvem nizu brez moči. To je borovce nekoliko zavedlo, da niso bili več tako debro zbrani in so toliko več grešili. Izgubili so tretji set, toda zmaga ni bila več v dvomu, pa čeprav je bil odločilni niz spet izenačen. G. F. Vol!ey club — Kras 3:2 (—6, 13, -5, 3, 11) KRAS: Bitežnik, Budin, Marušič, I. in L. Milič, Peric, Rebula in Žerjal. Kras se je v drugem kolu prvenstva L divizije pomeril s tržaškim Volleyem. Nasprotnik, ki je tokrat stal Krasu nasproti, ni bil med najmočnejšimi in izgledalo je, da tržaška ekipa ne bo predstavljala nobenih ovir za razigrane varovance trenerja Miliča. Kot ponavadi so «rdeče-beli» dobro začeli in so s koncentrirano in prodorno igro z lahkoto strli odpor domačinov. Polagoma pa so gostje izgubili kon-'Centtaei-j^ufn1‘prodornost ter so izgubili drugi set z. minimalno razliko. PHSSfiflo‘'W JTm je še dovolj ‘tndčl 'i^ISftfcfodsfrib 'Ighb so v 3. nizu pustili nasprotnika daleč za sabo. Obratno se je zgodilo v če- trtem setu. V odločilnem setu so stalno vodili domačini, ko pa so jim bili Kraševci že za petami, jim je zgrešeni servis pokopal vse u-pe za zasluženo zmago. Jamlje — Italcantieri B 3:2 (7, -r7, -10. 1, 10) Slovenska ekipa iz Jamelj je po spodrsljaju v prejšnjem kolu slavila pomembno zmago proti trži-ški ekipi in s tem ostala v borbi za napredovanje. Zmaga pa je toliko bolj pomembna, saj so Jamči jci nastopili brez nekaterih standardnih igralcev. Tekma se je za slovenske fante začela dokaj ugodno, saj so brez večjih težav osvojiti prvi set. Živčnost, ki je prevladovala v drugem in tretjem nizu ic razlog, da so gostje prešli v vodstvo ir, ogrožali domačine glede končne zmage V ključnih trenutkih pa ie. ekipa iz Jamelj ponovno pokazala učinkovitost ter si po četrteni zagotovila še peti set in končno zmago. P. I. MOŠKA C-2 LIGA Olympia — Conšuedil 1:3 (15:8. 14:16, 7:15, 11:15) OLVMPIA: Markožič. Marko in Štefan Cotič, Kuštrin, Domik. Kolenc, Terpin, Maraž ..........■■Milim........... ■BH NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVIH Tokrat povsem zadovoljiv obračun Primorčevi naraščajniki zmagali v gosteh - Cicibani Primorja poskrbeli za podvig KADETI Op. Supercaffe - Breg 1:0 (0:0) BREG: Smotlak, Šavron Grizonič, Sgubin, Tul, Sancin, S. Kraljič, Klun, F. Kraljič (Žerjal), Kafol, Korošec. Poraz Brežanov je povsem nezaslužen. Slovenski igralci so večji del tekme igrali v nasprotnikovem kazenskem prostoru in oblegali vrata Opicine. Po grobi napaki obrambe pa so morali prepustiti obe točki domačinom. (F. Korcšec) Izidi 5. povratnega kola Stock - Zaule 0:0; Rosandra - San Marco 1:1; Edile Adriatica - Por-tuale 2:3; Costalunga - Cpicina 2:0; Supercaffe - Breg 1:0; Libertas -Roianese 3:2. LESTVICA Costalunga 31, Libertas 23, Edile Adriatica 22, Fortitudo 20, Opicina 18, Supercafe 17, Portuale 16, S. Marco 13, Rosandra in Zaule 11, Breg, Stock 9, .Roianese 8. NARAŠČAJNIKI Primorje — Domio 1:1 (0:1) PRIMORJE: Metelko, Martelani Nasmejani obrazi mladih smučarjev med nagrajevanjem na nedeljskem tekmovanju v veleslalomu za 6. pokal »Lepi vrh*, ki sta ga v Trbižu organizirala smučarski klub Devin in kulturno društvo »Lepi vrh* < iz Ukev v Kanalski dolini V (Sedmak), Bukavec, Husu, Pertot, Rupel (Milanič), Antoni, Zimmermann, Vidali in Rochetti. STRELEC za Piimorje: v 73. minuti Milanič. Na domačih tleh so naraščajniki Primorja končno po dveh zaporednih porazih osvojili točko. Remi so rdeče-rumeni osvojili, ker so tokrat igrali nekoliko bolj borbeno in požrtvovalno kot v prejšnjih srečanjih, toda s prikazano igro niso povsem zadovoljili, (W. Husu). Olimpla - Vesna 3:1 (1:0) VESNA: Savarin, Detin, Ciacchi, Pintari, Musizza, Švab, žužek, Del Bello, Candotti, Tamaro, Kostnapfel. STRELEC: za Vesno Kostnapfel v 21. min. d.p. Tudi proti Olimpiji je Vesna izgubila. Olimpija je sicer močna e-kipa, ki zaseda visoko mesto na lestvici, toda tako visoke zmage si vsekakor ni zaslužila. Križani so se požrtvovalno borili in bi si zato zaslužili vsaj remi. Najboljši so tokrat bili Candotti, Kostnapfel in Del Bello, ki so bili prava gonilna sila vsej ekipi. Fabio SKUPINA B Izidi 4. povratnega kola Stock - CGS 0:4; Kras - Inter TS 1:2; Vesna - Olimpia 1:3; Don Bo-sco - Primorec 1:2; Primorje - Domio 1:1. LESTVICA CGS 22, Olimpia 17, Primorec in Inter TS 16, Domio 14, Vesna in Don Bosco 12, Primorje 9, Stock 4, Kras 2. NAJMLAJŠI Inter TS — Primorje 2:2 (1:1) PRIMORJE: Micheli, De Bernardi, Nabergoj, Zankolič, Malalan, De Pase, Glavina, Celea, Capuano, Co-mino in Verša. STRELEC: v 21. in 40. min. Capuano. V gosteh si je proseško Primorje zasluženo priborilo točko proti tržaškemu Interju. Občasno so Prose-čani zaigrali bolje od nasprotnika in to predvsem v prvem delu sre Čanja. »Rdeče-rumeni* so namreč prešli prvi v vodstvo. Samo zaradi nesporazuma v obrambi je domačinom malo pred koncem srečanja u-spelo remizirati. SKUPINA A Izidi 3. povratnega kola Ponziana - Campanelle 2:1; For You - Costalunga 0:1: Breg - Portuale 1:1; Fortitudo - Montebello 1:1; San Vito - Zaule 2:0. LESTVICA Fortitudo in Ponziana 23, Libertas in Campanelle 19, San Vito 17, Costalunga in S. Luigi For You 14, Portuale 10, Blue Star 9, Montebello 7, Zaule 4, Breg L SKUPINA B Izidi 3. povratnega kola CGS - Olimpia 1:0; Inter TS - Primorje 2:2; Esperia S. Giovanni -Roianese 1:2; Chiarbola - S. Andrea 1:1; Supercaffe - Triestina 0:2; Zarja prosta. LESTVICA Triestina 24, Olimpia, Supercaffe, Chiarbola 18, S. Andrea 16, Roianese 15, CGS 13, Inter TS in Esperia S. Giovanni 11, Giarizzole 9, Primorje 5, Zarja 0. ZAČETNIKI Chiarbola O — Primorje 0:3 (0:2) PRIMORJE: Costanzo, Maurovič, Reina, Sardoč, Reganzin, De Bernardi, Glavina, Daneu, Vascotto, Fagin, Grando. STRELCI: v 2. min. Vascotto, v 10. min. Glavina, v 27. min. Sardoč. Sam izid srečanja jasno kaže, da je bila zmaga Prosečanov povsem zaslužena, saj so «rdeče-rumeni» že po desetih minutah igre vodili z dvema goloma razlike, toda kljub visoki zmagi začetniki Primorja niso zaigrali najbolje. (W. Husu). SKUPINA A Izidi 4. povratnega kola S. Sergio - Costalunga prekinjena; Soncini B - Muggesana 3:0; Fortitudo - Ponziana A 1:1; Libertas -Portuale 4:0; Domio - Rosandra prekinjena; Breg prost. LESTVICA Libertas 21, Ponziana 18, Muggesana 15, S. Sergio, Soncini B 14, Fortitudo 13, Costalunga in Rosandra 12, Portuale 11, Domio 6, Breg 0. SKUPINA C Izidi 4. povratnega kola Opicina - Gaja 2:0; Esperia S. Giovanni - Giarizzole 1:1; CGS -Ponziana 1:1; Chiarbola B - Primorje 0:3; Supercaffe - S. Andrea A 3:1. LESTVICA Giarizzole 22, Esperia S. Giovanni 18, Supercaffe in CGS 17, S. Andrea A 16, S. Luigi For You 14, Primorje 12, Opicina 7, Ponziana in Chiarbola 6, Gaja 1. CICIBANI Rosandra - Breg 0:0 BREG: Maver, Kajzer, Ražam, Švara, B. Kraljič, Prašelj, Bevk (E. Kraljič, Raffaele). Tekma je bila vseskozi zelo izenačena, končni iz'd pa povsem u-streza prikazani igri. Nastop mladih Brežanov pa je bjl vsekakor pozitiven, saj so tudj na tej tekmi pokazali lep napredek. Sploh pa igrajo dolinski cicibani iz kola v kolo vedno boljše. (F. Korošec) Giarizzole — Primorje 1:1 (1:1) PRIMORJE: Costanzo, Frasinel- 11, Umek, Maurovič, Štoka, Tavčar, Gherbassi (Gregoretti). STRELEC: v 12. min. Maurovič. Proti prvouvrščeni ekipi Giarizzole je proseško Primorje poskrbelo za pravo presenečenje, saj je. nepričakovano povsem zasluženo o-svojilo točko. Tudi po prikazani i-gri so bili Prosečani povsem enakovredni nasprotniku. (W. Husu) SKUPINA A Izidi 4. povratnega kola Zaule A : Fortitudo A’ 6:0; Portuale B - Chiarbola 1:4; Rosandra -Breg 0:0; Ponziana A - Soncini B 0:2; Muggesana - Domio 3:0. LESTVICA Muggesana in Ponziana 2, Zaule 20, Chiarbola 16, Soncini B 15, Breg 10, Fortitudo A in Rosandra 9, Costalunga 7, Domio 6, Portuale 3. SKUPINA C Izidi 4. povratnega kola Zaule B - Opicina 0:3; Esperia S. Giovanni B - Libertas 0:3; Giarizzole - Primorje 1:1; CGS - S. Luigi For You 1:2; S. Andrfea - S. Vito 0:0. LESTVICA For You 19, Giarizzole in Libertas 18, CGS 17, Opicina in S. Andrea 12, Esperia S. Giovanni in Zaule B 8, S. Vito 6, Primorje 5. MLAJŠI CICIBANI Giarizzole - Breg 4:0 (3:0) BREG: Bandi, Glavina, Krašovec, Ota, Raffaele, Vodopivec, Starec. Poraz je bil proti boljšemu nasprotniku neizbežen. Le škoda, da so gostje nastopili v zelo okrnjeni postavi, sicef bi lahko vsaj nekoliko ublažili ooraz. (F. Korošec) Izidi 4. povratnega kola Ca ve - Fortitudo 0:2; San Luigi For You - Chiarbola 7:1; Giarizzole - Breg 4:0; CGS - Soncini 2:0; Campanelle -. Domio 2:2: Esperia S. Giovanni - S; Andrea 11:0. LESTVICA For You 27, Campanelle 23, S. Andrea 21, Soncini 20, Chiarbola in Giarizzole 15, E. o. Giovanni 12, Fortitudo in CGS 11, Breg in Domio 6, Ca ve 1. V NEDELJO V RABLJU Smučarske tdme ŠZ Olympia Športno združitnje 01ympia iz Gorice priredi v’ nedeljo, 22. t.m., v Rablju (Cave del Pre-dil) smučarske tekme za člane in prijatelje. Tekmovanja bodo obsegala veleslalom in tek: udeležence pa bodo razdelili v starostne kategorije. Prireditelji, obveščajo, da se rok vpisa zaključi v četrtek, 19. t.m. Goriška 01ympia je izgubila e-dinstveno priložnost: po odličnem začetku je nato klonila pred ekipo iz Pradamana. Goričani so začeli tekmo v blesteči formi (kljub gripi, ki je zadržala doma nekaj igralcev) in so v prvem setu gospodarili na igrišču. Nasprotniki so si v drugem setu opomogli in so z velikim trudom osvojili drugi set. S tem so omajali Goričanom zaupanje v zmago. V tretjem setu pa so 01ympijci igrali zelo slabo. V zadnjem setu so sicer napeli vse sije, a žal .je bila tekma že izgubljena. G. R. OBVESTILA SPDT priredi v nedeljo, 1. marca, avtobusni smučarski izlet na Zoncolan ob priliki 15. ZŠI. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI,i Ul. sv. Frančiška 20, od 11. do 12.30. * * * Ob priliki 15. zimskih športnih iger organizira ŠD Polet AVTOBUSNI IZLET na Zoncolan, dne L marca. Vpisovanje za izlet in tekmovanje bo v društvenih prostorih Prosvetnega doma na Opčinah in sicer jutri, 19. in v petek, 20. februarja, med 20. in 21. uro, !“r v soboti, 21. t.m. med 18. in 19. uro. , « • « ŠD Primorec sklicuje v petek, 20. t.m., oh 20. uri v prvem in ob 20 30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah 15. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Poroči1« 3. Pozdravi ln diskusija 4. Razno Vabljeni! k • • Mladinski odsek SPDT 1 vabi 22. t.m. na smučarski izlet v Trbiž (z »belim vlakom*). Zbirališče ob 6.45 pred železniško postajo. Cena prevoza 6.000 lir. Vpisovanje na sedežu SPDT Ul. sv. Frančiška 20/III., danes, 18. t.m., od 19. do 20. ure. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica Drevored 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00. letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StrOfl 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 18. februarja 1981 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljani Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st„ viš. 43 mmj 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. l^iaLJzrr Odgovorni urednik Gorazd Vesel intiska^^Trst založnikov fieg' V ZVEZI S SALVADORSKO KRIZO ZDA iščejo oporo v zahodni Evropi Za sedaj je bi! odziv skrajno previden ■ Za-lezniki bi radi ohranili svoj manevrski prostor PARIZ — Bitka za Salvador je trenutno v prehodni fazi, v pričakovanju odgovora ameriških zaveznikov na napovedano povečanje vojaške pomoči salvadorski vojaško -civilni buhti. Salvadorska gverila se omeju e na sabotažne akcije in rušenje življenjsko pomembnih gospodarskih objektov v državi ter na omejene frontalne spopade z režimskimi vojaki, ki se prav tako izmikajo odločilnemu spopadu. Ivledier pa nevarno raste nape test v vsej regiji Srednje Amerike in Karibov. ki jo še povečava na poved današnjih ameriških manevrov na območju Panamskega prekopa in gi-madenje čet na meji Gvatemale s Salvadorom ter pripravljenost henduraških oboroženih sil. da priskočijo na pomoč majajoči salvadorski hunti. Salvadorska katoliška cerkev ob vsem tem stopnjuje' svoje pozive 1 unti, naj prepreči nasilje njene desnice. Pozivi pa so kot kaže na (Rede salvadorske krize pa je socialistična internacionala sprejela vprašljivo pobudo, ko predlaga pogajanja med hunto in uporniki ob sodelovanju ZDA in predstavnikov .-ocialistične internacionale. V tem predlogu je jasno opazna kompromisna rešitev, da bi bil vo'k sit, kfcza pa cela. Z novo administracijo pa so postaji vvaslpngtonski apetiti precejšnji, da jim je celo taka kompromisna rešitev nesprejemljiva. Povsem razumljivo pa jo odločno zavrača salvadorsko ljudstvo, ki je sito tujega vmešavanja in gespodstva domače oligarhije in si želi sama, da bi si lahko samo krojilo usedo. PORTOROŽ — Tu se je v soboto, s sejo republiškega centra klubov OZN, končal tridnevni seminar, katerega se je udeležilo okrog osemdeset članov omenjenih klubov iz vse Jugoslavije. PRASKE OB IRANSKO-IRAŠKI MEJI ■ V občasnih spopadih, ki so na iransko - iraški meji še vedno na dnevnem redu, vsak dan zabeležijo več ranjenih. Zgornja slika je posnetek rešitve ranjenega iranskega vojaka, ki ga je tovariš z vrvjo potegnil iz dometa sovražnikovih ostrostrelcev (Telefoto AP) AVSTRIJSKA VLADA V ŠKRIPCIH PRI IZBIRI MED FRANCOSKIMI IN AMERIŠKIMI LETALI \ Spodrsljaj p^ntagona - Nevtralnostni status prepoveduje Avstrijcem oborožitev z raketami «zrak-zrak» Dopisnik DELA za Primorski dnevnik DUNAJ — Ze več let avstrijski vojaški strokovnjaki vedo, da njihovo letalstvo potrebuje 24 modernih lovskih letal, če naj ob šir šem vojaškem konfliktu v srednji Kvropi vsaj za silo in za krajši čas ubranijo necjotaklj\Kftšk ..(DAtj'«-skega zračnega prostora in natovskim ali varšavskim letalom onemogočijo preletavanje čez nevtralno avstrijsko ozemlje. Zdaj kaže. da bodo besede postale dejanje. Toda še preden se je avstrijski svet za obrambo dokončno odločil za nakup in finančnega ministra dokončno prepričal, da bo treba poskrbeti za najmanj pet milijard šilingov (več kot 335 milijard lir), če si hočejo privoščiti drage zračne igračke, so se že začele težave, ob katerih ne vedo, ali bi se nad njimi zjokali ali bi se jim smejali. Najprej so se v javnosti pojavili glasovi, ali je treba kupovati drage lovce prav zdaj, ko prihajajo gospodarske stiske in denarja tudi za nujnejše stvari ne bo, in če bi se denar našel, kaj bi z modernimi lovci na tem majhnem avstrijskem ozemlju — vzletijo, pa že trčijo ob to ali na ono mejo. Takšnim kritikom odgovarja obrambni minister Otto Rosch z ustavnim določilom: avstrijska vojska mora domovino braniti, ne more je pa. če nima vsaj približno tako moderne ga orožja, kot ga ima more' napadalec. Avstrijsko letalstvo premore zdaj samo 34 zastarelih lovcev tipa »saab 105», ki ne dosežejo večje hitrosti 'kot 800 kilometrov na urd in jih lahko prehiti čisto navadno potniško letalo — in takšne škatle naj bi se spuščale v boj z. aparati, ki drve z dvakratno hitrostjo zvoka? Ne pravijo jim zaman «leteče smetišnice*. Drugačen zaplet je nastal, ko se je zvedelo, da je nova ameriška vlada ponudila Avstriji v nakup raketne lovce tipa »F 16». To so zelo moderna, prožna in hitra letala. s katerimi je oboroženih več vojska, na primer belgijska, nizozemska, danska in norveška, kmalu pa naj bi jih dobila tudi južno korejska, Teksaška tovarna «Gene- ........................................ NA SPREJEMU V PREDSEDNIŠKI PALAČI V MARCANANGU POZIV PAPEŽA JANEZA PAVLA IL 0 URESNIČITVI - /SLEDNE DRUŽBE ANILA — S povsem nepričako-im političnim govorom je papež ez Pavel II. končal prvi dan jega petdnevnega uradnega obi-na Filipinih, edini azijski drža-i katoliško "ečino. pregovoril ga je v razkošni pred-niški palači v Maracanangu. ki za las podobna kaki bajni kra-sk: palači, filipinskim izbran-i: predsedniku Marcosu, ki že let nemoteno vlada po zaslugi ‘dnega stania. njegovi ženi Imel ki je obenem manilski župan, sinski vladi, sodnikom in visokim državnim funkcionarjem. Jedro njegovega posega je bil poziv kristjanom Azije, naj zgradijo »zgledno družbo*, v kateri pa ne smejo prevladovati »skušnjave podvreči človeka in njegovo dostojanstvo državni volji* V skopih besedah je vse zaobjeto v papeževem stavku, ki .je odjeknil kot geslo: «Nemogoče je služiti splošni koristi, če se ne zajamčijo človeške pravice*. Poglavar rimskokatoliške Cerkve je tako odgovoril na pozdravne besede filipinskega predsednika na manilskem letališču, ki so vsebovale marsikatero politično cvetko. Preti sprejemom v predsedniški palači pa je bil papežev dan prenasi-čen z dogodki. Bučni sprejem na letališču ob 21 topovskih salvah, prevoz do svetišča v Baclaranu s posebne pripravljenim vozilom, beatifikacija prvega filipinskega svetnika, govor filipinski duhovščini in slovesna maša v manilski katedrali, kjer je duhovščino opozoril, da mora vdano služiti Cerkvi in prepustit: družbene in posvetne probleme drugim. ral Dynamics» jih je menda izdelala žg kakih 2CO0. Plačilni pogoji so zelo ugodni in Američani sc pripravljeni nakup «plačati» s kompenzacijskimi posli, poskrbeti torej za mastna ameriška naročila v avstrijskih tovarnah (Steyr - Daim-ler - Puch naj bi na primer z ameriško pomočjo zgradil tovarno ;i ne- za proizvodnjo specialnih krogijič-bitni j nih ležajev za nadzvočna letala). Toda «Američani radi stopijo v kravjek»t"kakor- je dejal eden izmed avstrijskih politikov, in tako se je zgodilo, da se je ameriškemu obrambnemu ministrstvu »narobe zapisalo*, ko je sporočilo, zakaj je pripravljeno Avstrijcem prodati 24 dragocenih bojnih letal: »Pentagon sodi. da bi se obrambna sposobnost zahodne Evrope o-krepila, če bi Avstrija kupila naša letala*, je bilo zapisano v uradnem sporočilu, razen tega bi lahko »ta srednjeevronska država sodelovala z ameriškimi letalskimi oporišči v Evropi .. Seveda so na Dunaju takoj poskočili in dokaj neprijazno vprašali v Washington, ali tam še ne vedo, da je Avstrija nevtralna država, ki potrebuje bojna letala za obrambo svoje nevtralnosti, ne pa za obrambo nekakšne zahodne Evrope, in da tudi nikakršno sode lovanje z ameriškimi oporišči ne pride v poštev? Seveda se je ame riška vlada tako rekoč prijela za glavo, ko je spoznala, kaj so ji pentagonski formulatorji zakuhali. Menda so konsekvence že tu. Av-strijski dopisniki poročajo iz ZDA, ! da obrambni ministpr VVeinberger! namerava odstaviti nekaj ljudi, ki so pripravljali avstrijsko kupčijo. Toda ostal je neprijeten občutek, da v Pentagonu prav nič resno ne jemljejo avstrijske nevtralnosti in to utegne okrepiti «francosko lobby» v avstrijskem obrambnem ministrstvu. Ne samo Američani, tudi Francozi imajo na predaj bojna letala in po Dunaju se sprehajata vsaj dva predstavnika pariške državne orožarske firme, ki skušata Avstrijce prepričati, da je »mirage 50» najprimernejši tip bojnega lovca za alpsko republiko. Testni piloti, ki so ga preskusili, sicer pravijo, da letalo ni tako dobro kot je «F-16», čeprav je hitrejše, razen tega temelji njegova konstrukcija na moderniziranem modelu iz petdesetih let. Francozi imajo v rokah dobre adute. Znano je. da bi bili znameniti avstrijski tanki tipa «ku-rassier*, ki jih proizvajajo v Steyru, samo »premikajoči se kotli*, če ne bi Francozi pošiljali kupol s topovi vred — 200 kosov letno. Nič manj pomembna ni francoska pripravljenost, prevzeti v nadaljnjo predelavo »atomske smeti*, če bi «zamrznjena» jedrska centrala v Zvventendorfu le začela delovati (prej ali slej bo). Ko bodo Avstrijci razmislili o vsem tpm in se dokončno zavedli, kako nevarna je miselnost, ki je pentagonskim ofi cirjem narekovala tisto sporočilo (če se ne bodo, jih bo na to opozorilo sovjetsko časopisje, en tak opozorilni članek se je že pojavil), potem se utegne zgoditj, da se bo tehtnica prevesila na francosko stran. Tednik »Profil* sporoča, da se je minister Rosch že odločil za «mirage». Toda s tem težav še ne bo konec. Nevtralnostni status Avstrijcem prepoveduje uporabo tako imenovanih «raket zrak-zrak*, s katerimi so opremljeni moderni lovci, in tako se bodo morali zadovoljiti s konvencionalnimi 20-milime-trskimi strojnicami. Kako naj' u-činkujp tako opremljeno letalo v boju z ‘nasprotnikovim letalom, ki napada z radarsko ali lasersko vodenimi raketami? »Brez raket je vse skupaj brez smisla*, trdi državni sekretar v obrambnem ministrstvu Adolf Nussbaumer. Tako je zgodba o 24 lovcih tam, kamor sodi: v zraku. SLAVKO FRAS leteli na gluha ušesa. Kljub t£inu, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiimtiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiio da je brez nobenega dvema doka- Sf,£5tftrS2&3S ZDA PONUJAJO SODOBNE F-16. FRANCIJA PA »MIRAGE 50» pol vojaški oddelki hunte, se Reaganova administracij na vse kriplje trudi, da bi prepričala svoje zahod-i s zaveznike v »umestnost* ameriške pomoči hunti pred tujim vmešavanjem in črtanju pomoči Nika-ragui. Pcseoni Reaganov odposlanec in bodoči načelnik odseka za Evropo pri ameriškein državnem tajništvu Lawrence Eagleburger se je po o-bisku v Bonnu včeraj v Parizu sestal s francoskim zunanjim ministrom Jeanom Francoisom Pon-cetom. Eagleburger je Poncetu izročil «ameriške dokaze* o kubanski in nikaragujski pomoči salvadorskim gverilcem. Francij pa bo le s težavo podprla ameriško politiko v Latinski Ameriki, saj mora upoštevati tudi svoje politične in gospodarske interese na Antilih. Ameriški sklep, da bo vojaško pomagala majajočim fašističnim režimom Latinske Amerike, je Parizu precej okrnil manevrski prostor. Washington , skuša med drugim postaviti evropsko solidarnost na preizkusni kamen prav ob dogodkih v Sredhjf .Ameriki. Za sedaj ni še nobenega znamenja, da bi Evropa slepo sledila a-meriški reakcionarni politiki v tem delu sveta. Tako v Bonnu kot v Parizu je prevladovala opreznost. Večino predvsem moti nastop Reaganove administracije in grožnje sandinisticni vladi v Nikaragui. Za socialistično internacionalo bi morala prav Nikaragua postati tisti preizkusni kamen, ki bi dokazal, da je v Latinski Ameriki možna tudi «tretja pot* med ultrakonser-vativnimi reakcionarnimi režimi in diktaturami kubanskega' tipa. Odkrili neonacistično vežbališee v Bonnu BONN — V neketti' heflaleč od zahednonemške prestolnice je policija odkrila domnevno vežbališče skrajnedesničarskih prevratnikov. V nekem zapuščenem »bunkerju* sta pešca po naključju našla dve ročno izdelani bombi, vdolbine v stenah pa dokazujejo, da so se domnevni teroristi vadili v miniranju in razstreljevanju . peklenskih strojev. Stene »bunkerja* so »prepleskane* s številnimi neonacističnimi gesli. PARIZ — Šef pariškega protima-milnega kliničnega centra Claude Oliverstein je dejal, da so najnevarnejše zlo v Franciji alkoholne pijače, ne pa mamila. PRIMORSKE VESTI Trdoživa, a premalo negovana Od oljčnih dreves bi lahko dobili več kot liter ali dva olja Mlin star več kot 300 let - Danes stiskajo s centrifugo KRKAVČE — »Mlin danes že miruje, bili pa so časi, ko smo mleli od decembra, ko oljke dozorijo, pa do marca, aprila. V petih oljarnah in samo za našo vas,* poudarja Viktor Ternav iz Krkavč,' lastnik ene od štirih sodobnih oljarn, ki so v slovenski Istri nasledile na desetine manjšin. Mlini so se ustavljali. Delno tudi zato, ker so jih stare, lesene, še na vitel, ki so ga morali skupaj zavrteti oljar pa še par mož, ki so prišli na pomoč tistemu, ki je pripeljal oljke v mlin, zamenjali novi na bencinski, električni pogon; predvsem pa zato, ker je oljk manj, ker pridelek upada, ker za mnoge kmete in polkmete oljka ni bila več zanimiva. V vinograde, paradižnik in podobne, bolj donosne kulture so se usmerjali kmetje. »V našem mlinu smo imeli včasih še leseno stiskalnico, ki je bila podobna današnji preši za grozdje. Napolnili smo jo, potem pa je včasih tudi po pet mož vrtelo vitel. Od zgoraj navzdol se je takrat stiskalo. Trdo delo. Potem smo to zamenjali s stiskalnico na črpalko. Malo lažje je že bilo, tudi manj moči je bilo treba, toda še vedno smo na roke «pumpali». Po vojni pa sem dobil prvo prešo na bencinski motor. Zadnja — enajsto leto jo že i-mam — pa je na električni pogon. Ta je res sodobna. Olive opere, zmelje, in s centrifugo olje očisti. Kar hitro gre. Včasih pa so kmetje potem ko smo olje stisnili, olje še kuhali, da so hitreje ločili vodo in še kakšne druge »primesi*. Pri takem čiščenju pa se je nemalokrat zgodilo, da so olje tudi prežgali. No, danes tega ni več, vse je lažje, toda kaj, ko je vsako leto manj olj. Letos smo v naši oljarni naredili okrog 20 tisoč litrov olja, lani pa še enkrat več.* Ne da bi ga preveč spraševal, pripoveduje Viktor Ternav. Kaj ne bi. Novinarji so pri njem stalni gostje. Tristo let — za toliko vedo — imajo pri hiši oljarno. Temovovi so med najstarejšimi oljarji, ne le v slovenski Istri, ampak tudi v Jugoslaviji. Včasih še pred vojno, v slovenski Istri kmetje, ki so letno pridelali po 2000 ali pa tudi več litrov olja, niso bili redkost. Tisti z najmanjšim pridelkom pa so jih imeli po 400 litrov. No, danes tekili, ki bi bili enaki prvini gotovp.m. redki, če sploh so, pa so tisti s 400 litri. Pa ne le zato, ker so se kmetje preusmerili, ali odločili, da puste oljar-stvo, tudi zato, ker io je oljkam narava nekajkrat zagodla. Med šestimi pozebami, ki so ogrozile oljko v slovenski Istri po 17. stoletju, je bila menda najhujša leta 1929, ko je pozeba uničila kar 90 odstotkov oljčnih nasadov. Pred to pozebo je bilo v slovenski Istri okrog 3Q0 tisoč oljk. Le življenjski sili tega drevesa, ki ponovno vznikne le če je ostalo kaj korenin, pa lahko pripišemo podatek iz 1955. leta, ko so na tem območju spet našteli »krog 120 tisoč oljk. Toliko jih je še danes. Oljkam ni pomagal človek, same so se dvignile. Res trdoživo, skorajda neuničljivo drevo so. In prav ta njihova trdoživost je pri mnogih oblikovala zmotno prepričanje, da jih ni treba negovati, da je dovolj, če jih samo obiramo. Negovana drevesa v oljčnih nasadih dajo tudi po 75 kilogramov sadeža — mimogrede: Viktor Ternov se spominja, da so stare in velike oljke včasih dale tudi po 100 kilogramov sadeža — v nekaterih poskusnih nasadih pa so dosegli tudi 173 kilogramov oliv na drevo. Seveda na težo pridelka, poleg starosti in negovanosti drevesa, vpliva tudi vrsta oljke. Črnica, na primer, je zelo skromna, žlahtna belica, ki jo vzgajajo v okolici Poreča in zadaj tudi vedno bolj v slovenski Istri bogata, debelejša, težja, s precejšnjo maščobno stopnjo. Sto plodov žlahtne belice je težkih približno 214 gramov, maščobnost pa presega 20 in doseže lahko tudi 30 odstotkov. Pri koprski Agrarii so se zato odločili, da bodo v tem srednjeroč- no belico. Pred dvema letoma so začeli z obnovo oljčnih nasadov in na 20 hektarih že posadili okrog 9.000 dreves. Včasih je bilo na hektaru okrog 150 dreves, danes pa jih posadijo od 400 do 500. Tudi v naslednjih letih nameravajo obnavljati po 10 ha letno. Skupaj s poreškimi o-ljarji pa si prizadevajo, da bi sadike vzgojili doma. Zdaj namreč oboji sadike uvažajo iz Pescie v Italiji in tako so se letos prvič odločili, da poskusijo 3000 sadik vzgojiti v njihovi »režiji*. No, ne le pri Agrarii, tudi pri kooperantih se je zadnje čase povečalo zanimanje za obnovo oljčnih nasadov, predvsem je značilno, da oljke zadnja leta bolj cepijo in že dosegajo večji donos po drevesu. Spoznanje, da to samorastniško drevo potrebuje tudi nego, da je lahko donosno tako kot trta, vinograd, se počasi vceplja, spet vrača med kmete. Ne nazadnje pa na vse večji pomen pridobivanja o-livnega olja kaže tudi cena. še lani so ga prodajali za 70 dni liter, trenutno pa ga je pri kmetih moč dobiti že po 140 ali 150 din za liter. DUŠAN GRČA nem obdobju širili predvsem žlaht- tiiutiiiiiimiiimiiimHitmumiifiiiHHiiiiiiimuiiiiniiniiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiMiiiiiiitiiniiiitiiuiiiiiiiiiii* Prizadevanja za okrepitev živilske industrije Obalno-kraška regija bi lahko postala vrt za vso Slovenijo Načrti za razvoj turistične dejavnosti na Krasu KOPER. — Kako pridelati dovolj vrtnin za boljšo oskrbo vsega slovenskega prebivalstva, kako na področju živilske industrije povečati izvoz, kako poenotiti turistično ponudbo in kako razviti podjetje iz Portoroža, seveda niso mačje solze. Priprave na združevanje pa so že na zecetku kar se da temeljite. Takoj po sprejetju omenjene pobude, bo posebna stroškovna skupina začela ocenjevati LANI SO V MILANU TERORISTI UBILI 9 OSEB Iz tragične kronologije umorov MILAN — Zdravnik Luigi Marangoni je letošnja prva žrtev terorizma v Milanu. Lani je italijanski terorizem zahteval v Milanu in njegovi pokrajinj devet smrtnih žrtev, osem oseb pa je bilo ranjenih. Odgovornost za atentate so prevzele najrazličnejše prevratniške skupine. Poglejmo kronologijo lanskih tragičnih dogodkov v milanski pokrajini. 8. januarja: rdeče brigade ubijejo tri člane karabinjerskega komisariata v milanski mestni četrti Porta Ticinese: 31-letnega Rocca Santora, 49-letnega Antonia Cestarija in 25-letnega Micheleja Tatullija. 5. februarja: pripadniki »prima linea* ubijejo Paola Paolettija, ravnatelja tehničnega urada tovarne «Icmesa». Ustrelijo ga v Monzi, v bližini njegovega stanovanja. 7. februarja: ista prevratniška skupina ubije v Milanu Williama Vaccherja. 19. marca: ponovna teroristična akcija skupine »prima linea*. Tokratna žrtev je preiskovalni sodnik Guido Galli, ki je vodil preiskavo o Corradu AHuniju in o drugih pripadnikih terorističnih skupin. Ubili so ga na hodniku milanske univerze. 28. maja: skupina »brigada 28. marec* prevzame odgovornost za umor časnikarja Walterja To-bagija. Ubili so ga medtem, ko se je z delovnega mesta vračal domov, v Ul. Salaino. 12. novembra: po skoraj polletnem premirju se rdeče brigade ponovno pojavijo na terorističnem obzorju. V prvem vagonu podzemeljske železnice na postaji v Gorli dva killerja ustrelita Renata Briana, ravnatelja oddelka za osebje pri družbi «Ercole Marelli*. skladen razvoj kmetijstva, živilske I ekonomske učinke predlaganega industrije in turizma, so temeljna j agroživilskega in turističnega kom-vprašanja, na katera naj bi od- pleksa. . govorila nova oblika" organizirano j Delavce '(pa tudi drugi prebi-sti agroživilskega kompleksa v o- valei tega območja), ki delajo v balno-kraški regiji. Tako uresniče omenjenih trteh organizacija!: zdru-vanje pa pomeni istočasno tudi ženega dela. prav gotovo zanima, uresničevanje temeljnih ciljev sred- kaj bodo z združitvijo pridobili n* njeročnih načrtov slovenskega go- v čem se skriva prednost tega zdru-spodarstva. j zevanja. V tem času so pobudo o zamisli; Združitev kmetijstva v eni de-tega združevanja podprli skora jda ; lovni organizaciji in ustrezna orga-že v vseh sredinah — družbeno- rijziranost zasebnega in družbene-političnih organizacijah, skupno-1 ga sektorja naj bi izrabila do zad-. stih in v delavskih svetih, če bi nje njive rodovitne zemlje na obat-nova organiziranost res mora'a za- no-kraškem območju za proizvod-živeti že v začetku prihodnjega njo hrane Skušali bodo mtenziv-leta, pa bo potrebno izpeljati še ne.ie pridobivati zelenjavo, za kar celo vrsto nalog, kajti združeva naj bi izkoriščali ostanek toplotne nje treli organizacij združenega energije v novili industrijskih konv dela kot so sežanski SOZD Timav, pleksih (energetsko industrijska HP Droga in turistično hotelsko: cona in iovarna soli). Postavili bo- ------ ------- .._------------------1 do rastlinjake, s pomočjo katerih bi namesto sedanjih 6900 ton podelali 9509 ton vrtnin letno. V vrtnarsko proizvodnjo naj bi na nov J vključili 200 hektarov površin. v poljedelstvo pa 600 hektarov novih površin. Povečali naj bi tudi proizvodnjo mleka od 8 na 13,4 mm; ;cna litrov v letu 1985. Letno naj bi tudi vzredili 5000 prašičev. * čimer bi zagotovili dovolj stegen za proizvodnjo kraškega pršuta ,n ostalih suhomesnih specialitet. Ul>-novili nai bi 375 hektarov vinogradov in 140 hektarov sadovnjakov'. V morju je še veliko hrane, ki jo dos'ej na obalnem območju niso znali in megli »pobrati*. Zate o* bodo dodobrji obnovili svoje rib'' ško ladjevje, ki bo lahko boi)# «ora'o» po morski «njivi». Proda'* svežih rib je hkrati ena, prednostnih nalog repub’iškega srednjeročnega načrta. Tudi industrijsko pridobivanje soli nomeni kvaliteten premik, v nasprotju s tradiciona-nim pridobivanem te surovine. k» vse bolj hira in izumira. m 28. novembra: pripadniki rdečih brigad si prevzamejo odgovornost za umor Manfreda Mazzanti-ja, ravnatelja obrata »Falck - Unione* v milanski industrijski coni Šesto S. Giovanni. Zdravnik Marangoni je letošnja že tretja žrtev terorizma v Italiji. 6. februarja sta namreč dva mlada karabinjerja, Enea Condotto in Luigi Maro-nese, izgubila življenje v Padovi med oboroženim spopadom s pripadniki teroristične desničarske skupine NAR. Letos sta bili kot znano še dve drugi teroristični akciji pripadnikov rdečih brigad, ki pa nista zahtevali prelivanja krvi. 15. januarja so namreč pripadniki prevratniške organizacije izpustili rimskega sodnika Giuseppa D'Ursa, ki so ga bili u-grabili 12. decembra, 5. februarja pa so z verigo privezali na drog mestne razsvetljave funkcionarja družbe «Breda» v Sestu S. Giovanpi, Salvatora Compareja. Iz tragične kronologije umorov izhaja, da je Luigi Marangoni že drugi zdravnik, ki so ga v zadnjih mesecih ubili pripadniki rdečih brigad. Decembra lani so namreč RB v Rimu ubile Giuseppa Furcija, ravnatelja zdravstvenega oddelka kaznilnice Regina Coeli. Od leta 1975 do danes beleži kronika terorizma številne atentate, ki so jih pripadniki najrazličnejših prevratniških skupin izvedli na račun zdravstvenih operaterjev (zasebnih zdravnikov, bolničarjev, zdravnikov v zaporih). Umor Marangonija je že četrti atentat, ki so ga zabeležili v milanskem kliničnem centru, kjer je bil Marangoni tudi zaposlen. Krajinske značilnosti Krasa obale so take, da same kličejo D3 ustreznem, predvsem večjem, razvoju turistične dejavnosti. Po ®“‘ strani je potrebno popestriti turistično ponudbo — športno-reki'e‘ arijske objekte, marine, letališče, zdraviliški turizem, kmečki turizem z vrsto domačih specialitet. • Ob tem se odpira tudi vrsta nosti za razvoj drobne obrti /a zadovoljevanje vrste manjših stol*" tev. Po drugi strani pa je ootreDiJ dograditi še nove prenočitvene zmogljivosti v notelih in avtokampih. BORIS ŠULIGOJ Britanski rudarji stavkajo proti odpustom LONDON — Britanski rudarji so zaskrbljeni zaradi zadnje odločitve državne ustanove za premog »National Coal Board*, ki je napovedala, da bo zaprla pet nerentabilnih premogovnikov. Kljub premestitvam in predčasnim upokojitvam naj bi tri tisoč rudarjev izgubilo službo. Rudarji iz Južnega Walesa so takoj reagirali in včeraj jih je 26.000 prekinilo delo ne glede na odločitve vodstva sindikata rudarjev, ki naj bi se sestalo v četrtek prav zaradi napovedanih odpustov. Državno vod stvo so tako postavili pred izvršenim dejstvom. »National Ccal Board* namerava vztrajati na svojih odločitvah in trdi, da ne more vzdrževati nerentabilnih rudnikov. Le-ti naj bi že u-stvarili 20 milijonov funtov šterlin-gov (približno 45 milijard lir) izgub. Sindikatom pa namerava ustreči le v okviru sedanjih možnosti, večje število rudarjev naj bi namreč zaposlili v bližnjih rentabilnih rudnikih, ostali pa bi seveda o-stali na cesti. Britanski rudarji niso zadovoljni s takimi pogoji in so že napovedali, da bodo prisilili vlado, da sprejme njihove zahteve. Rudarji iz Kenta so predvčerajšnjim potrdili, da bodo prihodnji teden začeli stavkati za radi zapore rudnika v Snovvdmvnu. Rudarji iz Nottingliamshirea čaka jo na jasnejše vladne odločitve preden se bodo pridružili stavki. Tudi 20.000 rudarjev iz Škotske in 66.000 iz Yorkshirea je v stanju pripravljenosti in namerava takoj reagira ti na vsako odločitev državne ustanove za premog, s katero bi se zmanjšalo število zaposlenih. Stavka bo lahko imelR globoke gospodarske in politične posledice. Leta 1974 je britanska vlada vztrajala proti zahtevam rudarjev, ki so oklicali državno stavko. Ta sta' je trajala več mesecev in je pns la takratnega ministrskega preds nika, člana konservativne stav Edwarda Ileatha, da je odstopu razpisal predčasne volitve, na terih je bil poražen. Sedanja rni strska predsednica Thatcher ima večjo podporo v parlamentu je bolj odločna od bivšega kons vativnega premiera. Kljub temu se tudi njena vlada znašla v hU' težavah, če bi vsi britanski rud« začeli stavkati in še posebej če ta stavka trajala več kot tri tedi ko bi pošle sedanje zaloge premoi