Poštnina platana v gotovini Posamezna Številka Din 1*50 " Velja na metee po pošti dostavljen Din 6*—, Marifeor, 22. septembra 1933 Leto L za inozemstvo Din 10*— " Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ul. 26 Telefon 29-70 n Poštni čekovni račun 75.546 // Izhaja vsak petek " Oglasi po tarifi štev, 17 V svitu prapore da Sodobnost je razrahljala zastarele politične nazore, ki so se po nekod že zru-šiii, in je na ruševinah vstal novi človek ter dvignil roko v opozorilo: Dovolj je spanja! Zdramite se vi mladi in sledite klicu vesti, poštenja in ljubezni! S soncem vzhaja duh nove miselnosti, duh novega preporoda, od katerega sta odvisni boljša sreča in bodočnost. Armada mladih se zbira pod zastavo preporoda in njene prve čete so že na pohodu. Ali ne slišite odmeva korakov od Triglava do Črnega, morja? Povelje je dano!... Mladim preporodovcem so začrtane nove poti. Niso gladke, toda volja je tako močna, da bo premagala vse ovire, k? se ji stavijo na pot. Oni se zavedajo, da stremi današnje pojmovanje socialnega in političnega življenja le za ustvarjanjem šablonskih edlnic in da po takih nazorih o življenju izgubi človek vsak višji duševni smisel. Delo in poštenje sta izgubila svojo vrednost in zato je moral nastopiti moralni, kulturni in politični kaos, ki ga preživlja današnji svet. Mlada generacija se zaveda, da ni nikdo drugi povzroči! nasprotstev ekonomskih od-nošajev, ki so v obliki svetovne krize dovedli do nesorazmernega bogatenja po-1 sameznikov in do milijonskih množic gladuiočlh, kakor pomanjkanje etičnih in moralnih vrednot v privatni, javni in I mednarodni ljudski delavnosti. Kulturnega napredka človeštva ne ustvarja pridobivanje bežnih dobrin, marveč duševno tmgastvo, ki si ga je mogoče pridobiti le z resnico, pravico in s silo ljubezni. Ker pa so krmarji ljudskega življenja postavili za smoter prciitari-zem, je naravno, da je mora! svet doživeti tudi socialen polom. Na svetu je zavladala laž, moralna sirovost in politično nasilje. Radi tega svetovna politika, ki jo vodijo v pretežni večini ljudje, ki poskušajo z metodami nesrečne preteklosti reševati probleme srečnejše sedanjosti, ne more dovesti ljudskih mas do pojmovanja, da človekovo življenje ne obstoji v tem, da se bori in žrtvuje za kapitalistične interese posameznikov. Svetovni politiki sicer naglašajo, da je za evolutivni napredek narodov potreben sporeden osebni interes. Toda novi duh, ki preveva nad današnjo socialno in ekonomsko polomijo, ne more pod nobenimi pogoji navdušiti mlajših za ideale bančnih interesov, kakor tud: ne za aspiracijo industrijskih trustov in ne za politični kapital posameznikov ali posam. skupin. Ker si mlajša generacija ne more osvojiti načel materialističnega utilitarizma, ne more tudi soglašati z nakanami tehničnega, socialnega in kulturnega suženj- stva posameznikov in ne celote, niti ne more dovoliti, da se obstoječi nacionalni ideali vlačijo v blato politične spekulacije. Kar je v tej mladi generaciji zdravih, svežih in smelih, kolikor je v njih konstruktivne moči nacionalne duše, kolikor je sinov svetlobe, kolikor je takih, ki so si svesti, da tvorijo RESNEGA, PRAVICA in LJUBEZEN temelj narodnega obstanka in nacionalne bodočnosti, kolikor le takih, ne morejo ti živeti sredi laži, v lažni svobodi, lažni kulturi in sredi lažnih svetinj. Mlajša generacija zahteva svoje življenjske pravice, svoje mesto v zgodovini na osnovi večnih in nespremenljivih zakonov prirode. Zahteva na krmilu sveže, duševno plodne in moralno močne vodnike, ki so prežeti z iskreno ljubeznijo, poštenostjo in požrtvovalnostjo za dobrobit vseh. Duh preporoda vidi izhod iz socialnega in moralnega kaosa edino v popolnem zlomu preteklosti in v odločnem prehodu v čistost duha. Preporod je na pohodu. On je na pragu nove veličastne epohe. Kakor stresa človeštvo pred vhodom s sebe prah preteldostl in odmetuje lažne svetinje, da prerojeno vstopi v srečnejšo bodočnost, tako je potrebno, da tudi naš narod, od Triglava do Črnega morja, kot nosilec velike južno-slovanske duše, gre enodu-šno in ponosno v boj za višje nar. ideale. go več uspehov nego marksisti, katere nihče več ne upošteva, kaj šele, da bi se jih kdo bal, stoiimo pa ramo ob rami z vsemi Jugoslovani brez razlike stanu, če bi se predrznil dvigniti proti nam katerikoli zunanji sovražnik. Tako je naše odkritosrčno stališče in menimo, da ne sme biti zavednega jugoslovanskega delavca in nameščenca, ki bi tega našega stališča ne odobraval. Marksisti so na naše nacionalno organizirano delavstvo in nameščenstvo pliur vali in stali proti nam ramo ob ramo z Nemci in Italijani, dokler se ni porušila stara Avstrija in ni napočila nova doba. Vsem nam je še v spominu, kako so sramotili Sokole in druge nacionalne delavce. Dandanes so postali ponižnejši, ker veje od vseh strani, od zunaj in znotraj drug veter, ki predstavlja nepremagljivo nacionalno silo. Mi nimamo razloga, da bi menjali naše stališče napram marksistom. Bolj in bolj bomo opozarjali naše delavce in nameščence, da njihovo mesto ni tam, kjer se omalovažuje in sramoti naš narod, marveč le v vrstah nacionalnih strokovnih organizacij, ki danes še oblegajo marksistično trdnjavo, Delavsko zbornico, ki na jo bodo v kratkem v odločilni bitki zavzeli, odstranili rdeče sledove marksistov in začeli voditi tako delavsko \ politiko, ki se bo vjemala z nacionalnimi in socialnimi težnjami našega delavstva in nameščen-stva. Kar so marksisti v dobi velike brezposelnosti zanemarili, misleč le na svoje osebne in strankarske koristi, to bo morala biti prva točka delovnega programa novoizvoljene Delavske zbornice. Tej točki se mora posvetiti vsa skrb in pažnja nanjo se morajo znova in znova opozarjati naši državni krmilarii v Beogradu, da se izboljša obupni položaj naših delavcev in nameščencev. Nacionalisti! Narodni socialisti! Izrabite v zadnjem trenutku vsako priliko in poučujte te naše delavce in nameščence o važnosti volitev v Delavsko zbornico. Vsi na volišče, da iztrgamo marksistom tudi pri nas moč iz rok. enako kakor v drugih državah. Vsi v odločilno bitko! Pozor volilciS Marksisti raznašajo govorice, da je zaprosila Narodno strokovna zveza za kom promis. — Volilci! Ne verujte tem vestem, ker so to samo pobožne želje propadajočih marksistov! Nacionalno delavstvo ne mara z nikomer kompromisov, najmanj pa z marksisti! Volilci! Naša barva je MODRA in ta mora zmagati! Rdečo in belo boste na dan volitev raztrgali, ker so to barve naj večjih izkoriščevalcev delavstva! V boj za narodno delavsko listo!!! Delavske zbornice nacionalnemu delavstvu in nameščenstvu!!! NSZ, podr. Maribor. Z ulice... Gospod vpraša triletno deklico: »Kje je pa atek?« »V kavarni«, se odreže punčka. Nato se pa oglasi zraven stoječa mati: »Bebi, man sagt doch im Kaffee-haus«. In ta mati je državna nameščen-ka ,v Mariboru — oa še učiteljica po vrhu... Pred odločilno bitko Agitacija za volitve v Delavsko zbornico je stopila v odločilni stadij. Bolj ko se bližamo volitvam, tem jasneje vidi-nio, da se bije boj med dvema izrazitima frontama: nacionalno in marksistično. Borba postaja vedno ostrejša. Marksisti so v položaju, da branijo svežim silam nacionalno-socialnih organizacij, delavskih in nameščenskih, vpad v trdnjavo. Ce pade ta, je splavala marksistom jVOđi trenja nada, zadnja opora in nikdar več si ne bodo opomogli. Kot absolutni gospodarji v Delavski zbornici so marksisti umetno vzdrževali in finansirali svoje organizacije in njihove funkcionarje, za kar je bii0 dovolj prilik, reševali propadle konzume, zadružne domove itd. Mnogo svojih agitatorjev so namestili v Delavski zbornici v Ljubljani in njihovi filialki v Mariboru, druge zopet potom vpliva Delavske zbornice v ostalih socialnih institucijah, bolniških blagajnah, borzah , dela itd., povsod skli-cujoe se na število glasov, doseženih pri ^adnjih volitvah v Delavsko zbornico, eetudi je ta doba daleč za nami in so se I® razmere, bistveno izpremenile. Marketi so dandanes idejno v popolnem raz-Krpiu. Iz lastne moči niso v stanu niče-več ustvariti. Kar jih še nekollkoMr-i'1 Po koncu, so navedene sinekure. Cim lz£ube te, je po njih. Pa tudi zunanji do-‘Odki povečujejo njihov razkroj. Popoln :azPad marksistov v Nemčiji, ki so se ’fez najmanjšega obotavljanja prenustr! 'itlerjevcem in se tako za zmiraj izloč h !5 nemške državne politike. Idejni raz-'avah, vse to vpliva naravno porazno /!