GEOLOGIJA 33, 15-20 (1990), Ljubljana
Dela Vande Kochansky-Devide v slovenski paleontologiji
Anton Ramovš
Katedra za geologijo in paleontologijo
Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana
Vanda Kochansky-Devide je pomembno prispevala k poznavanju mikrofosilov
v karbonskih in permijskih plasteh Slovenije, deloma pa tudi še v mlajših geoloških
dobah. Kot ena najboljših poznavalk fuzulinidnih foraminifer je s svojimi študijami
pomagala raz vozi jati marsikateri stratigrafski problem in podala točnejšo stratigraf-
sko uvrstitev plasti. V časovnem zaporedju navajam njena dela s slovenskega ozemlja
in njene najpomembnejše ugotovitve, objavljene v slovenskih strokovnih časopisih,
pomembnejše pa tudi v tujih geoloških in paleontoloških revijah. V revijah Geologija,
Razprave IV. razr. Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v Rudarsko-metalur-
škem zborniku, pri Slovenski matici in v Proteusu je skupaj z A. Ramovšem objavila
deset razprav in člankov, v reviji Geologija sama pomembno razpravo o permijskih
mikrofosilih zahodnih Karavank, v Zborniku 8. jugoslov. geološkega kongresa sku-
paj zA. Ramovšem in P. Stevanovičem članek o paleontologiji v Jugoslaviji do
leta 1974, v reviji Geologija pa skupaj s S. Buserjem, J. Cajhnom in A.
Ramovšem še razpravo, v kateri je obdelala trogkofelske apnenčeve alge in fuzuli-
nidne foraminifere.
V svojem prvem paleontološkem delu s slovenskega ozemlja je leta 1954 (Ko-
chansky-Devide & Ramovš, 1954) opisala fuzulinido Palaeofusulina nana
Licharev in določila spremljajoče mikrofosile. Tako je bila tudi s fuzulinido doka-
zana zgornjepermijska starost pomembnega najdišča bogate brahiopodne favne
v Volaki pod Blegošem. V zbruskih iz zgornjepermijskega apnenca pri Žažarju in
Vrzdencu pa je ugotovila fuzulinidi Staffella in Ozawainella, male foraminifere in
apnenčeve alge.
Iz srednjepermijskega apnenca na Straži pri Bledu in nad Bohinjsko Belo, v kate-
rem je A. Ramovš našel tudi bogato in dotlej v Sloveniji še neznano neoschwagerin-
sko fuzulinidno favno, je določila in opisala nov rod Kahlerina z vrstama Kahlerina
pachytheca in K. pusilla, vrsto Neoschivagerina craticulifera (Schwager) ter njeno
novo podvrsto N. craticulifera occidentalis, novi vrsti Dunbarula nana in Dunbari-
nella alpina in še vrste Verbekina verbeeki (Geinitz), V. volzi Staff, Pseudodoliolina
pseudolepida (Deprat) in Afghanella sumatrinaeformis (Gubler) in podvrsto Neosch-
ivagerina craticulifera multicircumvoluta Deprat (Kochansky-Devide & Ra-
movš, 1955).
Na prvem jugoslovanskem geološkem kongresu na Bledu je v referatu o pregledu
raziskovanj fuzulinid v Jugoslaviji podala pregled tudi dotlej znanih fuzulinid
v Sloveniji (Kochansky-Devide, 1956).
16	Anton Ramovš
Zgornjekarbonske in permijske mikrofosile Slovenije je zajela tudi v referatu na
petem jugoslovanskem geološkem kongresu leta 1962 v Beogradu (Kochansky-
Devide, 1962), kmalu nato pa poročala o mikrofosilih jugoslovanskega in s tem tudi
slovenskega permija. Na 18. tabli je tudi slika nove vrste Triticites (Darvasites) citrus
n. sp. iz spodnjega permija pri Ortneku ter od prav tam še vrsti T. (Darvasites) cf.
contractus (Schellwien) in T. (Darvasites) aff. fornicatus (Kanmera) (Kochansky-
Devide, 1964a).
Istega leta je izšlo njeno delo o osnih septulah pri nekaterih neoschwagerinskih
vrstah in v njem je obravnavala tudi neoschwagerine Bleda in Bohinjske Bele
(Kochansky-Devide, 1964b).
Zanimivo neoschwagerinsko fuzulinidno favno sta M. Minato in Vanda Kochan-
sky-Devide obravnavala tudi v članku o neoschwagerinskih vrstah v Jugoslaviji in na
tabeli predočila razširjenost neoschwagerin v Jugoslaviji, tudi v Sloveniji, in na
Japonskem (Minato & Kochansky-Devide, 1964).
K obsežnemu Ramovševemu delu o razvoju mlajšega paleozoika v okolici Ortneka
na Dolenjskem je Vanda Kochansky-Devide prispevala določitve in opise fuzulinid-
nih in malih foraminifer ter apnenčevih alg. Opisala je novi vrsti Darvasites citrus in
Pseudofusulina rakoveci ter novo podvrsto Pseudoschioagerina muongthensis slove-
nica, med drugimi pa tudi vrste Schubertella australis Thompson & Miller, S. ex gr.
paramelonica Sulejmanov, Pseudofusulina multiseptata (Schellwien), Schwagerina
carniolica Kahler & Kahler, Robustoschivagerina schellivieni Hanzawa in Staffella
moelleri Ozawa. Med apnenčevimi algami je opisala vrste Anthracoporella spectabi-
lis Pia, Epimastopora alpina Kochansky & Herak, E. cf. Ukana Kochansky & Herak,
Gyroporella? tenuimarginata Endo in Neoanchicodium catenoides Endo (Ramovš
& Kochansky-Devide, 1965).
Iz apnenčevega materiala, ki ga je na Jezerskem zahodno od Virnikove planine
nabral K. Grad, je Vanda Kochansky-Devide določila in opisala novo podvrsto
Protriticites pramollensis serior in ji pripisala srednjekasimovijsko starost. To so bile
dotlej tudi najstarejše paleontološko ugotovljene zgornjekarbonske plasti v Sloveniji
(Kochansky-Devide, 1965).
Osnovno delo o zgornjekarbonskih mikrofosilih v zahodnih Karavankah je dodala
Ramovševemu stratigrafskemu razvoju tamkajšnjega zgornjega karbona. Med fuzuli-
nidami so najštevilnejše Quasifusulina longissima ultima Kanmera, Q. ex aff. longis-
sima (Moeller), Triticites pusillus (Schellwien), T. cf. pseudoarcticus Rauser in
Rugosofusulina alpina antigua (Schellwien), med apnenčevimi algami pa Anthraco-
porella spectabilis Pia, A. vidna Kochansky & Herak in Archaeolithophyllum misso-
uriensum Johnson (Kochansky-Devide & Ramovš, 1966).
Isto leto je izšlo njeno delo o rodu Reichelina in o reichelinah v Jugoslaviji. Iz
trogkofelskega apnenca severnozahodno od Frtaleža, zahodno od Srednjega vrha, je
opisala novo vrsto Reichelina slovenica, ki se pojavlja skupaj z drugimi fuzulinidami,
malimi foraminiferami ter apnenčevimi algami, brahiopodi in drugimi fosilnimi
ostanki (Kochansky-Devide, 1966a).
Zanimiv je bil takrat še njen prispevek o notranji strukturi staffelid in v delu
upodablja holotip vrste Kahlerina pusilla Kochansky-Devide & Ramovš in razglablja
o rodu Kahlerina (Kochansky-Devide, 1966b).
Iz rjavkasto sivih apnenčevih blokov norijskega apnenca v dolini Železnice
severno od Martuljka je opisala novo, zanimivo algino vrsto Physoporella leptotheca,
ki se pojavlja tudi v spodjenorijskem dolomitu ob železniški progi Borovnica-Verd,
okoli 70 m naprej od predora pred nekdanjo železniško postajo. Majhen cilindrični
Dela Vande Kochansky-Devide v slovenski paleontologiji	17
dazikladacejski skelet s tankimi stenami in močno izbočenimi nazobčanimi členki se
loči od drugih triasnih fizoporel (Kochansky-Devide, 1967).
Vzhodno od Zabreške planine pod Stolom je A. Ramovš v sivem mikritnem
apnencu klastičnega trgkofelskega razvoja nabral precej fuzulinid; Vanda Kochan-
sky-Devide je med njimi določila in opisala nov rod Paratriticites z novo vrsto
jesenicensis (Kochansky-Devide, 1969a).
Iz zgornjekarbonskega apnenca, natančneje iz spodnjega dela gželijske stopnje, je
opisala novo vrsto Triticites {Ferganites) ramovsi. A. Ramovš je odkril to kamno-
tvorno vrsto v večjem kosu v trbiški breči nad Podolševo, kjer so tudi posamični kosi
gželijskega apnenca (Kochansky-Devide, 1969b).
Istega leta je objavila članek o razvoju fuzulinid. Opisala in upodobila je vzpo-
redne razvojne tendence pri vrstah Rugosofusulina alpina antigua (Schellwien) iz
Savskih jam, R. alpina cf. communis (Schellwien) pod Košuto, Quasifusulina cf.
longissima (Moeller) vzhodseverovzhodno od Mojstrane in Pseudoschivagerina cf.
turbida Kahler & Kahler, Robe pri Kranjski gori (Kochansky-Devide, 1969c).
Leta 1969 je skupaj z A. Ramovšem predstavila geološke razmere, okamnelo
življenje in značilnosti pokrajine Hrvaškega primorja, Velebita, Like, Plitvic in
ozemlja med Slunjem, Karlovcem, Metliko in Novim mestom. Ta potopis je kažipot
k zanimivostim tega ozemlja, posebno še Plitvic, enega najlepših biserov, ki jih je
narava natrosila po naši širši domovini (Ramovš & Kochansky-Devide,
1969).
Končno je leta 1969 prispevala skupaj z V. Petkovškom zapis ob 30-letnici smrti
pomembnega slovenskega mikologa prof. Davorina Sinkoviča, rojenega leta 1851
v Selah pri Podčetrtku, umrlega pa leta 1938 v Zagrebu (Kochansky-Devide,
& Petkovšek, 1969).
Najobsežnejše paleontološko delo Vande Kochansky-Devide na slovenskem
ozemlju je publikacija o permijskih mikrofosilih v zahodnih Karavankah. Na šestih
področjih (Javorniški rovt z okolico. Črni vrh in Jeseniški rovti, Planina pod Golico-
-Prihodi-Plavški rovt, med Zabreško in Doslovško planino pod Stolom, med Kranj-
sko Goro in Hrušico in zadnje področje - južno pobočje Dobrče, sek.) so A. Ramovš, J.
in V. Pohar nabrali v 110 najdiščih veliko fuzulinidnih foraminifer, malih foraminifer
in apnenčevih alg, napravljenih je bilo tudi 490 zbruskov. Med fuzulinidami je
Kochansky določila in večidel tudi upodobila vrste Quasifusulina tenuissima (Schell-
wien), Schubertella australis Thompson & Miller, Sch. kingi Dunbar & Skinner,
Neofusulinella cf. giraudi Deprat, Fusiella schubertellinoides Sulejmanov, Boultonia
loillsi Lee, Biioaella cf. europaea Kochansky & Milanovič, Darvasites citrus Ramovš
& Kochansky, D. contractus (Schellwien), D. cf. fornicatus (Kanmera), Paratriticites
jesenicensis Kochansky-Devide, Pseudofusulina rakoveci Ramovš & Kochansky, P.
fusiformis (Schellwien) em. Igo, P. cf. duplithecata Igo, nova podvrsta P. vulgaris
rugosa, Pseudoschivagerina cf. extensa Kahler & Kahler, P. cf. turbida Kahler
& Kahler, P. cf. confinii Kahler & Kahler, Schwagerina cf. citriformis (Kahler
& Kahler), Zellia mira (Kahler & Kahler), Paraschivagerina cf. stachei Kahler
& Kahler, Robustoschwagerina schellioieni (Hanzawa) in R. aff. tumida (Licharev).
Med apnenčevimi algami naj omenim le vrste Eugonophyllum magnum (Endo),
Anchicodium fukujiense Endo 8z Horiguchi, Neoanchicodium catenoides Endo, Orto-
nella morikaivai Endo, Anthracoporella spectabilis Pia, A. vidna Kochansky & He-
rak, Mizzia cornuta Kochansky & Herak, M. yabei (Karpinski), Epimastopora alpina
Kochansky & Herak, E. Ukana Kochansky & Herak, E. piai Korde, Gyroporella
nipponica Endo & Hashimoto, G. microporosa Endo, G.? tenuimarginata Endo, nova
18	Anton Ramovš
vrsta G. intusannulata in Permocalculus aff. kanmerai (Konishi). Med mikroproble-
matikami je najbolj pogosten Tubiphytes obscurus Maslov, sledita mu T. carinthiacus
(E. Fliigel) in Hikorocodium elegantae Endo. (Kochansky-Devide, 1970a).
V članku o Šentjernejskih fosilih je zanimivo popisala zgodovino raziskav tam-
kajšnjih najdišč in njihove okamnele ostanke (Kochansky-Devide, 1970b).
V. Kochansky-Devide je določila in opisala spodnjepermijske mikrofosile v pro-
filu potoka Košutnik, ki je postal eden najpomembnejših profilov klastičnega razvoja
trogkofelske stopnje v Južnih Alpah (Buser, Cajhen, Kochansky-Devide
& Ramovš, 1973).
Iz srednjeratendorfskih apnencev (= obmejne plasti) je opisala nov problematikum
Ramovsia limes, ki je razširjen v Alpah, Dinaridih in verjetno tudi na Uralu. Ta
problematikum morda pripada sesilni foraminiferi. Fiksosesilni mikroorganizem je
živel v mirni plitvi vodi, kjer je obraščal drobne algine vejice (Kochansky-
Devide, 1973).
Nova slovenska fuzulinidna rodova Kahlerina in Paratriticites ter nove vrste je
Vanda Kochansky-Devide zapisala spet v delu o fuzulinidnih rodovih v Jugoslaviji in
novih taksonih (Kochansky-Devide, 1975).
Na osmem jugoslovanskem geološkem kongresu na Bledu je predvsem z izsledki
na Hrvaškem sodelovala pri referatu o paleontologiji v Jugoslaviji do leta 1974
(Kochansky-Devide, Ramovš & Stevanovič, 1976).
Iz ladinijske konglomeratne breče na Vršiču je ugotovila vodilne rodove in vrste
spodnjepermijskih trogkofelskih, srednjepermijskih neoschwagerinskih in vrhnjih
zgornjepermijskih apnencev. Med slednjimi so pomembne posebno napredne boulto-
niine in reicheline, ki jih v primarni kamnini še nismo našli (Ramovš & Kochan-
sky-Devide, 1979a).
Iz karbonskih in permijskih plasti v severnih Julijskih Alpah je na ozemlju
zahodno od Kranjske Gore v materialu, ki ga je nabral A. Ramovš, določila in opisala
fuzulinide in apnenčeve alge, ki dokazujejo gželijsko, rotnoveško in trogkofelsko
stopnjo. Razen malih foraminifer je opisala še vrste Triticites (Ferganites) aff.
ramovsi Kochansky-Devide, ki je kamnotvorna nad Solčavo, v Julijcih pa se pojavlja
skupaj z vrstama Quasifusulina longissima ultima Kanmera in Ramovsia limes
Kochansky-Devide (= gželij) in trogkofelsko vrsto Pseudofusulina ex gr. vulgaris
(Schellwien). Upodobljene so še Paratriticites jesenicensis Kochansky-Devide, Dar-
vasites contractus (Schellwien), Pseudofusulina vulgaris rugosa Kochansky-Devide,
Zellia sp. B cf. heritschi Kahler & Kahler (Ramovš & Kochansky-Devide,
1979b).
A. Ramovš in V. Kochansky-Devide sta na osmem mednarodnem kongresu strati-
grafije in geologije karbona leta 1975 v Moskvi podala razvoj karbonske biostratigra-
fije v severnozahodni Jugoslaviji (Ramovš & Kochansky-Devide, 1979c).
Pri podrobnem raziskovanju severnih Julijskih Alp je A. Ramovš ugotovil karbon-
ske in permijske plasti tudi pri Logu vzhodno od Kranjske Gore, in sicer sklade
gželijske stopnje in spodnjepermijsko trogkofelsko formacijo v karbonatnem in
klastičnem razvoju. Vanda Kochansky-Devide je med drugimi mikrofosili določila
tudi novo fuzulinidno podvrsto Schubertella paramelonica alpina, ki ima zelo izrazit
dimorfizem, je pa trogkofelske starosti (Ramovš & Kochansky-Devide, 1981).
Vanda Kochansky-Devide je z veliko vnemo raziskovala tudi zgodovino Lipoldo-
vega rodu in življenjsko pot prvega slovenskega geologa Marka Vincenca Lipolda;
obsežno dokumentirano gradivo je predstavila tudi na svečanosti ob 100-letnici
njegove smrti leta 1983. Skupaj z A. Ramovšem, ki je predočil njegovo izjemno
Dela Vande Kochansky-Devide v slovenski paleontologiji	19
ustvarjalno delo in dosežke v geologiji in rudarstvu, je izšlo zbrano gradivo v Zbor-
niku za zgodovino naravoslovja in tehnike Slovenske matice (Ramovš & Koc-
hansky-Devide, 1985) in v reviji Geologija (Ramovš & Kochansky-De-
vide, 1983).
Razen študij mikrofosilov v navedenih objavljenih delih je določevala fuzulinidne
in male foraminifere ter apnenčeve alge še za različne potrebe, predvsem kartirajočih
geologov Geološkega zavoda v Ljubljani na ozemlju Karavank in napisala več
rokopisnih poročil. Pet od njih je objavljenih na koncu njene bibliografije za sloven-
sko ozemlje.
Bibliografije Vande Kochansky-Devide za slovensko ozemlje (po letih)
Kochansky-Devide, V. & Ramovš, A. 1954, Palaeofusulina nana Licharev iz
belerofonskih skladov v Volaki in primerjava z mikrofosili drugih krajev v Sloveniji. Razprave
IV. razr. SAZU 2, 329-340, Ljubljana.
Kochansky-Devide, V. & Ramovš, A. 1955, Neoschwagerinski skladi in njih fuzuli-
nidna favna pri Bohinjski Beli in Bledu. Razprave IV. razr. SAZU 3, 359-424, Ljubljana.
Kochansky-Devide, V. 1956, Pregled dosadašnjih istraživanja fusulinida Jugoslavije.
Prvi jugoslov. geol. kongres na Bledu 23.-27. V. 1955, 139-151, Ljubljana.
Kochansky-Devide, V. 1962, Nova istraživanja gomjopaleozojskih mikrofosila Jugo-
slavije. Referati 5. savet. geol. F. N. R. JugosL, 15-21, Beograd.
Kochansky-Devide, V. 1964a, Die Mikrofossilien des jugoslawischen Perms. Palaont.
Z. 38, 180-188, Stuttgart.
Kochansky-Devide, V. 1964b, Ueber die Axialseptula einiger Neoschwagerinen Arten
aus Jugoslawien. Geol. vjesnik 17, 143-147, Zagreb.
Minato, M. & Kochansky-Devide V. 1964, Ueber die Neoschwagerinen-Arten Jugo-
slawiens. Earth Sci, Journ. Assoc. Geol. Collabor. in Japan 73, 13-17, Sapporo.
Ramovš, A. & Kochansky-Devide, V. 1965, Razvoj mlajšega paleozoika v okolici
Ortneka na Dolenjskem. Razprave IV. razr. SAZU 8, 319-416, Ljubljana.
Kochansky-Devide, V. 1965, Die altesten Fusulinidenschichten Sloweniens. Geol.
vjesnik 18, 333-336, Zagreb.
Kochansky-Devide, V. & Ramovš, A. 1966, Zgornjekarbonski mikrofosili in strati-
grafski razvoj v zahodni Sloveniji. Razprave IV. razr. SAZU 9, 299-333, Ljubljana.
Kochansky-Devide, V. 1966 a, Ueber das geologische Alter der Gattung Reichelina und
die Reichelinen Jugoslawiens. Eclogae geol. Helv. 59, 39-45, Basel.
Kochansky-Devide, V. 1966b, Štaffellidi s začatočnimi foraminami i parahomatami.
Akad. nauk CCCP, otdel nauk o zemle, Geol. inst. 10, 89-97.
Kochansky-Devide, V. 1967, Eine interessanteneue Phpsoporella-Avt (Dasycladaceae)
aus der Trias von Slowenien. Geol. vjesnik 20, 171-174, Zagreb.
Kochansky-Devide, V. 1969a, Paratriticites, eine neue Fusuliniden Gattung aus dem
Trogkofelkalk. Buli. sci. Yugosl., A, 24, 297-298, Zagreb.
Kochansky-Devide, V. 1969b, Triticitenkalk (Oberkarbon, Gshel-Stufe) bei Solčava,
Ostkarawanken. Geol. vjesnik 22, 99-104, Zagreb.
Kochansky-Devide, V. 1969c, Parallel tendencies in the evolution of the fusulinids.
Rocznik Pols. towar. Geol. 39, 35-40, Krak6w.
Ramovš, A. & Kochansky-Devide, V. 1969, Z geologi v Hrvaško primorje, na Velebit
in Plitvice. Proteus 31, 204-212, Ljubljana.
Kochansky-Devide, V. & Petkovšek, V. 1969, Pozabljeni slovenski mikolog. Pro-
teus 31, 140-143, Ljubljana.
Kochansky-Devide, V. 1970a, Permski mikrofosili zahodnih Karavank. Geologija 13,
175-256, 26 tabl. Ljubljana.
Kochansky-Devide, V. 1970b, O Šentjernejskih fosilih. Proteus 33, 10-13, Ljubljana.
Buser,S., Cajhen,J., Kochansky-Devide,V. &Ramovš,A. 1973, Podroben profil
skozi trogkofelske plasti v potoku Košutnik v Karavankah. Razprave IV. razr. SAZU 16,
171-185, Ljubljana.
Kochansky-Devide, V. 1973, Ramovsia limes n. gen. n. sp. (Problematica), ein Leitfos-
sil der Grenzlandbanke (unteres Perm). N. Jb. Geol. Palaont. Mh. Jg. 1973, 462-468, Stuttgart.
Kochansky-Devide, V. 1975, Die Fusulinidengattungen Jugoslawiens und die neu
aufgestellten Taxa. Geol. vjesnik 28, 401-407, Zagreb.
20	Anton Ramovš
Kochansky-Devide, V., Ramovš, A. & Stevanovič, P. 1976, Palaontologie in
Jugoslawien bis 1974. 8. jugoslov. geol. kongres, Bled, 1.-5. okt. 1974. 2. knj. Paleontologija,
sedimentologija, stratigrafija, 27-44, Ljubljana.
Ramovš, A. & Kochansky-Devide, V. 1979a, Ladinijske konglomeratne breče na
Vršiču in njih permijski ter triasni fosili. Rudar.-metal. zbornik 26, 155-165, Ljubljana.
Ramovš, A. & Kochansky-Devide, V. 1979b, Karbonske in permske plasti v sever-
nih Julijskih Alpah. Geologija 22, 21-54, Ljubljana.
Ramovš, A. & Kochansky-Devide, V., 1979c, Carboniferous of NW Yugoslavia. C. R.
Seme Congr. Internat. Strat. Geol. Carbonifere, Vol. 2, 17-21, Moskva.
Ramovš, A. & Kochansky-Devide, V. 1981, Karbonske in permske plasti pri Logu
v Julijskih Alpah. Geologija 24, 91-107, Ljubljana.
Ramovš, A. & Kochansky-Devide, V. 1983, Marko Vincenc Lipold (1816-1883), prvi
slovenski geolog in šolani montanist. Ob 100-letnici smrti. Geologija 26, 5-21, Ljubljana.
Ramovš,A. &Kochansky-Devide,V. 1985, Marko Vincenc Lipold (1816-1883), prvi
slovenski geolog. Življenje in delo. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. Slovenska
matica 8, 9-63, Ljubljana.
Rokopisna poročila
Kochansky-Devide, V. 1954, Izveštaj o mikropaleontološkoj analizi karbonskih
i permskih uzoraka Jezerskog. Arhiv Geol. zavoda Ljubljana.
Kochansky-Devide, V. 1966, Poročilo o mikropaleontoloških raziskavah vzorcev in
zbruskov iz zahodnih Karavank. Arhiv Geol. zavoda Ljubljana.
Kochansky-Devide, V. 1967, Poročilo o mikropaleontološkem raziskovanju vzorcev
profila v zgornjem paleozoiku pod Košuto in sosednjih najdišč. Arhiv Geol. zavoda Ljubljana.
Kochansky-Devide, V. 1968, Poročilo o mikropaleontološki analizi zbruskov iz Kara-
vank v širšem področju Dolžanove soteske. Arhiv Geol. zavoda Ljubljana.
Kochansky-Devide, V. 1969, Mikrofosili zgornjeg paleozoika - Geološka karta, list
Celovec. Arhiv Geol. zavoda Ljubljana.