9 OV©DSK ii , u i i , v J I ! vS f snovni kror .v 3 ;! i\v^i 1943 Izdal Propagandni ods-k pri Izvršnem odboru CF g /i> . >o - \> 'v K U^v' O /L^KuA^i /i0d 1 ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je svojem duhovniku dr. Metodu Likužu prepovedal izvrševati verske obrede»ker je stopil v slovensko narodno os= vobodilno vojsko in postal njen verski referent« To prepoved je ljubljanski škof izvršil na pri= tisk italijanskih okupatorjev in svoje belogardisti ene okolice« Slovenska duhovščina je to prepoved sprejela molče in nanjo ni reagirala takc- 5 kakor bi se spodo= bilo» Osvobodilna fronta slovenskega naroda ne more verjeti, da se je slovenska duhovščina utaborila na pozicijah narodnih izdajalcev. Zato se predsednik in člani Izvršnega odbora 0= svobo&ilne fronte obračajo skupno z dr,. M-Mikužem s pričujočimi sestavki na duhovščino tako imenovane Ljubljanske pokrajine z namenom,da ji v poslednji u ri odpro oči za prave potrebe naroda in ji prebudi= jo voljo za podreditev vsega današnjega dela rešit= vi in osvoboditvi naroda. osvobodilna fronta hoče v boju za osvoboditev in združitev vseh Slovencev pritegniti tudi duhov= Ščino "Ljubljanske province",kakor se ji je to • po= srečilo med primorskimi Slovenci,kjer se je osvobo= dilnemu gibanju pridružila domala vsa duhovščina. Dr, Metod Mikuž: M O J A POT V PAKTI Z A K K. 'Utrujen sem se vrnil izza nemške meje in mislil s brigadami takoj nadaljevati pot ,a me je dnevno ča sopisje z novico o moji suzpenziji nenadoma ustavi= lo.Večkrat je sicer že to časopisje prinašalo veli= ko laži o mojem delu med partizani- a sem se takemu pisanju še vedno nasmejal prav od srca,zavedajoč se, da mi vest ničesar ne očita,pa tudi,da me tako piša nje pri vsem mojem delu niti najmanj ne ovira- Se= le novica in dejstvo, da mi škof prepoveduje,oprav= Ijati vsa dušnopastirska dela med partizani, je po stala do sedaj piva in edina ovira, preko,katere, no morem in ne smem svojevoljno,ker mi to brani zvesto la in pokorščina,dana mojemu škofu. ne zanima me,kaj in kako ljudje sodijo o tej mo= ji kazni,ali jo odobravajo ali ne, dejstvo je le,da se ji moram pokoravati od prve ure,ko sem zanjo iz= vede,l in da je tako slovenska osvobodilna armada prišla ob svojega dušnega pastirja- niti zdaleka mi ne seže v misel,da bi s tem svojim pisanjem koga ža lil ali celo obsojal, vest pa mi ukazuje in sili,da sem dolžan svojemu narodu podati nekak obračun o svojem delu v njegovi armadi, proseč ga obenem, naj sam razsodi in me, če sem storil katerokoli uro kaj napačnega,tudi obsodi. 1- Ko je bila po nesreči in hudobiji ljudi domo vina izdana sovražniku na milost in-nemilost, sta njeno ponižanje in sramota bolela'vsakega poštenega Alovenca,saj je videl v tem svoje lastno ponižanje in sramoto,nevredno človeka ustvarjenega od noga za svobodo in srečo,kolikor jo pač ta svet premore, Ta ko si je mislil in moral misliti vsak poštenjak in nič čudnega ni bilo,če je ob takih mislih prešel tu di k dejanjem,k oboroženemu odporu proti krivičnemu 4 in nečloveškemu okupatorju,zavedajoč se pravilno,da narodu ne bo nihče prinesel svobode,če si je ne pri bori sam. Vsakdo danes lahko ve, ali bi vsaj iah = ko vedel, kako in zakaj so se prav ob tej tako pra= vilni misli,katero danes potrjuje že zgodovina,zace li razhajati duhovi in kako je .vedno razločneje vstajala reakcionarna sila tistih ljudi, ki jim je bilo slovenstvo in domovina le papirnat pojem in ki so zlepa, pa tudi s fizičnim ali moralnim nasi= ljem skušali zdrobiti ali vsaj razrahljati tesno po vezanost za svobodo se borečih Slovencev. Kaj žalo¬ stno .je propadel ta njihov prvi poizkus, kar jih pa niti. najmanj ni ©kolebalo ,da se ne bi združili z oka patori-m samim,se vrgli nad borce za svobodo,tako z laž i o ninavš cino in svetohlinstvom,kot s orožjem,ki je prelilo veliko najboljše slovenske krvi, hosegli sc en sam uspeh, da se je namreč moral celotni slo= venski narod dokončno odločiti, da se bo boril ali za svobodo ali za nadaljno suženstvo in nesrečo, Popolnoma razumljivo je,da sem se moral kot Slo venec spričo tako .jasno zahtevane ^opredelitve odlo čiti. Ker nisem nikdar v življenju ob vseh mogočih vprašanjih iskal globljih odgovorov, če so bili na dlani jasni in preprosti, je bil moj odgovor tudi v tej stvari preprost: Vsakdo ima pravico do življen= nja in le Kog mu ga lahko vzame.To,kar počne okupa= tor in kar naj bi pc njegovem fašističnem pojmovan nju .še prišlo nad narod, daje vsakemu Slovencu po polno pravico do samoobrambe, ki je po božji volji vsakomur prirojeno. Kisom iskal tega odgovora po u= čenih knjigah, pač pa sem ga našel v božjem stvar= stvu, v brezumni naravi, kjer.se sleherna rastlina ali živap takoj in dosledno upre vsakemu nasilju,ki skuša zavreti ali obtežiti njeno rast ali razvoj kot je določen od Koga Stvarnika. In se ne bi uprl človek,ki ga imenujemo krono stvarstva, če mu grozi neizbežen pogin? ha vse drugo početje istih Sloven= cev,ki jim nikdar ni bilo mar svojega, lastnega naro da,in okupator j ev, ja 'bil odgovor še lažji: nasilje, • 5 laž, hinavščina, izdaja in umori so njihov ci l ; j , pa naj so odevajo s še tako’ pobožno ali človečansko krinko, zato kot človek in kot duhovnik ne mo.re*m z ■njimi« Ostalo''je še dvoje, odločitev: hli stopiti na stran za svobodo" se borečih poštenih ljudi, ali pa ob strani, iz mirnega kotička resignirano opazovati In čakati,' češ, kar bo,bo.Tega drugega nisem mogel, ker mi j-- to branila moja človečanska kot duhovniš¬ ka. zavest',- Od prve ure namreč,od kar mi je škof po= ložil roke'na glavo,sem se globoko zavedal resnice, ki jo je za vse- čase in kraje zapisal veliki svda- vel, da je duhovn ik vzet iz lj udi za l judi in ni mi bilo treba 'veliko "premišljevati ,kc sem izvedel koli ko. t-orcev - Slovencev si iskreno želi duhovnika, ki bi jim stal ob strani v njihovi najtežji.uri,pri j.o čitvi s tega sveta« In še nekaj mi ni dalo miru, to namreč,ali je res" mogočeda se bo. ta sveta borba za narodno svobodo ’ ih.lepšo bodočnost izbojevala brez mojega,na Slovenskem dovolj mečnega in -tak bi vsaj moral biti - najidealnejšega stanu? odločil sem se in šel. Pri partizanih sem bil sprejet tako, kot še nikdar na nobeni fari, na kateri sem včasih skušal služiti po svojih-'najboljših močeh logu in po h jem svojemu narodu, hezaupno., tuje in vsakdanje so me glodali ljudje,ko sem nastopal svoja kaplanska sluz bena mesta in priznam,da mi ni bilo prijetno pri sr¬ cu. Kako. vse drugače" je bilo pri Šercerjev! brigadi, v katero sem najprej .prišel. Spoznal sem, da je bi= la to božja; volja",dobro namreč znam ločiti pravo is kronost'od” narejene in te zadnje ni med partizani« Beg mi je priča, da govorim resnico, da me more od teh dobrih,poštenih.in kot zlato izčiščenih partiza nov ločiti samo še smrt. 2« Vse moje dosedanje delo med partizani je bi¬ lo delo duhovnika - dušnega pastirja. Maševal sem, pridigoval,spovedoval,obhajal,pripravijal umirajoče na smrt,skratka,bil sem med partizani, kamorkoli so me klicali,rabili ali' mi je bilo sploh fizično mogo Če priti. Vest mi ni nikdar očitala,da bi kjer koli ali kdaj koli storil kaj napačnega ali kar ne bi bi lo v skladu s kanonskimi določili.. Če pa je moje de lo in bivanje 'V partizanih sploh oni veliki kamen spotike,radi katerega so danes nekateri ljudje čuti jo dolžne in'primofane'tako. delo na•samo sramotiti, temveč mu staviti tudi zapreke,nog jim odpusti - sam sem jim že zdavnaj - obenem pa naj jih razsvetli, da bodo mogli ločiti resnico od laži. Jasno in ra= zumljivo mi je,zakaj to delajo 5 manj jasno, zakaj ne vidijo,da s takim početjem veliko,veliko škodijo ve ri in katoliški cerkvi na Slovenskem, ne čuvaje in ohranjajo namreč vere, če večinski del slovenskega naroda,ki krvavi na bojiščih ne samo za narodno svo bodo,temveč tudi od vseh smeti očiščeno pravo vero, proglašajo in 'smatrajo za tako malovrednega,da mu od tegujejo celo iste dobrine,za katere je sam Sin bo= žji umrl in to zato,da je prinesel možnost zveliča¬ nja, vsakomur,ki ima dobro voljo. Veliko je bilo de¬ la in truda,da sem svojo kazen,naloženo mi od škofa, pravilno razložil svojim partizanom in ponosen sem nanje.da so jo tudi pravilno razumeli in to na v so vraštvu do katoliške cerkve,pač pa v popolnem razu¬ mevanju in spoznanju, da je mogoče, da včasih zmaga laž nad resnico in tema nad soncem in da tako šalo= stni časi ne morejo dolgo trajati. Res jo, večkrat so se moja liturgična opravila vršila ped ognjem so vražnikovega orožja,,a vem,da so moje duhovniške be= sede priklicale na oltar istega Kristusa,kot bi ga priklicale v še tako mogočni katedrali. Kristusa na mreč v njegovi ljubezni ni ne sram ne strah stopiti med izmučene in v bojih sacrnele partizane, ki mu vračajo po svojih najboljših močeh, enako z enakim, ljubezen z ljubeznijo. In v tej je obseženo vse,vsa modrost in skrivnost pravega .partizana. 3. Se en kamen spotike je moje ''sodelovanje" s ko munisti. Odveč bi bilo zgubljati besede,kajti vsaj danes more in mora izprevideti vsak pošten in norma len človek,kaj in kdo so komunisti in v čem je moje sodelovanje z njimi. Skupna borba poštenih ljudi 7 proti tujemu in domačemu narodnemu sovražniku, Ni torej mogoče reči po resnici,da bi to in tako scde= lovanje bilo nekaj slabega in hudega, Danes je vsa¬ komur,če le hoče,lahko znano,da je ena osnovnih za= htev pravega komunizma priznanje in spoštovanje svo bode in- popolne nedotakljivosti verskega prepriča= nja vsakega človeka,ki hoče živeti po veri. ali po¬ vedano drugače; Ne bi bil pravi komunist tisti, ki bi še tako malenkostno skušal ovirati moje dušnopa- stirsko delo med partizani - katoličani. Da je to in samo to resnica»naj mi bo nog sam priča. nrugač= nega sodelovanja pač ne poznam in ga tudi ne morem poznati, ker ga ni. ali je morda zlo to, da sem pri izvrševanju svojega dela našel prav v komisarjih-ko munistih najboljšo in najiskrenejšo pomoč? Tudi to ne more biti zlo po moji vesti,da je pzenekateri ko munist moj najboljši prijatelj. Vsi,ki se danes berimo za svobodo, vemo,da doba lazi in hudobije ni in ne more biti nekaj stalnega. Z neupogljivo voljo, zaupanjem in vero v roga m re snico prenašamo trpljenje,ki smo si ga po svobodnem prevdarku ob klicu zasužnjene domovino naložili.Ve= seli smo, ko vidimo, kako pravilno razumeva in ceni vse to naš dobri slovenski narod in žalostni, ko še naletimo na nerazumevanje, odpor in sovraštvo,ki je brez stvarne podlage in ga vodi le strast.ki je vse lej slepa. In prav ta strast naj bi zavrla tudi vse moje duhovniško delo. Z vso resnobo in skrbjo v sr= cu se izprašujem, ali je to prav? In isto vprašam ves slovenski narod. Ne iščem ne sočutja,ne zadošče nja,ker nisem ne žalosten,ne užaljen, pač pa me vse to moško in resno skrbi, Ves narod prosim,naj s svo jo zdravo pametjo spozna in razsodi,ali mu je moje dosedanje delo v korist ali škodo. To,da sta le maj hen delček naroda in okupator spoznala in odločila, da noja navzočnost in delo v slovenski armadi "po= hujšuje verne slovenske ljudi" je zaipe za sedaj si= cer velika ovira,nikakor pa ne razlog,da bi zapustil dušS tolikih in tolikih poštenih ljudi. Takoj pa se e bom umaknil, ko bo ves mo ji p ar t i z ani , i s reke 1 vsega naroda je namreč božji glas in temu sem duhovnik pokoren. slovenski narod, predvsem pa nad menoj obsodbo.svojo.Glas - kot pravi stara prislovica bil vedno kot človek in kot Josip Vidmar; SLOVANSKIM DUHOVNIKOM ! Poglavitna človečanska in krščanska vrlina in dolžnost je ljubezen, ljubezen do vsega,od najbliž« j ega do sovražnika, Ked tema dvema skrajnostima mo= ra čustvo zlasti danes prav blizu naj bližjega nale= teti tudi na narodnost. Zato je ljubezen do naroda vsakomur, tembolj pa kristjanu, krepost in dolžnost. osvobodilna fronta, ki je sprožila slovenski narodno -•osvobodilni boj,se je,- sklicevala nanjo in jo pozi= vala k dejavnosti, Pozivala jo je v imenu človečno« sti. Klicala je vse Slovence in mnogi so so ji od= zvali. Kako ste ravnali vi,slovenski duhovniki?. Ljubiti se pravi po Platonu in'po Tolstoju žele« ti nekomu dobro., K ljubezni spadata torej dve stva= ri: sila želje In spoznanje dobrega,, V odnosu do na roda je naše osvobodilno gibanje razvilo obe polovi ci v mogočno in popolno enotnost, Opremljeno v .p.va vim spoznanjem o najvišjem dobrem za narod, je poka zalo silo želje s ki se ni ustrašila ne trpljenja, ne žrtev ? ne smrti« njeno delo je delo visoke čPovečan« ske in krščanske ljubezni. Kakšno je vaše delo za na rod v tem velikem času,slovenski duhovniki? Ogovarjajoč slovenske duhovnike, nimam v misli vsega slovenskega duhovništva,zlasti ne onega iz-na šega Primorja,pa tudi ne onih tukajšnjih duhovnikov, 9 ki v srcu čutijo za svoj narod, obračam se predvsem do tistih, ki vodijo politiko,nasprotno in sovražno našemu osvobodilnemu gibanju. Zadnja leta v Jugoslaviji ste bili orodje v ro¬ kah stranke,ki je bila po imenu krščanska,v resnici pa je morda nevede, morda pa tudi vede povzročila ali pripravila narodno katastrofo v letu 1941. Nje= ni predstavniki so tujo okupacijo priznali in se ce lo poklonili Mussoliniju. To leto je bilo prelomno leto v naši zgodovini. Slovensko ljudstvo je v stra hoti,ki nas je zadela,spregledalo in vrglo na dan novo politično formacijo, s popolnoma novo,nezasli= šano novo narodno revolucionarno zasnovo. S svojim nezmotljivim čutom je zaslutilo,da je rešitev mogo¬ če doseči samo po docela novih potih in zato tudi z novim narodnim vodstvom, vzetim iz novih ljudskih plasti. Vi,slovenski duhovniki,ste ta duhovni in prelom ni čas prezrli, Ostali ste pri stari miselnosti in priznavali stare "preizkušene" voditelje,s katerimi ste tudi sami priznali okupacijo in smrtno razkosa= nje slovenskega naroda in ozemlja. Ha ljudsko pre= bujenje in novo porajajočo se moč, ki je nastajala mimo vas in vaših voditeljev, ste gledali najprej z začudenjem,z nezaupanjem,z nevero 5 nato s strahom,?; negodovanjem in ogorčenjem,Polagoma, pa se je is teh nedobrih čustev razvilo celo sovraštvo,pomislite,so vraštvo do slovenskega osvobodilnega boja, he bom našteval posameznih momentov tega razvo= ja,ne pcedinih dvomov, pomislekov,ugovorov, očitkov in napadov'na Osvobodilno fronto,ki so prihajali iz asih vrst in iz vrst organizacije, kateri ste bili še vedno važno orodje,in ki ste jo smatrali za svo= j o 5 dejstvo je, da so ostanki te organizacije in z njimi tudi velik del slovenskega duhovništva z ne= izprosno zakonitostjo drseli in padali od prvotne brezbrižnosti nasproti osvobodilnemu boju k odporu zoper njega, k javnemu nastopu proti njemu, odtod k organiziranemu nastopanju,k ovaduštvu in nato k or= 10 - gahiziranemu ovaduštvu. In ista neizprosna zakoni« tost jih je potem od prvih tajnih stikov z okupator jem privedla do javnega sodelovanja,potem do zavez« ništva in naposled do organiziranega ter oborožene« ga zavezništva zoper osvobodilno voljo,ki je v onem prelomnem letu planila is globin naših ljudskih mho žic. Privedla vas je v. narodno izdajstvo, slovenski duhovniki. Danes, po padcu Mussolinija, po polomu fašizma stoje ostanki starega slovenskega sveta znova na ■ križpot.ju* Z njimi tudi vi. Vaši "priznani' 1 vodite« 'lji so se že zdavnaj zvezali s fašizmom in. -hi t le r jev skimi morilci. S padcem fašizma je stopila Italija v poslednje razdobje svojega vojskovanja in stoji neposredno pred kapitulacijo. Kaj boste storili zdaj? Ostane vam samo še en zaveznik zoper mogočno plimo osvobodilne volje v narodu in ta zaveznik je Hitlerjev nacizem, najhujši sovražnik vsega slovan¬ stva in naj ogabnejši krvnik nad slovenskim navedem, Vaši "priznani" voditelji,ki ne‘poznajo ne ponvis lo¬ kov, ne sramu,so zvezani z njim. Poda tudi. ta ujmo v zadnji zaveznik je obsojen na pogin. Slovenski •.li¬ kovniki ali boste še vztrajali v svoji z as lej ': jo sti? mu s solini jev padec je zadnji oporam usode, je prst božji,ki vas opozarja, da je vaša smer zabloda, izdajstvo in zločin, saj se morete družiti samo z zločinci,zapisanimi propasti. ha zadnjem razpotju stojite danes. Se je čas,še lahko spregledate! Še lahko sprevidite,da ja sa;v*a vega duhovnika prostor samo v vrstah njegovega naro da,ne pa v varstvu in zaščiti narodnega sovražnika. Zavedajte se,da bi vam svobodni in združen , vi o\ or ski narod nekoč mogel in smel odpustiti dosedanje blodnje! Se. je čas! Vedite tudi,da žo ■ zaradi usode vsega slovanstva, vaša stvar niti tui,doma>no sme srna gati. Če bi se to tudi moglo zgoditi, bi bila vaša "pravda" poražena na svetovnih bojiščih. Gorje rki o« venskemu narodu,če bi se to zgodilo. Doletela bi ga enaka usoda,kakor ga je zadela z versaillskin mirom, 11 ko je bilo njegovo ozemlje kot last poraženega naro da,naroda,ki se je bil na strani poražene trozveze, neusmiljeno razkosano in razdeljeno na tri države. Če bi pri nas nadvladala vaša stvar,slovenski duhov niki,kar je nemogoče,bi pred svetom veljali za zave¬ znike osi,ki bo poražena.In če se to ne bo zgodilo, je to samo zasluga Osvobodilne fronte,ki jo vi tako strastno sovražite in preganjate. Za svet je ona predstavnica slovenskega naroda,vi ste mu samo naši kvislingovci. Dejal sem že,slovenski duhovniki,da zdaleka ni= ste vsi takšni,kakor so nekateri fanatiki med vami, kakor nekateri skrajni prenapeteži v tako imenovani ljubljanski provinci. Vem,da je med vami mnogo doh= rih Slovencev, ki jim je usoda slovenskega naroda ravpcO;; tako pri srcu,kakor nam in z ogorčenjem gle = dajo'početje svojih sobratov. Toda zakaj molčite,za kaj se ne dvignite in ne storite nič odločnega zo= per te ljudi,ki so tako strašno omadeževali vaš stan in vaša čast? Današnji čas ne pozna spravljivosti in popustljivosti. Zdaj veljajo samo de jan j a. Ra' zad njem razpotju stojite na tem velikem in usodnem do= gajan ju« Rešite svojo čast in čast svojega stanu! Slovenski duhovniki so uživali sloveč,da so bili pr vi buditelji svojega naroda. Danes,ko prejemamo z Gorenjske in Koroške vesti,da tamkaj celo nemški du hovniki s simpatijami spremljajo naš osvobodilni boj,ali hočete danes ta svoj častitljivi slovee za= pr oviti• In se pokriti s sramoto? Vaša Človeška in krščanska dolžnost, pošteni slovenski duhovniki, je poseči v naše notranje dogodke in svojim nevrednim tovarišem, svojim voditeljem onemogočiti njih izda= jalsko početje in se odločno ter z vso ljubeznijo postaviti na stran naroda, ki s tolikšnimi, žrtvami in tolikim junaštvom bije svoj osvobodilni boj za svojo bodočnost in za svojo čast v zboru vrednih na rodov sveča. 12 ? • Josip Kus: Zatirajmo sovraštvo! Vodstvo Osvobodilne fronte se z vso jasnostjo in resnostjo zaveda usodnosti in obsega odgovorno= sti za potek in uspeh borbe slovenskega naroda v ob rambi sa svoje golo življenje. Nastop in razvoj Os vobodilne fronte je bil zaradi svoje iskrene in po= polne predanosti slovenski narodni stvari moralno tako zmagovit, da so zunanji in notranji sovražniki ljudske volje osuplo obstali pred veličastnim poho= dom zaničevanega slovenskega naroda na branike svo = je zemlje in svojega življenja. Ta volja je bila ta ko silna,odločna in prodorna,da je zrušiLa vse zahrbt no pripravljene, med izdajalci in napadalci sklen= jene peklenske načrte: z razkosanjem ugonobiti slo= venski nared in ga oropati njegove rodnje zemlje. Organizatorji in voditelji Osvobodilne fronte so se z vso preudarnostjo zavedali, da je tudi slo= venski narod,čeprav med najmanjšimi,nepremagljiv,če bodo vse njegove duhovne in fizične sile v neomeje= nem razpolaganju njegove odločne borbene volje, če se bodo zbirale in združevale v trdni in enotni vse narodni organizaciji. Izpolnili so najvišji zakon popolne narodne edinosti s ten,da so moralni temelj Osvobodilne fronte obdali z vse' obsežno svobodo v vsej njeni širini in globini, zavedajoč se z jasno .razvidnost jo ,da 'more moralno višino vse narodne bor be zajamčiti in obuvati samo najširša svobodnost. V tem smislu in duhu je Osvobodilna fronta že v prvi dobi zaradi izjemne občutljivosti katoliških poli= tičnih krogov še posebej slovesno in resno zagotovi la versko svobodo, to je nedotakljivost vsakogar,ki teži za zadostitvijo svoji resnični vernosti,čeprav ni bilo in ni moglo biti nikomur ne v osvobodilni fronti ne izven nje niti za trenutek v mislih,da bi 13 sc v tej usodni doti pečal s katoliškimi verskimi in cerkvenimi zadevanj, v sovražnem smislu, na teh. širo 'kih',vestno 'in resno premišljenih osnovah se je mog=- osvobodilni fronti La.tr enih m izor^ kupin,o d Komunistične s trank io sgoarti, aa so se v c erali pokreti vseh kulturnih s kih s me r i , o s eonaj s 1 Slovenije do slovenskih katoliških delavcev in aka= demikov in ustvarili iz popolnoma svobodne nagibno= sti nepremagljivo vsenarodno enoto.-, To ni bila poli tika računarskih političnih strank,temveč vstajenje in novo življenje slovenskega naroda,ki se je poro= dilo iz njegove zdrave,iz verne in plemenite.. niko= mur sovražne volje do življenja,ki ji je bila edina težnja združiti ves slovenski rod v vse objemajoči narodni ljubezni proti strastno uničujočemu navalu zakletih sovražnikov. Vodstvo osvobodilne fronte se 'prejasnp zaveda,da more samo tako čista moralna os= nova 'dati in ohraniti slovenskemu narodu .za uspeh njegove najtežje in naj odločilne j še borbe isto vero, ki mu je neobhodno potrebna,da doseže združitev,svo bodo,samostojnost in varnost za svojo bodočnost.. ' na drugi strani pa so se dvignili narodni izda= jalci. ioklonili so se okupatorjem in razvili raz= bojniško - zločinsko delovanje nad našim ljudstvom. Javno so priznali oblast zločinskih okupatorjev kot zakonito oblast nad slovenskim narodom ter z njimi stopili v izdajalsko sodelovanj e.Istočasno so odpr= li strastno in zlobno gonjo proti najnaprednejšim in najsmelejšim borcem ter to gonjo pod varstvom o= kupatorjev razpalili do tako besnega in podlega so= vraštva,kakor ga svet dosedaj še ni doživel.Zato da bi v slovenskem narodu izzvali državljansko vojno, so izrabili vdano zaupanje slovenskih ljudskih mno= žic v verske svetosti in s tem blaznim početjem za= krivili najstrahotnejši zločin nad slovenskim naro= dom in pravo moralno razdejanje. Najnove jsi in najjasnejši dokaz te brezčutne dr znosti je preganjanje 'dr.ketoda žuikuža, katoliškega duhovnika,ki je premagal ta podivjani teror in pogu mno sledil klicu svojega srca in razuma, da pc svo= jem odposlanstvu potrdi idealne narodne borce o vek: ličini in pravičnosti njihove borbe. V svojem Izda= jalskem časopisju so obsuli tega junaškega duhovni= ka z grmado laži,da izzovejo proti njemu javno sov= raštvo in zaničevanje in s tem pripravijo pogoje za uničujoči udarec proti osvobodilnemu gibanju. Toda njim nasproti stoji človek čiste vesti in plemeni= tih dejanj,neupogljiv, zravnan,ponosen zmagovalec v ljubezni in zvestobi nad besnim sovraštvom in izda= jalskimi protivniki osvoboditve slovenskega naroda. In kaj ste spričo teh pojavov storili vi,pred = stavni ki katoliške cerkve v "Ljubljanski provinci", ki ste ravno tako sinovi slovenskega naroda? Vedite »da sta sovraštvo in izdajals.tvo največ= ja, najhujša in najbolj razdiralna nevarnost za e~ notnost in moralno življenje slovenskega naroda. to~ per to nevarnost se nore in po •moralni postavi iap'- ra boriti ves narod., proti njej se more in mora kok riti vsak Slovenec v vsem svojem bit ju In žit jti . Mi moramo to nevarnost preprečiti, če hočemo’ do= seči združitev in svobodo našega naroda in mu zava= rovati svobodno bodočnost. Sovraštvo in izdajstvo nas ne moreta rešiti., 15 Boris Kidrič: KOMUNISTI IN SLOVENSKA DUHOVŠČINA. Odveč bi bilo, ponovno govoriti o jamstvih, ki jih je dala Komunistična Partija Slovenije glede svobode vesti,svetovnega nazora in izvrševanja ver¬ skih opravil, kislim,da za ta jamstva najbolje vedo prav tisti svetni in duhovni belogardistični očetje ter organizatorji, ki so pokrenili tako imenovani boj za "obrambo vere". Komur zadeva še vedno ni jas na,pa si naj ogleda številke "Dela" iz lanskega le= ta,preuči naj načelni Članek tovariša Edvarda Karde lja v prvi številki "Ljudske pravice" in naj končno vpraša tudi svojega škofa za vsebino pisma, ki mu ga je uradno poslal Centralni Komite naše Partije s podpisi dveh svojih članov. Več o teh jamstvih ne bom pisal. Naša Partija namreč ni stranka starega politikantskega kova, ki ob vsaki, konjunkturni priliki vrže v koš svoje "na= cela".ter jih taktizersko zamenja z novimi. Kakor je znano,sodi med temeljne odlike naše Partije dej= stvo,da svoja načela neomajeno brani,da je načelna stranica, če ne bi bila talca,pač ne bi mogla .vzdrž a= ti preganjanj ,ki jih je že doživela in jih še doživ lja,temveč bi se bila že davno spečala s tujimi in domačimi oblastniki - kakor je to storilo že nekaj "revolucionarjev" in "revolucionarnih" pokretov,ki so se v svojih mladih letih košatili z radikalno frazo,kasneje pa krenili na izvožena pota oportuni= stične,se pravi br ezn ačelne politike.Ce pa je z na= čelnostjo naše Partije tako ~ in da je tako,vedo ra zen Partije najbolje prav njeni najbolj zagrizeni nasprotniki - tedaj so jamstva, enkrat in še nekaj= krat dana - zadostna« Danes je .treba predvsem poudariti,da naša Par¬ tija ne le ni slepa za dejstva, ki jih izkaže raz= 16 voj,temveč,da je prav obratna tvorna sila,ki je spo solna taka dejstva v vsej njihovi zvezi zajeti ter jih vključiti v celoto svojih namenov in svoje per= spektivš* 2 a dejst va g re torej naši Partiji. Da go= vorim konkretno' če ' 39 bilo n.pr, v gnili carski Ru= siji dejstvo,da se je velikanska večina pravoslavne duhovščina priključila reakcionarnim carskim,velepo sestniškim in drugim parazitskim krogom ter,vdlnja= J.a tujemu imperializmu ko je iz vseh strani nasko= čil novo Rusijo, tedaj je jasno, da sta VKP (b) in mlada sovjetska oblast mor ali voditi p.roti taki du= hovščini borbo. Mhče ne 'raji, da je Lila ta borba tudi neizprosna. Opozoriti pa bi želel, na "drotna= rijo",ki jo naši domači reakcionarji vselej namenom ma spregledajo. VKP (b) in mlada sovjetska oblast - se namreč proti pravoslavni duhovščini nista borili tako neizprosno zato,ker je bila- - duhovščina (pod besedo borba na tem mestu pač ne razumevam konfron= tacije in idejne borbe dveh nasprotnih nazorov).Pač pa sta se borili proti njej zaradi tega,ker je pod= prla reakcijo in izkoriščala verska čustva sovjet= skih državljanov za utrditev reakcije. Čim pa so bi la v Sovjetski Zvezi izpodnešena materialna tla re= akciji in čira je pravoslavna duhovščina v današnji Rusiji iz -temeljev spremenila svoj odnos do nove so vjetske'oblasti, zlasti pa še proglasila ob nemškem napadu obrambo sovjetske dom ovi ne, se je seveda tu= di spremenil odnos sovjetske'oblasti in predstavni= kov VKP (b) do duhovščine v Sovjetski Zvezi. Mar je postal tovariš Stalin sam sebi.nezvest,ko je :ma domo vinsk e p-rokiamacije in denarne domovi nske sbir= ke sovjetskih škofov in sovjetske pravoslavne duhov ščine odgovoril z zahvalnimi brzojavi,ki jih je sov jetski radio javno citiral?! Im mar so sovjetski škof je n DOgazili svojega bogko so,izpolnili svojo dolžnost do sovjetskega lj udstva in sovjetske dcm o= Vine?! Ke - ampak pravoslavna duhovščina je "samo’' spremenila svoj odnos do domovine in do oblastl^so= vjetskih narodov ter sovjetskih ljudi. Kič več in nič manj. 17 Kar veTJa za Sovjetsko Zvezo, velja tembolj za Slovenijo. Ce je namreč v Sovjetski Zvezi po revolu ciji 1.1917, šlo dejansko za drža vljansko vojno in za orientacijo pravoslavne duhovščine v tej, ae pra vi državljanski vojni, tedaj gre pri nas v Sloveniji za osvo bodiln o,za dom o vinsk o vojno vsega slcvenske= ga naroda'proti o kupatorju in za orientacijo sloven ske duhovščine v"tej se pravi, o s vobodil ni, dom ovin¬ ski vojni n arod a proti okupatorju kaša lartija,ki je pokrenila osvobodilno vojno slovenskega naroda, dala pobudo za vse - narodno Osvobodilno fronto in plačala v narodno osvobodilnem boju doslej največ krvnega davka,ima in mora imeti do ko nkretne sloven ske duhovščine in njenega konkre tne ga ponašanja pač tak odnos,kakršnega ima duhovščina do naroda in nje nega osvobodilnega boja. Dno je načelo o svobodi ve sti,svetovnega nazora in verskih opravil, lo načelo smo vselej spoštovali in ga bomo spoštovali., Drugo pa je, in to drugo nima s prvim ničesar skupnega?* konkretn o ponašanje'konk retn e slovenske duhovščine. Nikakor ni bil slučaj ,ce smo V isti številki "Dela” ki je znova p reklami rala:, naše načelo c svobodi ve= sti ,tudi naglasi 11,da narod ni h iz d aj alcev črn a su.c~ nja ne bo ščiti la, kdor 'ima odprte oči,mu bo pac ja sno ? da je zgornje dejstvo v popolnem skladu s nekim drugim, zelo pozitivnim dejstvom,z dejstvom namreč, da je dr o Mikuž M., ki ni v osvobodilnem gibanju ni= koli in nikjer zatajil katoliškega duhovnika,temveč je po slovenskih hribih in gozdovih opravil več ver¬ skih obredov ko vsi belogardistični duhovni go.spod= je skupaj - našel prav v komunistih svoje najboljše tovariše,ki v njem spoštujejo človeka in slovens^ce= ga borca in v takem človeku ter borcu tudi njegova prepričanje. Mi komunisti menimo,da vsaka družbena plast nuj no doživi tako usodo»karkšen je pač njen odnos do neogibnih procesov. Zlasti velja to za njen odnos do naroda in narodne bodočnosti v današnji prelomni dobi in razdobju narodno osvobodilne vojne .V tem 18 smislu seveda ni odvisno od nas komunist sodbo bo slovenski narod izrekel o svoji v najbrže zelo kratkem času. Odvisno je venske duhovščine in zgolj od nje. Mnenja sem, da. je pretežni del belogardističnih duhovnikov že spregledal,kam je tudi duhovščino kot tako in katoliško vero kot tako na Slovenskem prive del belogardizem. Svojo bližnjo preteklost bi zara= di tega ta duhovščina rada oprala z novimi,takoime= novanimi "sredinskimi" stališči, gesli in prijemi. Zagrešena, zelo zagrešena je ta pot. Zagrešena jela dl pot tistih naivnih belogardističnih duhovnikov, ki menijo, da lahko "sredina" uresniči nemogoče in nemoralno "spravo" med grehom in čednostjo,da lahko "pomiri" belogardizem in slovenski narod ter njego= vo osvobodilno gibanje. Samo narod in okupator sta. narod je, ki je bil razbojniško napaden, izropan in razkosan,in okupator je, ki je razbojniško napadel, ropal in ubijal. Tretjega med njimi ni. Je pravica in je krivica, tretjega med njima ni. Prav zato je "sredina" samo podaljšek in nova oblika belogardist ma v svojem'bistvu nič manj protinarodna od belogar dizma samega, Kdor hoče popraviti svoje grehe nad narodom - in nared je kljub vseh strahotam, ki jih je doživel, še vedno dovolj velikodušen, da celo ob dvanajsti uri 'omogoča, spokoritev - tega ne vodi pot v "sredino" , temveč ga vodi v nar o dno -- o s vob o dilno gi banja. ki stvar nas komunistov, da rešujemo slovensko duhovščino. Kot sinovi in prvoboritelji svojega na= roda pa imamo dolžnost, da pozovemo slehernega glo= venca, torej tudi tiste slovenske duhovnike, sinove svojega naroda,ki žele narodu dobro,in da jim reče« mo: Kakor v$em Slovencem so odprta vrata tudi vam v osvobodilne gibanje. Kdor se ga hoče udeleževati čistih misli bo doživel tak sprejem in tako sožitje z nami kakršnega je doživel dr.M.Mikuž in kakršnega so doživela kopica srbske pravoslavne duhovščine v Karodno-osvobodilni vojski Jugoslavije. ov, kakšno duhovščini to od slot Poslednji reakcionarni ideologi'so radi predsta vljali komunizem in katolicizem kot dva antipoda z veliko moralno silo (komunizem seveda z negativno, antikristovo moralno silo.;, V pravični narodno osvo bodilni borki proti silam fašističnega, vsem narav= nim etičninr in ru:,oralni.m pojmom nasprotnega barbar= stva je komunizem dejansko in znova dokazal ogromno da,nepremagl jivo moralno silo c človeka se- loteva ra dovednost, ali bo slovenska duhovščina dokazala v pravičnem narodno-osvobodilnem boju vsaj toliko mo= ralne sile, da se bc razen dr»Letoda Likuža iz nje= nih nedrij izvil saj še en slovenski duhovnik in se priključil borcem za slovensko svobodo. Edvard" Kocbek: SLOVEKSKI KRISIJ xW SVCJELU DUHOVKIKU Spominjam se ene naših partizanskih noči, Ha ne bu je sijal droben krajec,svet jo bil potopljen v po kojen somrak.le na bližnji progi je od časa do časa zareglja.la sovražnikova strojnica« bili. smo na dol= gi poti,šli smo y dolgi vrsti drug za drugim,oprta= ni in tihi. Karavana se je vila enakomerno•po ravni ni,enakomerno v hrib,enakomerno v dolino. Tudi prej šnja leta sera mnogo hodil peš pd naši zemlji, toda takega razmerja do nje nisem dobil nikoli kakor v teh nočnih pohodih. V noči si vedno, bliže resnici, bliže zemlji in človeku. Šele noč mi je razde- la ; žloveško skupnost.Pred seboj čutim/tovariša,za se boj čutim tovariša« V motni osvetljavi čutimo, karo se spreminja okolica,neprestano smo prisiljeni uut= var j ati novo ravnotežje svoje zavesti, v temnem sve= tu,vodno nove člene vključujemo v svojo ponočno za¬ vest. Vsakdo misli svojo misel,toda vse misli so si 20 sorodne. Ganotje me je prijelo, kadar koli se je kdo zamajal^utrujenosti ali se v odmoru tesno i ta= slonil na tovariša. Za take noči bom do smrti hvaležen, kajti nočni mir nad slovenskim trpljenjem mi je daroval spozna= nja,ki mi ob belem dnevu niso bila dana. Nekaj slo= vesnega je hoditi ponoči med. požganimi slovenskimi domovi, mimo grobov, kjer spijo naši junaki,in obe¬ nem čutiti mir vesolja. Nekaj posebnega je spajati aktualnost s večnostjo. Mnogo stvari sem na takih nočnih pohodih premislil,vse,kar me zadnji dve let-' pregiblje,sem v čistih nočeh jasno potrdil in zav stno prevzel, nase. .rili ni to velika stvar,če serr. hko vse, kar sem podnevi mislil in sklepal, p o noč;, spravil-v sklad z zvezdami,z globokim prostorom ne¬ ba, z omamno neizmernostjo bivanja? Marsikatero no c sem doživel, kako je vse na svetu povezana in kake je tudi ponoči trdna in globoka resnica,ki jo po¬ dnevi oblikujemo s političnim razumom, Svojo odgo= vornost sem prej mogel preizkušati v zaprtih sobah, med knjigami in hlastnimi ljudmi, danes jo preisku= šam sredi odprtega stvarstva,v toku dogodkev,med u- stvarjajočimi ljudmi„ Zavedam se, da je človeku do¬ deljena posebna 'sreča,če lahko ponoči leži pod rraLlr nebom ter zreč v migljajoči nebesni prostor s tov., riši šepeta o nalogah in skrbeh prihodnjega dne.,Za¬ vedam se, da je posebna milost, če misel na m rt er, že¬ no in otroka vežeš z ljubeznijo do ljudi,ki so vsa! hip pripraljeni darovati življenje za skupno st Največja svetost današnjega časa je dana tistem se združi z ljudstvom in živi s njim v snegu,dežj ognju in smrtni nevarnosti. Bližali smo se vasi na hribu * Hiše so stale sk. vnostnd stisnjene in nas začudeno čakale * Sklenit smo,da" se v vasi ustavimo in malo poči jemo »Raz po s' vili srno straže in stopili v hiše• V njih so bi. partizani že stari znanci,vaščani so jih sprejo gostoljubno,. Porazdelili smo se po. hi šah; z nekak; ■ mi tovariši sem prišel v-hišo bledega - gospodarja,i ki se je pred kratkim vrnil z haba. Moji tovariši so kmalu odšli^še dalje po.vasi,vsi so imeli znance v njej. Kako čutimo potrebo po dobri, besedi! naenkrat sem-se spomnil,da imam-tudi jaz znanca v vasi,. Kar dvignilo me j e,da bi šel in ga zbudil. -'povedal sem gospodarju,da bom šel obiskat domačega kaplana,ki ga dobro poznam in ki se me-bo-gotovo razveselil, saj sva nekoč tako živo slutila vprašan j a, ki so se danes odprla v vsej širini. Zahotelo se mi je pogovora z i\iikodemom,ki me veže nanj topel spomin in ki danes gotovo trpi pod tragično krivdo duhovniškega stanu. Gospodar se je -začuden obrnil k meni in mi položil roko na rame: "nikar,prosim vas!" Pogledal sem ga in napolnila mo j e groza,češ ali je tudi ta podlegel Gospodar,ki je gledal tolikim umirajočim na Rabu v oči, j e rahlo stisnil roko na mojem ramenu in dejal: :, Bojimo se ga". Tedaj so je v meni nekaj zrušilo- - Verjel sem besedi izmučenega Človeka, Stopil sem'na prag hiše in se v motni temi zazrl proti župnišču. Tam v beli sobi spi mlad slovenski kaplan in ne budilka tikataka na nočni in izvodov"Slovenoa"le= v 'katerega so statistično ve ,kaj se godi po svetu in nocoj v njegovi vasi,Pred moje oči je stopila podoba sobe, z ličnim pohišt vom,svetimi podobami na stenah, in novomašniškim spo minom nad klečalnikcm 'v kotu, Povsod sta red in či= stost,povsod diši po -jabolkih in kadilu,čez okna vi sijo presojne zavese in zastirajo pogled V življen¬ je, Omara je polna knji,_ omarici,kjer poleg brevirja ži majhen tiskan -obrazec, vpisana dobra-in slaba dejanja minulega dneva. na tej razpredelnici stoje vprašanja: Kolikokrat si obiskal Kaj svetejše? Kolikokrat si pobožno izrekel božje ime? .~JLi si si pritrgal pri jedi? -MLi si zbrano prebiral brevir? -MLi si obudil zvečer popo= len kes? In še dolga vrsta podobnih vprašanj, ha vsako vprašanje je s svinčnikom zabeleženo odgovar= jajoče pozitivno ali negativno zanemenje. Zagle¬ dal sem obraz mladega Človeka s trdimi potezami okrog usten in nezaupljivimi očmi. Stisnilo me je v srcu, 22 - ko so za drobnimi vprašanji na papirju vstala na ne bu noči velikanska vprašanja: Kakšnega duha imaš v sebi?Ali te je ljubezen osvobodila? Ali si preprost in ponižen? Ali veš,da mora božji duhovnik p.opolno= ma služiti sočloveku? Ali si si naložil križ svoje= ga, naroda in odšel z njim na Golgoto? Ali si danes tolažil vdove in sirote? Ali si jih ščitil pred na¬ silniki?, ;J.i si bil učitelj in. učenec, svojega ljud= stva? čili si m.u dal svoje srce? ■ . . V ušesa so mi zazvenele besede: "bojimo se ga?" Izgovoril jih je veren slovenski kmet,ki je vse ži= vi j en j e garal od zore do mraka na. krpici zemlje in hotel biti zvest rodu in Bogu.. Delo ga je oblikova¬ lo , v delu je .grešil in se čistil, vse misli ,čustva in želje so šle skozi-njegovo gitrujeno srce, zemlja¬ ma je začetek in konec življenja.Z njo se neha kon= črnost in začne neskončnost,z zemljo je združena lju bežen,vera.,poezija. Zaradi zemlje .ljubi otroke, ro= mar j,e, svetnike in reveže, nog • j e združen z njegovim trpljenjem,naj slajše misli mu vstajajo iz zemeljske ujetosti. Tudi 'tista daljna, nikoli izgovorjena mi= sel kmetova vstaja iz nje. Ti'ta daljna pasel na boljši svet:, Tista misel,ki je sredi noči tiho pove dala: "Bojimo ..'se ga", Tom .pa - spi mlad njegov duhov= nik vzgojen med knjigami in v pokorščini brezpogoj= nernu redu in vsakokratni oblasti, človek,ki je nje= gov duh odtrgan od zemlje, izkoreninjen iz časa in prostora,ki je pozabil,da je rojen is utrujenih ne= arij delovnega človeka in aa mora služiti slovenske mu človeku na njegovi poti do človečnosti in sveto= sti. Tiskaj zatrtega in nesproščenega sem zagledal v mladem duhovnu, nekaj mrtvega in gluhega je v njem in okrog njega,-nekair je zašel .in zdaj ne ve, ne kod ne kam, h: V bledem in izmučenem kmetu pa sem začutil zve= nenj e dragocenega in toplega glasu, ki preveva svet in napolnjuje človeštvo z odrešujočo resnico c V njem sem zagledal svetost slovenskega trpljenja in upanja. Zazdel se mi je kakor očak,ki je doživel ži 23 •vljenja in smrt in ki so mu oči zazrle obljubljeno deželo, io dolgih, stoletjih je zagledal znamenja na nebu in zaslutil,da se bo človeka pravica kmalu iz= kazala, i.ii vsi smo izraževalci tega upanj a, on pa je dejanski njegov nosilec. V srcu slovenskega kmeta je zrasla vera v novi svet, kakor požene cvet v po= mladni naravi«, Tiho brez hrupa je sprejel spoznanje delovnega človeka in njih posledice. Ki ga prizade= lo,ko so mu zažgali dom in zaklali soseda. Ki ga o= majalo,ko je njegov duhovnik obsodil njegovo v upanje in ga zapisal na listo sumljivih ljudi. Njegova ve= ra ni odvisna od dobrega ali slabega duhovnika. . Ko je hranil na Rabu svoje zvesto upanje na boljši svet je obenem molil rožni venec. Ko je prišlo nadenj na silje domačih izdajalcev, je stisnil zobe in umolk= nil, toda upanja ni izgubil. Tako ravnajo tisti,ki so popolnorca prepričani o neizbežnosti tistega kar prihaja. To je zvestoba ljudstva,ki danes mnogo či¬ ste je predstavlja Križanega od njegovih duhovnikov. Tisto noč sem vzljubil slovensko ljudstvo s po= sebno ljubeznijo«. Pridružil sem mu popolnoma in se ga tesno oklenil. Politični in družbeni vlogi,ki jo delovno ljudstvo igra v današnji zgodovini, se pri= družuje še duhovna vloga, Ljudstvo ni le občestvo dela, ampak občestvo najuvestejših in najčistejših ljudi. Ljudstvo predstavlja zgodovinske sile in po= sebno nravno zadržanje teh sil«. Ljudstvo je občest= vo tistih, ki so mu obljubljeni blagri in vzvišeno dostojanstvo v občestvu svetnikov. Nasloniti se na ljudstvo se ne pravi le zaupati v njegovo družbeno tvornost,ampak zaupati tudi v njegovo nravno poslan stvoo Ljudstvo je danes nosilec človečnosti in sv?= tosti. Vsemki so izšli iz ljudstva,je danes postav Ijena zapoved, da se povrnejo k svojemu ljudstvu in z njimi zaživij o..Kdor čuti resnično ljubezen do člo veka, ga mora vzljubiti v ljudstvu, vstopiti mora v ljudsko občestvo,z njim živeti in trpeti. Če pa to ljubezen premorem,potem moram izraziti jo brezpogoj no,pa naj ima ljudstvo prav ali ne«. Z ljubečim bit= 24 jem je treba živeti in umreti, Kako naj ljubim ljud sočutje z njim," To je moja misel, ki jo izražam slovenskemu du= hovniku, Kristjan ne sme v nobenem primeru preneha¬ ti živeti s svojim ljudstvom, Kristus je pretakal solze žalosti in veselja nad svojim .ljudstvom,kajdzia ljubil ga je kot bog in kot človek. Kristus je lju¬ bil ravno njega, Prav to je znamenje Kristusa same« ga,da se njegov Evangelij oznanja ubogim in trpečim. Zato je mesto slovenskega duhovnika danes edj.no le na strani ljudstva,to se pravi .med tistimi,ki najbolj hrepenijo po svobodi, resnici in pravici,kajti v te-j- težnji je izraženo hrepenenje pc odrešenju. Ves slo venski narod je zahrepenel po svojem pravem človeš¬ kem življenju. Zdaj stoji sredi najbolj vročega pre oblikovanja sveta,združen z vsemi borci za novo po= dobo življenja. Slovenski nared nastopa z drugimi narodi na 'pozornici zgodovine,boreč se za osamosvo¬ jitev človeka,naroda. Kakšna krasna prilika za vse ž 1.ve ,neustrašene in ustvarjajoče ljudi! Kakšna prir= lika za prave delilce božje milostiiKakšna ; prilika za vse tiste,ki verujejo, upajo’ in. ljubijo! Tu se ustvarja zgodovina, tu se oblikuje človeški red, tu se odrešujeta človek in narod., Zato se dvigni,slovenski duhovrik,in poln odre¬ šenj skega nemira pohiti med borce ih ustvarjalce novega življenja,da zaživiš med .njimi novega človo= ka in novega kristjana«Prelomi s svojimi stanovski« mi predsodki in s svojo meščansko okolico ter se pri druži svojemu ljudstvu« mi vsi te čakamo, kristjani in nekristjani .Posebno mi kristjani .kin am^ je evan= gelsko delovanje postalo naj večji ukazŽelimo,la¬ se v vas prebudijo prave- duhovniške moči in se- po« stavijo v službo bližnjemu. tam dobro in zlo,ki ga js pričakovati od s skih sil ljudstva se moram odločiti z-a so no pretep •7 rr r\ ,< v jr-1 , _ O w ^ ožit.le in 25 Marijan hrecelj: ODLOČI T £ -SE! Lasi tovariši so se vsak iz svojega gledanja na svet v skupni skrbi za našo slovensko stvar obrnili na vas s pozivom,da premostite prepad,ki je nastal med mnogimi izmed vas in med slovenskim ljudstvom. Jaz se hočem v izvrševanju iste naloge le na kratko dotakniti tistih glavnih ugovorov proti OE,l ki jih slišimo predvsem iz vaših krogov. Ti ugovori so pri nekaterih izraz neorientiranosti,pri drugih pa zvit izgovor in pretkano propagandno sredstvo za premiš= ljen boj proti OF.Eni in drugi naj sprejmejo dejst= va,ki vam jih sporočamo,na znanje v zavesti, da jih ne pribijamo pred vami iz taktizerskih razlogov,am= pak zato,ker so izraz našega resničnega prizadevan= ja in take miselnosti,ki je odločno pretrgala s tis tim načinom naše pretekle politike,ki je bila polna laži in prevar. Predno spregovorim o posameznih ugovorih, ponav Ijamo načelno stališče,ki je skupno vsem sodelavcem OF in njenemu vodstva.Država,narod,družina,javnn in zasebno življenje slonijo In bodo morali sloneti na zakoniku naravnih etičnih zapovedi. Prav to je tis= sta bistvena moralna ves,ki združuje vse pripadnike OF različnih nazorov in vse poštene Slovence v delu za narodno osvoboditev in v delu za novi slovenski red.Iz tega temelja vsem skupne naravne človeške mo rale bo lahko vsak kristjan živel,rastel in se duhov no razvijal v duhu svoje resnice.Tako se bo dosegla nujno potrebna in prava strpnost med pristaši raznin ver,nazorov in prepričanj .In take osnove so že danes položene med pristaši osvobodilnega gibanja.naravno je,da so v osvobodilnem gibanju zavarovane bistvene krščanske vrednote in da bodo zavarovane tudi v bo= dočnosti.Zavarovana 'je svoboda ne le notranjega kr= ščanskega prepričanja,ampak tudi zunanjega izpovedo vanja in verske prakse.Smoter Osvobodilne fronte je resnična demokracij a,s katerim si bo slovenski narod uredil celotno svoje življenje. S tako demokracijo bo zavarovano vse javno in zasebno življenje,zato- bo tudi zavarovana svoboda Cerkve, da bo lahko sama iz sebe izvrševala svoje naloge,s katerimi bo omogočeno individualno versko življenje.To se pravi, da je danes in da bo v novem slovenskem 'življenju prav tako zavarovana božja služba,oznanjevanje Kri= stusovega nauka,delitev zakramentov in vse kar je v zvezi z vernikovim in duhovnikovim nastopanjem v ob segu cerkvenega življenja. To načelno stališče, ki ni lastno samo katoliČa nem v OF,ampak pravtako njenemu skupnemu vodstvu ka kor vsem pristašem osvobodilnega' bc.ja mora biti tudi. dobrovernim duhovnikom zadosten odgovor na vse nji= heve očitke.kljub temu pa je prav,da vsaj glavne u= govore še posebej ovržemo. Vi trdite,da je OF izrazito komunistična organi zacija in da vam že zaradi tega ni mogoče sodelovati z njo,ker je katoličanu po papeževih navodilih pre= povedano vsako povezovanje s komunisti.V odgovor na to trditev se predvsem sklicujem na sestavek "Kleve vete in dejstva",ki ga je napisal naš predsednik tov, Josip Vidmar. V njem je slovenski javnosti ponovno prikazal sestavo,naloge in delo Osvobodilne fronte- ter vlogo komunistične stranke v njenem sklopu.Zlo= namerna je trditev,da je uF nekaka politična organi zacija,neke vrste politična stranka ali frakcija.To ni in ne more biti. Of je vsenarodno osvobodilno gi banje,je izraz in oblika samoohranitvenega boja, ki ga bije slovensko ljudstvo proti nasilnemu okupator ju. Ko smo bili postavljeni^pred dejstvo,da je oku¬ pator tu in da nas hoče uničiti,je bila dolžnost vsa kega rodoljuba, da se bori,tako dolžnost komunista, kakor katoličana,kakor svobedomiselea. Zakaj? Zato, ker je bil ogrožen ves narod,pravtako slovenski ka= toličan,kakor komunist,kakor svobodomislec. Tak na= 27 rodni s amoohranitvsnj ._bo/j__ne m ore zasledovati cil l a rešiti Te e n nazo rš .gi. tabor na Slovensmem, ampak 3®' ze po" svoj i_ n.aravl-,' namenjen res i ti' sl’ o ven o ke J& upri o sti. Narod j-e- vredneta, ki jo, je po božjem in Človek canskem pravu treba spoštovati in ohranjati in boj za ohranitev.naroda je boj za nujno potrebno obliko celotnega človekovega izživljanja* In zato je pri nas boj za ohranitev slovenskega naroda postal sve= ta dolžnost in pravica-vsakega rodoljuba brez razli ke njegove politične in nazorske pripadnosti.Nekate ri trdijo,da so pozicije, katoličanov v. OF slabotne, in vprašujejo,zakaj nima tudi duhovščina deleža na sedanjem narodnem vodstvu? Vprašamo vas,čigava kriv da je,da niste 'udeleženi pri osvobodilnem gibanju v taki meri in s tako veljavo,kakor bi bili lahko?Mir no lahko trdimo,da je krivda na vaši strani. Dobro, veste,da so vse tiste skupine- in vsi tisti posamez¬ niki,ki so bili prisiljeni zaradi dejanskega polo¬ žaja prevzeti vodstvo osvobodilnega gibanja," pbzva= li k sodelovanju prav vse ,tako" bivše .voditelje akti vnega katoliškega tabora na Slovenskem z vami,slove nski duhovniki vred-,-Ne smete se pa seveda čuditi,če tega poziva niso prejeli tisti ljudje,katerim je bi la v preteklosti poverjena .skrb za usodo našega na= roda, ki so ga pa takoj ob prihodu okupatorja izda= li,s tem,da so našega najhujšega z ivijenskega. sovra žnika sprejeli za zaščitnika -in se mu poklonili .Dih če ne bi moge3. odrekati n. pr, 'dr.Natlačenu pravice sodelovanja in magari tudi vodstvene vloge v os= vobodilnem gibanju,če bi se v resnici zavedel svoje odgovornosti do ljudstva in stopil.na stran njegovo. Nemogoče pa je istočasno služiti tistemu, ki je po tem ubijalcu ogrožen. Posebej spominjam v teh vr= stah tisti prvi čas naših osvobodilnih naporov v le tu 1941,ko se je vodstvo Osvobodilne fronte,ki je v takratnem svojem Plenumu združevalo ..,18. različnih ;po litičnih in kulturnih skupin ter frakcij,'obrnilo 's,, posebnim pismom in s posebnimi odposlanci na ljub =‘“' ljanskega škofa z željo in namenom, da Katoliška cerkev na Slovenskem s svojo duhovščino podpre osvo todilno gibanje« Spominjam na številne pozive in prošnje, ki jih je vodstvo krščanskih socialistov naslovilo na ar-Rožmana z enakim namenom« Spominjam na številne razgovore in pozive, ki so jih dajali pristaši osvobodilne fronte mnogim slovenskim duhov nikom« Spominjam na, razgovore, ki smo jih vodili s vsemi vidnimi predstavniki katoliškega tabora z edi nim namenom, da bi ustvarili prepotrebno enotnost slovenskega naroda« Posebej povdarjamo na tem mestu da se je vse to zgodilo prej,predno je bila prelita prva kaplja slovenske krvi« Na vprašanje,zakaj smo naleteli skoro povsod na gluha ušesa ne moremo odgo voriti,ne da bi obsojali zadržanje teh ljudi., To na šo voljo ustvariti narodno enotnost mimo naz.ors= kih in političnih razlik s eno samo omejitvijo,izlo čiti iz njo narodne izdajalce , bomo z mirno vestjo in polnimi dokazili dokumentirali« Ca torej čuti da nes del slovenske duhovščine in del bivših kat»vodi tel jev--laikov, da je odrinjen od sodelovanja in vod= stva slovenskega naroda,se mora zavedati,da je tega kriv sam,, Našemu osvobodilnemu gibanju hočete sa vsako ca no vtisniti značaj socialne revolucija« Mislim,da je doba teh dveh lot dovolj jasno dokazala,da je pr vi in glavni smoter sedanjega našega boja narodna osvoboditev in da niti zdaleč ne posega ta boj ko socialno revolucij volje spremljali delo li brez dvoma samo v ka „ i-ko bi le z drobcem dobre in napore vodstva uF„bi mora in te ciljs ;o voljo osvobodiIne ga gibanja ras brata.« Že dejstvo, da OF združuje vse plasti slovenskega javnega življenja brez , vsakih razrednih razlik dokazuje njen narodno osvobodilni značaj« Dokazuje pa ta narodni značaj tudi vsa njo= na politika, ki jo vodi popolnoma v skladu s cilji združenih zaveznikov« Dokazuje to njeno voljo prak= tično izvajanje oblasti na ožemiju,ki ga je osvobo¬ dila naša vojska. Dokazuje končno to njeno hotenj® ustroj in borba njene vojske same, ki je izključno 29 usmerjena v obrambo in osvoboditev slovenske domovi ne. kdor je iskal nasprotnih dokazil v morebitnih izjavah in dejanjih neodgovornih ljudi;ta je nasaeno na potvarjal resnico zato , da bi osvobodilnem'giba¬ nju škodovalo 'okvir osvobodilnih teženj je začrtan z devetimi osnovnimi točkami.,ki jih je jeseni-.-.1341.-. sprejel Plenum 0.F v Ljubljani., V teh osnovnih ...toč¬ kah je povdar j eno >da bo' v vseh stvareh,-ki presega.jrd’ okvir sedanje osvobodilne borbe odločalo na demokra ti čeri način slovensko ljudstvo samo.. Ker je veš na¬ red poklican v tsk osvobodilno, boj . zato bo tudi ves narod po osvoboditvi odločal o svoji usodi in zato na more biti ni h če j- kdor je z narodom,, za svoje pra¬ vice ogoljufan, "O.F os o partizani so pobili toliko nedolžnih slovenskih katoliških ljudi,da je sprava z njimi, ne mogoča ,ke.r jo nemogoče presojati ta grozodejstva drugače kotira je nameravala 9 F uničiti vse ,.k?i: j.s katoliškega na Slovenskem, " To je vaš najhujl.il- oči¬ tek in sitom očitkom, ki ste ga z zagrizeno, dosled¬ nostjo vzdržali in ga še vzdržujete ; ste slovenskemu l judstvu največ škodovali < Kakšen delež ima pri tem' zločinsko pisanje "Slovenca" y "Slovenskega doma 11 in Tomci juba'h časopisov, ki jih izdaja Katoliške, ti¬ skovne društvo,ni treba posebej omenjati,. Zavedajte se predvsem dveh stvari/prvič vodstvo OF -ni zagreši Ir- nobenega zločina ., drugič pa nihče ni bil kaznovan ali ubit za to ,ker je bil katoli čan.. u.F je izločeva¬ la. is srede slovenskega ljudstva samo narodne iscla- jalče -katerih zločin je bil dokazan., Boj proti naro¬ dnemu izdajalcu-;pa je, pravtako in še bolj upravičen, kakor bo/i. proti okupatorju, •Ogromna večina tistlhli jih je'katoliško časopisje proglasilo za žrtve vere in slovenstvaje prejel.c- zasluženo kazen za.dokaza no narodno izdajstvo. Nihče »na samo od njih., ampak od vseli,ki so padli izven boja z okupatorji : ,n.i padel zaradi tega, ker je bil katolike OF bo .lahko v bodoč nosti predložila dokaze za vse tiste primere,v kate rih je nastopila kot upravičena slovenska oblast.za 30 obrambo naroda.ki je bil v boju z nadmo črtim in . ns= človeškim okupatorjem. Razumijivo pa je. da so se v teku tega velikega dogajanja ? pripetile stvari ? ki niso bile ne v inte¬ resu ne po željl slovenskega ljudstva ,OF in njenega vodstva« Kakor ti pojavi niso bili od nikogar raže--- lj eni. in upraviči 1:1 vi < .teko so vendar raž umiri iv.i« le mogoče jo namreč, da bi v času...kakršnega je preživa. Ijai slovenski narod pred vsem v prvem letu okupaci j e.stekel njegov veliki osvobodilni boi brez vsakih napak.br.es takih primerov, ki bi bili kot posamezni pojavi vredni obsodbe. Kakor pri vseh sličnih giba¬ njih v zgodovini, ko se .sproščalo ljudske sile,.tako so tudi pri našem nujno spremljale ta razvoj ; posa mesne nevšečne okoladsti« Toda ali ste se kedaj vprašali ? kje je iskati pravi vzrok '-takim' po j-'av urile- g lavi t ni vzrok so brez dvoma politično la dr rib a . 0.0 razmere>v katerih ie živel v preteklosti nas narod, je naša celotna politična -vzgoja ? je način vsega pre teklega življenja.. Kaj je čuda, da se/pri takem, ras gvlanju ; ki. ga je v široke ljudske množice zanesel** .na eni strani okupatorjev teror, na drugi pa naš boj j poj avli som in tja nebrzdan odpor prej s at:!.ran* ga človeka proti .vat.bralcem :Ln da je včasih tak iv- Lroh v svo ji'nepreračunanosti udarii po nekom ; id. ni til neposredno odgovoren*. Za lake pojave- je v prvi vrsti odgovoren tisti f ki rad je bila v preteklosti, poverjena skrb za ce j c trto narodno vzgojo,- pa je to skrb izrabil ali slcrab.il ., Kljub težki dedi čelni hi. j o je v tem pogleda prevzelo vodstvo osvobodilnega, gibanja;, je treba ugotoviti>da so bili pri ras taki primeri nereda in samopačnosti zelo redki,. Ir, li/ra - "-'a zasluga 1 o , da- so ostali tl 'slučaji osam.ionu in da je. bila v kratkem čaru ..odstranjena vsaka samo volja? Zaslug?.'.01*3 e~* --- n njena resne > a o s.le dne in domoljvtne -volje., : .rasi::ra vojaskega ::n polj. 1'.:noga vodstva je, ki je v kr&vkem dobilo vajeti y svoja.- rofce-, Vodstvo OF je vsak primor samovolje ostro ka¬ znovalo* V kolikor mu izjemne razmere preprečujejo 31 uvesti Tedni post0}>vlc vto ti sleh cr neim l krivcij ., bo brez dvoma to storilo po osvoboditvi, ker je in bo 'ostala njegova trdna volja pravične sodbe, : !i ste kdaj -pomislili,kakšen položaj bi nastal \ r.a Slovenskem j če ne bi bilo OF z njeno železno vo¬ ljo -voditi disciplinirano ves ta naš osvobodilni po j kret? Kdo bi zadrževal ljudsko maščevalno jezo, ki je nastajala in rastla spričo grozodejstev tele gar 'de? Mnogi pravite,da je bela garda nastala prav sa- ; radi grozot OF., ha, za ta puhel in sam po sebi nemo¬ goč ,never j eten in nikoli upravičljiv razlog,se je hotela in se še vedno hoče skrivati vsa naša izda = jalska protinarodna reakcija*. ne, stvari so bistve no drugačne in nikomur se jih ne bo .posrečile pred zgodovino izkriviti, nela garda je bila organizira^ na in je izvajala svoje izdajalsko delo takoj ob po ^avu naše OF,to je takrat,ko OF ni "izvajala še ni= -kšh grozot!" Saj ni ostalo slovenski javnosti pre= krite izdajalsko delo natlačena, Erlicha, številnih d-ugih"voditeljev" in njihovih pomagačev* Ti ljudje so se že od vsega pcČetka brez vsake= ga povoda cd strani OF usmerili proti njej,bili od= ločeni na vsak način izvesti politično in vojaško o rganizacijc s pomočjo okupatorjev,organizacije, ki naj bi v zaščito osebnih in klikarskih interesov u= ničila naše partizanstvo. Zamislite si,s ramo ob ra mi s okupatorjem so pričeli boj proti partizanom, - ■'.roti tisti edini sili na Slovenskem,ki je brezkom« romisno in ne oziraje se na svoje težke žrtve vodila . : c-ličasten osvobodilni boj našega ljudstva,aamo za¬ to/la mu pribori svobodno in samostojno bodočnost* Ir, kdo more biti tako slep in tako -pokvarjen,da bi '-.usedel njihovemu opravičilu,ki ga vsiljujejo slo= venski javnosti in zunanjetru svetu,češ branimo na = roi pred razbojniki in morilci? . a.li ste se kedaj zamislili vi,ki ste pri tem.de . lu pomagali, in vi, ki ste se pustili od te strupene . jiopagancle Zaslepiti in končno vi, ki kljub drugač¬ nim mis]..im in čustvom niste imeli toliko poguma, da '■* - -32 bi dvignili_glasen protest, kdo je očital OJ njena grosodsjstvš? lo so delali tisti ljudje, ki so kri= vi potokov slovenske krvi=,^J.i veste, da so š te vi 3.= ni naši najboljši možje in. fantje padl.i kot talci zato,ker so jih ti ljudje izročili Italijanom? nl.t veste, da so ti ljudje tisoče in tisoče naših mož, žena in otrok pognali v ita3.ijanska koncentracijska taborišča,kjer so brez vsake pomoči umirali?Kaj vam niso znani nešteti primeri mučenj in umorov,ki so jih izvrševali in jih še izvršujejo oboroženi hlap¬ ci teh ljudi na. njihov ukaz? In to ded.ajo .izdajalci nad tistim slovenskim ljudstvom, ki se tako junaško bori proti okupatorju. Kaj mislijo ti ljudje, .da sc brez krivde zate,, ker morda lastnoročno niso. morili in dalbodo lahko pred zgodovino zanikali svojo odge vornost in jo prevalili na nas ir* svoje hlapce? iiLk dar! In ali se zavedate,da je to njihovo neodgovor¬ no in brezumno početje ustvarilo na S3.ovenske.rn sta¬ nje bratomorne vojne? • Mi vam namenoma kličemo v spomin in pred oči ta dejstva zato, da jih spoznate vsaj sedaj in da pra- vilno usmerite svoje nadaljno ravnanje, Spoznati no zate,da si st.cj.it a nasproti dva popolnoma, različna, svetova, med katerima ni sprave„ Mislim, .e,prave in. ned taborom,ki nesi pečat zločina in med taborom,ki nosi prapor svete osvobodilne vojne.* Med ljudmi pa ki niso premišljene in zagrizeno zavrgli živJ.jenske resnice, j e 'in mora biti sprava. C — . i - ;aii ste jasno izpoved Osvobodilne fronte xn si_oi-e stranke' c, garanciji svobode nazora, ve s n veroizpovedi»Meštetokrat ste culi iz ust mre— Komunističu ■ 5-1 51.U -uii o v d-e ^ \ y ^ w-u ——^ - n " V vsej dveletni borbi niste megli zaslediti niti fi¬ nega primera,ki bi kazal,da goji OF in njeno- vodni- gih naših tovarišev,ki sodelujejo v OJ enake Izjave \ ' . r. vo sovražnost do vere. Videli ste,da ni OF kakor tu di ne Komunistična stranka niti v najmanjši men kršila dana jamstva. Prav dobro veste,da^smo od. vse ga začetka želeli duhovnike v naše vojaške edinice prav zato, da bi bili deležni naši partizani 1ndi 33 verske hrane. mnogi izmed vas ,ki bodo čitali te vr= ste ,ša.\-bodo dobro spominjali številnih pisem in ose bnih pozivov, ki smo jih naslavljali na vas pisri teh vrst, Mnogi vaši stanovski tovariši, ki so na svojih župnijah prihajali na stik s partizani in ki so zanje opravljali verske obrede, so vam morali povedati,kakšno je'dejansko zadržanje partizanov do vere- Stališče Komunistične stranke in praktično re šitev tega vprašanja v domovini komunizma oz.socia= lizma so vam pojasnili tovariši iz vodstva KP Kardelj in Kidrič- Te in še' neštete druge stvari, ki kažejo na povsem pravilno zadržanje OP do vere,veste in še vedno zatrjujete, da so vse dane garancije samo iz= raz trenutne taktike, v prihodnjosti pa da je namen zatreti vse kar je katoliškega« Kakšne dokaze imate za to in s kakšno pravico vzdržujete take trditve? Kar tako v zrak se ne da govoriti,še manj pa prepri¬ čevati . Kaj mislite,da številni slovenski katoliški možje in fantje>ki so danes v oF in njeni vojski,ne ljubijo enako svoje vere kakor vi? Kaj mislite, da ti vztrajali pri ljudeh, ki jih v njihovih verskih čustvih žalijo in jim odrekajo pravico veroizpovedo vanja? ne,ker je nasprotno res,zato se vsi ti kato= liški ljudje tako brezkompromisno udeležujejo naše skupne borbe« Ti,ki se borijo iz dneva v dan z ramo ob rami s komunisti in z ostalimi tovariši iz dru= gih nazors in kje laž ca ani kih taborov,vedo in čutilo,kje ie.re§nic _. Tako kakor uživajo danes vsi kristjani vso versko svobodo v OF, tako jo bodo v oodočnosui, ker so njen del,ker se bori CF za svobodo celotnega slovenskega naroda,tore, tudi katoliškega in ker spada brez dvoma v pojem in vsebino svobode tudi svoboda vere in nazora-« Izdajalska propaganda širi vesti,da namerava osvobodilna fronta ob prevratu uprizoriti splosen pokolj vseh, ki niso tesno z njo« Ta propaganda trdi da vodstvo-Osvobodilne fronte ne samo,da ni zmožno, ampak da tudi ne bo hotelo zadrževati namenov zrevo lucioniranih množic»Vprašamo vas,kdo razen oF je zrno žen ob časti, prevrata res disciplinirano obdržati red m disciplino? Kdo razpolaga s tako vojaško si= lo,ki se je v dveh letih težkih borb prekalila in ki je danes sposobna strumno zastopati v obrambo na roda pred zunanjim in notranjim sovražnikom?Ali nam mar daje taka jamstva tudi izdajalska bela garda in t akzv.i'ji ihajloviceva redna jugoslovanska vojska,ki že dve leti netita državljansko vojno? Pretekli dve le ti nam- nudita jasen dokaz, da je samo OF in naša narodno - osvobodilna vojska kot sestavni del KuV Jugoslavije sposobna vzdržati tudi vso. težo prevra= ta samega, In vi, namesto da bi podprli to edino upravičeno slovensko narodno oblast, in njeno vojs= ko,ki je tudi edina garancija vaše varnosti, delate proti njej* Ali veste,da vsi tisti,ki jim je bela .ga rda prizadejala toliko gorja,take zelo sovražijo vše krivce prizadejanih strahot, da bi njihov sprosče^ ni srd pomenil res delno, uresničitev tega, kar dah¬ neš v svoji brezumni propagandi navaja bela garda, če ne bi stala močna in trdna oF s svojo vojsko?^do¬ vest e, da že danes preklinjajo oboroženi hlapci v be li^gardi svoje voda telje,ki so jih zapeljali v nes = rečo in da groze uporabljati orožje predvsem proti njim? .Hi naj bodo to poroki reda in discipline in vasi čuvarji? HEi Tu v resnici stoji samo OF Prot ču var celokupnega slovenstva. Ta .O F želi,da pridem o v novi čas strnjeni in disciplinir ani in ~ 5a bo tildi tisTe narodne''ižB)reninjencel ki že davho zaslugi e kS z eh~,~s o'd~il o ljudstvo po s vo j ih ~ r slinili s d d rse 1KTV o= ljo discipliniranega prehoda v novi čas in pravič¬ nega postopanja v bodočnosti,hoče in je tudi sposob na izvesti O F. V Prolikcr pa bodo seveda posamezni izdajalci , ki nikakor nočejo prestati z bratomornim, bolem,otežili UF to ndgoyomo nalogo »tojikp bo brez dvoma ve c žrtev * Preprečiti sleherno nas o žico/? bi padla od slovenske roke ni zato v moči OF, ampak tistih,ki vodijo boj proti njej. Če_dohiti Slovence odločilen trenutek strnjene in v eni sami vojski in 35 ta vojska more biti in ostati le naša NOV,potem mo= ra vsakomur odpasti strah za nerede, nepremišljena dejanja,za obračunavanje. Ne moremo v kratkih besedah Izčrpati vseh ugovo rov in odgovoriti na vse klevete,ki smo jih bili de Lečni pred vsem iz tistih vrst-ki so se smatrali za 'duhovne in .politične voditelje slovenske katoliške skupnosti« Vendar pa nas spremlja tudi ob tej pridi ki ,ko z dobro vero naslavljamo na vas te sestavke , zavest ? da tudi v preteklosti nismo zamudili prilike , da ne bi stori.].:! vsega, da vas odvrnemo 'od pogubne poti.narodnega izdajalstva in priključimo osvobodil nemu -gibanju« Danes nas pri tem ponovnem pozivu spremlja še mirnejša zavest, ker je osvobodilni boj slovenskega ljudstva preje], mogočna potrdila v naši ožji in širši domovini in v vsem velikem zavezniš¬ kem svetua Pričela je zmagovati nad lažjo in preva¬ ro resnica in poštenje, zato z neomajerrlm zaupanjem gledamo v bodočnost, V veliko zadoščenje nam je tu= dl zadržanje duhovščine na Primorskem, ki je ostala cb ljudstvu in ga ni zapustila« To' pot ? ki jo hodimo , vodi slovensko ljudstvo skozi-trpijenje, ogenj in smrt,toda žrtve niso tile ir ne morejo biti zaman., kakor je res, da se velike stvari r..e morejo roditi iz nič« Ker je v znatni me¬ ri prav od vas odvisno,da na tej zadnji postaji ve¬ ličastnega slovenskega križevega pota prihranite na 2emu ljudstvu večje trpljenje, ki bi ga morali pre¬ našati ed lastnih zapeljanih bratov, za to vam v t?j url še enkrat'kličemo Spreglejte ,stepite na stran ljudstva, in. pomagajte, mu! " fi ir?- V o j. W> w , \o«euv 36