Ernesto vitez Cammarota, operni pevec kr. dež. hrv. gledišča v Zagrebu, je praznoval 25 letnico svojega članstva pri hrv. gledišču in 30 letnico svojega gledališkega delovanja.
24. oktobra t. 1. je slavil svojo 70 letnico Jožef Nešvera, regens chori v Olomucu in znani mnogostranski in zelo plo-doviti češki skladatelj. Nešvera je delal zlasti na cerkveno-glasbenem polju. Omenjamo le njegov mogočni »De profundis«.
Generalni glasbeni ravnatelj v Draždanih pl. Schuch (doma iz Gradca) je praznoval meseca septembra 40 letnico svojega delovanja. Pri slavnostnem koncertu so sodelovali Eugen d'Albert, Kubelik, R. Strauss in drugi. O njem je izore-govoril Rihard Wagner bonmot: »Das ist der einzige Schuch, der mich nicht driickt«. Posebno zaslugo ima Schuch za uvedbo novih Straussovih oper (Salome, Elektra, Rožni kavalir), ki so se vse uprizorile prvič v Draždanih.
Friderika pl. Flotowa, komponista nekdaj zelo priljubljene opere »Marta«, so se spomnili 27. aprila t. 1. o stoletnici njegovega rojstva v Darmstadtu, kjer je pokopan.
Skladatelj F. S. Vilhar je praznoval svojo 60 letnico. Njegovega življenja in delovanja se bomo obširneje spominjali v prihodnem letniku.
Pianist Emil Sauer, svojčas učenec Antona in Nikolaja Rubinsteina in Franca Liszta, praznuje letos svojo petdesetletnico (rojen 1862 v Hamburgu).
Prof. Julij Epstein, znani dunajski pianist in muziko-pedagog, je obhajal svojo osemdesetletnico. Med njegove učence sta štela med mnogimi drugimi Gustav Mahler in skladatelj Ignac Briill.
Novi grobovi. Jules Massenet, operni skladatelj, je umrl dne 14. avgusta t. 1. v Parizu 70 let star. Bil je učenec Ambr. Thomasa in profesor na pariškem konservatoriju od leta 1878 do 1896. Od njegovih oper so najbolj znane: »Le roi de Lahore«, »Herodiade«, »Le Cid«, »Manon«, »Werther«, »Sappho« in »Don Quichote«. Zadnje njegovo delo je opera »Roma«, letos prvotno igrana v Monte Carlo.
Ravnatelj Dvornega Gledišča na Dunaju Alfred svob. gospod Berger je umrl dne 24. avgusta t. 1.
Ferdinand Casper, bivši dolgoletni koncertni mojster Štajerskega Glasbenega Društva in gledališkega orkestra v Gradcu, je umrl 83 let star.
Henrik Sontheim, nekdanji slavni tenorist v Stuttgartu, je umrl v starosti 92 let.
Albert svob. gosp. Speidel, generalni intendant kraljevih gledišč v Monakovem, je umrl v starosti 54let.
Peter Pavel pl. Radics, znani krajnski zgodovinar, je umrl 76 let star. Med nebrojnimi njegovimi domoznanstvenimi spisi in knjigami naj tu, omenimo: »Frau Musica in Krain« (1877) in »Die Entwicklung des deutschen Biihnenwesens in Laibach« (1912). O prvi knjižici (P. P. v. Radics : Frau Musika in Krain. Kulturgeschichtliche Skizze. Festgabe zur Feier des 175. Gedenktages der Griindung der philharmonischen Gesell-schaft in Laibach. Laibach. Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg 1877.), ki je sedaj razprodana, izpregovorimo o priliki par besed.
Pianist Jožef Wieniawski, brat violinskega virtuoza Henrika Wieniawskega, je umrl v starosti 75 let v Bruslju. Umrli, učenec Lisztov, je bil mnogo let učitelj na moskovskem konzervatoriju, pozneje pa v Varšavi. Komponiral je med drugim en klavirski koncert, več uvertur in sonat.
Pele-mele.
K urednikovi opazki k Adamičevemu poročilu o Dru-zovičevi razpravi »O glasbeni vzgoji z ozirom na učiteljišča in srednje šole« (»N. A.« XI/24) nam je doposlal g. profesor Druzovič sledeče pojasnilo: »Novi učni načrt za obvezno risanje na nižjih gimnazijah zahteva za vse 4 razrede 10 tedenskih ur. (Po razredih: 3 + 3 + 2 + 2.) Na vsakem zavodu se seveda uvedba še ni izvršila, kar je predvsem zavisno od zunanjih okoliščin. Kar pa so zahtevali učitelji risanja (16 tedenskih ur), temu v polnem obsegu ni mogla ustreči učna uprava. Slično je in bode tudi s petjem in to seveda s primernimi izpremembami. Ako se zahteva toliko število ur, kakor je odmerjenih risanju na nižji gimnaziji, za petje na celi gimnaziji (torej na višji), potem ni s tem moja zahteva prekoračena. Pomisliti je namreč treba, da se s takimi urami učenci ne preobložijo, kajti naši predmeti so docela drugega značaja, kakor znanstveni predmeti. Da stojimo v tem oziru docela na stvarnih tleh, dokazuje dejstvo, da je mojo razpravo v »Osterr. Mittelschule« (XXV. str. 74-87) uporabil profesor Dittrich v svojem generalnem referatu povodom glasbenega kongresa. (Opombe v poročilu o 1. avstr. glasb. ped. kongresu na str. 61.)«
V  toliko g. Druzovič. Iz pojasnila sledi, da je bilo naše koncem opombe izraženo domnevanje upravičeno. Tako tolmačena ni zahteva glasbenih pedagogov nikakor pretirana. Gosp. avtorju hvala za pojasnilo!
Giulio Ricordi, znani milanski založnik Verdijevih, Puccinijevih, Boitovih, Franchettijevih in drugih oper, je umrl v starosti 72 let.
Muzikalno ljudsko knjižnico so ustanovili v Moskvi.
V   tej biblioteki, ki obstoji šele eno leto, imajo že sedaj dela 6300 pisateljev in glasbenikov, popolne izdaje glasbenih klasikov i. t. d. Posnemanja vredno in gotovo plodnejše za ljudstvo, kakor politika na glasbenem polju!
Konec slavnega pevskega zbora Slavjanskega. Družinsko premoženje po celi Evropi znanega zbora je prišlo na boben, stari Slavjanskij, nekdanji milionar, je umrl vsled razburjenja radi izgub na razstavi v Nižjem Novgorodu kot berač — na dan javne dražbe njegovega premoženja!
Brahms je bil v koncertni sezoni 1911 statistično zmagovalec. Z 1195 prednašbami je celo Beethovna prekosil za 75 skladb.
Slavnostni teden Družbe Prijateljev Glasbe na Dunaju ob stoletnici obstoja bo od 30./XI, do 7./Xll. 1.1. Obsezal bo tri velike slavnostne koncerte, en komorno-glasbeni večer in druge prireditve.
Dosedaj neznano delo Beethovnovo, »Andante z variacijami za čembalo in mandolino«, se je našlo med muzikali-jami grofa Clam-Gallasa v Pragi.
Ustanovni občni zbor »Zveze dramatičnih društev« se je vršil dne 27. oktobra 1.1. Po odobritvi pravil so se vršile volitve. Izvoljeni so bili predsednik: profesor Jožef Reisner, podpredsednik: Oton Župančič in večje število ljubljanskih in zunanjih odbornikov. Zveza namerava začeti z izdajanjem »Ta-lije«. Članarina znaša letnih 30 vin. od vsakega člana učlanje-nega društva.
Tržaški skladatelji. Oziraje se na našo opazko v »N. A.« XI/43, da so takorekoč vsi slovenski skladatelji, ki so bili zastopani v IV. zvezku »N. A.«, izseljenci iz Kranjskega ali dobesedno, »da je ta skladateljska družba import iz Kranjskega«,
55