Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 27. “ESLOV ENIA LIBRE” BUENOS AIRES, 3. JULIJA (JULIO) 1958 povedo zadnje volitve v Evropi ? De Ganile odloča v Alžiru Pred leti se je zdelo, da je sistem dveh velikih strank v eni državi poseb¬ nost Angležev in Severnih Amerikan- cev. Zadnje volitve v Italiji in Belgi.i, in še preje tudi v Nemčiji, pa so poka¬ zale, da gre tudi v evropskih drža¬ vah razvoj v smeri dveh velikih strank. Pri zadnjih volitvah v Italiji je na¬ stopilo še precejšnje število strank, to¬ da ogromna večina volilcev je dala svoj glas dvema strankama: krščanski demo¬ kraciji in komunistom (Nenijevi socia¬ listi niso pravzaprav nič drugega kot nekoliko zmernejši komunisti). Vse o- stale stranke so skoraj splahnele. Ne¬ kdaj mogočna, večinska liberalna stran¬ ka z znanimi 'imeni (Nitti, Bonomi, Gio- litti in dr.) je danes mala politična sku¬ pina. Desničarji (fašisti in monarhisti) so doživeli velik, morda končen poraz. Nekaj manjših strank (Saragatovi so¬ cialisti, republikanci) so se sicer še obdržali pri življenju, toda spričo de- mokrščanskega in komunističnega kolo¬ sa ne pomenijo dosti. Podobno se je zgodilo v Belgiji. Tudi tu se je večje število strank zreducira¬ lo na tri stranke: na krščanske demo¬ krate ter na socialiste in liberalce. Ker pa so socialisti in liberalci zadnja štiri leta delovali skupaj in ker imajo v raz¬ nih važnih vprašanjih (n. pr. šolstvo) isto stališče, obstojata dejansko samo dva bloka: krščansko demokratski in socialističnoliberalni. Vse druge stranke nimajo nobene moči in pomena. Tudi pri lanskih parlamentarnih vo¬ litvah v Nemčiji smo videli, da se sko¬ raj vsi volilci odločajo samo za dve stranki. Manjše stranke nimajo več ti¬ ste privlačnosti kot so jo imele še pred leti. Kaj sili pravzaprav volilce, da se ved¬ no bolj navdušujejo za sistem dveh strank. Po informacijah, ki jih je bilo mogoče zbrati, se zdi, da vplivajo na to odločitev naslednje stvari: Predvsem ni dvoma, da so volilci da¬ nes politično bolj zreli kot so bili pred desetletji. Volilci se zavedajo pomena in vrednosti svojega glasu in nočejo te¬ ga glasu izgubiti na ta način, da bi ga dali komurkoli. Hočejo sodelovati in soodločati pri vodstvu države. Dobro se zavedajo, da male politične skupine in strančice s še tako blestečimi programi ne bodo odločale v državi in je zato iz¬ gubljen glas, ki bi bil oddan zanje. L udje so postali realisti. Ne volijo stranke zaradi njene zgodovinske slave (liberalci in faš ; sti v Italiji, nacisti v Nemčiji), ni jim mar za mite in sim¬ bole (monarhisti), ampak pri ocenitvi in presoji strank gledajo na konkretni da¬ našnji program in posebno še na že uspešno opravljeno delo ter na zasidra¬ nost stranke med ljudstvom. Tudi se zdi, da je prenehala doba, ko so se volilci odločali za določene stran¬ ke zaradi zelo znanih ljudi, ki so vodili te stranke. To se je jasno videlo v Itali¬ ji po smrti De Gasperija. Mnogi so bili mnenja, da bo ogromno volilcev po smr¬ ti De Gasperiia zapustilo stranko. Pa se to ni zgodilo. Stranka napreduje ne glede na imena. Vidi se, da se ljud ! e opredeljujejo za stranke in njihove pro¬ grame in ne za osebe. Mnogi so prerokovali komunistom po¬ raz v Italiji zaradi znanih dogodkov ra Madžarskem. Pa zgleda, da ti dogod¬ ki niso imeli velikega vpliva na maso volilcev. Saj je verjetno, da mnogi ita¬ lijanski komun’sti niso odobravali do¬ godkov na Ogrskem, vendar pa so pri volitvah volili kcmunistično stranko. Ljudje so se torej zakorenili v svoje stranke in vstrajajo v njih kljub temu, da z ene ali drugo stvarjo v stranki ni¬ so zadovoljni. / Svetovni na-zor ima še vedno velik pomen tam, kjer ena ali več strank po¬ stavljajo v svoj program svetovnona¬ zorska vprašanja ali kjer dejansko po- segaja v ta vprašanja. Jasno je, da v takih razmerah volilci drugega svetov¬ nega nazora ustanavljajo stranke, ki branijo njihov svetovni nazor. V Italiji, Belgiji in Nemčiji imamo stranke, ki zagovarjajo laicistično vzgojo v šolah, ki zagovarjajo razvezo zakona, ki za¬ htevajo ločitev cerkve od države i. t. d. Popolnoma razumljivo je, da so se v Ob priliki svojega obiska v Alžiru, kamor se je iz Pariza De Gaulle podal v sredo, 2. t. m. za tri dni, je novi fran¬ coski predsednik razpravljal o dveh naj¬ važnejših problemih, ki jih mora Fran¬ cija rešiti na tem svojem severnoafri¬ škem ozemlju, če hoče znova spraviti v normalen tek svoje težko prizadete fi¬ nance ter obdržati prestiž, politični in gospodarski, na južni obali Sredozem¬ skega morja. Eden teh problemov je vprašanje konca vojne z alžirskimi uporniki, dru¬ gi pa, kaj storiti s francosko vojsko v Alžiru, ko bo vojne konec. Čeprav je prvi problem važnejši od drugega, vendar bo De Gaulle moral naj¬ ti rešitev vprašanja, kako prevesti 400.000 mož močno vojsko iz političnih funkcij, ki si jih je prisvojila tekom vojne z uporniki in ob nedavni revoluciji, ki je De Gaulle-a postavila na oblast v Parizu, na izključno vojaško delovanje, kamor vsaka vojska spada. Ta prevod je otežkočen prav posebno zaradi moč¬ nega političnega značaja, ki si ga je vojska pridobila ob ustanavljanju alžir¬ skih varnostnih odborov. O teh proble¬ mih je De Gaulle imel napovedane taj¬ ne seje. Francoska vlada je medtem odobrila nekatere dekrete, s katerimi je De Gau¬ lle odšel oborožen v Alžir. Dekreti do¬ ločajo pogoje, ped katerimi je mogoče civilno oblast začasno predati vojaškim vodjem v Alžiru, dalje določajo oblast Rene Brouilleta, glavnega tajnika za al¬ žirske zadeve v De Gaulleovi vladi ter organizacijo vlade, ki jo vodi De Gau- lleov delegat za Alžir gral. Salan. Pa¬ riška vlada je tudi postavila grala. An¬ dreja Zellerja za naslednika odstopivše- ga šefa vrhovnega štaba grala. Henrika Lorillota. Lorillot je namreč prosil za prevedbo v rezervo. Za kratko dobo je bil po vstaji alžirskih častnikov vrhov¬ ni šef štaba oboroženih sil namesto od- stopivšega grala. Pavla Elyja. Gral. Ely je znova prevzel ta položaj, ko je De Gaulle prišel na oblast. Pariška vlada je tudi sklenila, da bo¬ do odpoklicali v avgustu večje število vojaštva iz Alžira domov po 27 mese¬ cih službe in ga znova vrnili v civil. Cestniki pa bodo ostali v vojaški služ¬ bi še nadaljna dva ali tri mesece. Vla¬ da goji namreč veliko upanje na hitro rešitev alžirskega problema. Alžirski varnostni odbor je sprejel De Gaulle-a in njegovo delegacijo z vsemi častmi kljub temu, da jo sestavljajo ne¬ kateri člani, ki v Alžiru niso priljub¬ ljeni. Med temi je socialistični vodja Guy Mollet, ker Alžirci vztrajno zahte¬ vajo, da De Gaulle odpravi iz svoje o- kolice vse vodje bivših francoskih vlad. Alžirski varnostni odbor je pred priho¬ dom De Gaullea izglasoval resolucijo, s katero zahteva vključitev muslimanske¬ ga prebivalstva Alžira v francoski na¬ rod. V Kairu pa so objavili, da bodo tam ta teden razpravljali o ustanovitvi al¬ žirske uporniške vlade v tujini. Toza¬ devne konference se bodo udeležili vsi najvažnejši vodje alžirskega uporniške¬ ga gibanja. Rdeči revizionizem Moskva je nedavno objavila, da je CKKP v ZSSR odobril predlog Hrušče- va, po katerem je v ZSSR prenehala od države vodena in prisilna predaja poljedeljskih proizvodov komunističnim oblastem. Odslej naprej bo ruski mužik mogel svoje poljedeljske proizvode pro¬ dajati državi po lastni uvidevnosti, da- si bo še vedno moral dosegati kvote, ki jih je oblast doslej vedno določala. Ta akcija CKKP je eden največjih revizionizmov v ZSSR, t. j. predstavlja eno najtežjih kršitev pojmovanja mark- sistično-leninističnih dogem o komuniz¬ mu. In revizionizem je bil eden od “zlo¬ činov”, za katerega je bil Nagy na Ma¬ džarskem likvidiran po ukazu iz Mos¬ kve. Zaradi revizionizma tudi jugoslo¬ vanskega rdečega diktatorja napadata Moskva in Peking in z njima vsi dru¬ gi sovjetski sateliti. Obtoženi zaradi “podpiranja revizio¬ nistov marksizma-leninizma” so bili tu¬ di Malenkov, Molotov in Kaganovič. Novo sovjetsko poljedeljsko politiko označujejo na Zapadli za “revolucionar¬ no”. To oznako zasluži, ker se je v ZSSR končala dolga doba prisilnih da¬ jatev vladi in jo zamenjala doba, ko bo vlada odkupovala proizvode s kolektiv¬ nih farm po cenah, ki naj dvignejo ini¬ ciativo kmečkega prebivalstva. Ta nova politika je delo Hruščeva, pa ga nihče v ZSSR doslej še ni obtožil re¬ vizionizma. Prav tako ne pred meseci, kp je zavrgel “preizkušeno formulo Stalina” o kolektivnih traktorskih far¬ mah, ki jih je Hruščev spremenil v me¬ hanične delavnice za popravila polje¬ deljskega orodja. Hruščev sedi namreč za krmilom večkolesnega vozila, ki je mednarodni komunizem. Če bi kdo drugi prišel v CKKP na dan s podobnimi idejami, bi ga takoj o- značili za revizionista. To se je zgodilo Malenkovu, ki se je zavzemal za večjo produkcijo vsakdanjih življenjskih po¬ trebščin v ZSSR. To se je zgodilo Na- gyju, ko je proglasil načelo, da je “po¬ večana produkcija poljedeljskih proizvo¬ dov eden predpogojev izboljšanja ma¬ džarske poljedeljske zaostalosti. “Prav tako Moskva smatra Tita za revizioni¬ sta, ker je proglasil, da sovjetski način komunističnega gospodarstva ni prime¬ ren za jugoslovanske narode in uvaja svojega. O revizionizmu pa komunisti ne go¬ vore samo v poljedeljskih problemih. Ko je Hruščev odstranil Molotova, mu je o- čital, da “se ni držal načel leninistične politike” v odnosih do jugoslovanskega problema. Takrat je Hruščev mnogo go¬ voril o zbližanju med Jugoslavijo in ZSSR, Molotov pa je bil proti zboljša¬ nju jugoslovansko-sovjetskih odnosov. Danes Hruščev vodi napade na Jugo¬ slavijo. obsojajoč Tita kot “revizionista” in “trojanskega konja”, ker da je ugo¬ tovil, da je Titov način komunizma ne¬ varen za enotnost komunističnega tabo¬ ra. Molotov se pred dobrim letom dni ni držal “načel leninistične politike”, da¬ nes pa vodi Hruščev enako politiko, kakor jo je takrat hotel Molotov. Še jasnejši prikaz problema, kdaj re¬ vizionizem ni revizionizem, je naslednji: V svojem govoru v Sofiji 3. junija je Hruščev obtožil Tita revizionizma, ker sprejema finančno pomoč iz USA. Ker sprejema tako pomoč, je dejal Hruščev, Tito igra na imperialistične karte. Ta¬ koj naslednji dan pa je Hruščev poslal Eisenliowerju pismo, v katerem mu predlaga povečanje trgovine med USA in ZSSR in sporoča, da je Moskva za fi¬ nanciranje te trgovine pripravljena sprejeti večja posojila od USA. Kdaj revizionizem ni revizionizem ? To določa dnevno Hruščev v Kremlju. DIA DE LA INDEPENDENCIA En el mes de julio recuerdan ambas Americas el dia de la independencia, da¬ do que ese es el mes de las respectivas fechas patrias: en USA 4 de julio, en la Argentina 9 de julio. Hace 142 anos — el 9 de julio 1816 — prodamo el Congreso Nacional en Tucuman la independencia de las Rro- vincias Unidas del Sur y su forma de gobierno republicano. Asi resulto com- pletada la revolucion de Mayo del 1810. Con motivo del 142? aniversario de la Independencia Nacional, el 9 de julio hsbra en Buenos Aires una revista y desfile militar de las fuerzas de tierra, mar y aire ante el Presidente de la Na- cion doetor Arturo Frondizi. DAN NEODVISNOSTI Mesec julij je v obeh Amerikah posve¬ čen svobodi, ko posamezne države pro¬ slavljajo dneve svoje neodvisnosti. V Se¬ verni Ameriki jo bodo proslavljali jutri dne 4. t. m., v Argentini pa dne 9. t. m. Pred 142 leti — 9. julija 1816 — je Narodni kongres v Tucumanu slovesno proglasil politično neodvisnost Združenih južnih provinc in objavil republikansko obliko vladavine. Majska revolucija iz leta 1810 je bila tako v celoti izvršena. Na dan 142. obletnice argentinske ne¬ odvisnosti bo v Buenos Airesu pred pred¬ sednikom republike dr. Arturjem Fron- dizijem velika vojaška parada argentin¬ ske suhozemske vojske, mornarice ter letalstva. Skozi Libanon v Irak in Arabijo Če se bo arabskim nacionalistom po¬ srečilo dobiti Libanon v svojo oblast, bosta njihov naslednji cilj Irak in Ara¬ bija. Ta ugotovitev, do katere so prišli na zunanjih ministrstvih v Londonu in Washingtonu, povzroča resno zaskrblje¬ nost v obeh prestolnicah, medtem ko borbe med uporniki in vladnimi četami v Libanonu naraščajo. Kriza v Libano¬ nu se z veliko naglico bliža svojemu vrhuncu. Eno glavnih vprašanj je, če bodo ZN hitro in uspešno reagirali z vojaško in¬ tervencijo. Glavni tajnik ZN Hammarsk- jold je po pregledu položaja v Libanonu kjer se je mudil pretekli teden ter se od tam podal tudi v Kairo k Nasserju na konferenco, izjavil, da je ugotovil, da je borba med uporniki in vlado v Libanonu prav za prav notranja zadeva te drža¬ ve in da morebitno vmešavanje Združe¬ ne Arabije (Egipta in Sirije) v borbo predstavlja le izkoriščanje libanonske¬ ga položaja te arabske republike v svo¬ jo korist, nikakor pa ne predstavlja svetovne nevarnosti za novo vojno na Srednjem vzhodu. Predsednik Libanona Chamoun je na te izjave dejal, da bo v slučaju, če Hamnjarskjcld ne bo ho- ppsebni stranki združili volilci, ki bra¬ nijo krščanska načela v zasebnem in javnem življenju. Popolnoma drug polo¬ žaj je v Angliji in v Severni Ameriki. Tam se vodilni veliki stranki ne spu¬ ščata na svetovnonazorska področja in tam zato tudi ni bilo potrebe organizi¬ rati strank s svetovnonazorskim obe¬ ležjem. Silno pomemben je tudi strankin a- parat. Med tem ko so še pred prvo sve¬ tovno vojno razpolagale stranke z zelo revnim aparatom (skromno strankino glasilo, tu in tam kaka strankina pisar¬ na), se je položaj v zadnjih desetletjih bistveno izpremenil. Zaslugo za to ima komunizem. Ta je ustvaril v svojih strankah silno precizen in mogočen a- parat s številnimi organizacijami vseh vrst, za vse stanove, vse starosti, za delavce in kmete, preproste in izobraže¬ ne i. t. d., s številnim časopisjem tudi vseh vrst, z dobro izšolanimi agitatorji in strankinimi funkcionarji, z rednimi političnimi šolami in tečaji, radijskimi sprejemnimi in oddajnimi postajami, o- gromno propagando, mednarodnimi zve¬ zami, neprestanimi sestanki, zborovanji, kongresi in pod. Tak aparat obvlada javno mnenje in vzdržuje mase v stalni napetosti. Pod vplivom take komunistične poli¬ tične organizacije so tudi druge stran¬ ke, posebej pa še krščanski demokrati v Itali i, morali podobno organizirati svo¬ jo stranko in ustvariti tak politični apa¬ rat, ki bo dorastel komunističnemu. Končno so na rezultat volitev v Ita¬ liji vplivale tudi kaotične razmere v Franciji s kopico strank, ki niso mogle vladati prav zato, Ker jih je bilo pre¬ več. tel priporočiti vojaške intervencije ZN v Libanonu, on sam zaprosil za izred¬ no sklicanje skupščine ZN, ki naj tak korak odobri. Če tudi v tem slučaju ZN tega ne bi storili, se bosta USA in Anglija, ki sta v mnogih zadevah obvezani priskočiti Chamounu na pomoč, znašli v neprijet¬ nem položaju lastnega tveganja voja¬ ške intervencije v Libanonu, brez odo¬ britve ZN. Tega koraka pa niti Was- hington niti London nista pripravljena napraviti brez tozadevnega sklepa Var¬ nostnega odbora ali glavne skupščine ZN. V ZN se resno bojijo, da bi ZSSR izkoristila tako priliko in poslala svo¬ je “prostovoljce”, kakor je storila na Koreji. Vojne, ki bi iz tega nastala, pa po izkušnjah s Koreje ni mogoče prak¬ tično nikdar končati. Sovjeti so se vzdržali glasovanja, ko so ZN sklenili odposlati v Libanon svo¬ je opazovalce, so pa glasno povedali, da so nasprotni pošiljki policijske sile ZN v Libanon. Istočasno pa se libanonski uporniki pripravljajo na močne udarce proti vladnim oddelkom, da bi izsilili odločitev še pred kakršno koli akcijo ZN. Če bodo ti njihovi udarci postali resno nevarni zahodno nastrojeni Cha- mounovi vladi, bosta USA in Anglija, ki tokrat nastopata kot ena sila, čeprav je London previdnejši od Washingtona, morala resno misliti na uporabo sile. Za to imata že pripravljene na tisoče o- boroženih sil v neposredni bližini Liba¬ nona ter ameriško šesto floto v Vzhod¬ nem Sredozemlju. Niti USA niti Anglija nimata name¬ na ustvariti položaj, iz katerega bi se mogla razviti vojna. Toda bolj kot voj¬ ne se bojita arabske nacionalistične zmage, pobarvane z rdečimi “prosto¬ voljci”, ker bi ta v nekaj mesecih pri¬ peljala do podobnih zapletljajev tudi v sosednjem Iraku in Arabiji, kjer bi bili težko ogroženi zahodni petrolejski interesi. IZ TEDNA V TEDEN Zadnje volitve v Evropi nam torej po¬ vedo, - da se volilci. -nagibajo k velikim strankam z jasnim programom in veliko politično delavnostjo. Osebe ne pome¬ nijo veliko. Ljudje sb oklepajo strank in j Ženevi. ne oseb. I Ker so sovjeti Titu odpovedali finan- V Parizu sta se sestala britanski preds. Macmillan ter De Gaulle, vsak s svojim zunanjim ministrom. Na konfe¬ renci sta razpravljala o splošnem sve¬ tovnem položaju, predvsem pa o proble¬ mu Alžira, zahodne politike v severni Afriki in na Srednjem Vzhodu ter o NATO. V Ženevi v Švici se je v torek za¬ čela konferenca atomskih strokovnja¬ kov, na kateri nameravajo razpravljati o možnostih mednarodne kontrole atom¬ skih eksplozij. Prav tista, ki je to kon¬ ferenco predlagala, je bila ZSSR. Zapad je na predlog takoj pristal,, takrat pa je ZSSR objavila, da se bo udeležila konference le pod pogojem, da se prej sporazumejo, da bodo velesile povsem prenehale z atomskimi poskusi in pre¬ povedale uporabo atomskega orožja. USA in zapadne sile so vztrajale na, stališču, da je treba najprej ugotoviti, če obstoja možnost kontrole atomskih eksplozij kjer koli na zemeljski obli, predno bi se razgovarjali o končni pre¬ povedi atomskih poskusov. ZSSR je na¬ to nameravala bojkotirati konferenco, ki jo je sama sprožila, ker pa je Za¬ pad nadaljeval s pripravami in poslal svoje strokovnjake v Ženevo kljub mož¬ nosti sovjetske neudeležbe, se je tik pred začetkom, t. j. v nedeljo, ZSSR odločila, da se tudi udeleži zasedanja v čno pomoč v višini 285 milijonov dolar¬ jev, je njegov podpredsednik Mijalko Todorovič izjavil, da “bo vlada prosila za posojila na drugi strani” (na zapa- du), da bodo mogli zgraditi tovarne, ki bi jih morala financirati ZSSR. Do¬ slej je Titova Jugoslavija dobila že nad 1500 milijonov dolarjev zapadne pomo¬ či, 'večina iz USA. Kubanski uporniki pod vodstvom Fi- dela Castra so ugrabili pred dnevi 10 ameriških inženirjev, nastavljenih na graditvi rudnikov nikla in kobalta blizu letalskega oporišča Guantamano. Nekaj dni nato so ugrabili tudi 21 ameriških mornarjev. Castro trdi, da jih je dal ugrabiti, ker USA podpira kubansko vlado proti upornikom. Nasser je odpotoval na desetdnevni obisk k Titu. Ta ga je pričakal v Du¬ brovniku. Uradno je Nasser odšel na zdravljenje v Jugoslavijo, opazovalci pa menijo, da se hoče s Titom razgovo¬ riti o problemih Srednjega Vzhoda, zla¬ sti Libanona. Nasser je mnenja, da bo mogel od Tita izvedeti, kaj misli Mo¬ skva o tem problemu, Tito pa hoče od Nasserja poročilo o njegovih pogledih na zapadno stališče do tega vprašanja. Baletko sovjetskega Bolšoj teatra iz Moskve, ki nastopa na bruseljski razsta¬ vi y. Belgiji, je policija zasačila pri kra¬ ji. To je že druga sovjetska kulturna predstavnica, ki so jo dobili na Zapa- du pri tatvini. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires. 3. VII. 1958 Dr. Franc Misav. Luhman umrl Iz Ljubljane je prišlo sporočilo, da je zadnje dni meseca maja umrl dr. Franc Ksav. Lukman, vseuč. profesor, biv. de¬ kan teol. fakultete in rektor ljubljanske univerze. Po rodu je bil štajerski rojak. Rodil se je 24. nov. 1880 v Lokah pri Sv. Ju¬ riju ob Taboru. Ljudsko šolo je obisko¬ val v domačem kraju, gimnazijo pa od 1. 1891-1899 v Mariboru. V višjih gim¬ nazijskih razredih je študiral tudi har¬ monijo in kontrapunkt v mariborskem Filharmoničnem društvu. Po maturi je odšel v Germanicum v Rim ter je na Gregorijanski univerzi študiral filozo¬ fijo in teologijo. Doktor filozofije je postal leta 1902, doktor bogoslovja pa leta 1906. V mašnika je bil posvečen le¬ ta 1905. Za nostrifikacijo teol. doktor¬ ske diplome je leta 1908 predložil graš¬ ki teol. fakulteti disertacijo Die Heil- bedeutung Christi nach den griechis- chen Apologeten des II. Jahrhunderts. Po pobudi profesorjev V. Schvveitzerja in T. Schermanna se je v rimskih letih začel baviti tudi s starokrščansko lite¬ raturo. Po vrnitvi domov je bil od leta 1906 do 1908 kaplan v Slovenski Bistrici, o- benem je pa študiral klasično biologi¬ jo na graški univerzi. Leta 1908 je bil imenovan za profesorja moralne teolo¬ gije v mariborskem bogoslovju ter je ta predmet predaval bogoslovcem lavantin¬ ske škofije vse do leta 1919. Poleg tega je od leta 1909 do 1915 poučeval verouk v več razredih ljudske in me¬ ščanske šole pri šolskih sestrah, od leta 1915 do 1919 pa tudi v vseh letnikih zasebnega ženskega učiteljišča. Od leta 1909 do 1916 je urejeval tudi revijo Vo¬ ditelj v bogoslovnih vedah. Leta 1919 meseca januarja ga je poverjenik Na¬ rodne vlade za prosveto dr. Karel Ver¬ stovšek imenoval za referenta za ver¬ ske zadeve. Po ustanovitvi ljubljanske univerze je postal leta 1920 izredni, le¬ ta 1921 pa redni profesor na teološki fakulteti. Njegovi predmeti so bili: Do¬ gmatika, dogemska zgodovina, od leta 1923 pa tudi zgodovina starokrščanske¬ ga slovstva. V letih 1923-24 in 1929-30 je bil dekan teološke fakultete, leta 1926-27 pa tudi rektor ljubljanske uni¬ verze. Poleg svojega znanstvenega dela, ki je bilo združeno z njegovo stroko na, univerzi, se je pok. dr. Lukman vidno udejstvoval v številnih kat. kulturnih in znanstvenih ustanovah. Tako je že leta 1921 postal urednik Bogoslovnega vest¬ nika, leta 1923 je pa bil izvoljen za predsednika Leonove družbe. Od tega leta pa vse do leta 1931 je bil tudi u- rednik njenega glasila revije Čas. Le¬ ta 1923-že prej pa tudi leta 1913-je so¬ deloval na katoliškem shodu kot refe¬ rent. Vsem naročnikom in bralcem Svobodne Slovenije Napisal je celo vrsto razprav. Objavlje¬ ne so v revijah Voditelj v bogoslovnih vedah, Bogoslovni vestnik, čas, časopis za zgodovino in narodopisje, Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, Cer¬ kveni glasbenik, Biblische Zeitschrift, Lit. Anzeiger in drugod. Seznam raz¬ prav je v Zgodovini slov. univerze do leta 1929. Poznejše njegove znane raz¬ prave so: Iz duhovne zakladnice Toma¬ ža Kempčana, v zborniku Slovenci v de¬ setletju 1918 do 1928 je objavil razpra¬ vo Slovenska znanstvena literatura. V Spominskem zborniku Slovenije ob 20. letnici Kraljevine Jugoslavije leta 1939 je razmah slovenskega znanstva v tej državi popisal v razpravi Znanost. Nje¬ gove so dalje študije “Sv. Irenej o Ma¬ rijinem devištvu”, dalje “Tolle, lege — Tolle, legge”, “Avguštinove Cofessio- nes”, “Acta martyrum” (o mučencih prvih stoletij), Avguštinovo razlago Janezovega evangelija in še mnoge druge. Leta 1925 je postal častni kanonik lavantinskega stolnega kapitlja, leta 1935 je bil izvoljen za predsednika Pro¬ svetne zveze v Ljubljani, t. j. centrale vseh kat. prosvetnih društev v Slove¬ niji, štiri leta pozneje je bil imenovan za častnega konzistorialnega svetnika lavant. škofije. Istega leta je postal tudi papeški prelat, leta 1940 dopisni član Slovenske akademije znanosti in u- metnosti, leta 1941 predsednik Bogo¬ slovne akademije, leto pozneje pa pred¬ sednik Mohorjeve družbe. V vojnih in povojnih letih je napisal več razprav iz svoje bogoslovne stroke, ki pa vse čakajo še na objavo, zlasti tiste iz povojnih let, ker jih doma ni mogel nikjer objaviti. že samo to naštevanje glavnih pokoj¬ nikov del in navajanje položajev, ki jih je v življenju zavzemal, zgovorno do¬ kazuje kako plodovito in delavno je bi¬ lo življenje pok. dr. Lukmana in kako viden in pomemben položaj je zavze¬ mal v slovenskem kulturnem in znan- ' stvenem ustvarjanju. Pok. dr. Lukman je bil v vsej javno¬ sti znan po svojem lepem nastopanju. Že njegova beseda ga je razodevala kot moža z zelo dobrim srcem in velikim razumevanjem za težave in potrebe dru- | gih. Z vseh položajev, ki jih je zavze¬ mal, je z vsemi silami pospeševal znan¬ stveno delo med katoliško inteligenco. že v Mariboru, še bolj po pozneje v Ljubljani, je spadal med osebne dr. Ko¬ roščeve prijatelje, ki so se zbirali okoli pok. prelata Kalana v ljubljanskem Ma- rijanišču. Tudi slovenski izseljenci v svetu, med katerimi je mnogo znancev pokojnega dr. Lukmana, homo ohranili zaslužne¬ ga in delovnega slovenskega moža v najlepšem spominu. Ko je minilo pol leta in ko z dana¬ šnjo številko stopamo v drugo polovico tekočega letnika, moramo sporočiti vsem naročnikom in bralcem, da tednik Svo¬ bodna Slovenija žopet preživlja kritično dobo za svoj obstoj. Že koncem lanskega leta smo predvi¬ devali za letošnje leto poviške tiskar¬ skih stroškov. Zato smo povišali naroč¬ nino v Argentini od letnih 120 pesov v letu 1957 na 140 pesov v letu 1958. Že januarja letos je tiskarna občutno povišala stroške. Meseca junija pa je z učinkojft za nazaj od 1. maja zopet po¬ višala stroške za 20%. Oba poviška skupaj znatno presegata povišek naroč¬ nine v letošnjem letu. Že pri sedanjem stanju je neizogiben primanjkljaj v bla¬ gajni Svobodne Slovenije za letošnje le¬ to. Napovedani pa so še novi poviški stroškov za letošnje leto. V teh okolnostih in zlasti zaradi ne¬ gotovosti še predvidenega poviška stro¬ škov še ne moremo dokončno povedati koliko bi moral vsak naročnik še pri¬ spevati, da bomo krili stroške izdajanja lista v letošnjem letu. To bomo mogli storiti šele tedaj, ko nam bodo dokonč¬ no znani vsi izdatki. Ne moremo namreč končati našega poslovnega leta z izgu¬ bo, nočemo pa tudi obremeniti naših na¬ ročnikov bolj, kakor je pa nujno potreb¬ no za izhajanja lista. Imamo upanje, da bomo premagali: te¬ žave, če bodo naročniki in bralci ustre¬ gli v celoti temle našim nujnim pro¬ šnjam: 1. Naročniki naj s plačilom tekoče naročnine ne odlašajo do konca leta, ampak naj jo poravnajo takoj. 2. Vsak naročnik, bodisi, da je že plačal letošnjo naročnino, ali jo bo še plačal, naj poleg redne naročnine 140 pesov, prispeva vsaj 20 pesov za tiskov¬ ni sklad. 3. Vsi naročniki naj čimprej porav¬ najo zaostanek naročnine v lanskem le¬ tu in naj ne čakajo naših opominov. 4. Vse podjetnike, trgovce in obrtni¬ ke prosimo in pozivamo, da pogosteje oglašajo v Svobodni Sloveniji in jo s tem podpirajo. 5. Vsi, ki niso še naročniki, naj ta¬ koj postanejo in naj ne berejo Svobod¬ ne Slovenije brezplačno pri znancih in sosedih. Buenos Aires, 2. julija 1958 Svobodna Slovenija Verske in cerkvene razmere v Sloveniji V letu 1957 so ostale bistveno nespre¬ menjene. Cerkev je po zunanji obliki za¬ kona ločena od države, dejansko pa bez- pravna. Vse je odvisno od dobre volje komunističnih upravnih organov. Ven¬ dar se povsod pozna, da v komunistični javni upravi ni več veliko prejšnjih div¬ jih psov. Dejansko so marsikje javni organi kar dostojni tudi napram cerkve¬ nim služabnikom in ustanovam. Popol¬ noma brezverski duh seveda še vedno vlada v vojski, v šolah in v tisku. Tudi bolnice gredo tako daleč, da v splošnem ne dovolijo bolnikom poslednje verske tolažbe. Katoličani se skrbno izogibajo vsakim spopadom s komunisti in njihovimi izzi- vači. Vedo, da bi oblasti vsako priliko izkoristile za represalije proti njim in Cerkvi, število ljudi, ki se redno udele¬ žujejo božje službe je v Sloveniji lansko leto nekaj malega padlo. Lepo se razvi¬ ja doma liturgično j gibanje in ljudsko petje med svetimi opravili. Misijoni, ki trajajo po ves teden, so pogostejši, tri dnevne duhovne vaje pa so postale red¬ ne ustanove, ki se ponavljajo v vsaki župniji vsako leto. Edini verski listič v Sloveniji je “Dru¬ žina”, ki jo je ustanovil apostolski ad¬ ministrator goriške nadškofije in je se¬ daj glasilo vseh slovenskih škofij. Urad¬ na lista ljubljanske in mariborske ško¬ fije sta zatrta in oblast teh listov ne ho več dovolila. “Družina” je seveda ne¬ zadostno nadomestilo, zlasti, ker mora izhajati v malem formatu na štirih ali včasih na osmih straneh. O kaki svobo¬ di verskega tiska seveda ni govora. Letos praznuje mariborska škofija stoletnico, odkar je škof in slovenski prosvetitelj Anton Martin Slomšek pre¬ nesel sedež lavantinske škofije od Sv. Andraža v Maribor. Prenos je bil važen za vse narodno, kulturno in versko živ¬ ljenje Slovencev. Zato upajo, da bo tudi v sedanjih razmerah mogoče dati nekaj poudarka spominu tega dogodka. SLOVENSKI GROB V FRANCIJI V Svobodni Sloveniji ste pred časom kratko poročali o smrti slovenskega tra¬ pista p. Hermana Vodenika. Kot znano je umrl na veliki poned. 7. aprila t. 1. v znanem francoskem trapistovskem sa¬ mostanu Notre Dame des Dombes v me¬ stu Marlieux (Ain). Na pokopališču te¬ ga samostana so ga tudi pokopali. Opatija Notre Dame des Dombes je, pred 50 leti ustanovila trapistovski sa¬ mostan v Rajhenburgu. P. Herman Vo¬ denik je prišel v Francijo pred 30 leti ter je bil v trapistovski opatiji profe¬ sor moralke. Mož je bil zelo naobražen ter je veliko pisal. Že v Sloveniji je pre¬ stavil v slovenščino svetovno znano knjigo jezuitskega pisatelja Alfonza Rodriguez-a “Vaja v krščanski popol¬ nosti”. V zamejstvu je nadaljeval s pi¬ sanjem. Tako je prestavil v francoščino življenjepis Lojzeta Grozdeta, ki je iz- ARGENTIN A Biv. predsednik gen. Aramburu in podpredsednik Izak Rojas sta po sklepu narodnega kongresa napredovala v viš¬ ji čin. Gen. Aramburu je postal armadni general, Rojas pa admiral. Oba sta si¬ cer izjavila, da ne želita sprejeti tega povišanja, ker sta na čelu vlade osvo¬ bodilne revolucije samo izpolnjevala to, kar je bila njuna dolžnost, toda kon¬ gres ju je v priznanje zaslug, ki sta si jih pridobila za domovino, kljub temu u- napredil. Diplomi o napredovanju jima je izrožil sedanji predsednik dr. Frondi- zi v vladni palači. Argentinska vlada podpira sleherno prizadevanje za še tesnejšo povezavo ameriških držav. Tako zatrjuje pred¬ sednik dr. Frondizi sevemoam. predsed¬ niku Eisenhowerju v posebnem pismu, ki mu ga je izročil novi argentinski ve¬ leposlanik v USA. V argent. parlamentu je bila prejšnji teden živahna debata o usodi raznih nemških tovarn v Argentini. Te je Ar¬ gentina cb zadnji napovedi vojne Nem¬ čiji zaplenila kot sovražno premoženje ter jih je združila v posebno družbo DINIE. Prejšnja vlada je to zadevo z nemško vlado uredila tako, da bo vse navedene tovarne prodala na javni li¬ citaciji. Dr. Frondizijeva vlada sedaj to mednarodno obvezo izpolnjuje. Poslanci, zlasti opozicionalni, so od vlade zahte¬ vali, da mora ustaviti prodajo navede¬ nih tovarn ter se začeti z Nemci zno¬ va pogajati. Predsednik dr. Frondizi je pa v tei zadevi kongres obvestil, da nje¬ gova vlada izpolnjuje samo mednarod¬ no argentinsko obvezo. Izvedbo tega sklepa zahteva tudi čast Argentine. Če bi Argentina tega ne izvedla, bi njen ugled v svetu zelo padel. — V vsej de¬ bati je naj'epše vso zadevo pojasnil vladni poslanec Machado. Dejal je: “če hočemo priti do kapitala v državi, ima¬ mo za to samo dve poti: Ali povedati ar¬ gentinskemu ljudstvu, da mora manj jesti, manj zaslužiti, več pa delati, ali pa dopustiti, da pride na nek način ino¬ zemski kapital v državo in se postavi v službo nacionalni neodvisnosti. Od teh dveh poti smo mi izbrali drugo, če ho¬ čemo dobiti inozemski kapital, moramo začeti najprej izpolnjevati mednarodne obveze”. šel v Parizu in Kanadi. V zadnjem ča¬ su je pripravljal učbenik slovenskega jezika za Franzoze. Dokončal je prvi del. Pok. p. Vodenik je želel, da bi še en¬ krat videl domače kraje in rajhenbur- ški samostan, v katerem je prebil ve¬ liko let ter je bil v njem vodja novincev, pa je Bog ukrenil drugače. Naj počiva v miru v prijateljski fran¬ coski zemlji. Pismo Dimka Bertonclja z Antarktike Radijske novice govorijo o mrazu, ki ga človek še nikdar ni na zemlji zmeril: o 78° pod ničlo. Vesti prihajajo z južnega polarnega kontinenta, kjer znanstveniki vsega sveta proučujejo vremenske razmere “Ledonico” naše zemlje v okviru mednarodnega fizikalnega leta. Malo pred tem sem prejel pismo prijatelja Dinka Bertonclja z argen¬ tinskega oporišča Base Belgrano v Weddellovem morju. Pisano je v lan¬ skem decembru in daje nekaj zanimivih podatkov o drobnem delu, ki ga v teh daljnih krajih izbrane posadke enajstih držav opravljajo. Pismo je bilo poslano po ledolomilcu “San Martin”, ki enkrat na leto prodre v južni kot Weddellovega morja. Vse druge mesece nosijo samo valovi etra radijske vesti med južno ameriško celino in argentinskimi postojankami na belem kontinentu. Bertoncelj mi je poslal tudi svoj dnevnik iz prve polarne zime. Prepri¬ čan sem, da bralce “Svobodne Sloyenije” novice o malo poznanih polarnih predelih zanimajo. Zato priobčujem tukaj Dinkovo pismo, odlomke z nje¬ govega dnevnika pa bo prinesel Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za 1. 1959. V. Arko Base Belgrano, v decembru 1957. Dragi Vojko! Pišem Ti še pred časom, da me ledo¬ lomilec ne najde predno napišem pisma. Saj se točno itak ne ve, kdaj pride sem doli. Sam ne vem, kje naj začnem s pisa- sanjem. Toliko časa že nisem nikomur pisal, da sem se že pošteno odvadil tej nadlogi. Tvojih zadnjih pisem, ki sem jih pre¬ jel že tukaj na Antarktiki, sem bil moč¬ no vesel. Zdelo se mi je, da sem bližje Bariločam in goram in upam, da mi boš tudi zdaj, ko dobim znova pošto, na dolgo in široko opisal bariloško življe¬ nje v preteklem letu, da bom potem večkrat lahko vzel Tvoje pismo v roke in pozabil za nekaj momentov na te ne¬ skončne ledene pustinje. — Ne bom Ti opisoval preteklega leta in potova¬ nja, ker Ti mislim poslati dnevnik, iz katerega si boš lahko ustvaril bolj ob¬ širno sliko iz tega novega sveta. Skoraj bi lahko rekel drugega planeta. Vse je tako različno in način življenja je dru¬ gačen. Priznati moram, da mi je prav prišla ta izprememba. V marsičem sem sedaj samostojnejši in trdnejši. Kar naj¬ bolj , pogrešam, je slovenska govorica. Navadil sem se govoriti s psi slovensko, tudi . sam s seboj govorim in kadar mo¬ rem, j.n seveda pojem. Staknil sem tukaj staro kitaro in izrabim vsako priliko, kadar sem sam, za petje. Še na teren sem jo nesel s seboj, tako, da sem ob slabem vremenu spravljal Prola, s kate¬ rim sva imela skupen šotor, v slabo vo¬ ljo. A končno se je mož toliko privadil mojim vajam, da me .je včasih še sam prosil, naj pojem. Tukaj v postaji imam ,tudi nakaj slovenskih plošč, ki so mi v najlepše razvedrilo. Kar mi tudi manjka so gore. Še da- nefe ne vem, kaj me prav za prav tako vleče v višine, a šele zdaj se prav za¬ vedam, kaj mi pomenijo. Mislim', da sem prvikrat v življenju tako popolno¬ ma odrezan od njih. In morda je to naj¬ lepša stran tukajšn 'ega življenja, da sem do dna spoznal, kako spadam v go¬ re; Popolnoma se strinjam s Kugyjevi- mi vrsticami, ki si mi jih poslal. Bral in -razmišljal sem tudi o Jugu. Ne vem kaj naj Ti rečem, ker si ga vedno viso¬ ko cenil, če hočem biti odkrit, Ti mo¬ ram priznati, da mi ni všeč. Zdi se mi preveč bahaški. Tudi druge knjige prebiram, samo žal mi je, da imam premalo slovenskih. Kar jih imam, sem . jih že po večkrat prebral. Angleži iz oporišča Shackelton (ki so pozneje prečili v poletju Antark¬ tiko op. prir.) so mi podarili nekaj knjig o gorah. Dobra dva meseca smo nam¬ reč delali v bližini njihove postaje in smo jih večkrat obiskali. Srečal sem se z Georgeom Low-orii, ki ga po imenu dobro poznaš iz ekspedicije na Everest, in ki sem ga spoznal skupaj s Hillary- jem na angleškem poslaništvu v Kath- manduju. Tudi on je bil vesel tega ne¬ nadnega srečanja’ in ves večer sva pre¬ bila v pogovoru o gorah, tako, da so naju ostali začeli že zafrkavati. — Se¬ daj so vsi člani ekspedicije na poti čez južni tečaj na drugo stran kontinenta, na Ross-Shelf-Ice do postaje Scoot (od¬ prava dr. Fuchsa je 1/3 dospela v Mac Murdo Sound op. prir.). Mi štirje, ki tvorimo “grupo scienti- fico” (znanstvena skupina) — kakor nas tukaje imenujejo — smo skoraj vso pomlad postavljali lesene stolpe za triangulacijo. Tako smo prispeli do Nuntaka Moltke (ifJfe tega skalnatega griča izvira od nemške Filchnerjeve od¬ prave, ki je prodrla kot prva 1. 1912 na skrajni jug Weddeflovega morja. op. prir.). V dneh, ko smo se mudili v bli¬ žini Nunatakov (Nunatak je eskimska beseda in pomeni skalnat nos v ledenem morju — op. prir.) je bila za mene prijetna izprememba; : ker so vsaj malo podobni hribom, čeprav se še daleč ne morejo primerjati s pravimi gorami. So samo obrežje Shelf-icfe-a (shelf pomeni ledeniško gmoto, ki še steka z antark¬ tične celine globoko v morje in plava mnogo kilometrov daleč nad vodno po¬ vršino. Debelina shelfa je različna, lah¬ ko se računa 150-200 in več metrov. Shelf je vedno zgrajen iz “sladkega”, celinskega ledu. Zamrznjeno morje, sla¬ ni led, pokrit s snegom nikdar ne dose¬ že takih globin, zmrzne vedno le nekaj metrov globoko. — Op. prir.). Na vr¬ hu se zopet širi sama ravnina. Moj po¬ glavitni posel je, da pomagam dr. Li- signoli-ju pri jemanju podatkov o tem¬ peraturi, trdoti in teži snega. Poleg vse¬ ga sem pa še šofer. Razpolagamo z av¬ tomobili z gosenicami, podobnimi trak¬ torjem. Imenujejo se z angleško bese¬ do “weasel”. Ker se nekaj razumem na motorje, sem moral prevzeti eno teh vo¬ zil, že ko ni bilo drugega, bolj sposob¬ nega pri roki. — Včasih je težko šlo, ker nisem noben avtomehanik, a sem se privadil in se marsikaj naučil. V začet¬ ku spomladi smo delali v velikem mra¬ zu, zjutraj, ko je bilo vozilo vse za-, mrznjeno, ga je bilo težko spraviti v pogon. Pošteno sem si zapomnil prve dni, ko sem moral večkrat delati pri — 30° brez rokavic. A vsemu se človek privadi in čudno, še jezil se nisem. To spomlad sem prevozil okrog 700 km, kar je za te razmere tukaj dovolj. Zdaj smo se vrnili, da bomo prebili praznike v oporišču in počakali ledolomilca, po¬ zneje pa spet takoj odšli na teren. Za¬ dovoljen sem s tem, ker čas pri delu hitreje mine. Res je, da precej preze¬ bamo, ko delamo, in posel je marsikdaj naporen, a na splošno nam ni hudega. Mraz je tukaj dosti lažje prenašati kot v višinah, ker smo zaradi hrane do¬ sti na boljšem in tudi oblečemo se lah¬ ko po mili volji. Večkrat se spominjam Himalaje in menim, da bi se zdaj čisto drugače obnašal v višinah. Strašno si želim, da bi mogel zopet na Dhaulogi- r'i. Škoda, da ni več Ibaneza, ki bi go¬ tovo zopet poskusil. Po čudnem naključ u sem pred ne¬ kaj dnevi sprejel razglednico s sliko Zavetišča Frey (ob Tončkovem jezeru Cerro Catedral — op. prir.) in cate- dralskih stolpov, ki mi jo je pisal Don Emilio Frey (predsednik Cluba Andino Bariloche, ki ima 85 let — op. prir.). Naslovljena je bila enostavno na Ba¬ se Belgrano, Mar de Weddell.) Ameri¬ ški pilot Lassiter, ki je priletel v D C 3 iz Severne Amerike do ameriške postaje Ellsvvorth v zalivu Gould, ki se nahaja 40 milj zapadno od naše, je pobral v Ushuaii vso pošto za sem doli in je raz¬ glednico tudi za mene prinesel. Ne mo¬ reš si misliti, kako sem se razveselil. Bil sem ravno na terenu, ko so me ob¬ vestili po radiju. Imamo namreč s se¬ boj v “vveaselu” majhen in precej močan radijski aparat ter se vsak večer zveže¬ mo z Belgrano. 21/1 — Ne zameri, da bom kratek, ni časa. Imamo, obisk ledolomilca in skoraj nimam časa za spanje. V treh dneh sem spal samo 5-6 ur. V zadnjih dneh pred prihodom “San Martina” sem precej prevozil s topo¬ grafom Ramos Mejia-m. Videl sem pr¬ vega padalca na Antarktiki, ki je sko¬ čil iz helikopterja iz 500 metrov viši¬ ne. Bil je to Capitan Arčoni, ki se je pridružil našemu moštvu. Tudi sam sem letel s helikopterjem okrog 100 km v smeri proti jugu. Nudil se mi je bajen pogled na ogromne razpoke v shelfu. Z novo posadko v ameriški ba¬ zi smo se brž spoprijateljili. Z njimi je nek jezuitski znanstvenik, ki nam bo včasih prišel maševat. Pozdravi vse znance in prijatelje. Naj mi ne zamerijo, če nisem prav vsem pisal, a je to skoraj nemogoče, čeprav je ledolomilec prišel precej pozno, me je vseeno presenetil, ker sem b'l skoraj ves čas pred njegovim prihodom v pa¬ trulji. Iskrene pozdrave! Dinko Buenos Aires, 3. VIL 1958 Ji ' SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ut 0 0 Pri marčnih volitvah so bili po na¬ ročilu komunistične partije “izvoljeni” za poslance za zvezno ljudsko skupšči¬ no v Beogradu naslednji komunistični funkcionarji v Sloveniji: Murska Sobota Janez Hribar, Ormož Jože Potrč, Lju¬ tomer Ivan Kreft in Tone Truden, Ptuj Zoran Polič, Maribor-Šentilj Marija Vil¬ fan, Maribor-Slovenska Bistrica Maks Šnuderl, Maribor-Ruše Franc Rant, Slo¬ venj gradeč Miloš Ledinek, Šoštanj Franc Simonič, Celje Milena Korže, Šentjur pri Celju Sergej Kraigher, Ljubljana-Vrhnika Andrej Petelin, Ljubljana-Litija Zima Vrščaj in Fani Tomičevič-Žagar, Ljubljana-Kamnik Ja¬ nez Stanovnik, Ljubljana-Center Ed¬ vard Kardelj, Ljubljana-Kočevje Josip Vidmar, Črnomelj Niko Belopavlovič, Novo mesto Jože Barštnar, Krško Mar¬ tin Gosak, Trbovlje Lidija šentjurc, Je¬ senice Vinko Hafner, Kranj Boris Zi¬ herl, Postojna Albin Dujc, Koper Ma¬ rijan Brecelj, Gorica Karmel Budihna in Tolmin Aleš Baebler. Ljudska skup¬ ščina LRS pa je poslala v zvezno skupščino še 10 poslancev, ki jo bodo zastopali v svetu narodnosti. Ti so pa Miha Marinko, Franc Leskošek, Vida Tomšič, Viktor Avbelj, Tone Fa;far, Boris Kraigher, Maček, Vlado Majhen, Olga Vrabič in Marijan Dermastja, ki je v zadnjih letih pod komunisti tudi ljubljanski župan. V založbi Slovenske matice v Ljub¬ ljani je izšla umetnostno zgodovinska knjiga dr. Vojeslava Moleta “Ruska u- metnost”. To veliko Moletovo delo je pred leti izšlo v poljščini na Poljskem, v slovenščino ga je sedaj prevedel Fran¬ ce Vodnik, uredil pa Karel Dobida. V kniigi je prikazano ter opisano rusko slikarstvo, kiparstvo in stavbarstvo do leta 1914. Izvršni svet LRS je po zadnjih volit¬ vah sestavljen takole: Predsednik Boris Kraigher, predsednik sveta za socialno varstvo Ada Krivic, predsednik sveta za zdravstvo Niko Šilih, sekretar za bla¬ govni promet Miran Košmelj, sekretar za industrijo in obrt ing. Viktor Kotnik, sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Jo¬ že Ingolič, sekretar za delo Janko Ru¬ dolf, sekretar za promet Julij Beltram. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA PRO- f [SLAVO 40 LETNICE OSVOBODIT- | VE SLOVENSKEGA NARODA j • obvešča slovensko javnost, da na- I vedana proslava ne bo dne 26. okto- | bra t. 1. kot je že bdo javljeno, am- f pak teden dni preje, t. j. dne 19 . okto- ? [ bra v dvorani v mestu. Odbor prosi j vse slovenske organizacije, naj na i [ ta dan ne organizirajo svojih prire- ! ditev. | i Kot predsedniki svetov LRS odn. držav¬ ni sekretarji pa opravljajo še naprej svojo dolžnost: predsednik sveta za kul¬ turo in prosveto Boris Kocijančič, pred¬ sednik sveta za znanost Milko Goršič, predsednik sveta za šolstvo Vladko Maj¬ hen, drž. sekretar z a finance Matija Ma- ležič, drž. sekretar za notranje zadeve Mitja Ribičič. Za direktorja Zavoda za gospodarsko planiranje LRS je imeno¬ van Mirko Jamar, z,a predsednika odbo¬ ra za notranjo politiko Janez Vipotnik, za predsednika odboija za gospodarstvo pa Tone Bole. - Na občnem zboru slovenski lovcev je bil znova izvoljen za predsednika dr. Joža Benigar. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Namesto poročila o V. kult. večeru V soboto, 21. junija je bil V. kultur¬ ni večer Slovenske kulturne akcije na odru Kolegija Ave Maria. Na sporedu je bila gledališka predstava “Igralci v igri”. Tudi o tem kulturnem večeru je Svobodna Slovenija na željo režiser¬ ja Nikolaja Jeločnika vnaprej prinesla obvestila s sporedom in pojasnili. Kulturni poročevalec g. dr. Krivec je bil od uredništva Svobodne Slovenije posebej opozorjen in naprošen, da se u- deleži kulturnega večera. Namesto kri¬ tike večera “Igralci r.a odru” nam je poslal pismo, v katerem pravi: Nekaj minut pred pričetkom sem se javil pred vhodom v dvorano in povpra¬ šal za vstopnico za kritika Svobodne Slovenije. Dve gospodični, ki sta tam bili, sta se spogledali ter mi nista vedeli nič točnega povedati. Konč¬ no je le ena rekla, da njej ni naro¬ čeno nič in da ona nič ne ve. Nato je drugo poslala notri naj gre vprašat. Ko se je vrnila, mi je sporočila, da ni rezer¬ virano za dr. Krivca in Slovenijo nič in da je Jelcčnik odredil, da danes morajo vsi plačati. Jaz sem se vprašal, če ni nikogar od uprave, n. pr. gg. Jurčeca, Marolta, Lenčka, Debeljaka, ge Debelja- kove tam. Ker nikogar od teh ni bilo, sem odšel. Sicer ni noben problem plačati vstop¬ nino, vendar gre za načelo. To je nam¬ reč prvi primer, ki se mi je pripetil v vseh letih, odkar registriram kulturne prireditve, da bi prireditelji bili takore- koč negirali vstop kritiku, ki pravza¬ prav dela v njihovo dobro: naj jim že registrira njihovo prireditev, ali pa, da jim pove slabe in pohvali nje dobre stra¬ ni”. Ciudadelski oder je v nedeljo dne 29. junija t. 1. ob 17. uri uprizoril v cerkve¬ ni dvorani v San Justo dramo Antona Novačana Herman Celjski. Igralci ome¬ njenega odra so najmočnejše Novačano- vo dramatsko delo podali z močnim uspehom. Udeležba na igri je bila veli¬ ka. Poročilo o igri bomo objavili v pri¬ hodnji številki. OSEBNE NOVICE Poroka. V župni cerkvi v Floridi sta se 19. junija t. 1. poročila g. Anton Ko¬ vič in gdč. Mita Osterc. Poročal je ne¬ vestin župnik g. duh. svetnik Aloj¬ zij Košmerlj. Za priči sta bila ženinu g. Koščak, nevesti pa njen oče g. Osterc. Bog daj obilo sreče! Družinska sreča. V družini g. Josipa Mandlja in njegove žene ge Nadi, roj. Danko se je rodila hčerka Irena Alicia. Krstil jo je g. duh. svetnik Karel Škulj, botra sta pa bila dr. univ, med. Anelino Baldini in dra Bruna Baldini. V Munru je pa družino g. Maksa in Anice Toma- ževič razveselil sinček, ki je pri krstu dobil ime po očetu Maks. Krstil ga je g. Janko Mernik, botrk sta pa bila Lov¬ ro in Tončka Tomaževič. Čestitamo. VILLA TESEI Slovenski tečaj Slovenski tečaj v Villa Tesei se je za¬ čel 1. februarja t. 1. Je vsako soboto od pol desete do pol dvanajste ure pri Kun- čičevih in sicer menjaje: En teden je verouk, ki ga poučuje g. Stanko škrbe, drugi teden pa slovenščina, katero uči slovenske otroke gdč. Katica Kovačeva. Tečaj obiskuje 23. otrok. Razdeljeni so v 4 skupine in sicer: začetniki He¬ lenca Boh, Gregor Kunčič in Marjetica Mazora; nižja skupina: Andrej Kunčič, Silva Pristavnik, Fanika štefanič, Irena Šuštaršič in Agica Vovk; srednja skupi¬ na: Lojzek Boh, Jožko Horvat, Nina Pristavnik,, Rudi Simčič, Zinka štefanič in Zinči Vovk; višja skupina: Anica Boh, Marko Dejak, Mihaela Horvat, Alenka in Janez Kunčič, Jana Pristav¬ nik, Mirica Simčič, Marjanca Štefanič in Anica Vovk. LANUS Prvič Telovska procesija v Slovenski vasi V nedeljo 8. junija je bila v naši vasi prvič slovenska procesija Presv. Rešnje- ga Telesa. Udeležila se je je skoraj vsa soseska. Sesedje so postavili štiri ol¬ tarje in jih okrasili. Tudi vreme nam je bilo prijazno. Prvo procesijo v naši vasi, ki se je le¬ po razvila po pločnikih naših ulic, so tudi filmali. Ker so bili rojaki radoved¬ ni kako je film izpadel, smo imeli v ne¬ deljo 22. junija “Dan dobrega filma” v našem Domu. V treh predstavah smo mogli videti ta doslej najdaljši slovenski film v Južni Ameriki. Njegov prvi del je predstavljal nekaj zgodovine naše va¬ si, blagoslovitev Doma, blagoslovitev Baragovega misijonišča in razgled po vasi, dočim je telovska procesija prevze¬ la naše zanimanje v drugem delu filma. Celoten trak je potreboval tri četrt ure, da se je izvrtel do konca. Kot glavni film smo pa videli sloveči film “Don Ca- milo”, pri katerem smo se od srca na¬ smejali. SLOVENCI PO SVETU ANGLIJA Poročili so se naslednji slovenski pari: Dolys Punter in Stanislav Zajc, Maria Kutti in Valentin Klobčar ter Mary Warde in Ivan Križnik. KANADA ,i. Iz življenja Slovencev v Torontu in ostalih slov. naselbinah Poročili so se: G. Jožef Hozjan ih gdč. Elizabeta Horvat, oba iz črensov- cev; g. Ivan Bračnik iz Sv. Jerneja na Dolenjskem in gdč. Marija Topolnik od Sv. Jurija ob Ščavnici; g. Franc Lenče in gdč. Stanislava Medved, oba iz Ježi¬ ce pri Ljubljani; g. Pavel Mehle iz Trži¬ ča na Gorenjskem in gdč. Ivanka Sterle z Iga pri Ljubljani; g. Branislav Resi- mič iz Zagreba in gdč. Zora Šircelj iz čel ja pri Premu; g. Ignacij škalič in gdč. Marija Vori, oba iz Male Polane v Prekmurju; g. Anton Nemanič in gdč. Ana Plut, oba iz Krvavčjega vrha ob Semiču; g. Jožef Šilc iz Zamosteca pri Sodražici in gdč. Ivanka Jelenčič iz Ma¬ ribora. Krščeni so bili: Jožef Peter Laki, sin¬ ček Štefana in Veronike roj. Žalik; John Aloysius Mihevc, sinček Jožefa in Ane roj. Zorc; Silvia Marija Jakšetič, hčer¬ kica Jožefa in Marije roj. Rerečič; Tho¬ mas Luka Kramolc in Theodore David Kramolc, sinčka —- dvojčka Boža in Ljudmile roj. Tanko; Janez Franc Bajc, sinček Jožefa in Terezije roj. Dimc; An- r.e Bernardette Cerar, hčerkica Božidar¬ ja in Štefanije, rojene Paznar; Vida Tomc, hčerkica Franca in Ane roj. Ter- stenja. čestitamo! Domobranska proslava Krajevno počastitev padlih protikomu¬ nističnih borcev smo imeli 15. junija. Pri izvedbi programa je sodeloval krajevni pevski zbor pod vodstvom g. Mirka Špa¬ capana in otroški pevski zbor, katerega je vodila gdč. Virantova. Poleg tega je bilo podanih nekaj deklamacij in recitacij, ki so odlično spadale v okvir programa, ki je v režiji g. Slavka Revna dovršeno potekel od začetka do konca. Kot slav¬ nostni govornik je nastopil bivši domo¬ branski častnik g.’ Nace Hladnik. Z ved¬ no lepo “Oče, mati, bratje in sestre...” so vsi navzoči zaključili proslavo. Poroka V soboto 28. junija sta se poročila v naši kapeli, ki je bila za to priliko po¬ sebej okrašena, tukajšni rojak in znani javni delavec ter eden izmed treh zidar¬ jev nove slovenske cerkve in Baragove¬ ga misijonišča g. Franc Vilfan in gdč. Amalija Reberšak, ki je nedavno prišla iz domovine. Poročni obred je opravil in daroval poročno sv. mašo nevestin brat č. g. Franc Reberšak CM iz Lujana. Ženinu je bil za pričo njegov ožji ro¬ jak g. Janez Lužovec, nevesti pa g. Nace Glinšek, številna udeležba rojakov in ubrano petje našega pevskega zbora je zelo dvignilo slovesnost. Poročno slavje je bilo na ženinovem domu. Vsak teden ena SEZIDAL SEM SI VINSKI HRAM... Sezidal sem si vinski hram, na sredi med vinogradom, če kdo prijateljev ima čas, naj pride k meni v vas. ■ >. Mi sladko vince pijemo in hvalimo Boga, z veseljem ga zaužijemo, k' tak dobrega nam da. Je hladno kakor grudnov led, po sodih vince dobrih let, natočil bodem ga bokal, pa še kaj zraven dal. Mi sladko vince... Bog živi nas še mnogo let, ohrani trtice in klet! Na. zdravje žen in vseh deklet, brez njih je prazen svet. Mi sladko vince. . . PO ŠPORTNEM SVETU Svetovno nogometno prvenstvo. Prej¬ šnji teden so se odigrale še ostale tek¬ me za naslov svetovnega prvaka v no¬ gometu. V polfinalu je švedska prema¬ gala po precej ostri igri Nemčijo 3:1 (1:1), Brazil pa je porazil Francijo 5:2 (2:1). Kljub visokemu porazu so se Francozi do poškodbe srednjega krilca Jonqueta, ki je igral z zlomljeno nogo do konca, prav dobro držali. V nedeljo pa je pred 50.000 gledalci Brazil pre¬ magal švedsko s 5:2 (2:1). Začetni u- darec žogi je dal švedski kralj Gustav, ki je prišel v svojo ložo 20 minut pred začetkom s kraljico in brazilskim posla¬ nikom. Tekma je bila vseskozi lepa in brez nepotrebnih ostrosti. Kritiki pravi¬ jo, da je Brazil zasluženo zmagal, ven¬ dar da so Švedi igrali nekoliko slabše kot ponavadi. Tretje mesto si je osvojila Francija, ki je premagala Nemčijo 6:3 (3:1). Francozi so s to zmago ponovno doka¬ zali, da imajo najučinkovitejšo napadal¬ no vrsto, pa šibko obrambo. Nemci pa so nastopili večinoma z rezervami. Francoz Fontaine je s 13 goli najuspeš¬ nejši strelec tega svetovnega prvenstva. Brazil je dosedaj edino moštvo, ki je na vseh šestih svetovnih prvenstvih pri¬ šlo do boljših mest, vendar pa si je pr¬ vič osvojilo naslov prvaka. Moštvu bo¬ do priredili v Rio de Janeiro veličasten sprejem; med drug-im bodo tudi podelili vsem igralcem, ki niso iz Ria naslov “častnih meščanov”. Dosedanji svetovni prvaki: leto 1930 (Montevideo) :Uruguay; 1934 (Rim): Italija; 1938 (Pariz): Italija; 1950 (Rio de Janeiro): Uruguay; 1954 (Bern): Nemčija; 1958 (Stockholm): Brazil. V Franciji je te dni pričela znana ko¬ lesarska dirka “Tour de France”, v Wim- bledonu v Angliji pa vsakoletni svetov- noznani turnir v tenisu. ”Mala Nemčija v Sloveniji 99 Pod tem naslovom in podnaslovoma “Kočevarji so šli na potovanje” ter “Ko¬ čevje je bilo nekoč največji nemški jezi¬ kovni otok v Jugoslaviji” je neki G. Let- tenmayr iz Frankfurta ob Marni objavil daljši članek v buenosaireškem nemškem dnevniku “Argentinisches Tageblatt” z dne 7. maja t. 1. V članku opisuje Kočevsko in njen po¬ ložaj v Sloveniji, omenja čistoto tamoš- nji vasi in pravi, da človek že po tem “spozna, da se nahaja na nemški zemlji, še predno je s kom sploh spregovoril kako besedo”. Dalje ugotavlja, da je to prebivalstvo bilo nemško do najnbvejših dni, dokler ga niso pregnali s svojih do¬ mačij”. V nadalnjem prikazu Kočevske je opi¬ sano naseljevanje Korošcev, Tirolcev, Bavarcev, tirinških in čeških Nemcev, ter Frankov v tem delu Slovenije. Dia¬ lekti vseh teh nemških naseljencev so se zlili v nov kočevski nemški dialekt. Navaja potovanje Kočevarjev po raznih deželah s svojimi izdelki ter pravice, ki so jih za to dobivali od raznih av¬ strijskih vladarjev. Omenja tudi njiho¬ vo šolstvo ter pravi, da so potem, ko je to področje prišlo pod Jugoslavijo, nem¬ ško gimnazijo v Kočevju zaprli in da so “tudi ljudske šole zelo slovenizirali”. Svoj članek pa omenjeni Lettenmayr zaključuje z naslednjo trditvijo: “Ko se je tudi bogoslužje vedno težje vršilo, so se izseljevali vsi, ki so le mogli k bratom, živečim v Ameriki. Veliko ti¬ stih pa, ki so ostali, je padlo v majskih dneh leta 1945 pod roko fanatičnih Slo¬ vencev, često pobiti na najbolj zverski način.” Ob tem članku je treba najprej ugoto¬ viti naslednja dejstva: 1) Kočevarji so tudi za časa Hitlerja v Nemčiji — od 1933 naprej in v Austri- ji [— od 1938 dalje hodili krošnjarit v svojo nekdanjo domovino. Od tam so se vračali kot do dna srca prežeti hitlerjan- či, potem ko so obiskovali različne kurze za nemške manjšine na tujem. Po po¬ vratku' 1 domov so med svojimi sorojaki 'širili hitlerjanstvo, obenem pa postali temelji nacistične pete kolone na Sloven¬ skem" Ih v severnih predelih Jugoslavije sploh:' 2) Kočevarjev iz Slovenije niso Slo¬ venci' niti izgnali niti pognali, kajti njih usoda je bila odločena v dogovoru med Mussolinijem in Hitlerjem. Po zasedbi 'Slovenije in ustanovitvi Ljubljanske po¬ krajini' 3. maja 1941 je Duce hotel, da kočevski nemški otok.zgine z “njegove¬ ga področja”, ker mu je bil pri njego¬ vih 'namenih v napotje. Zato je preseli¬ tev 'Kočevarjev v Reich vstavil v svoje pogoje Ftihrerju hkrati' s. preselitvijo Južnih Tirolcev in prebivalcev Kanalske doline. In da je' preselitev tako “lepo uspela”’, se morajo Kočevarji zahvaliti najprej svojim rodnim bratom, katerih nacistični propagandi so podlegli, obe¬ nem pa neverjetni vestnosti italijanske fašistične uprave, ki je storila vse, da jih je v kratkem času spravila v Reich, vse preostalo imetje pa zasegla ter za njega upravo organizirala posebno ita¬ lijansko družbo Emona. 3) Kočevarji so šli najprej na Koroš¬ ko. Od'tam so mnoge poslali v kraje v brežiški 'okraj med Savo in Sotlo, odko¬ der šo nacisti prej izgnali čistokrvne Slovence. A ker Kočevarji za takšno tež¬ ko delo, kakršnega so naši ljudje bili na¬ vajeni v onih krajih, niso bili, se jih je večina podala na Koroško in tam tudi pričakala konca vojne. Mnogi pa so sto¬ pili v službo nacistična uprave na Go¬ renjskem in Štajerskem in tam divjali nad zavedenimi Slovenci. 4) Klasičen primer političnega razvo¬ ja Kočevarja je bil n. pr. dr. Ecker, ki je kot vodilni Kulturbundovec in hitler- janec na področju Ljubljanske pokrajine optiral za povratek v Reich bil nasta¬ njen kot uradnik pri nacistični upravi v Kranju, kjer se je znašal nad Slovenci, po vojni pa postal na Koroškem tolmač pri angl. vojski in sodnik angl. vojaške¬ ga sodišča za civiliste, kjer se je spet lahko maščeval nad slovenskimi begun¬ ci. * * * Zaradi pisanja Tagleblattovega dopis¬ nika Lettenmayra smo se obrnili tudi na g. svetnika Karla Škulja, biv. dežel¬ nega poslanca in nato tudi drž. poslanca, za kočevski okraj, ki kot živa priča lah¬ ko najbolje prikaže vso pestrost izmi¬ šljotin, ki kar mrgole ( y Tageblattovem Članku. G. svetnik v daljšem poročilu pravi, da je že, pred drugo vojno bila proslava neke obletnice prihoda Kočevarjev v naše kraje. Na proslavi je dobila premoč nem¬ ška kočevska mladina, ki je bila vsa hi,f r . lerjansk.o navdahnjena. Od tega dne dalje je vodila divjo propagando za “domov zu unserem Hitler”. G. .Škulj dobesedno pravi: “Ta agitacija je bila tako silna, da je vsak resen in trezen Kočevar izgubil ves vpliv in moč v občini, v va¬ si, celo v lastni hiši in družini. Podpi¬ sov za Hitlerja je deževalo. Celo v Berch- tesgaden je odšla posebna deputacija Ko¬ čevarjev s prošnjo, naj Fiihrer pospeši preselitev Kočevarjev v Reich. Vsa Ko¬ čevska je bila tiste dni ena sama furija. Pametni so bili brez besede. Iz Reicha so res prišle komisije, ki so popisovale premožnejše posameznike, zapisovale njihove želje glede hiše in zaposlitve. Za preselitev so se podpisovali vsi kot nori, samo, da bi čimprej prišli “in die Heimat”. Medtem ko je divjala ta propaganda in gonja, na resno delo na Kočevskem nihče ni mislil. Kmetje so prodajali za slepo ceno poljske prideljke, slamo, ope¬ ko s streh in les v gozdu. Denar so ra¬ bili za nakup oblek in obuval po Hitler¬ jevi modi. Kočevska mladina je pa po gozdovih že imela Hitlerjanske mladin¬ ske igre. G. Škulj živo popisuje samo preselje¬ vanje. Pravi: “Slovenci smo začudeni o- pazovali počenjanje Kočevarjev. Za vse nas je bil to nazorni nauk, kako lahko' narod nasede neodgovornim agitator¬ jem in politično znori ter izvrši politič¬ no tudi samoumor. Prizori samega pre¬ seljevanja so bili strašni. Bežal sem vstran. Bolelo me je srce, kajti kmečki ljudje so odhajali z ranjenimi srci in u- bitirni dušami. Vlaki gori, vlaki doli, avtomobilski transporti, možje, žene, otroci. Povelja sem, povelja tja, domača živina. Babilon v pravem pomenu bese¬ de.” “Ko so prišli v Grčarice tovorni avto¬ mobili — bilo je ckrog enajstih dopol¬ dne -— so jih zapeljali pred cerkev sre¬ di vasi in zavpili “Gelmer abfahren”. Ljudje so osupnili. Nekdo je pa skočil v zvonik in udaril pogrebno zvonenje. Na ljudstvo je udarilo to s tako grozo, da so bili vsi zmešani in brez orientacije. Vpili so, jokali, kričali, tulili “Wohin- kam?” Pa je bilo vse zaman. “Abfahren” so se glasila povelja. In mrak je legal na prazno vas. Le par slovenskih hiš je o- stalo še obljudenih.” V Kočevski Reki je bila neka Sloven¬ ka poročena s kočevskim Nemcem. Mož se je javil za odhod, žena pa ne. Sme¬ jala se mu je in mu govorila: “Le pojdi, samo glej, da se ne vrneš. Vrata so ti za vselej zaprta.” Minilo je samo nekaj tednov po odhodu. Na okno nekdo pono¬ či potrka in prosi: “Žena, odpri. Vrnil sem se. Ostanem doma za zmerom.” že¬ na mu pa odvrne: “Saj si se za zmerom ločil, kar ostani v novi domovini.” G. Škulj omenja tudi izjavo neke Hit- lerjanke-Kočevarke med vojno v Ljub¬ ljani, kjer je srečala svojega znanca. Dejala mu je: “Povejte v Kočevju, da bi šla po golih kolenih domov v Kočevje, če bi mi pustili, da bi mogla ostati tam za vedno.” G. Škulj končno navaja tudi “plačilo”, ki sta ga dobila za propagando za “vrni¬ tev Kočevarjev v domovino” glavna agi¬ tatorja neki Verdeber in dr. Kresse. Po izselitvi se je dr. Kresse ves razočaran ustrelil, Verderber pa je že med ureje¬ vanjem transporta padel pod vlak, ki mu je odrezal obe nogi. Zaradi izkrva¬ vitve je umrl. Končno g. Škulj pravi, da je od vseh Kočevarjev ostalo samo malenkost. Ka¬ ki trije odstotki. Te so pa leta 1945 iz¬ gnali komunisti. To je resnica in to bi bil moral g. Lettenmayr v svojem članku povedati, če je imel namen objektivno prikazati življenja in tragedijo kočevskih Nem¬ cev. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 3. VII. 1958 - No. 27 Velik® presenečenje bo za vse udeležence odbojkaški troboj, ki ga pripravljata SFZ in SDO za ar¬ gentinski državni praznik 9. julija na Pristavi, če je vse res, kar se govori med “Morončani” in “Sanjuščani”, in kamor je nepoklicani poročevalec Svo¬ bodne Slovenije indiskretno vtaknil svoj nos, bo enim kakor drugim trda predla. (Nihče od obeh pa, se zdi, ne raču¬ na na Ruse, ki bodo prišli prav iz Quil- mesa, pripravljeni, da našim fantom iz¬ maknejo dragoceno trofejo. Da le ne bi bi¬ la časopisna raca tisto o enometrskem pokalu!) (Na uho povedamo, je že danes za ta turnir takšno zanimanje, da so stavlje¬ ni že težki stotaki na to ali ono moštvo. Se vidi, da je tudi med slovenskimi ka¬ pitalisti interes za odbojko močno pora- stel. čeprav iz principa ne moremo pri¬ poročati takega početja, vendar je pa hvalevredno, da bo šlo pet odstotkov vseh stav v dobrodelne namene.) Morončanom je menda zadnja tekma z moštvom “Našega doma”, kjer je o- paziti očividen napredek, ostala kakor trn v peti. Malo, malo je manjkalo, pa bi odšli z igrišča s povešenimi glavami. “Zdaj jim bomo pa pokazali, če nismo že za dve, smo pa vsaj za eno stopnjo boljši,” se je prenaglil eden od moron- skih igralcev. (Trener, ki hoče biti men¬ da tudi diplomat, ga je tako ošinil s pogledom, da je zardel kot kuhan rak.) Za to novo srečanje, ki bo gotovo pri¬ vabilo lepo število navijačev in glasno skupino navijačic, Morončani priprav¬ ljajo celo vrsto taktičnih in strateških “Pokal svobode” za turnir treh v odbojki. LOJZE NOVAK izključno zastopstvo HUM Ali, Si H. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah —• tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. DRUŽINA ZA OSKRBOVANJE PRISTAVE V ESCUARJU (Ruta 9, od Capitala 57 km oddalje¬ no v provinci Buenos Aires), dobi takoj zaposlitev. Zglasiti se v pisarni Jože Leskovar JUANA AZURBUY 2440, CAPITAL Telefon 70-3584 in 70-2180 od 8. do 12. in od 14. do 19. ure presenečenj. Servisi bodo padali kot a- tomske bombe: iz oblakov. Podane žoge bodo tolkli naravnost, počez, navzkriž, navzdol in včasih navzven. Za obrambo jih ne skrbi, ker so baje po dvomeseč¬ nih gimnastičnih vajah prožni kot iz gumija. Imajo pa neko ranljivo točko, ki jo iz razumljivih razlogov nočejo iz¬ dati. V Našem domu ni nič boljše. Medtem ko na Pristavi trenirajo v hladnih ne¬ deljskih jutrih, ko petelini še spe, pa modrosrajčniki iz San Justa izkorišča¬ jo kap med tednom močne žaromete na tlakovanem igrišču in hodijo v zgodnjih jutranjih urah s treningov domov. Ne samo, da so “izpilili” svoj način igre in pripravljajo nastop nekaterih mlajših igralcev, postali so tudi samozavestnej¬ ši in zatrjujejo, da je Moran prišel v de¬ kadenco, skratka: da se bodo rdeče- srajčniki, ki bolj gledajo na drese kot na igro, pošteno urezali. Ob takem premišljevanju pa se je poročevalec spomnil tistega tako pouč¬ nega izreka: kjer se prepirata dva, tret¬ ji dobiček ima! Zato ga skrbi, kaj bodo Rusi porekli k teinu! In če ni sama baharija, kar so poro¬ čevalcu natvezli, je lepo vreme za ta dan že naročeno, da bodo stari in mladi kot eno na Pristavo prišli in, če treba, prilezli. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Družabna pravda, štev. 109. Vsebina: Svoboda (Avgust Horvat); Temelji so¬ delovanja (Nad. Edi); Cerkev uči; Vze¬ mi in beri; Iz domovine; Po svetu; Prof. dr. Ivan Ahčin, častni predsednik Družabne pravde; Desetletnica Družab¬ ne pravde; Zberimo- zgodovinsko gradi¬ vo o Vetrinjski tragediji (Dr. M. Krek). ŽE DOLGO PRIČAKOVANA DRUŽABNA PRIREDITEV SLOVENSKE BESEDE BO V SOBOTO 26. JULIJA 1958 V OBIČAJNIH PROSTORIH V SANTOS LUGARES. ★ Igra znana godba mcTulln R O U G E SLOVENSKI PEVSKI ZBOR "GALLUS" vas vabi na svoj CERKVENI KONCERT ki ga s sodelovanjem otroškega zbora priredi v nedeljo 6. julija ob 16. uri v baziliki Nuestra Senora de la Merced (Reconguista in Cangallo) OBVESTILA Dekleta imamo sestanek prvo nedeljo v juliju po slovenski sveti maši na Ra- mon Falconu. Predaval bo g. dr. Komar. Pridite v velikem številu. Vabi odbor SDO. VI. kulturni, obenem III. filozofski večer SKA v letošnji sezoni bo v sobo¬ to 5. julija t. 1. ob sedmih v Bullriche- vem salonu, Sarandi 41, Capital. Prof. Karel Rakovec bo predaval o psihološki in sociološki analizi dvojezičnosti. Po predavanju debata. Ne pozabite na cerkveni koncert, ki ga priredi “Gallus” s sodelovanjem otroškega zbora v nedeljo 6. t. m. ob 16. uri v baziliki Nuestra Senora de la Mer¬ ced, Cangallo in Reconquista, blizu Pla¬ za de Mayo. Pri vhodu bo vsem na raz¬ polago ličen koncertni program v slo¬ venščini in kasteljanščini s kratkim ori¬ som desetletnega zborovega dela. Vstop¬ nine ni, za kritje stroškov bodo pobirali prostovoljne prispevke. Družabna pravda obvešča vse svoje poverjenike, da bo novo veliko delo prof. dr. Ivana Ahčina (Socialna ekonomija) kmalu dotiskano in razposlano vsem po¬ verjenikom v istem številu kot so preje dobivali dr. Ahčinovo Sociologijo, razen ako sporoče, da želijo dobiti večje števi¬ lo izvodov novega dela. Mladinska proslava sv. Alojzija bo le¬ tos 13. julija v Ciudadeli. Ob pol peti uri bo sv. maša s skupnim sv. obhaji¬ lom otrok v župni cerkvi, po sv. maši bo v dvorani ponovitev mladinske spe¬ voigre “Kresniček” v izvedbi Mladinske¬ ga zbora Galusa. Prostovoljni prispevki ki jih bodo pobirali, so namenjeni mla¬ dinskemu odseku Društva Slovencev in Slovenskemu bogoslovju v Adrogueju. Prosimo odrasle osebe, da prepustijo šolo¬ obveznim otrokom prednje klopi v cer¬ kvi in dvorani. Starši poskrbite, da bo¬ do vsi otroci ta dan prejeli sv. obhajilo! CERKVENI OGLASNIK Slovesna srebrna sv. maša g. France¬ ta Novaka bo v Ramos Mejia v sredo UPeikete za Evropo vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadram »I*ak Charcas 767 in 769 — TE 31-8788 HOTEL PACIFICO Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA K A L E Č A K Casilla rle Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! ESLOVENIA LIBRE Edite-' responsablo: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracidn; Ramon Falc6n 4158, Buenos Aires Argentina 9. julija ob 10. Cerkveni govornik bo g. svetnik Alojzij Košmerlj. Med sveto ma¬ šo bodo na razpolago tudi spovedniki. Na binkoštno nedeljo (25. maja) je v Ljubljani umrla gospa Francka Cerar, roj. Roglič, doma iz Moravč. Bila je iz¬ redno gostoljubna in radodarna. Sveta maša za pokoj njene duše bo v nedeljo 13. julija ob sedmih zjutraj v župnijski cerkvi v Ramos Mejia. POZIV Go Ano Zadkovič-Rabuda, ki je doslej stanovala v ul. Los Naranjos y Buchar- do, Parque Quimo, Hurlingham, pa se je sedaj preselila, prosimo, naj nam sporoči svoj novi naslov zaradi rednega dostavljanja lista. ELEKTRIČARJI, oficiali, mediooficiali in pomočniki dobe takoj delo v Buenos Airesu ali v notranjosti republike. Zglasiti se: Jože Leskovar JUANA AZURDUY 2440, CAPITAL Telefon 70-3584 in 70-2180 JAVNI NOTAR Francise© Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 -1605 Buenos Aires SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO VABI NA DRUŽABNI VEČER v 1AMOS MEJIA GENERAL ALVEAR 164 višina Rivadavia 14400 sr. veliko in prostorno dvorano lduba "ESTUDIANTIL PORTENO" S O m O T A 5 ULIJ 9 5 ob 2 1. uri J I A Sš FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (92) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main V naslednjih nočeh je imela Marija Terezija sanje, ki so se večkrat ponav¬ ljale. Videla je pred seboj massabiell- sko votlino. Toda ni votlina, temveč od¬ prto vrelo, ki vodi v peklensko nezmer¬ nost kljub mnogim gorečim svečam. V brezmejni globočini preži velik ne¬ stvor in čaka na ljudi, ki so padli zavo¬ ljo ošabnosti. Mimo votline ne šumi Ga- va, temveč siva voda, večja kot Loire. Megla se dviga. V obrežni vodi stoji na stotine postav z umazanimi povoji, s palicami in bergljami, ljudje z lese¬ nimi nogami. Vsi hrepeneče strme v vo¬ tlino. Tam vidi Bernardko. Poldorasel otrok je, ki se igra z drugimi otroki in pleše z drugimi nekak ples, pri kate- rom ploskajo z rokami. Zdaj pa zdaj se Bernardka zasmeje tako glasno, tako lajajoče, da vzgojiteljica novink od sra¬ mu zardi v spanju. Sanjalki se zdi, da igrajoči se otrok zasmehuje ves svet... Te sanje, ki so se ponavljale več no¬ či, so spravile Marijo Terezijo v čudno grozo. Ali naj bodo te noči slike, ki jih gleda štirinajst let po masaabiellskih prikazovanjih, nek namig, da so njeni stari dvomi upravičeni ? Cele noči je mo¬ lila za razsvetljenje. Molila je, da bi Marija Bernarda ne bila to, za kar jo sumniči. Molila je, da Marija Bernarda ne vlači noge za seboj le iz afektira¬ ne važnosti, kar je vzgojiteljico vedno znova napolnjevalo s skrito nejevoljo. Nekega večera je stopila Marija Terezi¬ ja Vauzous v celico Marije Bernarde. Siva je v obraz kakor po bolezni. “Pomagajte mi, sestra Marija Ber¬ narda”, je zaprosila in vse njeno bitje je izražalo strašen nemir, ki ga Bernardka ni mogla razumeti. “Oh, kako rada, ma Mere. Toda kako bi vam jaz lahko pomagala...” “Samo vi mi morete pomagati, ma soeur, zakaj za vas gre...” “Zame?” vpraša Bernardka prestra¬ šeno. “Ali sem se morda kaj pregreši¬ la, ma Mere?” “Ko bi ti vedela, ma soeur,” zastoka sestra Vauzous. “Nimam pravice, da vam tako govorim. Nisem ne vaš spo¬ vednik, niti vaša prednica in niti ti ni¬ majo pravice do kaj takega. Toda pro¬ sim vas za pomoč, ker me ta negoto¬ vost tako muči...” “O kaki negotovosti govorite, ma Mere?” Marija Terezija se nasloni na steno, kakor da bi se brez opore ne mogla več držati pokonci. “Bernardka Soubirous, pomagajte mi! Jaz vam ne morem verjeti...” “Ali sem v zadnjem času rekla kak¬ šno neresnico, ma Mere?” — vpraša Bernardka docela presenečena. “Niste povedali neresnice, ma soeur... In vendar velika resnica ali velika ne¬ resnica vašega življenja me grozi uničiti.” ”Ne razumem tega, ma Mere,” reče Bernardka in povesi oči. “Držala sem objubo, sestra Marija Bernarda in od začetka dalje nisem z vami nikoli več govorila o prikazovan¬ jih. Vem, da je zelo grdo, če zdaj to svojo obljubo prelomim. Vem tudi, da je neodpustljiv greh, vztrajati v dvomu kljub odločbi teološke preiskovalne ko¬ misije, kljub škofovi sodbi, da celo kljub mnenju svetega Očeta. Toda Bog vidi moje zavrženo srce in ne morem si po¬ magati. Zavoljo tega sem prišla k vam, ma soeur, in vas prosim pomoči.” Bernardka počasi in resno -dvigne pogled. “In kaj mi ne verujete, ma Mere?” “Dobro vprašanje je to, Marija Ber¬ nardka! Verujem vam, da ste imeli pri¬ kazovanja in da ste jih imeli več¬ krat. Ne morem pa vam verovati, da je vizija govorila narečje patois in da je sama povedala svoje ime. Že leta se v mislih in molitvah mučim z Vami. O tem morem dati račun pred Bogkom. Poznam vaše otroško, ljubko razigrano bitje, to vašo, kako bi rekla, umetniško naravo. Vašo nebrzdano fantazijo poz¬ nam iz osnutkov, ki ste jih napravljali za vezenje. Mogoče je ta nebrzdana fantazija bistveno marsikaj dodala res¬ ničnemu prikazovanju, tako, da niste .mogli več razločevati med resnico in neresnico. Mogoče je v onih februar¬ skih dneh vašo fantazijo razgrelo še govorjenje žena in deklet, tako da ste videli in slišali, kar vam je bilo prej govorjeno. Znate privezovati človeške duše kakor nihče drugi. Tudi to je božji dar in sicer nevaren. Tako je eno terjalo drugo. Bili ste otrok. In še ved¬ no ste. Niste mogli več razločiti meje med resnično vizijo - in fantazijo. Kar so vam pripovedovali drugi, je ved¬ no bolj postajala resnjca. In ko ste se znašli na tej poti, ni bilo več povrat¬ ka. Z darom, da ste znali ganiti srca, ste pridobili prečastite gospode pri ko¬ misiji, kakor prej prevzvišenega gospo¬ da škofa iz Montpelliera, ki je jokal zavoljo vaših besedi. Ali ne bi moglo biti tako, dragi otrok?” “Ne! Ni bilo tako, ma Mere,” reče Bernardka tiho. “Oh, strašnih bolečin bi me rešili, ko bi me mogli prepričati. Tako pa sem nevrednica nemara edina, poleg bogo- tajcev, ki še dvomim. Neizrečeno straš¬ no je, da moram tako govoriti z va¬ mi. Toda povejte mi znamenje, ki bi mi moglo pomagati! “Ali niso čudežna ozdravljenja?” — vpraša Bernardka po dolgem molku. “Velika znamenja so, ma soeur, naj¬ večja, ki morejo biti. Toda jaz zahte¬ vam drugo znamenje, ki se tiče samo vas, Marija Bernarda. . . Poslušajte. Povedati vam hočem nekaj iz časa mo¬ jega noviciata. Takrat je živela v na¬ ši hiši še stara sestra Raymonda. Bi¬ la je zelo podobna naši sestri Zofiji, ki je pred kratkim umrla, le da je v dneh, ko je bila pri močeh, veliko, ve¬ liko več delala in siceh v nimeški ubož¬ nici in hiralnici. Tam je stregla star¬ cem, kar je, kar sami veste, zoperno delo. Toda sestra Raymonda je bila tu¬ di prva v molitvi in premišljevanju. Pri tem pa tiha in vedra kakor otrok. Nič ni vedel svet o njej. Nikoli ni za¬ trjevala, da je imela prikazovanja. Ni¬ ti časopisi niti prevzvišeni škof niso ne govorili ne pisali o njej. Rasen njenega spovednika ni nemara nihče poznal nje¬ ne z milostjo napolnjene duše. Me vse do njene smrti nismo prav nič vedele, da je prejela najlepšo vseh milosti in da je na dlaneh nosila čudežne rane...” Bernardka je z vso silo, da, jezno stresla z glavo. “Mislim, da vam ne morem pomaga¬ ti, ma Mere,” je rekla kratko. Potlej je sedla na posteljo in se ni premakni¬ la. Tudi Vauzous je negibno strmela predse. Čez nekaj -časa pa je Bernai’dka dvignila glavo, kakor, da se je v hipu ne¬ česa domislila in se slabotno nasmehni¬ la. “Mogoče je vendar neko znamenje za vas, ma Mere,” je zašepetala in po¬ časi dvignila krilo, da se je pokaza¬ la gola leva noga. Koleno je grozno razdejano po tvoru, ki je bil velik sko¬ raj kakor otroška glava. Starejša nu¬ na je pri tem pogledu omahnila. Od¬ šla je proti vratom. Nato se je vrni¬ la. Odprla je usta, da bi nekaj pove¬ dala. Toda ni spravila besede iz sebe. Nema se je zgrudila pred Bernardko v spoznanju tega, kar je videla zdaj in ponoči. štiriinštirideseto poglavje. ZAME STUDENEC NE TEČE Ko se je Marija Terezija spričo straš¬ nega znamenja, ki ga ji je pokazala Bernardka, sesedla, je v trenutnem raz¬ svetljenju videla veliko zvezo. Massabiellska Devica, je to negodno bitje izbrala za orodje in mu je za prvo nalogo položila v usta trdovraten klic po pokori, čeprav bitje v svoji o- troškosti in preprostosti svarila vsem grešnikom sveta niti razumelo ni. Po¬ kora, pokora, pokora! In vedno znova! Svet je umazan. Svet je bolan. Molite za grešnike. Molite za bolni svet! Ka¬ kor je pokora z ozirom na greh svetla, tako je greh z ozirom na bolezen te¬ man. Klic po pokori je samo neka pri¬ prava za Gospejin načrt. Pod čudnimi okoliščinami (požiranje zemlje, bruhan¬ je) izgrebe nesluteči, preprosti otrok mi¬ lostni studenec iz zemlje, ki počasi daje spoznavati svojo moč in s svojo čudo¬ delno silo spravi v gibanje ves svet, ki se razdeli v pristaše in v nasprotnike studenca. Z najdbo studenca je praktična otrokova naloga končana in videti je, da je otrok odpuščen iz Gospejine služ¬ be. Cerkveno vodstvo z natančno, sko¬ raj zoperno preiskavo štiri polna leta preiskuje prikazovanja, šele potlej izre¬ če svoje prepričanje in prizna nadna¬ ravni značaj prikazovanj. Kaj pa se zgodi z Bernardko, s posredovalko med Gospo in svetom? Tarbeški škof je že zdavnaj spoznal, da mora to čudovito božje bitje vzeti v cerkveno varstvo.