Zanimivosti. Večna nra. Curižki urar Karl Ileinrich Maeyer je izpolnil davne sanje urarjev in tudi mnogih drugih ljudd, ki so hoteli s pomočjo ure rešiti znamenito uganko pcrpetuuma mobile (stroj, ki gre sam brez gonilne sile). — Sicer se je že marsikateremu urarju posrečilo sestaviti uro, ki je šla brez navijanja več let. Maeyrov izum pa temelji na principu, da ure sploh ni treba na¦vljati, pa vendar vedno gre. Z njegovim Lzumom prehaja urarska fabrikacija na fizikalno in fizikalnoHkemično polje. Glavni in ožirljajoči činitelj te ure ni samo nihalo, lemveč ono dela takorekoč s tisto večno razliko, ki ofbstoji v temperaluri zraka. V spirali, ki sestoji iz tanldh cevi, se nahaja glicerin pod stalnim pritiskom. Glicerin je silno občutljiv za spremembe toplote. Radi tega se ta sistem cevi nahaja v veonem lcrčenju in raztezanju, kakor se spreminja toplota. Te spremembe in ta kretanja se prenašajo na konstrukcijo ure in jo tako urejujejo, da tista energija, ki jo daje stisnjeni glicerin, giblje kolesa. Uteži, ki reagirajo na te prostorninske spremembe glicerina, urejajo vse gibanje ure tako, da ni nobenih prehitrih udarcev. Vsa mašinerija funkcijonira mirno in redno. Stroj ure se nahaja pod steklenim cilindrom, ˇ podstavku ure pa so cevi v spirali, ki giibljejo ves sistem. Škoda vsled rje. Kdor hoče dobesedno čez noč postati jbogataš, ta naj iznajde sredstvo, s katerim bo omogočeno priti v okom rji. Računajo, da rja uniči na leto železa v vrednosti 800 milijonov funtov, to je toliko kot 220 milijard dinarjev. Stroški za barvanje železa so pa po približnem računu na leto 22 milijard dinarjev, torej za eno ničlo manj kot pa uniči v enem letu rja. Koliko je na leto človeških žrtev vsled rje, — zrušene stavbe in drugo — tega statistika ne pove, vendar pa jih je skoraj gotovo precej. Žeblji zarjavijo v. strešnikih, škrili padajo radi rje, ki je zjedla žeblje, na tla, vrtna ograja rjavi, sploh z eno besedo, karkoli je železnega ali jeklenega pri hiši, rjavi. Neki arhitekt pravi, da oni gospodar pametno gospodari, kateri ima en odstotek vrednosti hiše vedno pripravljen za nadomestitev po rji uničenih predmetov. Koliko napravi rja škode na železnicah, največ na vagonih, potem na tračnicah, signalnih napravah in stotine drugih stvareh! Kdor bi torej iznašel primerno sredstvo proti rjl, bi postal, kakor smo zgoraj navedli, v resnici čez noč bogat. Toda to bi morala biti cenena stvar, ne morda, da bi stala n. pr. 1000 Din, škode bi pa napravila samo za 700 Din. In to je baš težava in danes še nerešen problem.