Poštnina plačana v gotovini /"'• j o ■> Abb postale i gruppo - Lena 44) lir Leto XXI. St. 213 (6191) TRST, »reda 8. septembra 1965 PO POZIVU VARNOSTNEGA SVETA PAKISTANU IN INDIJI U Tant potuje v Ravalpindi in Novi Delhi Pozivi številnih državnikov na zmernost Nadaljujejo se boji na kopnem in v zraku - Peking znova grozi Indiji - Sukamo odkrito na strani Pakistana t&jska. Agencija «Nova Kitajska« je objavila uradno izjavo, ki pravi: ((Oborožen napad indijske vlade proti Pakistanu je dejanje odkritega napada. To ni samo groba kršitev vseh načel, ki urejajo mednarodne odnose, temveč je tudi huda grožnja za mir na v tem delu Azije Kitajska vlada odločno obsoja Indijo zaradi zločinskega napada, izreka svojo odločno podporo Pakistanu v njegovi pravični borbi proti napadu in slovesno opozarja indijsko vlado, da bo nanjo padla odgovornost pa vse posledice njenega zločinskega napada. Indija i-ma še vedno zasedene položaje kita iškega ozemlja na meji med Kitajsko in Sikimom in se ni še u-maknila. Stalno se skuša skrivno vtihotapiti in izvesti diverzantske NEW YORK, 7. — Glavni tajnik OZN U Tant je določil za *v°j odhod v Pakistan in Indijo 20. uro nocoj po newyorškem Najprej bo odpotoval v pakistansko prestolnico v Raval-Ptndi, zatem pa v Novi Delhi. ” Novem Delhiju izjavljajo “^oj, da bo U Tant dobrodo-ko bo prišel v Indijo. Pri tem znova poudarjajo, da je e-juni smoter akcije, ki jo je zapela Indija, uničiti oporišča, iz katerih prihaja pakistanski napad. v Pakistanu pa pravijo, u Tantov obisk ne bi imel smisla, če bi se U Tant omeji* samo na to, da bi skušal ^raniti razmejitveno črto v f^asmiru. Na vsak način je pakistanska vlada že odgovorila sporočilo U Tanta, ki pozi-» obe strani na previdnost in Pnvrzenost miru. r(^Uska vlada je v odgovoru na soiucijo varnostnega sveta OZN, n‘P°^va na ustavitev bojev, po-obtožila Pakistan številnih Padov in kršitev razmejitvene izi» *Indijska vlada, pravi dalje t J*™. Je trdno prepričana, da bo pJiblenja ustavitev sovražnosti moli,:™. ?amo te ki ga je zasedel 1. mr~?Jr|t>ra s prekoračenjem med-ri^edne meje in se mora obvezati, no„b.? v Prihodnje spoštoval med-vr,,odno mejo med Indijo in Pa-dUo°m- Poleg tega mora biti In-, ja gotova, da se tako stanje ne . ’ P°n°vilo, preden se bo moč porazumeti o ustavitvi sovražnosti n v*Postaviti mir.» t-Jktam pobija nota pakistanske raitve, da so sedanji boji izbruh-v*1. zaradi «oboroženega upora« v fr^duru, in dodaja, da so boji po-t*t;Da množične oborožene infil-ki jo je organiziral in pri-2„avll Pakistan, čemur so sledili »to , Pakistanske vojske in paki-‘anskega letalstva. Nota dodaja, »AVSe dotlej, dokler se ne bo upo-™vaia ta stran dogodkov, ne bo "ogoče nobeno napredovanje za j-fh^tavitev miru v državah Jamu 111 Kašmir. f,y. Londonu Je indijski minister a81a, ki potuje v New York, na vprašanje, ali bi Indija privolila ori„avzofn°st «mirovne sile« OZN, 07\rV?r*1: ,(Imamo že opazovalce v^fj m morebitno zunanje vmeša-anje bi samo poslabšalo pakistan-?"..napad.» Dalje je dejal, da se usti i*ne b0 udeležila pogajanj za sovražnosti ali za mirovne nTot?d°kler ne bo Pakistan u-rCfjjl sv°jih čet z zasedenih pod- v.^fkpr poročajo iz Nairobija, je inrtii i 1 Predsednik Kenjata pozval ko in pakistansko vlado, naj nu da ustavita boje, ter po- si-n sv°ie posredovanje. Pakistan-anr Predstavništvo v Nairobiju je Ponurtv^ da Je AJub Kan sprejel vj,n,udb°. v Novem Delhiju pa pra-da še nič ne vedo o Kenjato-Ponudbi. u predsednik Kafte Nkrumah pcrK? ji Ind'jo in Pakistan, naj se ta v, resoluciji varnostnega sve-da' vNkrumah izreka prepričanje, Hbo Politična občutljivost obeh hurt °mogočila rešitev tudi tega nudega spora. ^^suadski zunanji ministrski pred- akcije proti kitajskemu ozemlju na zahodnem delu kitajsko-indijske meje. Indijske kršitve kitajskega o-zemlja nikakor niso prenehale. Kitajska vlada je izrekla več opo-zoru in sedaj od blizu spremlja razvoj napadalnih dejanj Indije s krepitvijo svoje obrambe in s povečanjem budnosti na svojih mejah.« Nocoj Je predstavnik ameriškega državnega departmaja McCloskey potrdil, da «na obeh straneh« u-porabljajo ameriško orožje. Dodal je, da je sedaj glavno doseči v najkrajšem času ustavitev sovražnosti. McCloskey ni hotel komentirati pekinške izjave, ki grozi Indiji Pripomnil Je, da nimajo nobenih poročil o premikih kitajskih čet na meji. Dalje je predstavnik izjavil, da ni nič novega, kar se tiče pomoči. V sedanjem trenutku niso bile v načrtu dobave ameriškega orožja ali materiala Pakistanu in Indiji. Zadevo še vedno proučujejo. ‘ * zunanji ministrski picvA- da*( Lester Pearson je sporočil, dlir, i P°nudil posredovanje med In-nnVI, i1? Pakistanom, da pa njegova nl hila sprejeta. Ajubu Kaši *.n Sastriju je poslal osebno po-tudi predsednik japonske ^Sato, ki izreka upanje, da bo au. 7 uaJkrajšem času prenehal. t o5,rs,k,a vlada je stopila v stik državami, da proučijo re«u ost skupne pobude za mirno bar« Sbora- Kairski list «A1 Ah-BnrtiPO!,iva Indijo in Pakistan, naj sertr.ii 0 odgovorita na poziv pred-teinl« J*aserJa in Tita, ter pripojil,/8’ da sta predsednika ponu-r-j,, uobre usluge za sporazumno aPora. List dodaja, da se-tavii.ii “JhUtek, ko bi morali ugo-iter jau' kdo ima prav in kdo ne, lahtnu alJevanJ® sedanjega stanja beh j *°rlsti samo sovražnikom o-IV-.držav. Ameriški državni tajnik oba i Je sinoči znova pozval ® v*adi, naj ustavite boje. se r,®dsednik indijske vlade Wilson miJ®. danes posvetoval v svojimi paj'str* v zvezi z zaostritvijo spo-lvlj_a .med Indijo in Pakistanom. vvp.hu ^ za odnose s Common-le JJborn Bottomley je prekinil si p0 b?^'tnice in se vrnil v Londo,,. z liiSl6 se je Wilson ločeno sestal Pav!?Wma komisarjema Indije in Zai.tf, ,a v Londonu. Od njiju je ni vlij1, ugotovila, da bosta nju-hiirn^L sodelovali z glavnim taj-Vitevmm^N U Tantom za vzposta- Viftb razgovoru z Wilsonom Je pa-le''„bski visoki komisar izjavil, da Jein rrVl’ ali 1)0 njegova vlada spre-govnl; Tanta- Wilson pa je po raz-fočr^f11 s komisarjema izjavil: «Od-da setn poudaril naše stališče, burtn nujno potrebno podpreti po korfi. varnostnega sveta. Prihodnji Sen, Pritiče U Tantu. Vsekakor nila Pbjasnh. da se Velika Brita-lavai. bo v uobenem primeru vrneva m. I sP0Pad med dvema drža-bii«.i ttouuuonvvealtha. Nocoj je Doritii London ameriški državni z im(n k BaI1> ki se bo razgovarjal StrnrnS 18.31. Dolžina dneva 12.58. Luna vzide ob 17.57 in zatone ob 2.28 Jutri, ČETRTEK, 9 septembra Peter ZARADI STALNEGA DOTOKA KALNE VODE V ZBIRALIŠČA V mnogih višjih mestnih predelih je tudi včeraj primanjkovalo vode Po nalogu občinskega zdravnika ukinjena dobava vode iz vodovoda pri Brojnici - V Bazovico m na Opčine so dovažali vodo s cisternami - Potrebno je varčevanje vode analizirajo vodo iz tega vodovoda, je inž. Spaccini dejal, da se bo stanje dobave vode mestu izboljšalo šele tedaj, ko bodo zdravstveni organi ugotovili, da je lahko tudi voda iz nabrežinskega vodovoda pitna. Za sedaj, je izjavil, inž. Spaccini, nam ne ostane drugega, kot da naslovimo na prebivalstvo poziv, naj varčuje z vodo in naj se vsakdo zaveda, da kolikor vode porabi brez potrebe, toliko vode primanjkuje tistim družinam, ki so v bolj prizadetih področjih. V Bazovico so včeraj zvečer o-krog 18. ure pripeljali z avtocister-no pitno vodo, ki so jo delili prebivalstvu. Toda v tej vasi nastaja sedaj tudi vprašanje vode za živino, ki jo v napajališčih ni in morajo uporabljati vodo iz kala. Vaščani pa pravijo, da mnoge živali te vode ne marajo piti in so zato zaskrbljeni. Upajmo torej, da se bo stanje in čistost voda, iz katerih črpajo vodo za tržaške vodovode, čimprej izboljšalo, in da bo mesto v kratkem času ponovno redno oskrbovano z vodo. Včeraj so z avtocisternami dobavili pitno vodo tudi prebivalstvu na Opčinah. Sestanek deželnega odbora PSDI Včeraj se je sestal na deželnem sedežu PSDI v Trstu deželni odbor stranke. Sestanka so se udeležili med drugimi podpredsednik deželnega odbora Dulci, poslanec Zuccalli, podpredsednik deželnega sveta Devetag, odbornika Marpille-ro in Nardini ter deželna svetovalca Bertoli in Bisol. Po seji je tiskovni urad objavil poročilo v katerem je rečeno da je odbor obravnaval pretežno položaj v krajih, ki so jih prizadele poplave. Tajnik Cesare je pre-čital podrobno poročilo podtajnika za notranje zadeve Ceccherinija, ki poudarja potrebo po dvojnem posegu s strani države in dežele. Ob zaključku debate so člani odbora pooblastili svetovalsko skupino, da na seji deželnega sveta v petek predloži resolucijo v tej zvezi ter je izrazil željo, da bi deželni svet soglasno sprejel ustrezne ukrepe. Politični položaj so izčrpno o-bravnavali poslanec Zuccalli, svetovalci Bisol in Bertoli ter tajnika videmske in tržaške federacije Pon- llllimillllUllllllinilllMIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllHIIIHIIlUnilllllHUHIIIIIIIIIIIMIIMinUlMIMIIIIIHHIIIiM NA PETKOVI IZREDNI SEJI DEŽELNEGA SVETA Minister Corona je obiskal prizadeta področja v Furlaniji Deželni odbornik za javna dela Masutto mu je prikazal najnujnejše potrebe in ukrepe - Zasedanja deželnih komisij Na petkovi izredni seji deželne-1 Je začela razpravljati o zakonskem ga sveta, bodo obravnavali samo osnutku deželnega odbora o šolskih vprašanje nedavnih poplav in ško-1 gradnjah. Namen zakonskega osnut. de, ki jo je povzročilo neurje v J ka Je, da se izboljša položaj na zadnjih tednih v Furlaniji. Na področju šolskih gradenj in pred-dnevnem redu je večje število re- vsem na področju strokovnih šol Zaradi kalne vode, ki doteka v štivanski in nabrežinski vodovod pri Brojnici, se je včeraj v mestu zaostrilo pomanjkanje vode. Občinski odbornik za ACEGAT inž. Spaccini je včeraj izjavil, da doslej še niso v teh dveh vodovodih zabeležili tako kalne vode, kot v teh zadnjih dneh. Zato so filtri v vodovodih znatno obremenjeni. Medtem ko v normalnih časih vsak filter očistijo enkrat tedensko, so morali na primer v nedeljo zamenjati v štivanskem vodovodu filtre vsako uro in tričetrt. Včeraj pa se je v štivanskem vodovodu stanje nekoliko izboljšalo in menjajo sedaj filtre vsake štiri ure. Poleg tega pa uporabijo sedaj samo za čiščenje filtrov 10.000 kubičnih metrov vode dnevno. Zaradi tega je seveda v vodovodnem omrežju v mestu in okolici znatno manj vode. štivanski in nabrežinski vodovod lahko po potrebi nudita mestu do 130.000 kubičnih metrov vode dnevno. Včeraj pa se je zaradi pogostega čiščenja filtrov količina vode iz štivahskega vodovoda, ki jo pošiljajo v mestno vodovodno omrežje znatno zmanjšala. Poleg tega pa so morali na ukaz občinskega zdravnika dr. Fabianija, ki stalno nadzoruje pitnost vode, popolnoma ustaviti dobavo vode vodovodnemu omrežju iz vodovoda pri Brojnici, ki daje normalno 20.000 kubičnih metrov vode dnevno, tako da so lahko nudili mestu samo 90.000 kub. m vode. Občinski zdravnik je včeraj ugotovil, da je postala voda v vodovodu pri Brojnici preveč kalna in je zato ukazal ustaviti dobavo te vode mestu. Zaradi vsega tega, Je poudaril inž. Spaccini, je bil Acegat prisiljena omejiti dobavo vode v nekaterih predelih mesta. Najbolj prizadeta področja mesta so zgornji del Ul. Fabio Severo, področje Sv Ivapa, Rocola, nekatera področja v zgornji okolici, kot na primer Bazovica. Zaradi manjšega pritiska v vodovodnem omrežju, ki je nastal vsled manjše količine vode, so včeraj ostali brez vode tudi v zgornjih nadstropjih glavne bolnišnice in v zgornjih nadstropjih večjega dela središča mesta. V bolnišnici so bili brez vode okrog eno uro. Acegat Je takoj sprejela nujne ukrepe, da bolnišnica ne bo v nobenem primeru ostala brez vode. Ker je občinski zdravnik dr. Fabiani dal nalog zapreti vodovod pri Brojnici in je izjavil, da stalno solucij, interpelacij in vprašanj, ki so jih predložili predsedstvu svetovalci raznih skupin. Komunistični svetovalci Pellegri-ni, Bacicchi, Moschione, De Cane-va, Coghetto, Bosari, Bergomas in Šema predlagajo v svoji resoluciji, naj se čimprej uredi vprašanje podpore prizadetim družinam in naj deželna in državna uprava takoj posredujeta za pomoč vsem oškodovancem. Demokristjanski svetovalci Miz-zau, Romano, Virgolini, Coloni, Varisco in Ginaldi pa v svoji resoluciji izražajo priznanje odboru za takojšnji poseg in za takojšnjo prisotnost odbornikov na kraju nesreče ter poudarjajo nujnost takojšnje pomoči prizadetemu prebivalstvu in zlasti poseg državne u-prave pri financiranju okvare raznih poškodovanih javnih objektov. Hkrati pa predlagajo, naj bi deželna uprava sprejela poseben zakon, ki bi omogočal deželi takojšen poseg v primeru podobnih in drugih nesreč. Socialistični svetovalec Giacomet-ti v svoji resoluciji poudarja, da je treba čimprej rešiti nujno vprašanje o regulaciji reke Stella, socialistični svetovalec Moro pa opozarja na škodo, ki je bila prizadeta v Karniji, Kanalski dolini in na področju Humina. Socialistični svetovalec Giacometti v posebnem vprašanju opozarja tudi na veliko škodo, ki jo je napravilo neurje 22. in 24. avgusta Na seji bo predsednik deželnega odbora dr. Berzanti odgovoril na razne interpelacije in vprašanja ter bo poudaril namen deželnega odbora, da se rešijo najnujnejša vprašanja. O tem bo še pred sejo, in sicer v četrtek popoldne, razpravljal deželni odbor. Včeraj se je deželni odbornik za Javna dela Masutto sestal v Lati-sani z ministrom za prireditve in turizem Corono, kateremu je obrazložil najnujnejše potrebe na uničenih področjih Furlanije. Sestanka se je udeležil tudi videmski prefekt. Pozneje sta minister Corona in odbornik Masutto skupno z ostalimi oblastmi obiskala Lignano. Včeraj dopoldne je tretja stalna komisija deželnega sveta, ki obravnava vprašanja šolstva, dela, socialnega skrbstva, zdravstva in higiene, začela proučevati zakonski osnutek demokristjana Stopperja o strokovni vzgoji delavcev v deželi. Po poročilu svetovalca Ramanija, ki je obrazložil osnovne točke ukrepa, je odbornik za delo Giust izjavil, da se odbor strinja s tem zakonskim osnutkom. V razpravo so posegli tudi številni drugi člani komisije. Predlagatelj, svetovalec Stopper, pa je še posebno poudaril pomen tega ukrepa za strokov no izobraževanje delavcev. Včeraj dopoldne se je sestala tudi peta komisija za javna dela, urbanistiko, promet in turizem, ki in otroških vrtcev, ter da se pooblasti deželna uprava, da lahko nudi prispevke občinam in pokrajinam glede obresti na posojila, ki jih bodo ti organi najeli za gradnjo šol. Seji Komisije je prisostvoval tudi odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti prof. Vicario, ki je obrazložil smotre tega zakonskega osnutka. V diskusijo so posegli tu-di mnogi drugi člani komisije. Ponovni sestanek komisije bo jutri Druga stalna komisija za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo se je sestala včeraj popoldne in Je začela proučevati posamezne člene zakonskega osnutka o ustanovitvi posvetovalnega odbora za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo. žele in Pierandrei. Govorniki so poudarili potrebo, da se pazljivo zasleduje potek pokrajinskih kongresov PSI, kakor tudi samega vsedržavnega kongresa. Iz rezultatov teh kongresov bi se moralo sklepati o stvarni želji PSI, da pospešuje v Italiji zedinjenje socialističnih sil na podlagi načel socialistične internacionale. Prihodnja seja odbora bo 20. septembra v Vidmu. Iz tega poročila je razvidno, da ni verjetno, da bi se tri stranke levega centra v Trstu sestale okoli 10. t. m., kot se je govorilo pred časom. V prizadetih političnih krogih menijo namreč, da se bo o raznih političnih vprašanjih, ki zadevajo tristrankarsko sodelovanje, razpravljalo šele po pokrajinskem kongresu PSI, če ne celo šele po vsedržavnem. V NEDELJO, 12. SEPTEMBRA Odkritje spomenika bazoviškim žrtvam Kakor doslej vsako leto, bo tudi letos ob obletnici mučeniške smrti bazoviških junakov proslava na kraju ustrelitve v Bazovici in na njihovem grobu pri Sv. Ani. Letos bomo proslavili njihovo žrtev s posebnim poudarkom, ker 35-letnica njihove smrti soupada z dvajsetletnico poraza fašizma, zoper katerega so se borili do smrti, in ker bomo na njihovem grobu pri Sv. Ani postavili dostojen spomenik, Spomenik je izdelan po načrtu ak. kiparja Zdenka Kalina in arh. Borisa Kobeta, ki ga je naš odbor sprejel na podlagi razpisanega zadevnega natečaja. Prof. Kalin je te dni tu dokončeval svoja zadnja dela. Svečana proslava je določena za nedeljo, 12. septembra, ob 15. uri na bazoviškem strelišču, dočim se bomo zbrali okoli postavljenega spomenika pri Sv. Ani isti dan ob 10. uri. Podrobnosti bomo še pravočasno objavili. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV iiii iiiiii iiii ii n iti n iimii n iimiiii n mi n iii iiiiiiiiiii n Himni n 1111111111111111 milimi i Milini iii tiimiimiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiimiiiiHtiii SINOČI V ^GREGORČIČEVI DV0RANI> V UL. GEPPA Otvoritev dokumentarne razstave v počastitev bazoviških mučenikov Razstavo je odprl Vekoslav Spanger, o njenem pomenu in značaju pa je govoril slikar Jože Cesar V okviru letošnjih, proslav ob 35-lelnici fašističnega zločina pri Bazovici, ki jih prireja Odbor za proslavo bazoviških žrtev in ki bodo dosegle višek v nedeljo 12. t. m. z odkritjem spomenika bazoviškim junakom na pokopališču pri Sv. Ani. je bila sinoči v «Gregorčičevi dvorani» v Ul. Geppa odprta dokumentarna razstava, ki ponazoruje dobo, v kateri so živeli in padli bazoviški mučeniki. Razstavo je odprl Vekoslav Spanger, za njim pa je spregovoril Jože Cesar, ki je razstavo tudi pripravil in uredil. Jože Cesar je v kratkih in klenih stavkih povedal, da je bil namen Odbora za proslavo bazoviških žrtev, prikazati posebno mladini okoliščine, ki so privedle štiri mlade slovenske fante pred fašistični svinec pri Bazovici. Bežno je omenil kaj vse smo tržaški Slovenci imeli pred prihodom Italije v te kraje: šole, bančne zavode, zadruge, gledališče, pevska društva, tamburaše, godbe, čitalnice, športna društva itd. nato pa prešel k faši-subrrim^potigom vse te naše ■narodne imovine* ter poudaril, da je le zdrava sila in želja po duhovem življenju dala moč našemu narodu, da je lahko šentjakobska čitalnica nadaljevala poslanstvo požganega Narodnega doma, da se je celo rodila Slovenska prosvetna zveza v Trstu, mladinska zveza in njena številna društva, športna društva, mladinske revije, razstave itd. in to kljub ricinusovemu olju in pretepanju. «Leta 1927 — je nadaljeval Cesar — so nam vse to nasilno odvzeli, tržaško časopisje pa je lagalo javnosti, da smo se sami prostovoljno obglavili. Naši učitelji in izobraženci so morali s trebuhom za kruhom, družine so bile oropane sinov, mladina ljubezni, mladosti in vere v boljšo bodočnost. Padali so možje in začelo se je ilegalno združevanje v naravi. Skupina mladih, ustvarjenih za življenje, lepoto in poezijo, a opeharjenih, je s studom gledala ta mrak, uprla se je in poskušala obrniti pozornost svetovne javnosti nase in na naše trpljenje, z dinamitom. Končali so svoja mlada življenja ped fašističnim svincem, drugi so romali v zapore in konfinacije. In potem so bile potrebne še nove žrtve od l. 1930 do 1941 in od l. 194' do l. 1945, ko smo jim postavili spomenike, ki so bili zopet oskrunjeni. S tem svojim nagovorom pa je Jože Cesar tudi že nakazal zaporedje razstavljenega dokumentarnega gradiva na mizah, ki je kljub svoji skromnosti v. primerjavi z obilico gradiva, ki je še na razpolago po raznih knjižnicah, arhivih in slovenskih domovih, živ dokument časa, v katerem so rastli, se berili in umrli bazoviški junaki in z njimi še drugi v naslednjih le-tih. Cas in prostor nam ne dopuščata, da bi se podrobneje ustavili pri naštevanju razstavljenega pretežno fotografskega in časopisnega materiala, povemo naj samo, da je izbor skrben in smiselno urejen in da je Cesar vložil vanj veliko ljubezni in truda. Gradivo je zbral v glavnem pri naši Narodni in študijski knjižnici, nekaj iz etnografskega arhiva pokojnega Zorka Jelinčiča, nekaj gradiva mu je odstopilo Slovensko gledališče, nekaj pa je dodal svojega in še od drugih zasebnikov, ki so mu kar sami prihajali ponujat posamezne redke primerke fotografij o našem društvenem in družabnem življenju. Otvoritvi je prisostvovalo lepo število ljudi, in zlasti precej mladine. Ogled razstave, ki bo odprta do U. t.a.ra , toplo priporočamo vsem, zlasti pa mladini, da se bolje seznani z našo težko preteklostjo in z neizmernim idealizmom naše takratne mladine, ki je imela v Bidovcih, Marušičih, Valenčičih, Miloših, Gortanih, Tomažičih in drugih svoje najvišje vzore in najžlahtnejše predstavnike. SEJA OBČINSKEGA ODBORA 128 milijonov za okrepitev javne razsvetljave v okolici Včeraj se je pod predsedstvom podžupana odv. Mianija sestal tržaški občinski odbor. Odborniki so razpravljali samo o navadnih upravnih vprašanjih. Med drugim so sklenili, da bodo uporabili 128 milijonov lir iz posojil, ki so jih najeli za razna dela in ki jih še niso mogli začeti, za okrepitev javne razsvetljave, in sicer: od železniške postaje do železniškega nadvoza pri Barko vljah; od barkovljanskega parka do Ceda-za; od Trga Valmaura do začetka državne ceste, ki pelje proti Škofijam in od Trga Volontari Giuliani do Bošketa. Poleg tega pa bodo okrepili javno razsvetljavo tudi v Narodni ulici na Opčinah, od križišča državnih cest do središča vasi, ter javno razsvetljavo na pokrajinski cesti, ki pelje skozi Prosek. Na seji je odbornik za Acegat inž. Spaccini poročal o položaju dobave vode mestu, o čemer pišemo v posebnem članku. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Obnovili bodo proces o stečaju knjigarne «Zigiotti e comp.» Opravili bodo ponovne cenitve, ker obstaja suni, da gmotni položaj podjetja ob stečaju ni bil pasiven - Zigiolli izpuščen na začasno svobodo Včeraj sta znani knjigarnar Flo-riano Zigiotti in Mario Doplicher ponovno sedla na zatožno klop, to pot pred trž-t.šklm prizivnim sodiščem. Kot smo svoj čas obširno poročali, sta se morala Zigiotti in Doplicher zagovarjati v marcu letos pred tržaškim kazenskim sodiščem zaradi stečaja podjetja ((Zigiotti e comp.» Zigiottija so obtožili namernega ter navadnega stečaja, Do-plicherja pa le navadnega. Kazensko sodišče je spoznalo oba za kriva ter obsodilo Zigiottija na 3 leta ln 4 mesece zapora in Doplicherja na 4 mesece. Obsodba je tedaj najhuje prizadela Zigiottija, ki je bil v zaporu ln ki je tam tudi pričakal ponovno obravnavo pred prizivnim sodiščem. Prizivni sodniki so včeraj pod predsedstvom dr. Franza sprejeli nekoliko nepričakovan sklep, namesto, da bi izrekli razsodbo. V sklepu je rečeno, da sodniki menijo, da je potrebno, da se izvede nova cenitev, ki bi morala ugoto. viti naslednje okoliščine: 1. premoženjsko stanje družbe «Zigiotti e comp.» 31. decembra 1959; 2. premoženjsko stanje Iste 25. septembra 1961; 3. premoženjsko stanje iste 13. marca 1963; 4. sistem knjigovodstva, po možnosti tudi za več let nazaj; 5. dejansko vrednost ob tržnih cenah knjig, ki so jih za- rubili in prodali na zahtevo dolžnikov tik pred proglasitvijo stečaja; 6. dejansko vrednost opreme knjigarne in blaga, ki je bilo v njej ob proglasitvi stečaja. Spričo tega so sodniki sklenili, da se kazenski postopek delno obnovi, da se pošljejo sodni akti preiskovalnemu sodniku pri tržaškem sodišču, da se obravnava odloži za nedoločen čas ln da se končno izpusti Zigiotti na začasno svobodo. Na začetku včerajšnje obravnave je poročevalec dr. Zanetti podal izčrpno poročilo o poteku dogodkov, ki so pogajali in spremljali bankrot knjigamiškega podjetja ((Zigiotti e comp.» Generalni prokurator dr. Marši je zahteval, naj sodniki potrdijo prejšnjo razsodbo. Zigiottijeva zagovornika odv. Sar-dos - Albertini in odv. Padovani sta skušala dokazati, da je bila Zigiot-tijeva knjigarna v trenutku stečaja absolutno aktivna. Primanjkovala so ji le sredstva v gotovini. Ce je prišlo do stečaja, je pripisati glavno krivdo Doplicherju, ker ni spoštoval svojih obveznosti ter je odlašal z vplačilom preostale vsote, ki bi jo moral izročiti Zigiottiju na podlagi dogovora septembra leta 1961. Po mnenju zagovornikov sta se aktiva in pasiva popolnoma krili in ni bilo nobenega primanjk- ljaja. V tej zvezi je treba še poudari, ti, da je podjetje doslej popolnoma poravnalo svoje obveznosti do privilegiranih dolžnikov, medtem ko je ostalim izplačalo najprej 50 odst. in pozneje še 15 odst. Pričakujejo, da bodo v doglednem času izplačali še 10 odst. Doplicher je s svoje strani plačal po stečaju Se nekaj čez 20 milijonov lir. Njegov doprinos družbi znaša torej nekaj čez 40 milijonov lir. Da bi prišel do tako lepe vsote, se je moral Doplicher zadolžiti Spričo teh ugotovitev sta Zigiottijeva zagovornika menila, da bi moralo sodišče oprostiti njunega varovanca s popolno formulo, ali pa mu vsaj priznati določene olajševalne okoliščine, ali pa delno obnoviti proces. Tudi Doplicherjev zagovornik odv. Amodeo je zahteval popolno oprostitev svojega varovanca. LADJE V PRISTANIŠČU Orebič, Oruda, Kordun, Korana, B. Krajina (Jug.), Bernlna, Messa-pla, Gloachino Lauro, A. Cosullch, Glove, Saturnla, Vulcania. Salpa II, Eros Auriga, Esso Llguria (It.), A-tromitos, Ariston (Grčija), Ege (Turčija), Gavilan, Chichln n. 25 (Panama). Axum (Etiopija), T. Stavros (Maroko), G Brovig (Norveška), King Peleus (Libanon), Naftovodi v državah EGS Na šestem mednarodnem tečaju o organizacija prevozov v državah EGS, kd je v teku na tržaški univerzi sta včeraj govorila inž. Al-fredo Ciarratana o novih italijanskih naftovodih v službi EGS, kakor tudi o naftovodih v Švici in Avstriji, in prof. Lucio Lazza-rino iz Piše o bodočih usmeritvah zračne plovbe v zvezi z najnovejšimi tehničnimi izpopolnitvami pri gradnji letal. Jutri bo ob 9. uri M.A. Gau* thier govoril o preskrbi s petrolejem in metanom v EGS, ob 11. uri prof. Crocco o skupni letalski politiki v EGS m ob 17. uri Važno obvestilo konzorcija razlaščenih in oškodovanih Tajništvo konzorcija obvešča prizadete, naj se ne pogajajo posamezno o odškodnini s predstavniki družbe za naftovod (SIOT), ker bi tako povzročili sebi in drugim prizadetim prav gotovo škodo. Le skupen nastop bo omogočil dosego pravične odškodnine in upoštevanje upravičenih zahtev vseh oško. dovanih in prizadetih. Zato vabimo vse prizadete člane naj se posvetujejo s krajevnimi predstavniki konzorcija, ki bodo takoj sporočili o nastalem položaju tajništvu konzorcija. Ce bi se posameznim članom javili predstavniki družbe za naftovod in jim ponujali kakršno koli odškodnino, naj jim povedo, da so pooblastili konzorcij, da jih zastopa. Seja upravnega odbora konzorcija Včeraj se je sestal upravni odbor konzorcija za zaščito razlaščen, cev in oškodovancev ter razpravljal o zelo važnih vprašanjih v zvezi z razlastitvami in odškodninami zaradi gradnje naftovoda. Razpravljal je o dosedanjih pogajanjih z Ustanovo industrijskega pristanišča, z družbo za naftovod in z drugimi oblastmi. Člani odbora so soglasno odobrili dosedanje delo pooblaščenih odbornikov in nakazali smernice za bodoče delo. Iz svoje srede so prisotni odborniki izvolili predsedstvo konzorcija, ki so ga pooblastili, da vodi v imenu odbora nadaljnja pogajanja in vse potrebne stike z vsemi oblastmi in ustanovami v korist vseh prizadetih. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dr. Franc Škerlj, za podpredsednika Marij Grbec, za tajnika Lucijan Volk, za blagajnika Edi Franovič, za člane predsedstva pa Rafael Grgič, Evgen Kalc, Duran Lovriha, Alojz Križmančič in Josip Sancin. V Ljubljani je umrl Celestin Sancin V Ljubljani je umrl naš ške-denjski rojak Celestin Sancin, ki je bil dolga leta odrski mojster opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Pogreb pokojnika bo danes ob 16. uri na Zalah. Užaloščeni soprogi Vidi in osta-kak-or tudi kolekti- lim svojcem, ».i . vu ljubljanske Opere SNG, izre-inž. Ugo Bernieri o prvih rezul- j kata sožalje uprava SG v Trstu tatih uprave predora pod Mont in ravnateljstvo tržaške Glasbe-Blancom. I ne Matice. KLJUB POSREDOVANJU SINDIKATOV -•.Is h; , 14 odpustov v podjetju OREN zaradi pomanjkanja dela OREN je edino tržaško podjetje, ki je na dražbi predložilo ponudbo za odkup «Salurnie» in «Vulcanie» Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske srednje So. le v Dolini sporoča, da se Je pričelo vpisovanje v 2. in 3. razred, ki se bo zaključilo 25 septembra. Državna srednja Sola pri Sv. Ja kobu. Ul. Frausiri 14, vpisuje v 2. in 3. razred do 25. septembra Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg -azredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrSi vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada di Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v Jesenskem roku šolskega leta 1964-1965 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom lz Italijanščine. Ravnateljstvo Drž. srednje šole m lnd. strok, sole v Trstu (Rojan, Ui. Montorsino 8) obvešča, da se vrši vpisovanje za II. in 111, razred do 25. septembra t.l. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo usposobljenostnl Izpiti v Jesenskem roku šolskega leta 1964-65 dne 14. septembra ob 8.30 s Pismenim Izpitom iz italijanščine. Vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 se vrši vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1965. Državna slovenska srednja šola na Opčinah sporoča, da se vpisovanje v 2. In 3 razred zaključi 25. septembra. Ravnateljstvo državne sredaje šole na Katinari obvešča, da je vpisovanje za šolsko leto 1965-I9n6 vsak dan do vključno 25 septembra tl. Navodila so razvidna na šolski o-glasni deski. Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4. obvešča, da je vpisovanje za II. in III. razred do 25. septembra 1965. Vodstvo Trgovskega tehničnega zavoda «G.R. Carli« sporoča, da se vpisovanje v razne razrede nadaljuje vsak delovni dan od 11. do 12. ure. Pri zavodu «G,R Carli« je tudi vpisovanje v I. razred Strokovne šole za upravne Izvedence in korespon-dente v tujih Jezikih. Prav tako se nadaljuje vpisovanje v razne razrede na Strokovnem trgovskem zavodu v Ul. Diaz 20 od 10.30 do 11,30. |n sicer do 25. tm Državni tehnični trgovski zavod »Carli« sporoča, da bo letos ustanovljen večerni tečaj za dljake-de-lavce. Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66 Trajanje tečaja in njegov program sta ena ka običajnim dnevnim tečajem Ob koncu študija dobijo tečajniki spričevalo knjigovodje (raglonlere) ln trgovskega izvedenca Zn vpis v razne razrede naj se prizadeti zglasijo v tajništvu šole Diaz, štev. 20 od ,11. do 12, ure. Podjetje OREN, ki podira stare ladje, je sklenilo odpustiti 14 delavcev zaradi pomanjkanja dela. Sindikalne organizacije so sicer posredovale, toda prepričati so se morale, da ni mogoče preprečiti odpustov. Osem deiavcev bo podjetje odpustilo v soboto, 6 pa 22. tm. OREN je edino tržaško podjetje, ki je predložilo ponudbo na dražbi družbe Italia za nakup Sa-turnie in Vulcanie. V sindikalnih krogih menijo, da bi imelo podjetje, v primeru, da bi zmagalo na dražbi, s podiranjem Saturnie in Vulcanie, ali pa vsaj ene od dveli ladij, za mnogo časa precej dela. Toda tudi ta možnost ne pride takoj v poštev, ker bi moralo podjetje čakati ie najmanj osem mesecev preuen bi začelo z deli, ker je treba poprej opraviti razne formalnosti, ki trajajo mnogo časa. Na posredovanje sindikalnih or-ganizacij so včeraj v podjetju alLMA preklicali odpust petih delavcev. Te delavce bodo postavili v dopolnilno blagajno, v pričakovanju, da jih ponovno zaposlijo. Včeraj je bil na pobudo sindikalnih organizacij podpisan sporazum med upravo ladjedelnice Felszegy in tržaško občinsko u-stanovo ENCO za upravljanje menze v ladjedelnici. Do pred nedavnim je menzo upravljala ladjedelnica in so se delavci stalno pritoževali, da je hrana slaba. 23. avgusta pa je prevzela začasno upravo ustanova ENCO, ki je znatno izboljšala brano, s katero so delavci popolnoma zadovoljni. S podpisom včerajšnje pogodbe bo odslej redno upravljala menzo občinska ustanova ENCO. vendarle odločil. V zasebnem avtu so ga prepeljali v bolnišnico, kjer ga ie dežurni zdravnik nujno sprejel na pljučno kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 50 dneh. Danes, 8. t. m. ob 18.30 bo na Trgu Sv. Jakoba javno zborovanje KPI, na katerem bo tajnik federacije Paolo Šema (namesto najav, ljenega sen. Vidalija) govoril o junaškem boju vietnamskega ljudstva za svobodo In o najnovejšem razvoju mednarodnega položaja. Tri dni doma z zlomljeno ramo Žrtev nerodnega padca z vespe, pri katerem si je zlomil levo ramo, si polomil leva rebra in si verjetno prebil lobanjo, je 48-let-ni uradnik Bruno Romanello iz Ul. Franca 15 šele včeraj zjutraj, po treh dneh, v bolnišnici zaprosil za zdravniško pomoč. Romanello se je ponesrečil že v soboto popoldne, ko je okrog 14.30 stopil na svojo vespo in se izpred svojega doma hotel od. peljati v Ul. Belpoggio. Romanello pa je zavozil le nekaj sto metrov, ker je nenadoma poskočilo prednje kolo vespe in Romanello je izgubil ravnotežje. Padel je' in se hudo jpobil in polomil. Kot da bi se nič ne zgodilo, je Romanello vstal, stopil na vespo in se pripeljal domov. Mislil je, da ne bo hudega ter da bo vse minilo, če bo legel v posteljo. Tako je tudi storil, toda bolečine niso prenehale in včeraj zjutraj se je Pešca je podrl na zebrastem prehodu Na Korzu Cavour v bližini vogala Ul. Geppa, se je predsinoč-njim pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 55-letni u-radnik Smiljan Starec s Furlanske ceste 91. Starec ie na zebrastem prehodu pred banko prečkal Korzo, ko je v smeri proti Trgu Liberta z avtom TS 42637 privozil 31-letni mehanik Socrate Caravochiro s Scala Belvedere 2 ter Starca podrl, pri nesreči si je Starec z.lomil levo nadlaket. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 45 dni. Študenta je podrl 21-letni študent Giorgio Carli iz Ul- Kandler 1 je včeraj popoldne prečkal UL Giulia blizu Ul. Rapicio. Tedaj je proti Sv. Ivanu z avtom TS 41610 privozil 30-letni Emil Rupel s Proseka št. 112 ter Carlija podrl. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni zaradi u-darcev v glavo ter ran po levem sencu, desni rami in kolenu. Avtomobilist podrl dečka na kolesu Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj s prognozo o-krevanja v 10 dneh sprejeli 8-letnega učenca Franka Abramija iz Boršta št. 133. Spremljal ga je njegov oče Artemij, ki je povedal, da se je fant malo prej v bližini doma vozil na kolesu. Nenadoma je z avtom privozil Danilo Sancin iz Boljunca in Franka podrl. Priskočil mu je na pomoč ter ga odpeljal domov. Pri nesreči se je mali Franko pobil po glavi in zatilju ter se ranil po obrazu in telesu. Požar v kleti V kleti stavbe v Ul. San Cilino 35 je predvčerajšnjim zvečer pol ure pred polnočjo izbruhnil silovit požar. Gorelo je staro pohištvo, ki so ga stanovalci spravili v klet. Nekdo je nemudoma po-klical gasilce, ki so v naglici prihiteli v Ul. San Cilino in takoj začeli gasiti ogenj. Klet je bila vsa v plamenih in gasilci so se morali truditi nekaj nad tri ure, preden so pogasili nastali požar. Ogenj, kd je nastal iz še nepojasnjenih razlogov, je kljub hitri pomoči gasilcev uničil pohištvo in poškodoval oporne zidove kleti. Gasilci so ugotovili, da ie požar povzročil okrog 600.000 lir škode. Pri temeljiti preiskavi, da bi ugotovili vzroke nastanka požara, so gasilci izključili, da je požar povzročil kratek stik. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice Vpisovanje v glasbeno šolo se vrši dnevno od 9. do 12. ure v pisarni GM (tel. 29-779) in se zaključi v soboto 11. septembra. Vpisovanje v Nabrežini bo 8. septembra od 10. do 12. ure v prostoru glasbene šole (bivša strokovna šola) Isti dan bb vpisovanje od 12. do 13. ure v Devinu v prostoru glasbene šole. Vpisovanje v Trebčah bo v petek 10. septembra ob 18. uri v dvorani Ljudskega doma. Pričetek pouka bo v ponedeljek, 13 septembra. Poučuje se klavir, kitara, harmonika. vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. Sprejemamo (odi prijave za po uk solopetja. ki ga bo vodil priznani strokovnjak. SPDT priredi 19. septembra Izlet v Bohinj preko Litostrojske koče. Od tu se lahko planinci povzpejo na Črno prst. Vpisovanje v Ulici Geppa 9. • • m PD sigo Gruden« iz Nabrežine priredi v nedeljo 19. sept. mladinski avtobusni Izlet na Bled. Vse potrebne informacije dobite na sedežu druš tv a vsak večer od 21. do 21.30 Vpisovanje se zaključi ob zasedbi vseh mest. • * • Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo 26. septembra tl. izlet v Bohinj z ogledom kravjega bala. Vpisovanje vsak dan, razen sobote in nedelje, od 20 30 do 21 30 na sedežu društva, Via di Servola 124. V prostorih Slovenskega kluba v Ul. Geppa 9/II. je DOKUMENTARNA RAZSTAVA OB 35. OBLETNICI JUNAŠKE SMRTI BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA IN VALENČIČA TER OB 20. OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 22. ure do vključno sobote, 11. septembra. PRAZNIK MLADINE 18. in 19. septembra SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI R M V Vabimo, vse tabornike, da se v nedeljo, 12. t.m. udeležijo proslave ob obletnici ustrelitve bazoviških junakov. Po proslavi bo ob spomeniku važen razgovor. Nadzorni odbor Poletne prireditve Danes v Miramaru »Luči in zvoki«: ob 21.00 v nemščini «Der Kalser-traum von Miramare« in ob 22.15 v Italijanščini »Massimiliano e Car-lotta« Naztonale 16,00 »Mitra donne e dia-manti« Technicolor. Arcobaleno 16.30 «Requiem per un p'stolero» Technicolor. Rod Came-ron. Excelslor 16.00 »Ballata selvaggla« Gary Cooper, Anthony Qulnn, Bar-bara Stanvvich. Fenice 16.15 «11 giorno della vendet-ta« Technicolor. Kirk Douglas, Ah-thony Quinn. Grattacielo 16.00 «L’amore tra gll *" nimali« Technicolor. prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16,30 «Super raplna a Milano« Adriano Celentano, Claudi* Mori. Prepovedano mladini pod i*. letom. Filodratnmatlco 16.00 «Ultima notte a VVarlock« Colorscope. Richard VVidmark, Anthony Quinn, Henry Fonda. Aurora 16.30 «11 trionto di Tom e Jerry». Cristallo 16,30 «Scotland Yard sezlp-ne omlcidi« Sean Connery. Garibaldi 16.30 «Glj invinclbill fra-telil Maciste«. Technlco-lor. Capitol 16.00 «11 grande paese« Technicolor. Gregory Pečk, Carroll Ba-ker, Jean Simmons, lmpero 16.30 «Per un pugno nell’oC' chlo«. Vlttorio Veneto Revija kriminalnih filmov 17.00 »Terrore alla 13 ora« Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnji dan. Moderno 16.30 «Brooklin chlama P°" llzia« Artthony Quinn, Prepovedano mladini pod 16. letom Astoria 17.00 «1 tre Soldati« Stevvart Granger, David Nlven, Astra 16.00 «Sflda allO.K Corral«. Abbazla 16.00 «11 gluramenfo di Zor-ro» Technicolor. Maria Jose Alf oh" so, Tony Russell. Ideale 16.30 «L’ultima freccia« Technicolor, Tyrone Povver Darovi in prispevki Ob 35-letnlol Junaške smrti bazoviških junakov darujeta Emil In Tončka Colja 3500 Ur za Športno združenje Bor Tuitc na Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. septembra 1965 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa )e 8 oseb. UMRLI SO: 39-letni Tito Giaco-mezzi, 37-letni Glampao-lo Fontanot, 86-letnI Michele Berse, 79-letn 1 Er' manno Rebelll, 70-letna Ines Scaba' vd. Levi, 64-1 etn a Aliče Slniga«11* vd. Novarese, 81-letni Federico Stebel) 64-letna Maria Viscovich P°r-Abbiati. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (6 9. - 12. 9.) Glugtl, Ul. Bonomea 93 (Greta) 1 dr. Rossettl. Ul. Combi 19: dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro m Neri, Ul. Dante 7; Godina, Trg s. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg Francesco 1; Al Due Mori, Trg u' niti 4; G. Papa, Ul. Ftlluga 46 (SV. Alojz). Od 13. do 16. ure Godina, Trg S. Giacomo l; Alla Minerva, Trg S Francesco 1! Al Due Mori, Trg UniU 4; G. PaP». Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN Giustl, Ul. Bonomea 93 (Gretij)! dr. Rossettl, Ul. Combi 19: dr »1-gnorl, Trg Ospedale 8: Tamaro m Nerl, Ul. Dante 7. predvaja danes, dne 8. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film v Cinemascope: I PREPONI DELLASTEPPA Igrajo: (STEPSKI ROPARJI) KIRK MORRIS — MOIRA ORFEI — DANIELE VAR-GAS — OMBRETTA COLLI KJNO PR^iSKKjJiJtNTOVEV predvaja danes, dne 8. t.m. z začetkom ob 19.30 uri film Metro: IL PATTO DEI CINQUE (SPORAZUM PETIH) Igrajo- BARBARA LUNA — ROGER MOBLEY — RAFAEL LOPEZ O sporazumu med ZAR in Jemenom Doseženo premirje pod nadzorstvom Združena arabska republika in Saudska Arabija sta se sporazumeli o neposredni ustanovitvi aParata za nadzorstvo glede izpolnitve sporazuma o miru v Je-tnenu. Razgovori o sestavi mirovnega stesanega komiteja ter ustreznih komisij za nadzorstvo premirja so uspešno potekali prve dni Preteklega tedna v Džedi. Kot Je bilo sporočeno, bo mehanizem za nadzorstvo miru v Jemenu *‘ekel v najkrajšem času. Po sporazumu, ki sta ga konec Preteklega meseca v Džedi pod-Pisala predsednik ZAR Naser in saudski kralj Fejsal, bosta obe . eli najprej ustanovili mešani uurovni komite. Njegova naloga o> da ob pomoči določenega šte-V1 a komisij nadzoruje izvajanje sporazuma o ustanovitvi ognja. a jemenskih mejah je bil o-S6r>j ustavljen istega dne, ko ,ta obe deželi sklenili sporazum 0 miru. ,||""iiiii,l,llmillt,lllllllllllllllllllllllllll,llllllllllll Združevanje kolonialnih zločincev „ AKRA, septembra. —- Po poro-eilih ganskega in nigerijskega tiska, pripravljajo vlade Južnoafriške republike. Portugalske in užne Rodezije sporazum o ustanovitvi vojaško-ekonomskega bloka. Krepitev medsebojno voja-ko-ekonomskega sodelovanja pojasnjujejo vlade omenjenih de-. z bojaznijo pred nevarnostjo J1 čedalje močnejšim pritiskom, 1. ga neodvisne afriške dežele rse na rasistična režima Ver-°erda in Smitha. Intenzivna posvetovanja in sti-i funkcionarjev iz Pretorie, Sal-lisburyja in Lisbone, so bili še Prav posebno intenzificirani po 'zjavah, ki so jih bili dali neka-eri afriški državniki in general-ni sekretar Organizacije Afriške Enotnosti, Dijalo Telija, in sicer, ^a bodo afriške dežele sprejele nergične ukrepe proti rasistični ^niitha, če bi ta enostran-o skušala proglasiti neodvisnost ^uzne Rodezije, ker predstavlja 0 nesprejemljivo stvarnost za onaala štiri milijone Afrikancev, */ve v tej britanski koloniji. ^ v Južni Rodeziji so se prav tV^ni vršili vojaški manevri, v n katerih so se južnorodezij-v 6 vojaške enote vežbale v no- 1 taktiki bojevanja proti pripad-‘kom osvobodilnega gibanja. ,a manevr! potekajo na samih eJah sosedne Zambije dokazuje, Je cilj teh vojaških vaj v tem, a bi preplašile njeno prebival-v° in obenem prisilile vlado te ^odvisne afriške dežele, da bi naazala «večjo lojalnosti) do *njšinske vlade belcev v Rodeziji. t,/počasno pritiska na Zambijo k “i vlada Južnoafriške republi-.' zako je na primer predseduj^ Kaunda bil primoran obto-1 Vervvoerdovo vlado, da pri-®vlja načrte raznih oblik go- ZambrSke sabotaže na škodo Kaunda je izjavil, da razpola-d . nJ®gova vlada s konkretnimi kazi o teh načrtih Vertvoerdo-e vlade, ki je za finansiranje o-“*«e protizambijske dejavno-dala na razpolago pet milijo-v funtov šterlingov. bo'1 "zna Afrika pripravlja te sala jZ,?e akcije samo zaradi tega«, , dejal predsednik Kaunda, «da ,kvetu izven Afrike prikazala, je °. da neodvisne afriške deže-živin'ko sposobne za samostojno Druga naloga mešanega komiteja, katerega sedež bi imel biti v Jemenu, je v nadzorovanju meje in pristanišč ter v preprečevanju tihotapljenja orožja. Pri izvrševanju te naloge ima komite pravico, da se svobodno o-pravlja svojo nalogo tako jemenskem kot saudskem ozemlju. Predvidena je tudi ustanovitev skupnih saudsko-egiptovskih vojaških sil, ki bi intervenirale v primeru poizkusov kršitve sporazuma o miru ali spodbujanja plemen k vojni. Sporazum o ustanovitvi omenjenih skupnih sil ima šele biti sklenjen. Položaj v Adenu in okoliških protektoratih, pa se je ponovno poslabšal po odklonitvi britanske vlade, da bi odpravila posebne represivne policijske ukrepe in da bi sprejela priporočila OZN kot osnovo za pogajanja glede neodvisnosti Južne Arabije. Po mnenju opazovalcev, pomeni najnovejši uspešni atentat na britanskega predsednika zakonodajnega sveta Adena samo napoved, da bo prišlo do še okrepljene oborožene dejavnosti osvobodilnih sil na jugu Arabije. Spričo tega so britanske oblasti sredi preteklega tedna zaostrile represivne ukrepe ter v Adenu uvedle policijsko uro. Zaradi povečanega terorja je Osvobodilna organizacija odločila, da sedež svoje dejavnosti premesti v jemensko mesto Taiz, ki je v neposredni bližini britanskega protektorata. Omenjena organizacija je bila ustanovljena maja letos, njeno hrbtenico pa predstavlja Socialistična ljudska stranka Adena, ki jo vodi Ab-dalah Asnag. Osvobodilni organizaciji so se pridružile še nekatere manjše skupine in neodvisne osebnosti juga, v kratkem pa se bo vanju vključila tudi tako imenovana Južnoarabska liga, ena od vplivnih političnih sil v protektoratih. Vodstvo organizacije je pred kratkim imelo sestanek v Taizu, kjer je ponovno pozvalo še vse ostale osvobodilne sile juga, da se pridružijo organizaciji. Poziv se predvsem nanaša na tako imenovano Osvobodilno fronto, ki je bila ustanovljena lani in je doslej svojo dejavnost razvijala neodvisno. Predstavniki Osvobodilne organizacije okupiranega juga v Kairu izjavljajo, da lahko pride nova pobuda za morevitna pogajanja z Britanijo samo iz Londona. Poudarjajo pa obenem, da je — še preden pride do kakršnega koli resnega pogajanja v zvezi z neodvisnostjo — kot minimum potrebno, da britanska vlada sprejme priporočila, ki jih je s tem v zvezi bila dala. OZN. Ta priporočila predvidevajo odpravo izrednih policijskih ukrepov, svobodno politično dejavnost, svobodne volitve pod nadzorstvom svetovne organizacije ter umik britanskih vojaških sil iz oporišča v Adenu. Na preliminarnih razgovorih v Londonu prejšnji mesec, je Britanija zavrnila zahtevo po odpravi izrednih ukrepov in evakuacije v adenskem oporišču. Razgovore ro potem najprej pretrgali predstavniki Osvobodilne organizacije, nato pa še predstavniki sedanje «samoupravne» vlade v Adenu ter vzhodnih protektoratov. Britanijo so podprli samo sultani in šejki zahodnih protektoratov, ki jih je bil postavil London. Po sedanjih ocenah so perspektive za pogajanja slabe, v kolikor bi Velika Britanija ne spremenila svoje politike in ne sprejela postavljenih pogojev. Po drugi strani, pa perspektiva mi-■ ru v Jemenu daje osvobodilnim I silam juga novega impulza. KST Le Corbusier je leta 1910 BS« izdelal tudi skico Knjaievta Nove poli v moderni arhitekturi je začel odkrivati po prvi svetovni vojni - Značilnosti njegovih konstrukcij - V njegovi šoli so bili tudi nekateri jugoslovanski arhitekti Na sliki vidimo nekaj delavcev, ki kopljejo v strugi reke Busento pri Cosenzi. Nekateri arheologi in geologi so mnenja, da je na tem mestu bil 1. 410 pokopan Alarik, kralj Gotov. Zdaj skušajo, da bi odkrili njegovo grobnico, ozroma njegove ostanke. Umrl je eden od največjih arhi-tektov-umetnikov tega stoletja, so pisali vsi svetovni časopisi, ko je pred kratkim za vedno zatisnil svoje oči Le Corbusier. In to mora zares odgovarjati resnici, če so se v tem smislu izražali ne samo pristaši njegovih idej v arhitekturi, marveč tudi vsi, ki se z njim niso strinjali, a sodijo med velike arhitekte sodobnosti. Le Corbusier (pravo ime Charles Edouard Jeanneret) se je najprej učil graverske obrti, zatem pa je obiskoval umetniško šolo v svojem rojstnem mestu, kjer se je učil risanja in slikanja. Zaradi študija je popotoval po vsej Franciji, bil je v Italiji, Srbiji (njegove skice Knjaževca segajo v 1. 1910), Grčiji, na Bližnjem in Daljnem vzhodu. Okrog 1. 1908 je v Parizu stopil v stik z A. Perretom, ki mu je odkril možnosti železo-betona v arhitekturi. Stik in kratko sodelovanje s Perretom sta bila odločilnega pomena za Le Corbusiera, ki IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII NIKAKOR NI VSEENO, KAJ JEMO Neznanje in napačne navade vzrok nepravilne prehrane Poleg maščob so telesu potrebne rudninske snovi in vitamini - Kje in v kakšnih količinah se nahajajo - Primer z vitaminom A - Zmanjšati potrošnjo kruha in povečati količino sadja in zelenjave! Pravilna prehrana nlora človeškemu organizmu, poleg o-snovnih hranilnih sestavin (be-liakovin), ogljikovih hidratov in maščob), zagotoviti še nekatere zaščitne snovi: vitamine in rudninske soli. Pomanjkanje ali nezadostnost katere si bodi od teh zaščitnih snovi privede konec konca nedvomno do raznih motenj v izmenjavi snovi človekovega organizma, do njegovega slabljenja, raznih obolenj in, končno, po daljšem obdobju, tudi do njegovega propada. Glavni vir, jo<ž človeški organizem prejema vitamine in rudninske snovi, ki je za mnoge celo edini, predstavljajo zelenjava in sadje, zakaj v ostalih hranivih jih ni v zadostni meri, ali pa so ta sploh brez njih. Spričo tega mora biti prehrana, da bi bila pravilna in popolna, sestavljena tako od živil, k; so osnovni nosilci hranljivih sestavin (kruh, meso, mlečni proizvodi, jajca itd.) kot tudi od zelenjave — posebno sveže — in sgdja, ki so osnovni nosilci zaščitnih snovi. Te zaščitne snovi se v posameznih vrstah zelenjave različno zastopane. Določene vrste zelenjave vsebujejo na primer več vitamina C, manj pa drugih vitaminov, več kalcija in manj drugih rudninskih snovi; nekatere druge vrste pa vsebujejo več vitaminov iz skupine B itd. Spričo tega je pri uživanju zelenjave potrebna kar največja raznovrstnost tako poleti kot pozimi. Zakaj mora biti to tako, je moč pojasniti, če vzamemo za primer eno — naj bo katero koli — od teh zaščitnih snovi, recimo vitamin A. Vitamin A se v večjih količinah nahaja v številnih živilih Radio Trst A < J0 Jutranja glasba; 11.00 šo-slovenskih; 11.45 Ansambla “Kicordii, in Joss Baselli; 12.00 li« andro Manzoni: ((Zaročenca«; Cio v ^a vsakogar nekaj; 13.30 glasbene razglednice; 17.00 Igra ??aanlbel «Le Tigri« iz Gorice; tort Pese» in ples; 18.00 Ne vse, kor* 0 vsem; 18.15 Umetnost, Roiževnost in prireditve; 18.30 glasba1"1- kvarteti; 19 00 Vokai^La Tvo ega stoletja; 19.15 Antologija frana Trinka; 19.30 Znane melo-kol? 20-°° Šport; 20.35 Igrata or-frort ki ju vodita Gianni Sa-21 on in Alberto Casamassima; «Aii° Simfonični koncert orkestra mJor,andr° Scarlattiii; 22.15 Ro-Ib ne melodije; 23.00 Variaci- v Jazzu. Trst Jel?'0? Plošče; 12.20 Glasbeni vlo-k> 12.25 Tretja stran. 7lc Koper m':1,5 Jutranja glasba; 7.40 Lahka Juo a’ 8 00 Pevski program; 8.30 n i?' narodne pesmi; 9.00 Plošče; beoi UsPele melodije; 10.00 Glasbi1.1 *n°zaik; 10.40 Glasbeni vlo-hnK’ 10.45 Pevci danes; 11.50 Glas-12-P0JelJah; 12.45 Lahka glasba; liav.? .Nadaljevanje glasbe po že-14 ?r' 18-40 Mala prodajalna plošč; U« Pesmi iz naše domovine; h'*? Zabavna glasba; 15.00 Glas-vrtUjak; 15.45 Slov. narodne in™ L16 00 Mojstri pri klavirju; Pnio- Oddaja za najmlajše; 17.10 The ? in igrajo; The Beatles, ne Animals, The Dave Clark Fi-Pniv ,The Rolllng Stones; 17.40 bel fr ln valčki; 19.00 Igra ansam-Ri. „?nl Cattellani; 19.30 Prenos "“•22.15 Kvartet Tony Scott; SREDA, 8. SEPTEMBRA 1965 22.40 Claude Debussy: Iberla — simf. suita; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. poti; 14.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelj ob 12; 13.00 Svetovno kolesarsko prvenstvo; 13.25 Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.30 Parada orkestrov; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Violončelist Rocco Filippi-ni; 17.25 Ital. poezija v evropski glasbi; 19.05 Trije glasovi, tri pesmi; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 ((Didone«, opera v treh dejanjih. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.05 Plošče; 13.00 Srečanje ob 13; 14.00 Pevski program; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi; 15.15 Izbrali smo za vas; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Ital. pesmi. 17.00 Program na ploščah; 17.30 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 19.30 Svetovno kolesarsko prvenstvo; 20.00 Koncert lahke glasbe; 21.40 Pesem v večeru; 22.10 Večerna glasba. III. program 18.30 Pregled angleške kulture; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Glasba Richarda Wagnerja; 21.30 Simf. koncert od otvoritvi XXVIII. mednarodnega festivala sodobne glasbe. Slovenija 7.15 Spored popularne zborovske in narodne glasbe; 8.05 Lepe melodije; 8.25 Od uverture do plesa; 9.15 Mladinski pevski zbori pojo; 9.30 Ansambla Mojmira Sepeta in Atija Sossa; 10.15 Iz ((Petnajstih otroških pesmi« Petra Ilji-ča Čajkovskega za glas in klavir; 10.40 Domače v instrumentalni zasedbi; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Iz oper Julesa Masseneta; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Poje Mariborski komorni zbor; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.35 Iz koncertov in simfonij; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Poje zbor univerze iz Michigana; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Igrata pianistka Annie Fischer in violinist Yehudi Menuhin; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Richard Strauss: Saloma; 22.10 Priljubljene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23.05 Igra plesni orkester RTV Ljubljana. Ital. televizija 15.20 Evrovizija: svetovno kolesarsko prvenstvo; 18.30 Oddaja za najmlajše; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbena revija na ledu; 21.55 Civilizacija v zgodovini; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 «11 taglia-carte«, televizijska igra; 22.05 Program o lepem vedenju; 22.35 Petnajst minut z Ivo Zanicchi. Jug. televizija 18.45 Oddaja za otroke; 19.15 Glasbena oddaja; 19.45 Ježkov kabaret; 20.00 TV dnevnik; 21.50 TV obzornik; 22.05 Grindl (serijski film); 18.30 Informativna oddaja; 20.40 Danny Kaye vam predstavlja (serijski film); 21.30 Peta stran sveta (ponovitev TV igre). živalskega porekla. Največ v maslu, jajčnem rumenjaku, jetrih, mastnem siru. V drugih živilih istega porekla se nahajajo v manjših ali neznatnih količinah. V živilih rastlinskega porekla se nahaja v obliki provitamina (karotina), ki se šele v organizmu spremeni v vitamin A. Količina omenjenega provitamina je v različnih vrstah zelenjave prav tako zelo različna. Vtem ko ga na primer v krompirju praktično ni, ga je v cvei tači zelo malo (50 internacionalnih z^lit\,Prav tako (70 internacionalnih enot, v korenju nad 1800, v kislem zelju okrog 4.700. n v špinači 7.600 Internacionalnih enot, vse to računano na 100 gramov omenjenih živil. Oglejmo si zdaj, kako različne navade v pogledu prehrane vplivajo na zagotovitev organizmu nujno potrebnih količin vitamina A. To je najlepše razvidno v kaki kolektivni menzi, kjer za mizo sede osebe iz najrazličnejših krajev, zakaj prav tu pridejo jasno do izraza tudi njihove krajevne navade. Eni od teh, na primer, jedi, pripravljenih z gra-hom, sploh ne bodo pokusili, pač zaradi tega, ker se «to pri njih, v njihovi vasi, oziroma mestu, sploh ne uživa«. Drugi se ne bodo dotaknili zelja, rvetače, špinače, vtem ko bodo od polnjenih buč pojedli samo meso, buče same pa pustili. Največ se jih ne bo dotaknilo korenja, pač pa ga bodo, še preden bodo začeli jesti, pozorno odstranili iz jedi. Kar je bilo rečeno v zvezi z vitaminom A, se nanaša tudi na ostale zaščitne snovi. Povprečje potrošnje zelenjave in sadja je v naši prehrani še nezadostno, tako da postaja spričo tega pomanjkanje vitaminov v telesu vse bolj očitno in nevarno. V mnogih krajih je prav poraba tiste zelenjave (korenja, špinače, kislega in sladkega zelja, graha), ki po svojih bogatih količinah karotina daleč nad vsemi drugimi vrstami zelenjave, najmanjša. In prav to je eden od razlogov, da je pomanjkanje karotina v našem telesu še posebno veliko. Prebivalstvo mest in ostalih naselij, ki se oskrblja z zelenjavo in sadjem preko trgovin in trga, bi moglo, v kolikor bi se za to bolj brigalo, v znatni meri izboljšati svojo prehrano v pogledu zaščitnih snovi, saj mu je tu omogočena nabava dokaj raznovrstnega sadja in zelenjave — sveže, konzervirane in zmrznjene — in to v teku celega leta. Tudi korenje bi moralo najti svoje mesto v jedilnem listu sleherne družine, a tudi v raznih menzah, in to še prav posebno v vseh kuhanih jedeh. Najbolje je, če ga prej zmeljemo, da bi ga oni, ki ga ne trpe, ne mogli odstraniti iz jedi. Tudi konzervirani paradižniki so bogati na karotinu, o čemer bi morali še posebej voditi račune v zimski prehrani. Pomanjkljivosti in napak je v naši prehrani kar precej, naj sl bo to zaradi neznanja kot napačnih navad, in to ne samo kar zadeva vitamin A, ki smo ga navedli kot primer. Vendar, čeprav predstavlja navedeni primer z vitaminom A samo eno od nepravilnosti v naši prehrani, bi pa vendarle z njeno odpravo ali ublažitvijo storili znaten korak k njenim pravilnejšim in bolj zdravim oblikam. Ustrezen način za dosego tega bi bil predvsem v zmanjšanju potrošnje kruha ter ostalih žitnih proizvodov, obenem pa v povečani potrošnji zelenjave in sadja. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ PIERO LUCANO v «0bčinski» Ko smo v preteklih letih na skupnih razstavah srečavali po kaki? malo pokrajino Piera Lučana, najstarejšega tržaškega slikarja, smo skoro malce podvomili v sve-žiho njegove ustvarjalne sile, mi-sleč^ da ta že usiha. Da, smo se pa varati, priča njegova razstava ,v občinski galeriji. Tam visi štirideset slik iz letošnjega in dveh, treh poslednjih let. Veseli nas, da je to spet nekdanji Lucano, ki še vedno, kljub temu, da se bliža devetdesetim letom, s krepko gotovostjo potez ponazoruje pokrajine tržaške okolice, morje, cvetlice in lj*idi, prepričevalno resnično, vse kot nekoč v najboljših letih, ko je slovel kot izreden oblikovalec ženskega telesa. Teh slik tudi še sedaj ne manjka. Spretno se poigrava z lepoto dekliških oblik, ko jih plete kot v cvetno kito v alegorični sliki «Zaton», ali podaja sedeča na trati, vsako v različni barvi, kot pomladne cvetlice. Živahna barva je osnova Lučanove slike. Zato je tu, kot vedno, mnogo slik z živo obarvanimi hišami naših vasi sredi zelenja pokrajine, ki jo podaja v celotni barvni pestrosti, kot se nam prikazuje le v izbranih trenutkih dneva in letnih časov. Dejali smo, da je to nekdanji Lucano. Je pa to premalo. Lucano je na tej razstavi v nekaterih slikah prekosil samega sebe. Saj je podoba kraškega pastirja tako življenjsko zgovorna, kot da bi stal živ pred nami. No- Treviso-Piacenza TRIESTINA-Ivrea. 3. KOLO (3.10.1965) CRDA-TRIESTINA Ivrea-Trevigliese Mcrzotto-Cremonese Mestrina-Como Parma-Entella Piacenza-Savona Rapallo Ruentes-Treviso Solbiatese-Biellese Udinese-Legnano 4. KOLO (10.10.1965) Biellese-Piacenza Como-Marzotto Cremonese-Ivrea Entella-Mestrina Legnano-Solbiatese Savona-Rapallo Ruentes Trevigliese-CRDA Treviso-Parma TRIESTINA-Udinese 5. KOLO (17.10.1965) CRDA-Cremonese Ivrea-Como Marzotto-Entella Parma-Mestrina Piacenza-Legnano Rapallo Ruentes-Biellese Solbiatese-TRIESTINA Treviso-Savona Udinese-Trevigliese 6. KOLO (24.10.1965) Bic-llese-Treviso Como-CRDA Cremonese-Udinese Entella-Ivrea Legnano-Rapallo Ruentes Mestrina-Marzotto Snvona-Parma Trevigliese-Solbiatese TR1ESTIN A-Piacenza. 7. KOLO (31.10.1965) CRDA-Entella Ivrea-Mestrina Parma-Marzotto Piacenza-Trevigliese Rapallo Ruentes-TRIESTINA Savona-Biellese Solbiatese-Cremonese Treviso-Legnano Udinese-Como 8. KOLO (7.11.1965) Biellese-Parma Como-Solbiatese Cremonese-Piacenza Entella-Udinese Legnano-Savona Marzotto-Ivrea Mestrlna-CRDA Trevigliese-Rapallo Ruentes TRTESTINA-Treviso 9. KOLO (14.11.1965) Bicllese-Le gnano CRDA-Marzotto Ivrea-Parma Piacenza-Como Rapallo Ruentes-Cremonese Savona-TRIESTINA Solbiatese-Entella Treviso-Trevigliese Udinese-Mestrina 10. KOLO (21.11.1965) Como-Rapallo Ruentes Cremonese-Treviso Entella-Piacenza Ivrea-CRDA Marzotto-Udinese Mestrina-Solbiatese Parma-Legnano Tre vigliese-Savona TRIESTIN A-Biellese 11. KOLO (28.11.1965) Biellese-Trevigliese Legnano-TRIESTINA Parma-CRDA Piacenza-Mestrina Rapallo Ruentes-Entella Savona-Cremonese SO:biatese-Marzotto Trcviso-Como Udinese-Ivrea 12. KOLO (5.12.1965) CRDA-Udinese Como-Savona Cremonese-Biellese Entella-Treviso Ivrea-Solbiatese Marzotto-Piacenza Mestrina-Rapallo Ruentes Trevigliese-Le gnano TRIESTINA-Parma 13. KOLO (12.12.1965) Biellese-Como Legnano-Oremonese Parma-Udinese Piacenza-Ivrea Rapallo Ruentes-Marzotto Savona-Entella Soibiatese-CRDA Treviso-Mestrina Tfi IESTINA-Trevigliese 14. KOLO (19.12.1965) Como-Le gnano CRDA-Piacenza Cremonese-TRIESTINA Entella-Biellese Ivrea-Rapallo Ruente« Marzotto-Treviso Mestrina-Savona Trovigliese-Parma Udinese-Solbiatese 15. KOLO (2.1.1966) Bie llese-Mestrina Legnano-Entella Parma-Solbiatese Piacenza-Udinese Rapallo Ruentes-CRDA Savona-Marzotto Trevigliese-Cremonese Treviso-Ivrea TRIESTINA-Como 16. KOLO (9.1.1966) CRDA-Treviso Como-Trevigliese Cremonese-Parma Entella-TRIESTINA Ivrea-Savona Marzotto-Biellese Mestrina-Le gnano SoJbiatese-Piacenza Udinese-Rapallo Ruentes 17. KOLO (16.1.1966) Biellese-Ivrea Cremonese-Como Legnano-Marzotto Porma-Piacenza Rapallo Ruentes-Solblatese Savona-CRDA Trevigliese-Entella Treviso-Udinese TRIESTINA-Mestrina KOŠARKA VARESE, 7. — Košarkarski dvoboj za vstop v finale turnirja ** mednarodni pokal, ki bo od 6. do 9. januarja prihodnjega leta v Madridu, med Ignlsom in Beogradonj bo 30. t. m. v bolonjski športu* palači. C ILJA ERENBURG Odjuga 41. (roman) Oni razumejo, zakaj in kako živimo mi: tukaj so dora-iCali, tukaj so delali in doživeli so mnogo gorja, radosti in Sov. Ti ne moreš biti kriva, če te je mati vzela s seboj v jelgijo, toda bodi resna in vedi, da se boš pri nas P°*utila cot turistka in inozemka. Ce pa bl five*a tukaJ muči^kai tako delam, kako delajo moji tovariši, kaj nas mu{'' ^ reseli, bi vseeno ničesar ne razumela. Drug svet, povsem Irug svet! Zakaj pa se je vse pričelo pri nas m ne v Bruslju, la tako rečem? Morda zato, ker je bilo bri nas manj kruha in leč srca. Vse to pa je tesno povezano z dolgim in napornim Sivljenjem. Razmisli včasih malo o tem. Včasih pozabljam na liton, na tvoja pisma in mislim — to Je moja hči in te klijem Mašenjka. V življenju se dogajajo čudeži in morda je pod lupino skrito...* Sokolovski je odložil pero in z začudenjem gledal na velik, na gosto izpisan list. Povsem sem znorel! Toda komu pišem to in zakaj? Mar ji sploh morem kaj pojasniti? Pa tudi potrebni Ji niso moji nasveti. Naj mimo živi s svojim Felixom, 6e je zares pošten človek in sedi v banki po sili razmer ter ne špekulira... Poslal bom telegram, pozdravljam vas in to bo vse. Na koščke Je raztrgal nedokončano pismo. Uro kasneje Je presojal z Brajninom, kakšne izboljšave bi mogli vnesti v njegov načrt. Nič več ni mislil na Mary, niti na prepad, ki je ležal med dvema svetovoma. Pred njim je bil model orodnega stroja, ki ga je skonstruiral Brajnin. V njem Je nekaj dragooenega, toda tudi slabe strani so. Brajnin nima fantazije: ta zaklopka je že zastarela, sem je prišla s starega osnutka. Sokolovski se Je navdušil nad dragim modelom in spominjal se ni ničesar več. Ob osmih zvečer je šel k Veri Grigorijevni. Bal se Je, da bo naletel na Jeleno Borisovno, ne, zdi se, na Jeleno Vladi-mirovno. Toda Lene ni bilo. Sokolovskemu se je zazdelo, da je Vera Grigorijevna nezadovoljna zaradi njegovega prihoda in da ga je suho sprejela. «Morda pa sem vam v nadlego?* «Ne.» Jevgenij Vladimirovič ni vedel, o čem naj bi govoril, enostavno ni bilo teme in trenutno se ni ničesar spomnil. Bi že bilo bolje, če bi bila tu ta Jelena Vladimirovna... Prej, kadar sem prihajal, sva se vseeno pogovarjala, včasih so bili premolki, vendar sva se pogovarjala, zdaj pa mi nič ne prihaja na pamet. Nekaj se je spremenilo... Tudi Vem to čuti. Koliko časa lahko sediš molče? Sokolovski je skušal pričeti razgovor: «Ko sem bil bolan, Je prihajal k meni umetnik Puhov. Zadnjikrat sva se pogovarjala o Goyi. Goya ima dve sliki — «Mladost» in ((Starost*. Smrt pometa z metlo vse kot hišnik... Da. Puhov mi je pripovedoval, da slika zdaj čokoladne bonbone. Človek se Je popolnoma spravil iz koncepta. V bistvu Je še otrok... Oprostite, zmedel sem se, hotel sem vam pravi-ti. kaj sem ga vprašal o Leonardu...* Ni končal stavka — zdelo se Je neumno. In končno, sploh ni zanimivo, s kakšnimi barvami je slikal Leonardo. Vera se je razjezila in rekla, da je utrujena. Bolje je molčati Vera je popravila na mizi prt, prestavila luč, spustila okensko zaveso in jo znova dvignila. Sklenila je, zabavati gosta: «Danes sem bila pri starem Puhovu in pri njem je bil eden njegovih učencev, zanimiv poba, navdušen nad anatomijo in iti hoče na medicinsko fakulteto... Da niste morda trudni, Jevgenij Vladimirovič? Vi se ne smete preveč utrujati po takšni bolezni...* Ni odgovoril. V sosedni sobi je bila ura. Devet. Sokolovski Je ponovno vstal in tiho, skoraj neslišno rekel: «Vera Grigorijevna, vi takrat niste razumeli, zakaj sem pripovedoval o aloji... Ko sem ležal bolan...* Naglo ga je prekinila: «Ni potreba! Ne govorite...* In znova sta molčala. Vera Grigorijevna se Je obrnila in Sokolovski ni videl njenih oči. Ves čas pa Je mislil samo na to, kako ga je gledala takrat, ko je ležal v vročici Ni imela glasu in komaj je spregovorila: «Jevgenij Vladimirovič, saj nisva otroka Zakaj bi se po govarjala o tem?* Pozvonilo je: doktorja so klicali k otroku Kudrjavceve. Vera Grigorijevna si je naglo oblačila plašč in zavezovala ruto na glavo. Vedel je: ločujeta se za mnogo dni. Ponižno je dejal: «Na svidenje, Vera Grigorijevna.* Vznemirjeno je odkimala z glavo: »Jevgenij Vladimirovič, počakajte me. Takoj se bom vrnila...* Nasmehnila se Je. Zdaj je bil njen obraz zelo mlad in zmeden. Ce bi jo ta trenutek videla Lena, bi pomislila: zdi se mi, da sem starejša. Toda Lene ni bilo. V predsobi je bilo temno in Sokolovski ničesar ni videl, niti nasmeha niti očl, toda njemu se Je zdelo, da ga Vera gleda prav tako, kot £* je gledala tisto noč... Čakal Jo je potrpežljivo stoje ob oknu. Za oknom pa je bil nemir. Končno je zima vzdrhtela. N* cestnem tlaku se je topil sneg in vse je teklo. Samo tam zunaj na vrtiču pred hišo je bilo še nekaj snega. Okence je bdlo odprto, pa tega nisi čutil, škoda, ker je bilo okno umazano in ga ni bilo mogoče odpreti. Skozi okence so prihajali glasovi- Vse je naenkrat postalo živo in hrupno. Smešno, zdaj bo prišla Vera, Jaz pa celo ne vem, kaj naj ji rečem. Ničesar ji ne bom rekel. Ali pa ji bom rekel: Vera, glej, odjuga... 17. Tanečka je najmanj pričakovala Volodjo. K njej ga ni bilo že od januarja. Dvakrat sta se slučajno srečala na cesti in govoril ji je, da se bo skisal, da bo morda kdaj skočil k njej ali pa tudi ne, na splošno Je še kar dobro, da se ne srečata — kajti drug drugega samo spravljata v slabo voljo. Tanečka je spoznala, da je z Volodjo vse pri kraju in je malo pojokala, potem pa je sklenila, da ima prav, da je bolje stvar ob pravem času pretrgati, kakor pa jo vleči dalje. In glej, prišel je kar tako nenadoma. Bilo ji je že žal. «Nikar ne misli, da me boš ganil do solz. Sam si zatrjeval, da je potrebno končati. Popolnoma se strinjam s teboj-Neumno se je vračati k onemu, česar ni več...* Volodja se je žalostno nasmehnil: «Niti namena nimam pregovarjati se s teboj... Skratka, moje razpoloženje je prav nasprotno običajnemu, zunaj pa je pomlad. Mimo tvoje hiše sem šel in pomislil, morda se tudi tl dolgočasiš in sem ti prišej predlagat, če greva na sprehod-Lahko greva v mestni park...* (Se nadalime) =5