OSREDNJA
KNJIŽNICA
Leto IX	številka 6/7	cena 1,46 EUR / 350 SIT	27. junij 2007
D
YAMAHA
Celje - skladišče D-Per
28/2007

Drešinja vas 15, Peti
Fazer 600 N(2007
5.790 EUR
(1.387.515,60 Sit)
UGODNO FINANCIRANJE VOZIL IN OPREME
LEASING: 50% TAKOJ+50% čez eno leto ALI obroki 1/3+1:3+13
m 5000020112,6/7
COBISS Q
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez.
Arnovski gozd se prebuja
Ob prazniku
Trak so prerezali Alojz Posedel, Andrej Vizjak in Andrej Volpe.
S svečano in odmevno slovesnostjo, ki so jo pospremili na pot udarni tolkalisti najbolj znane tovrstne skupine The stroj in naša aktualna evrovizijka Alenka Gotar, je največji slovenski ponudnik laserskega razreza pločevine, podjetje SICO, v poslovni coni v Arnovskem gozdu odprl nove poslovne prostore na 10.000 m2.
Dogodek, ki poleg širitve podjetja Sico pomeni tudi poživitev aktivnosti v industrijsko poslovni coni Arnovski gozd, je pospremil tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ki je skupaj z direktorjem podjetja Andrejem Volpetom in žalskim županom Lojzetom Posedelom tudi odprl novo pridobitev.
Več na str. 11.	L. K.
V	počastitev dneva državnosti so se minuli vikend zvrstile proslave in srečanja po vsej dolini.
V	petek so pripravili osrednji proslavi Občin Žalec in Braslovče, prvo pred gasilskim domom v Žalcu in drugo v Domu krajanov Go-milsko. V nedeljo so na športnem igrišču v Andražu pripravili srečanje občanov in občinsko proslavo Občine Polzela. V nedeljo je bilo dvakrat svečano tudi pri cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Prekopi, v Občini Vransko. Obeležitev dneva državnosti so namreč združili z blagoslovom obnovljene cerkve, ki ga je opravil celjski škof dr. Anton Stres. Na sam dan državnosti, torej v ponedeljek, so kulturni program v počastitev dneva državnosti pripravili v Taboru. Prav tako so ob tem dogodku organizirali pohod po Puntarski poti do Mežnarjeve domačije. Ta petek bodo zadnjo proslavo pripravili v Preboldu in jo združili tudi z občinskim praznikom in podelitvijo priznanj.
L.K.
Pasja vročina
Osvežitev v vročih dneh bo marsikdo poiskal na bližnjih letnih kopališčih. V SSD sta odprti dve. Pingo v Orli vasi (fotografija pri uvodniku) deluje v okviru rekreacijskega centra Cizej in ima bazen za odrasle (25 °C) in otroke (27 do 29 °C). Celodnevna karta za odrasle stane 3,5 evra, za otroke do 12 let 2,5 in za nočno kopanje 1,5 evra. Minulo nedeljo pa so odprli tudi letno kopališče v Preboldu.	T. T.
TRGOVINA VERONIKA
Sv. Lovrenc 24, Prebold Tel. 031 705 109,572 43 25
NUDIMO VAM
» VSE ZA STREHO, OPEČNE IN BETONSKE KRITINE, PLOŠČE ESAL, TEGULO,
• SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAFLEKS, TYVEK, DIFLEX . KRIVLJENJE OBROB, ŽLOT do 6 m (možna dostava na dom),
. ŽLEBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA,
• VSE VRSTE PLOČEVIN,
*** UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE! ***
Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure.
Komiš
GSM 041/612 283 Telefon/fox 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-mail
igor.kotnikŽsiol.net
KOTfllK
GRRDNJC IN SUKOPIESKRRSTVO
Igor KOTNIK, s.P.
Nikole Tesla 6, 3310 alee - SUKOPIESKRRSKR IN ZIDRRSKR D€LR - IZDELAVA VSEH VRST FflSRD (TOPLOTNE FRSRDE, KIRSI NE FRSfiDE)
- ADRPTfiCIJE, OMETI IN ZUNRNJE UREDITVE - DELA NR VI INI Z DVI NO KO ARO
Vi/cc^i /eA/caMtim ite od t(età, 4965
UGODNfìPONUDUnTOPlOTNOlZOLflTIVNIHFfìSIìD
KOMPl€TN€FIN flUZ ACI J€OßJ€KTOV
Pa smo pritekli do cilja, šolskega leta namreč. Ne vem, kdo izmed vsaj treh deležnikov je ob tem finišu bolj srečen, učenci, starši ali učitelji. Zadnji mesec se je zdelo, da so si vsi omislili zaključke, pa naj bo za prve triade devetletke, valete, zaključke plesnih vaj, glasbenih šol, športnih šol, drugih celoletnih aktivnosti. Vsi so hiteli z zadnjimi roditeljskimi sestanki, sveti staršev ...Po obilici rojstnodnevnih praznovanj bi skoraj mislili, da seje maja in junija rodila večina otrok. Vse skupaj je staršem precej zgostilo dnevne urnike in dnevno logistiko. A po napornem finišu smo prispeli na cilj, preznojeni od aktivnosti in od tropske vročine. In pred nami je nov začetek, počitnice. Iger in svobode željni otroci bodo najbrž v vročici poletnih dni najraje skočili v kakšen bazen, reko ali se z družinami odpravili celo na morje. Drugi se bodo odpravili na taborniške in planinske dogodivščine. Pa v različne delavnice in športno-družabne programe, ki jih ponuja okolica. Eni pa se bodo usedli za računalnik in se bodo odlepili od njega šele, ko se bo poletje prevesilo v september. Brez omejitev, s srečnimi starši ali varuhi, ki imajo končno svoj mir. Ali pa spet drugi, ki bodo ostali nenadzorovano svobodni in prepuščeni ulici in njeni ponudbi do poznih nočnih ur. Brez omejitev, s srečnimi starši ali varuhi, ki bodo tačas lahko 24 ur delali svojo kariero ali pa 24 ur klepetali ob cigareti in kavici...
Poskrbimo raje, da svoboda počitniških dni prinese manjšim in večjim energijo in modrost, ki ju bodo ponovno potrebovali jeseni. Poskrbimo, da bodo preživeli svobodne, aktivne in varne počitnice ter jih bogatili v naravi, v dobri družbi, fizično aktivni, ob dobrih knjigah, glasbi, športu, plesu ali zdravemu druženju.
Poskrbimo, da bodo naši otroci vedeli, da smo zanje vedno tu, tudi če nismo skupaj. Pogovarjajmo se z njimi in jim dajmo vedeti, da jih imamo radi. Brezpogojno, tudi takrat, ko ne uspejo ali imajo težave. Ne prepustimo jih ulici, da jih vzgaja namesto nas!
Skočimo skupaj v morje počitnic in poskrbimo, da se ne utopimo v morju njenih skušnjav. Priplavajmo iz njega sveži in pripravljeni na izzive jesenskih dni! Prav vsi, tudi tisti, ki »težav« z otroki še ali že nimate.
Lucija Kolar
Skok v počitnice
•	Obnova starih fasad
•	Izvedba vseh vrst fasad
•	Slikopleskarske storitve
•	Izvedba manjših gradbenih del
Priporočeni izvajalec toplotnih izolacijskih fasad iz FP-PL lamel (Termo Škofja Loka)
Ložnica 45 a, 3310 Žalec
Tel.: 03/710 34 03, faks: 03/710 34 04,
gsm: 041 614 790
OSREDNJA KNJ. CELJE
_ ^
40 let Planinskega društva Žalec
Spomin na dr. Vekoslava Grmiča
S slovesnosti pri Planinskem domu na Bukovici
Planinsko društvo Žalec je svojo 40-letnico delovanja obeležilo z razstavo v sliki in besedi, orientacijskim tekmovanjem, pohodom ter osrednjo slovesnostjo, ki je bila pri planinskem domu na Bukovici.
V lepem vremenu se je zbralo veliko ljubiteljev planin, predstavnikov sosednjih planinskih društev, med gosti pa so bili podpredsednik Planinske zveze Slovenije Stanko Gašparič, župan Občine Žalec in poslanec v državnem zboru Lojze Posedel in poslanec v državnem zboru Ivan Jelen. O jubileju je govoril predsednik društva Vlado Rojnik. Poudaril je, da ima organizirano planinstvo v Spodnji Savinjski dolini daljšo tradicijo, kakor so stara društva. Že leta 1919 je bila v Žalcu ustanovljena planinska
sekcija savinjskega odseka slovenskega planinskega društva. Vodil jo je Fran Roblek, ki je bil pobudnik za izgradnjo ceste v Logarsko dolino. Žalsko društvo se je ustanovilo na pobudo Toneta Delaka, do takrat pa so bili Žalčani člani drugih društev. Ob ustanovitvi je društvo štelo 181 članov, v prvih letih obstoja je njihovo število naraslo na 824, nato pa padalo. Po osamosvojitvi gališke sekcije v lastno društvo je članov 160. Po nekaj letih so na Bukovici, na 584 metrov nadmorske višine nad Grižami, postavili lesen bivak in speljali tovorno žičnico. Leta 1991 so zgradili dom, v kar so vložili veliko prostovoljnega dela. V vseh teh letih so bila in ostajajo osnovna načela vzgajati mladino v planinskem duhu, izobraževati, organizirati izlete, pohode,
orientacijska tekmovanja, graditi planinske objekte, markirati in vzdrževati planinske poti, zadnjih dvajset let pa tudi mladinske planinske tabore.
Delo društva sta med drugimi pohvalila tudi žalski župan Lojze Posedel, ki je sam vnet planinec, in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Stanko Gašparič, ki je nato podelil zlato, srebrne in bronaste častne značke Planinske zveze Slovenije. Zlato častno značko je prejel Janez Meglič, ki je bil predsednik društva kar 13 let, srebrno so prejeli Matjaž Žohar, Danijel Jelen, Ivan Tamše in Breda Šip. Podelili so tudi devet bronastih in trinajst priznanj ter več društvenih priznanj. V kulturnem programu so nastopili žalski mešani planinski pevski zbor in člani društva.	T. Tavčar
Novo staro vodstvo
Z volilne skupščine Občinskega odbora DeSUS Žalec
Demokratska stranka upokojencev (DeSUS), Občinski odbor Žalec, je na Turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah pripravila volilno skupščino, ki so se je udeležili delegati iz petih krajevnih in enega mestnega odbora ter gostje, med katerimi sta bila predsednik stranke DeSUS Slovenije Karl Erjavec in žalski župan Lojze Posedel. Iz delovnih poročil predsednika občinskega odbora Ivana Jelena ter predsednika nadzornega odbora Jožeta Krulca ter drugih je razvidno, daje bilo delo žalskega občinskega odbora zelo dobro, kar je v svojem nagovoru pohvalil tudi predsednik stranke Karl Erjavec. Dejal je, da je ta odbor po številu članov, šteje namreč kar 752 članov, in po delavnosti najboljši med vsemi občinskimi odbori stranke. Karl Erjavec je
kot minister v vladi navzoče na volilni skupščini seznanil tudi z delom vlade in stranke. Razprava je bila zelo plodna.
Po razrešnici dosedanjih organov občinskega odbora so na javnem glasovanju izvolili novo vodstvo stranke. Naslednja štiri leta bo s trinajstčlanskim odborom občinski odbor DeSUS v Žalcu
vodil dosedanji predsednik Ivan Jelen, ki je tudi poslanec te stranke v državnem zboru. Sekretarka bo Marjana Korber, tričlanski nadzorni odbor pa bo vodil Jože Kruleč. Program dela je pester in zanimiv.
Veliko pozornosti bodo namenili pokojninam, zdravstvenemu varstvu, pravicam bolnikov, podpirali bodo delo humanitarnih organizacij pri zmanjševanju revščine, se trudili za manjše socialne razlike, večjo pozornost kot doslej bodo namenjali izgradnji centrov za starejše, gradnji varovanih stanovanj, taki socialni politiki, da bo solidarnost prisotna med vsemi prebivalci, da bodo najrevnejšim zagotovljena vsaj minimalna sredstva za preživetje. Zavračali bodo poizkus prevrednotenja medvojnih dogajanj, obdržali bodo ideološko nepristranskost in se zavzemali za pošteno in objektivno oceno polpretekle zgodovine slovenskega naroda.
T. Tavčar
Ar

Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, objavlja javno dražbo za prodajo nepremičnin na območju ZN Podlog, pare. št. 457/24 pašnik v izmeri 1817,00 m2 in pare. št 457/101 pašnik v izmeri 98,00 m2, vpisani v vi. št. 1100 k. o. Zalog. Dražba bo v torek, 10. 7. 2007, ob 9.00 v sejni sobi Občine Žalec.
javna dražba je bila objavljena v Uradnem listu RS, dne 15.6.2007. Podrobnejše informacije o prodaji lahko dobite na Občini Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, prvo nadstropje, soba 20, tel.: 03/713 63 24 in 03/713 63 22.
Ob drugi obletnici smrti doktorja Vekoslava Grmiča sta revija Znamenje iz Petrovč in župan Občine Žalec Lojze Posedel v dvorani Glasbene šole Rista Savina Žalec pripravila večer spominskih utrinkov. Večera so se udeležili številni Gr-mičevi prijatelji, ugledni profesorji in doktorji ter župan rojstnega kraja Vidma ob Ščavnici Anton Slama.
Uvodoma je nastopil nonet Certus iz Maribora, ki je pel doktorju Grmiču v slovo na njegovem pogrebu. Sledili so referati o delu in življenju teologa in humanista dr. Vekoslava Grmiča, ki so jih pripravili znani slovenski poznavalci in pri-
jatelji, dr. Jože Lipnik, prof. dr. Cvetka Hodžet Toth, dr. Marjan Žnidaršič, prof. dr. Vlado Sruk in Srečko Rehar, ki je z dr. Grmičem preživel kar lep čas življenja. Vodil-
na misel večera je bila, da je dr.Vekoslav Grmič v svojem dolgem življenju slovenskemu prostoru dal pečat tako rimskokatoliški veri kot politiki.	T. Tavčar
Od desne proti levi prof. dr. Jože Lipnik, prof. dr. Cvetka Hodžet Toth, Srečko Rehar, prof. dr. Vlado Sruk in dr. Marjan Žnidarič
Novo vodstvo PD Galicija
PD Galicija, ki je vrsto let delovalo kot sekcija PD Žalec, je že nekaj časa samostojno društvo, ki skrbi za planinsko postojanko na Gori - Šentjungartu. Društvo je do letošnjega občnega zbora vodil Milan Ašen-berger, zdaj pa je to funkcijo prevzel Viki Furman.
Lansko leto je bilo zelo uspešno. Med pomembne akcije delovnega značaja štejejo zlasti izdelavo škarpe in ozelenitev okolice cerkve, kar so načrtovali že nekaj let. Prav tako so bile uspešne čistilne akcije in organizacija večjih prireditev na Gori. Zelo odmevna je bila tudi proslava ob 20-letnici
organiziranega planinstva v Galiciji, izleta za dežurne planince na Gorjance in v Prekmurje ter novoletni ples. Ponosni so na organizacijo pohodov in izletov, izobraževanje novih planinskih vodnikov, označevanje in vzdrževanje njihovih planinskih poti in uspešno vključevanje najmlajših v svoje vrste.
Delo tudi v letošnjem letu poteka po programu, ki so ga sprejeli na svojem občnem zboru konec februarja. Doslej so opravili tradicionalno čistilno akcijo na Gori in organizirali nekaj prireditev. Čaka jih še barvanje in obnovitev vseh klopi in miz okrog planinskega doma in seve-
Novi predsednik Viktor Furman
da vrsto pohodov in izletov. Z veseljem bodo, kot pravi predsednik Viktor Furman, tudi letos sodelovali pri izgradnji rezervoarja za vodo in se udeleževali aktivnosti ostalih planinskih društev.
D. Naraglav
Razvejana kulturna dejavnost
S skupščine Zveze kulturnih društev Savinja Žalec
V dvorani Zadružnega doma na Ponikvi je potekala 9. skupščina Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. Udeležili so se je delegati petnajstih kulturnih društev in drugi gostje.
Po uvodnem kulturnem programu, ki ga je s pesmijo in plesom obogatila folklorna skupina Ponikva, je o delu zveze poročal predsednik Ivo Lindič. Poudaril je, da je v petnajstih društvih aktivnih kar 838 članov, skoraj enkrat več pa je mladih v šolskih kulturnih društvih. Na področju instrumentalne glasbe, kjer deluje 15 skupin, so pripravili 20 samo-
stojnih koncertov in 227 priložnostnih nastopov, na področju vokalne glasbe deluje 11 skupin, ki so izpeljale 39 samostojnih koncertov in 135 nastopov, na področju gledališke in lutkovne dejavnosti deluje 10 skupin, ki so odigrale 4 premierne igre, pripravile 38 nastopov in 33 gostovanj, na področju plesne dejavnosti so skupine izpeljale 30 nastopov v domačem kraju, 13 je bilo gostovanj, na področju likovne dejavnosti pa so skupine pripravile 14 razstav v domačem kraju in sodelovale pri treh drugih projektih in kolonijah.
Učenci so sodelovali na 402 nastopih šolskih kulturnih društev in zabeležili 78 nastopov na različnih tekmovanjih. Največ težav imajo pri investicijskem vzdrževanju ter pri obremenitvah prireditev zaradi avtorskih pravic. V razpravi, ki je bila pestra in zanimiva, so sodelovali Ivan Jelen, Lidija Ko-celi, Jožica Ocvirk, Jana Naglič Jug, Tanja Razboršek Rehar in Lojze Posedel. Sprejeli so sklep, da se na Zvezo kulturnih društev Slovenije pošlje pobuda o spremembi pravilnika in tarife plačevanja avtorskih pravic, da se za neprofitne prireditve, ki jih organizirajo društva, ne bi plačevale avtorske pravice. Progam dela zveze bo tudi v prihodnje podoben lanskemu.
Sledila je izvolitev novih organov zveze. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Ivo Lindič, ki bo zvezo vodil naslednja štiri leta. Ob koncu so podelili še odličja zveze. Zlati znak zveze je prejel Tomislav Rus, srebrnega Bogdan Pogačnik in Božidar Trnovšek, bronastega pa Anita Žolnir in Jana Naglič Jug.
T. Tavčar
Zadovoljna župan in partnerstvo
Sprejem za najboljše
6.	redna seja občinskega sveta Občine Žalec, ki naj bi bila zadnji ponedeljek maja, je bila prestavljena za teden dni. Kot je pojasnil župan Lojze Posedel, se je za to odločil zaradi številnih pred sejo vloženih amandmajev na predlog proračuna. Sledila so usklajevanja med županom in strankami Partnerstva za hitrejši razvoj občine in na seji 4. junija je bil proračun hkrati s kar 40 dopolnili sprejet soglasno.
Na dnevnem redu je bilo 17 točk in med prvimi je bila druga obravnava proračuna. Seja je minila brez burnih razprav, ki smo jim bili priča do zdaj. Na predlog proračuna je bilo vloženih kar 40 amandmajev, približno polovica s strani svetnikov, ostalo pa s strani župana. Vse amandmaje so uspeh uskladiti še pred sejo v zadovoljstvo tako župana kot predstavnikov partnerstva. To je bilo v veliki meri posledica dejstva, da so se prihodki proračuna med prvo in drugo obravnavo precej povečali zaradi vplačanega komunalnega prispevka družbe Tuš, ki bo v Žalcu gradila trgovski center. Koliko je znašal ta prispevek, župan ni hotel povedati, nekaj dodatnih prihodkov pa je predvidenih še zaradi prodaje premoženja.
Proračun Občine Žalec bo imel letos predvidoma 14,33
milijona evrov prihodkov, kar je 13 odstotkov več, kot je bilo prihodkov v letu 2006. Predvidenih odhodkov v letošnjem letu bo dobrih 15,85 milijona evrov, kar je 21 odstotkov več od lanskih odhodkov.
Seja se je nadaljevala večinoma s soglasnim sprejemanjem sklepov in predlogov odlokov. Sprejet je bil sklep o financiranju političnih strank in klubov svetnic in svetnikov. Za politične stranke bodo letos namenili 38.515 evrov, za klube svetnikov pa 52.532,67 evra. V prvi in drugi obravnavi sta bila sprejeta predloga odloka o občinskem lokacijskem načrtu Zarja Petrovče in odloka o občinskem lokacijskem načrtu Vrbje ob Strugi. Slednji se nanaša na območje z zemljišči in objekti nekdanjega lastnika Hmezad Kmetijstva Žalec. Na njem naj bi zgradili 18 novih objektov, obstoječi objekti bodo ohranjeni, porušeni pa bodo vsi objekti betonarne, lesenih gospodarskih poslopij in lesene barake.
V drugi obravnavi je bil sprejet odlok o občinskih taksah, svetniki pa so potrdili tudi spremembe pravilnika o merilih za dodelitev finančnih sredstev iz proračunske rezerve. Soglasno je bil sprejet sklep o pripravi občinskega prostorskega načrta in sklep o pripravi občinskega podrobnega pro-
storskega načrta severovzhodnega dela Šempetra. Nekaj več razprave je bilo v zvezi z obravnavo soglasja k izplačilu povečane delovne uspešnosti v javnih zavodih (UPI Ljudska univerza Žalec, Zdravstveni dom Žalec in Lekarne Žalec). Čeprav ni bil na dnevnem redu, je podoben predlog predstavila tudi direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Tanja Razboršek Rehar, nazadnje pa je župan vse tri predloge o soglasju umaknil z dnevnega reda, da jih bo lahko pregledal tudi nadzorni odbor, ki naj bi bil vendarle konstituiran te dni.
Za javnost zaprt je bil del seje, na kateri so obravnavali predlog odpisa dolgov za najemnine občinskih stanovanj, sprejeti so bili predlagani odmiki od veljavne prostorske dokumentacije, svetniki pa so se nato seznanili tudi z informacijo o delu zvez, društev in humanitarnih organizacij ter o poslovanju Razvojne agencije Savinja Žalec, Sklada dela savinjske regije, zvez društev Občine Žalec ter Centra za informiranje in poklicno svetovanje. Svetniki niso imeli vprašanj za prisotne predstavnike omenjenih ustanov in društev. Sejo so zaključili z aktualnimi informacijami župana in vprašanji ter pobudami svetnikov.
K. R.
Tradicionalni sprejem ob koncu šolskega leta je pripravil tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel. Povabil je učence, ki so vsa leta osnovnega šolanja zaključili z odličnim uspehom, tiste, ki so v tem šolskem letu osvojili zlata ali srebrna priznanja na državnih tekmovanjih, ter učenke in učence, ki so sodelovali v projektu zbiranja odpadnega papirja in odpadnih baterij v letu 2006.
Župana, ki je bil zaradi drugih obveznosti zadržan, je nadomeščala podžupanja Ivica Čretnik, ki je nagovorila učence, učitelje in starše in
učencem čestitala za dosežene uspehe in se jim zahvalila za trud, staršem in učiteljem pa za spodbudo in podporo. Zaželela jim je veliko uspehov tudi v prihodnje, predvsem pa, da bi bili zdravi in zadovoljni s svojim življenjem. V generaciji, ki letos zaključujejo osnovno šolanje v žalski občini, je bilo 48 odličnjakov, od tega 13 na OŠ Griže, 14 na OŠ Petrovče, 5 na OŠ Šempeter in 16 na I. OŠ Žalec.
Vseh tistih, ki so dosegli zlata in srebrna priznanja na državnih tekmovanjih iz matematike, logike, fizike, kemije, zgodovine, zemljepi-
sa, slovenščine, tujega jezika in Vesele šole, je bilo skupaj 50. Knjižne nagrade je prejelo tudi 5 učencev z II.OŠ Žalec za uspešno tekmovanje na državni ravni in 15 učencev Glasbene šole Rista Savina Žalec za dosežena priznanja na glasbenem področju. Prvo nagrado za zbiranje odpadnega papirja sta prejeli OŠ Griže in POŠ Liboje, ki sta zbrali po
100,2	kg papirja na učenca, za zbiranje baterij pa POŠ Trje, kjer so zbrali 60,3 baterije na učenca. Posebna zahvala je bila izrečena tudi mentorjem in ravnateljem osnovnih šol. Slovesnost, ki je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, je popestrila glasbena skupina Abbeys Road iz Žalca.	A. Tavčar
Podžupanja Ivica Čretnik podeljuje priznanja učencem OŠ Griže
Iz dolenjskega fantiča evropski poslanec
Veselo v počitniške dni
Na II. osnovni šoli Žalec so uspešno zaključili letošnje šolsko leto. Na zaključni prireditvi, ki sojo pripravili 15. junija, so se predstavili plesna skupina, harmonikar, dramsko-lut-kovni krožek in pevski zbor. Ta dan so devetošolci predali ključe novi generaciji, razglasili pa so tudi ekofrajerje in se poveselili z glasbenim gostom - kantavtorjem Blažem Pent-kom. Za konec šolskega leta so izdali tudi šolsko glasilo.
Zadnji mesec šolskega leta so izpeljali tudi zaključno ekskurzijo učencev v Vipavsko dolino, v jamo Vilenico in se odpravili na panoramsko vožnjo z barko iz Kopra ob slovenski obali. Učenci so se v preteklih mesecih udeleževali tudi raznih
natečajev in prejeli nagrade na literarnem, likovnem in tehničnem področju. Na njihovi šoli se je v tem šolskem letu veliko dogajalo. Poslanstvo, odprtost in izgled njihove ekošole, ki jo vodi ravnateljica Danica V. Ve-ligošek, so privabili tudi strokovno javnost. Šola je gostila svetovalne in pedagoške delavce v okviru mednarodnega posveta v Žalcu in Društvo za nenasilno komunikacijo, ki je v njihovih prostorih pripravljalo delavnice. V času Miklavževih delavnic so v goste povabili akademsko slikarko Darinko Pavletič Loren-čak in pevko Majdo Petan. Dedek Mraz je pripeljal čarovnika in lepa darila ... V dar so prejeli kar dva prenosna računalnika in sodelovali v oddaji MIŠ MAŠ v
NA POČITNICE V KNJIŽNICO!
Da bodo počitnice še lepše, bolj prijazne in brezskrbne, poklanjata
MESTNA SKUPNOST ŽALEC in
MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC osnovnošolcem v juliju in avgustu brezplačno uporabo računalnika
v Medobčinski matični knjižnici Žalec.
studiu VTV Velenje.
Odvijale so se razne interesne dejavnosti (pevski zbor, pravljična, plesna, in športna dejavnost ter pohodništvo s planinstvom) in potekala razna sodelovanja (likovni bienale v Novi Gorici, razstava v Savinovem salonu, tekmovanje Kaj veš o prometu ...), kjer so se dokaj enakovredno spopadali z ostalimi. Dejavni so bili tudi na raziskovalnem področju, dobro so se uvrstili na državnih tekmovanjih iz računalništva, matematike in družboslovja. To šolsko leto je bilo zanje res uspešno. Za uspehe ima nedvomno veliko zaslug celoten šolski kolektiv, ki poleg strokovnega dela z učenci s posebnimi potrebami, skrbi za odprtost v okolje in sodelovanje z drugimi vzgojno-izobraževalni-mi organizacijami. D. N.
Medobčinska matična knjižnica Žalec je pred dnevi gostila evropskega poslanca in predsednika prve demokratično izvoljene vlade v samostojni Sloveniji, pa tudi prvega kandidata za jesenske predsedniške volitve Lojzeta Petrle-ta. Z gostom se je pogovarjala direktorica knjižnice Jolanda Železnik, ki je nanizala številna dejstva o življenju in delu Lojzeta Peterleta, pri tem pa bolj kot politiko poudarila njegove osebne poteze.
Med drugim so številni obiskovalci izvedeli, da je pravi rojstni datum Lojzeta Peterleta
29.	junij (dopolnil bo 59 let), 5. julija pa je bil vpisan v matično knjigo. Kot je povedal, je preživel najlepšo mladost, obkrožen z naravo, šele kasneje pa se je zavedel, daje bila njegova družina revna. Pri opazovanju narave je bil zelo potrpežljiv, bolj kot je včasih dandanes, je pripomnil. Ker je bil prvorojeni otrok,
Lojze Petrle in gostiteljica Jolanda Železnik
obvlada veliko gospodinjskih opravil, tudi pranje plenic v potoku, sicer pa so morali otroci v tistih časih veliko delati. Sam ima tri otroke, starejša hči je že na svojem, sin študira v Bruslju, mlajša hči je maturantka. Kot je povedal, skušajo ohraniti čim več stikov, kar jim omogoča tudi sodobna tehnologija. Žena gaje vedno podpirala in razumela njegovo odsotnost. Razumsko torej ni bilo težav, čustveno pa je gotovo plačal vsak svoj davek, je povedal Lojze Peterle. Ko je govoril o svojem zdravem načinu življenja, je poudaril, da tudi v Bruslju skrbi za gibanje, praviloma hodi na dan dve do tri ure, od doma, na primer, pa se po solato v Kranj odpelje s kolesom.
Lojze Peterle je avtor več znanstvenih člankov, tudi knjig, med drugim je napisal knjigo Z nasmehom zgodovine. Za svoja prizadevanja za vključitev Slovenije in drugih držav v
Evropsko unijo in zlasti za njihovo enakopravnost je prejel priznanje tednika Glas Evrope Evropejec leta 2003 v kategoriji dosežek leta. Zagotovo sta najopaznejši od njegovih značilnosti tako imenovana ljudskost in smisel za humor. Na vprašanje, kako mu uspe ohranjati to preprostost in odprtost do vseh ljudi, je odgovoril, da potrebna energija kar pride, ker je prepričan, da dela prave stvari, to, v kar je prepričan, pa počne z veseljem. Eno od njegovih vodil v življenju (tudi pri hrani) je: bolje manj kot več in to bolj kakovostno. Z boleznijo rak se je soočil tako, da se je poglobil v vse zamere in laži, ki jih je srečeval v življenju in zlasti na politični poti. Naučil se je postavljati na pozitivno stran življenja, pot do ljudi - preprostih in tistih iz visoke politike - pa si pogosto utre z ustno harmoniko, ki je zazvenela tudi v žalski knjižnici.	K. R.
Kmetijstvo s številnimi problemi
Zupan z ministrom mag. Iztokom Jarcem
Odbojkarice pri županu
Mlade odbojkarice s trenerko Sašo Vitanc, županom Markom Balantom in podžupanom Rudijem Sedovškom
V začetku junija je Občino Braslovče obiskal minister za kmetijstvo mag. Iztok Jarc s sodelavko Marto Hrustelj. Obisk je organizirala Slovenska demokratska stranka
-	Občinski odbor Braslovče
-	skupaj s strankinim Forumom za kmetijstvo in podeželje. Minister se je najprej pogovarjal s strankarskimi kolegi in župani občin Bra-
slovče, Vransko in Polzela, nato pa je kmetom in drugim prebivalcem podeželja spregovoril o Programu razvoja podeželja 2007-2013 in odgovarjal na številna vprašanja.
Posvet je bil v spodnji dvorani gostišča Ferlič v Spodnjih Gorčah. Minister je povedal, kaj lahko kmetje in nasploh podeželje pričakuje od progra-
ma razvoja podeželja, kmetje pa so nato v razpravi izpostavili številna vprašanja, zlasti o javnih razpisih, kdaj bodo objavljeni in za kakšne namene. Zanimalo jih je razreševanje pritožb v zvezi z dosedanjimi razpisi, izvedeli so tudi, da bodo še vedno odprti zahtevki za odškodnino po suši izplačani v kratkem. Veliko je bilo vprašanj v zvezi s slovenskim kmetijskim okoljskim programom, pa tudi o zaščitenih kmetijah in degradaciji kmetijskih zemljišč. Tu so stališča zelo različna, v Občini Braslovče tako kot še mnogo kje na podeželju podjetniki sploh nimajo možnosti širitve svojega poslovanja, saj se prvo območje kmetijskih zemljišč začenja skoraj ob hišah. Drugod, kot na primer v Občini Prebold, pa so precej najboljših kmetijskih zemljišč spremenili
v zazidalne parcele.
Tudi denacionalizacija ponekod še ni zaključena. Na ministrstvu je še okrog 40 nerešenih zahtevkov, res pa jih je bilo po besedah Marjana Golavška, ki je vodil razpravo, pred kakšnim letom še okrog 300. V razpravi je bil omenjen tudi zakon o lovstvu, ki je v postopku priprave, prav tako veliko vprašanj sproža prostorska zakonodaja.
Minister Iztok Jarc je ob koncu posveta povedal: »Problemov v kmetijstvu je vedno dovolj in preveč. Imamo 62 tisoč subvencijskih vlog, imamo več kot 70 tisoč kmetij in vsaka je zadeva zase, ljudje imajo celostne probleme, zato je vprašanj vedno dovolj. Tudi sistem še ni dovolj stabilen, tako da se težave pojavljajo tudi zaradi sistemskih napak. Na tem področju nikoli ne bo zmanjkalo vprašanj in težav, večji problem je, ali bomo imeli dovolj odgovorov.«	K. R.
Braslovški župan Marko Balant in podžupan Rudi Sedovšek sta v prostorih občinske uprave pripravila sprejem za mlado ekipo bra-slovškega ženskega odbojkarskega kluba, ki je nastopila na finalnem turnirju v Ljubljani v mini odbojki in zasedla četrto mesto.
Župan Balant je mladim odbojkaricam, to so učenke braslovške osnovne šole letnik 1996 in mlajše Nuška Markovič, Judita Anzelc,
Anja Hribernik, Špela Bednjanič, Sergeja Debelak, Anja Hribernik, Zala Zbičajnik, Anja Goršek, Anita Sobočan, Blaška Juhart, Sara Šoštar in Aleksandra Jurak, čestital in jim zaželel takšnih in večjih uspehov tudi v prihodnje. Med drugim je povedal, da bodo pogoji za šport v občini kmalu še boljši, saj bo do septembra zgrajen prizidek k osnovni šoli, kjer bo tudi nova telovadnica.	T. Tavčar
Izobraževanje je vrednota
V konferenčni dvorani Inovacijskega centra Vransko je župan Občine Vransko Franc Sušnik sprejel 14 učencev OŠ Vransko-Tabor in jim za osemletni odlični uspeh in druge pomembne dosežke, ki so jih v šolskem letu 2006/2007
dosegli na različnih tekmovanjih, podelil priznanja župana Občine Vransko.
V nagovoru je župan Sušnik poudaril, da je izobraževanje vrednota, ki nikoli ne izgubi svoje vrednosti in je pomembna za vsakega človeka, zato bi mo-
ralo biti dostopno vsakomur. Učencem je čestital za dosežene uspehe in jim zaželel prijetne počitnice. Učenke in učenci so prejeli tudi knjižne nagrade, ravnateljica šole Majda Piki pa se je v imenu šole zahvalila za sprejem.	T. Tavčar
Na sprejemu pri županu Francu Sušniku
Novorojenčki pri županu
Braslovški župan Marko Balant, podžupan Rudi Sedovšek in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marolt so pripravili tradicionalni sprejem za najmlajše občane Občine Braslovče in njihove starše.
Na sprejem je bilo povabljenih 15 otrok, ki so bili rojeni v času od 1. decembra 2006 do 30. aprila 2007. V lanskem letu se je v Občini Braslovče rodilo 43 otrok, dva več kot leto poprej. Župan Marko Balant jim je v
pozdravnem nagovoru izrazil prisrčno dobrodošlico, zaželel vse dobro in veliko sreče v življenju in v nekaj besedah poudaril namen in pomen tovrstnih srečanj za občinsko skupnost. Starši so prejeli enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka v višini 125,20 evra, otroci pa knjigo Najlepše pravljice. T. Tavčar
Zupan Marko Balant z najmlajšimi občani
Sprejet program športa
Svetniki Občine Polzela so na zadnji seji občinskega sveta med drugim potrdili letni program športa v Občini Polzela za letošnje leto.
Svetnike je o tem seznanil predsednik komisije za šport Simon Ograjenšek. Poudaril je, da v občini deluje kar 15 registriranih društev, katerih osnovna dejavnost je zagotavljanje različnih zvrsti športa njihovim članom in občanom občine Polzela, vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Polzela, ki skrbi za usmerjen in rekreativen šport predšolskih
in šoloobveznih otrok, konjeniško društvo Malteška konjenica Polzela, ki s svojim programom ponuja ježo in organizira konjeniška tekmovanja, ter samostojni podjetnik Tomaž Cvikl, ki izvaja nekatere dopolnilne programe, ki jih društva ne izvajajo.
V vseh društvih je 1223 članov, od tega največ članov združuje Planinsko društvo Polzela. Glavno izhodišče za podporo programom v letošnjem letu je ponudba vseh zvrsti športa občanom. Tako bodo letos za programe športa iz proračuna
namenili 46.674 evrov, od tega za dejavnosti športnih društev 27.207 evrov (interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov 6.650 evrov, športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 7.100 evrov, športna rekreacija 3.500 evrov, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov 1.250 evrov, športni objekti 4.188 evrov, delovanje društev 3.669 evrov, delovanje športne zveze 850 evrov), dejavnost Košarkarskega društva Hopsi Polzela 15.440 evrov, sofinanciranje dejavnosti pohodništva PD Polzela 1.523 evrov in za otroška igrišča 2.504 evrov.
T. Tavčar
Najuspešnejši na sprejemu

Zupan Vinko Debelak z najuspešnejšimi
V Garnem šport hotelu Prebold so se zbrali na sprejemu pri županu Vinku Debelaku najuspešnejši učenci OŠ Prebold. Sprejema so se udeležili učenci, ki so se v iztekajočem se šolskem letu uvrstili na državna tekmovanja, in tisti, ki se lahko pohvalijo z odličnim uspehom vseh osem let.
Na srečanje je bilo tokrat povabljenih deset učencev, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti
precej manj. Za odličen uspeh v vseh osmih letih je priznanja prejelo šest učencev. Priznanja za uvrstitve na državnih tekmovanjih pa si je priborilo sedem učencev. Zbranim je najprej spregovoril župan Vinko Debelak. Čestital jim je za doseženo, jim zaželel uspehe tudi v prihodnje ter hkrati izrazil željo, da ostanejo čim bolj povezani z domačim krajem, da se tudi kot srednješolci vključujejo v krajevno življenje in s
tem bogatijo življenjski utrip Občine Prebold.
V nadaljevanju je učencem spregovoril tudi ravnatelj Milan Jezernik. Učencem je čestital, jim zaželel uspešno šolanje tudi v prihodnje, hkrati pa se je zahvalil županu in občini za dobro razumevanje in sodelovanje. Čestitkam seje pridružil tudi podžupan Franc Škrabe, ki je s strani občine zadolžen za šolsko problematiko.
D. Naraglav
Vsevednik za 7 odličnih
Od svetovnega spleta do priznanj
Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar je s sodelavko pripravil sprejem za učence Osnovne šole Polzela, ki so zaključili osnovno šolanje in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom vseh devet let.
Teh je letos sedem. Nekateri izmed njih so na državnih tek-
Mlada Slovenija - podmladek NSI je v sodelovanju z regijskim odborom savinjsko- šaleške regije konec maja organiziral srečanje z
Polzelski svetniki so se sestali na 4. redni seji in obravnavali kar sedemnajst točk dnevnega reda. Najprej so v prvi obravnavi razpravljali o predlogu Statuta občine Polzela in predlogu Poslovnika občinskega sveta občine Polzela. Kot je povedala svetnikom svetovalka župana Alenka Kočevar, gre pri obeh za spremembe in dopolnitve v skladu z veljavno zakonodajo, bosta pa v štirinajst dnevni javni obravnavi.
V prvi obravnavi so svetniki razpravljali tudi o predlogu Odloka o občinskih taksah, ki s svojo vsebino določa višino občinskih taks za taksne predmete in storitve, ki so postavljeni ali v uporabi na javnih mestih oziroma na javnih površinah. Zavezanci za plačilo občinskih taks so pravne osebe ali samostojni podjetniki. Občinskih taks naj ne bi plačevali državni in občinski organi v občini Polzela, javna podjetja in javni zavodi, katerih
movanjih osvojili tudi srebrna in zlata odličja. Poleg učencev odličnjakov so se sprejema udeležili tudi ravnateljica Valerija Pukl, razredničarki Simona Tomič in Andreja Špajzer in svetovalna delavka Tatjana Kroflič.
V svojem nagovoru je Lju-
ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Juretom Zupanom.
Z njim so se srečali v Čepljah pri Vranskem, gostitelj srečanja
ustanovitelj je občina Polzela in društva s sedežem v občini Polzela. Po krajši razpravi so tudi ta predlog odloka dali v štirinajst dnevno javno obravnavo.
Dalj časa pa so se svetniki zadržali pri potrditvi sistemizacije delovnih mest za vrtec Polzela in Andraž, pri predlogu povišanja ekonomske cene programov v vrtcu Polzela ter pri predlogu sklepa o počitniški odjavi otrok. O tem sta svetnike seznanila ravnateljica osnovne šole Polzela Valerija Pukl in njena pomočnica Zdenka Rovšnik, ki sta odgovarjali tudi na vprašanja svetnikov. Ker se je število oddelkov v vrtcu povečalo iz devet na deset, se je tudi število zaposlenih iz dosedanjih 29,48 povečala na 32,60 delavcev. Ekonomska cena programa za otroke v oddelkih prvega starostnega obdobja bo večja za 5 odstotkov in bo znašala 392,95 evra, za drugo starostno skupino pa se bo povečala za 2,8 odstotka in bo znašala 322,25 evra. Nove cene bodo ve-
ho Žnidar poudaril, kako pomembno je znanje za življenje in izrazil zadovoljstvo nad uspehi učencev ter jim zaželel, da bi bili še naprej tako uspešni. Zahvalil se je tudi ravnateljici, učiteljicam in staršem. Vsem učencem je izročil knjigo Vsevednik in srebrnik Zlatarne Celje, ostali povabljeni pa so prejeli šopke rož, ravnateljica Valerija Pukl pa se je županu zahvalila za sprejem. T. T.
je bil Aleksander Rebršek, član izvršilnega odbora Mlade Slovenije in predsednik regijskega odbora savinjsko-šaleške regije. Srečanja in klepeta z njim se je udeležilo več kot 50 članov Mlade Slovenije, somišljenikov in ostalih gostov. Med njimi sta bila tudi župan Vranskega in poslanec v Državnem zboru RS Franc Sušnik ter sekretar Mlade Slovenije Jernej Vrtovec. Z ministrom dr. Juretom Zupanom so se pogovarjali predvsem o aktualnih študentskih zadevah, študentskem življenju, bolonjskem študiju in tudi znanosti.
Ob pogovoru, ki ga je vodila članica sveta Mlade Slovenije Tadeja Vrtovec, pa je minister Zupan prisotnim zaupal tudi nekaj dogodkov iz svojega otroštva in mladosti. D. N.
ljale od 1. julija naprej. Svetniki so brez razprave potrdili sklep o počitniški odjavi otrok. Tako lahko v času od 1. julija od 31. avgusta starši uveljavljajo rezervacijo za vrtec oziroma počitniško odjavo. Za odjavljen mesec je prispevek staršev 30 odstoten od prispevka za program, v katerem je bil otrok pred odjavo. Rezervacijo lahko uveljavljajo starši, ki imajo stalno prebivališče v občini Polzela in bodo v upravi vrtca napovedali odjavo v mesecu juniju.
Svetniki so nato potrdili še dva sklepa in sicer, da se za dvaindvajsetim otrok, ki obiskujejo Osnovno šolo Polzelo ali podružnično Andraž, ter imajo stalno bivahšče v občini Polzela in so iz socialno šibkih družin, sofinancira letovanje, ki ga organizira Župnijski urad Griže v času počitnic, v višini 70 evrov na osebo in sklep o potrditvi predloga območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži. Ob koncu so svetniki potrdili letni program športa v občini in letni program nadzora občine Polzela v letošnjem letu.	T. Tavčar
Svetniki Občine Prebold so se 14. junija sestali na 7. redni seji občinskega sveta. S sprejetjem odloka po skrajšanem postopku so na začetku seje ugotovili javni interes za zasebno partnerstvo in določili osnovne pogoje za izpeljavo projektov v zvezi z gradnjo, upravljanjem in vzdrževanjem širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Tako naj bi s pomočjo evropskih in državnih sredstev omogočili dostop do svetovnega spleta tudi na območju Marija Reke in dela Matk.
S sklepom so preboldski svetniki Župnijo Prebold oprostili plačila komunalnega prispevka za gradnjo Aninega doma v višini nekaj več kot 7.700 evrov. V 15-dnevno javno razpravo so dali obvezno razlago 37. člena odloka o prostorsko-ureditvenih pogojih, predlog odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju občine Prebold, predlog odloka o komunalnem prispevku in predlog pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Ob-
V dvorani Kmetijske zadruge Braslovče je potekala svečana podelitev zaključnih spričeval in pohval letošnjim devetošolcem, ki zaključujejo šolanje na Osnovni šoli Braslovče.
Devetošolce, starše in učitelje je ob tej priložnosti nagovoril
Prostovoljno gasilsko društvo Andraž je v soboto, 16.
6.,	praznovalo 35. obletnico uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti so predali namenu obnovljeno GVC 24/50.
Zbrane je najprej pozdravil in nagovoril predsednik PGD Andraž Dušan Zabukovnik in poudaril pomen spoštovanja preteklosti, medsebojnega razumevanja, spoštovanja in zavedanja prihodnosti za gasilstvo v Andražu. Predsednik GZ
čini Prebold. V drugi obravnavi je bil kljub še nekaterim pomislekom v razpravi sprejet pravilnik o sofinanciranju dejavnosti in programov društev, organizacij ter združenj iz proračuna Občine Prebold, prav tako v drugi obravnavi je bil potrjen novi poslovnik občinskega sveta.
V nadaljevanju seje so svetniki kot člana krajevnega odbora Latkova vas razrešili Draga Ribiča in v odbor imenovali Mirana Kramarja, za članico sveta območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti pa so zaradi izteka mandata Martini Kumer imenovali Moniko Lobnikar. Po skrajšanem postopku je bil sprejet pravilnik o merilih za dodelitev finančnih sredstev proračunske rezerve, svetniki pa so obravnavali tudi predloge zakona o pokrajinah, zakona o volitvah v pokrajinah in zakona o financiranju pokrajin. Soglašali so, da je Občina Prebold vključena v tako imenovano Savinjsko pokrajino, dodali pa sklepa, da financiranje pokrajin ne sme oslabiti finančnega položaja občin in da mora razpolaganje z zemljišči ostati v pristojnosti
tudi župan Občine Braslovče Marko Balant. Zahvalil se je vsem učiteljem in tudi staršem, ki je to generacijo otrok spremljala in jo spodbujala pri delu, in seveda tudi devetošolcem za njihovo marljivo delo. Hkrati pa vsem zaželel še veliko uspeha pri nadaljnjem šolanju.
Žalec Franci Skok se je dotaknil pomembne vloge PGD Andraž v GZ Žalec in v GPO Polzela ter zaželel domačemu društvu kakovostno delo še naprej. V imenu Občine Polzela je zbranim spregovoril podžupan Jože Kužnik, izpostavil zelo dobro medsebojno sodelovanje gasilcev GPO Polzela in občine in ob jubileju čestital andraškim gasilcem. Poveljniku Davidu Krku je predal ključe obnovljenega vozila GVC 24/50, ta pa
občin, ne pokrajin. Po razpravi so potrdili tudi sklep, da lahko župan podpiše pismo o nameri za izpeljavo prestavitve javne poti, gradnjo vrtca, stanovanj in večstanovanjskih objektov. Hkrati so sprejeli sklep, da se naroči izdelava idejne zasnove ureditve središča Prebolda. V svet JZ Medobčinska matična knjižnica Žalec so imenovali Marjana Golavška, poleg njega bo v svetu tudi predstavnik iz Občine Tabor.
Občina Prebold konec junija praznuje občinski praznik, zato so svetniki na zadnji seji potrdili tudi predloge letošnjih prejemnikov občinskih priznanj. Komisija je upoštevala vse predloge, ki so prispeli na javni razpis. Zlati grb bo letos prejel Edvard Peternel, srebrnega Janez Laznik in Boris Kupec, bronastega pa Terezija Kos, Bojana Hrovat in Jože Jerman. Priznanja bodo prejeli: Martina Kumer, Dušan Vedenik, Anton Cestnik, Anton Ki-sovar, Leopold Kolšek, Marija Cilenšek in Športno društvo Partizan Prebold. Slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj bo 29. junija ob 19. uri v preboldski dvorani.	K. R.
Kot vsako leto je župan tudi tokrat podelil priznanja in knjižne nagrade najboljšim. Tokrat je priznanje in nagrado za odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole prejelo 7 učencev, eden pa tudi nagrado za doseženo zlato državno priznanje iz znanja tujega jezika. Za popestritev počitniških dni je župan vsem devetošolcem podaril še paket vstopnic za kopališče Pingo.	T. T.
skrbniku in prvemu vozniku Urošu Zabukovniku.
Ob obletnici je gasilce obiskal tudi minister Karel Erjavec, ki je spregovoril o pomenu gasilstva za Slovenijo in njene državljane. Čestital je vsem članom domačega društva za jubilej in prevzem obnovljenega vozila ter zaželel, da še naprej, tudi ob pomoči ministrstva za obrambo, odgovornega za gasilce, opravljajo to požrtvovalno in humanitarno delo.
Kulturni program so popestrili pevci andraškega okteta in gasilska mladina.	T. T.
Župan Ljubo Žnidar z odličnjaki
Minister na Vranskem
Minister je v Čepljah srečal tudi svojega nekdanjega sošolca (stoji ob njem), na sliki so še župan Franc Sušnik, Aleksander Rebršek in Jernej Vrtovec
Nove cene vrtca
Veliko uspeha še naprej
Župan Marko Balant med podeljevanjem knjižnih nagrad
35 let PGD Andraž
Za promocijo deficitarnih poklicev
Ligaško in občinsko tekmovanje gasilcev
Center za informiranje in poklicno svetovanje Žalec (ČIPS), ki deluje v okviru UPI-Ljudske univerze Žalec in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec (Območna obrtna zbornica Žalec) sta v sodelovanju z osnovnimi šolami Spodnje Savinjske doline od marca do maja predstavljala poklicno izobraževanje in deficitarne poklice. Cilj predstavitev je bil, da bi se med učenci povečalo zanimanje za izobraževanje za poklice, ki jih v naši regiji primanjkuje. Hkrati pa so želeli pri učencih in starših vzbuditi zavest, da tudi poklicno izobraževanje omogoča uspešno poklicno pot in da jim s šolanjem na poklicni šoli niso zaprta vrata na visoke in višje
Center za socialno delo Žalec je v Športnem centru Šmatevž pri Gomilskem pripravil drugo srečanje rejniških in matičnih družini z območja Upravne enote Žalec. Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje
4.	junij je dan slovenskih krvodajalcev, 14. junij pa mednarodni dan krvodajalstva. V zahvalo za humano in prostovoljno dejavnost Območno združenje Rdečega križa Žalec vsako leto pripravi srečanje krvodajalcev. Tudi letošnje srečanje, ki je potekalo v soboto, 16. junija, so organizirali v letnem gledališču Limberk v Grižah.
Zbrane je najprej nagovoril in pozdravil predsednik Območnega združenja RK Žalec Vlado Rančigaj, ki je poudaril pomen krvodajalstva in se krvodajalcem in aktivistom RK zahvalil za humanost in prostovoljnost. S podobnimi besedami je kakšnih 350 krvodajalcev nagovoril tudi predsednik Medobčinskega dru-
Svetovni dnevi in prazniki v juliju in avgustu:
svetovni dan prebivalstva -11. julij svetovni dan dojenja - 2. avgust svetovni dan mladih - 12. avgust Marijino vnebovzetje - 15. avgust
šole ter univerze.
Predstavitve so v okviru učne ure pripravili na osnovnih šolah v Žalcu, Petrovčah, Grižah, Šempetru, Preboldu, Braslovčah, na Polzeli in Vranskem. Predstavili so poklice, ki so v Spodnji Savinjski dolini najbolj iskani: avtoklepar, avtoličar, zidar, klepar - krovec, varilec, orodjar, strugar, inštalater strojnih inštalacij, mizar, mesar, pek, slaščičar, kuhar in natakar. Kot je povedala Nada Topovšek z UPI Žalec, so poleg tega učence seznanili tudi z dejavnostjo CIPS-a in jih informirali o učnih pogodbah v srednjem poklicnem izobraževanju ter o možnostih štipendiranja. Učence so seznanili tudi z računalniškim programom za testiranje poklicnih
otrok, nameščenih v rejniških družinah, in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini.
Z območja Upravne enote Žalec je v rejniških družinah nameščenih 21 otrok v starosti
štva invalidov Janez Meglič, ki je tudi podpredsednik Območnega združenja RK Žalec.
V Savinjski dolini je registriranih 4000 krvodajalcev. Nekaj manj kot četrtina jih je kri darovala že 25-krat, nekaj jih je celo že preseglo število 100. Kljub rahlemu upadanju krvodajalcev, kar je v veliki meri posledica nerazumevanja nekaterih delodajalcev, ki delavcu ne omogočijo udeležbe na krvodajalski akciji in ne dodelijo prostega dne, se 11 krvodajalskih akcij, kolikor jih organizirajo v Spodnji Savinjski dolini, udeleži od 1500 do 1800 krvodajalcev. Pri tem si je treba prizadevati za vključitev čim več mladih krvodajalcev, saj mora Rdeči križ, kot glavni organizator krvodajalstva, zagotoviti kar sto tisoč odvzemov na leto, da bo Slovenija še naprej ostala ena tistih držav, ki se same oskrbujejo s krvjo.
Tudi tokratno srečanje krvo-
interesov ‘Kam in kako’ (KIK).
Kljub štipendijam, ki so s strani Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec vsako leto razpisane za mnoge izmed teh poklicev, je zanimanje za te poklice med učenci še vedno majhno. Rezultati analize, ki jo vsako leto opravijo v žalskem centru za informiranje in poklicno svetovanje, kažejo, da se za srednje poklicno izobraževanje še vedno zanima sorazmerno malo devetošolcev. Kar 40,3 % učencev se je odločilo za gimnazijske programe, za srednje poklicno izobraževanje pa le 23,6 %. Od skupaj 288 učencev se jih je največ med poklicnimi programi odločilo za poklice avtoserviser (12), kuhar (9) in bolničar - negovalec (8).	L. K.
od treh do dvajsetih let. Rejniških družini je 19, od tega so v trinajstih družinah nameščeni otroci iz Centra za socialno delo Žalec, v šestih družinah pa otroci iz drugih krajev oziroma pristojnosti drugih centrov za socialno pomoč. Trije rejnici iz žalske centra so nameščeni v rejniških družinah izven žalskega centra.
Kot je povedala Lidija Gola-všek s Centra za socialno delo Žalec, je za otroka rejenca zelo pomembno, da po namestitvi v rejniško družino ohrani stik s svojo matično družini. Obe družini sta za otroka pomembni in če je sodelovanje med njima dobro, če med njima teče komunikacija, daje to otroku občutek varnosti. V žalskem centru si zelo prizadevajo za sodelovanje med rejniško in matično družino, rezultat tega prizadevanja je tudi tokratno srečanje v Šmatevžu. Odigrali so nekaj iger z žogo, pripravili ustvarjalno delavnico, se pogovorili in pogostili. T. Tavčar
dajalcev je bilo dobro organizirano, žal pa je prijetno druženje nekoliko pokvarila nevihta, ki je marsikoga predčasno »napodila« iz Limberka. Večina pa je uživala ob zvokih dueta Gabi, plesu, kulinaričnih dobrotah in druženju enakih med enakimi, ki s svojo krvjo rešujejo življenja. D. N.
Gasilska zveza Prebold je
9.	in 10. junija v Latkovi vasi pripravila občinsko gasilsko tekmovanje pionirskih, mladinskih, članskih in veteranskih desetin. Poleg občinskega tekmovanja za pionirje in mladince so izpeljali tudi tekmo mladinske lige savinj-sko-šaleške regije.
V soboto so se v vaji z ve-drovko in štafeti z ovirami pomerile pionirske in mladinske desetine. Med šestimi ekipami pionirk je v ligaškem tekmovanju zmagala ekipa Šmartnega ob Paki pred Skalami in Šoštanjem mesto, v občinskem tekmovanju pa ekipa Groblje. Med 13 ekipami pionirjev je v ligaški konkurenci slavil Andraž nad Polzelo pred Šo-
Konec prejšnjega meseca je v prostorih Kluba mestne skupnosti Žalec na Hmeljarski 3 potekala skupščina Območnega združenja Rdečega križa Žalec. Na njej so podah poročilo o delu območnega združenja v letu 2006 in vsa ostala poročila ter potrdili program dela za letošnje leto.
Skupščino, ki so se je udeležili predstavniki krajevnih organizacij in ožjega vodstva območne organizacije ter nekateri drugi, je s pozdravom začel predsednik Območnega združenja Vlado Rančigaj. Slednji je predlagal delovno predsedstvo, ki ga je vodila Savina Vybihal, in nato podal poročilo. Kot je povedal, je območno združenje RK Žalec pri izvajanju svojih programov ostalo zvesto tradiciji. Še vedno namenja največ pozornosti in časa uspešnemu izvajanju javnih pooblastil in tradicionalnih programov na socialnem področju, zdravstveni preventivni dejavnosti, delovanju ob naravnih nesrečah, prvi pomoči, krvodajalstvu, delu z mladimi, pomoči bolnikom in invalidom, starejšim ... Skratka skrbi za socialno blaginjo in za humane odnose med ljudmi.
štanjem mesto in Šmartnim ob Paki, v okviru občinskega tekmovanja pa so bili prvi pionirji Prebolda-Dolenje vasi-Marija Reke. Pri mladinkah so tekmovale samo tri ekipe, Gomilsko je zmagalo pred ekipama iz Šentilja in Velenja. Mladinci so nastopili vil ekipah, prva je bila Rečica ob Savinji pred Kapljo vasjo in Pre-boldom-Dolenjo vasjo-Mari-ja Reko.
V nedeljo so v Latkovi vasi tekmovale članske in veteranske desetine Gasilske zveze Prebold. Organizator tekmovanja je bilo Prostovoljno gasilsko društvo Groblja. Tekmovalo je kar 240 gasilk in gasilcev, kar je v okviru Gasilske zveze Prebold največ do
Vlado Rančigaj je poudaril, da so v preteklem letu morali utrjevati pot finančne stabilnosti in zaščite njihove neodvisnosti. Pri tem je bilo njihovo območno združenje dokaj uspešno. Dejal je tudi, da si izvajanja programov ne bi mogli predstavljati brez predanih aktivistov.
Na področju krvodajalstva so lansko leto izpeljali 11 krvodajalskih akcij. Skupno je kri darovalo 1594 krvodajalcev, s čimer je bilo doseženo skoraj povsem enako število kot leto prej. Vsekakor bi želeli to številko še povečati, saj so potrebe po krvi vedno večje. Kljub izpolnjenemu načrtu se vsako leto ponavljajo isti problemi. Najbolj pereč med njimi je ta, da nekatere delovne organizacije, in teh je vedno več, ne dovolijo delavcem, da bi se udeleževali krvodajalskih akcij, in jim ne zagotovijo prostega dne, do katerega so krvodajalci po zakonu upravičeni. Drugo pomembno področje delovanja RK je socialna dejavnost, ki se izvaja tako na nivoju republiške in območnih organizacij kot na nivoju krajevnih organizacij. Ljudem, ki so se znašli v stiski, je bila namenjena predvsem materialna pomoč v obliki pre-
Društvo Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije je prejšnjo soboto v rekreacijskem centru Društva upokojencev Petrovče v Rušah pripravilo srečanje ob tretji obletnici delovanja.
Zbrane je na začetku pozdravil predsednik društva Milan Lesjak, predstavnik Pivovarne Laško Marjan Holcer pa je na prapor društva pripel trak. Zahvalo zanj je izrekel aktualni hmeljarski starešina Davorin Vrhovnik. Sledile so družabne igre in druženje ter pogovori o letošnji letini hmelja, ki, kot kaže, vsaj za sorto golding, ne bo najboljša, saj na nekaterih mestih hmelj ska rastlina že cveti.	T. T.
zdaj. Pri članicah A so zmagale gasilke iz Matk pred Kapljo vasjo in Latkovo vasjo, pri članih A je prvo mesto osvojila desetina iz Prebolda-Dolenje vasi-Marija Reke pred Latkovo vasjo ena in Kapljo vasjo. Pri članicah B je bila prva desetina Groblje pred Kapljo vasjo in Preboldom, pri članih B so prav tako slavili domačini - desetina iz Groblje, pred Preboldom in Šeščami. Tekmovali so tudi veterani, izmed šestih ekip je prvo mesto osvojila ekipa iz Svetega Lovrenca, drugi so bili veterani iz Latkove vasi, tretji pa veterani iz Matk. Vse omenjene ekipe bodo jeseni sodelovale na področnem gasilskem tekmovanju.
To soboto bo v Latkovi vasi prireditev Dan gasilca. Gasilska zveza Prebold bo razvila nov mladinski prapor. Prostovoljno gasilsko društvo Lat-kova vas pa bo prevzelo novo gasilsko vozilo.	K. R.
hrambenih paketov, oblačil in bele tehnike. Kot so povedali na skupščini, so potrebe po socialni pomoči vsako leto večje, žal pa le-teh ne uspejo zadovoljiti v celoti. V lanskem letu so iz sredstev FIHO razdelili 559 prehrambenih paketov in 1677 kg pralnega praška. Lani so začeli izvajati tudi ukrep dobave hrane z intervencijskih zalog najbolj ogroženim v EU. Prejeli in razdelili so 59.266 1 mleka, 654 kg ješprenja, 4833 kg moke, 3730 kg testenin, 6495 kg sladkorja in 5685 kg riža. Ocenjena vrednost razdeljene pomoči znaša 56.037,78 EUR. Iz sredstev FIHO so omogočili letovanje 16 socialno ogroženim otrokom in trem starejših občanom. Iz sredstev, zbranih ob tednu RK, so razdelili tudi bone za šolske potrebščine 10 šoloobveznim otrokom. Več kot 1300 bolnim, osamljenim in invalidnim osebam, ki so jih obiskali aktivisti vseh 16 krajevnih organizacij ob raznih priložnostih, so razdelili simbolična darila. Sredstva za to so pridobili s pomočjo članarine KO RK, nekaj pa tudi iz sredstev FIHO. Združenje je pripravilo še vrsto drugih aktivnosti, od tečajev prve medicinske pomoči do zdravstvene vzgoje in vključevanja podmladka na šolah.
Na skupščini so precej časa namenili tudi razpravi in delovanju krajevnih organizacij RK, ki glede na novi Zakon o društvih niso pravne osebe in ne morejo poslovati kot društva in tudi nimajo svojih žigov. Poslovanje mora obvezno potekati preko območnega združenja, ki je pravna oseba in deluje v skladu z Zakonom o društvih. S tem pa ni prizadeta njihova avtonomnost, saj bodo sredstva iz vsake krajevne organizacije zbrana na posebnem računu in bodo izključno namenjena KO za pomoč potrebnim na njenem območju.	D. Naraglav
Ob obletnici pripeli trak
S slovesnosti
Drugo srečanje rejniških in matičnih družin
Z delavnice risanja, prva z leve Lidija Golaviek s Centra za socialno delo Žalec
Krvodajalci v Limberku
Potrebe po krvi vedno večje
Center varne vožnje še letos?
Avto-moto zveza Slovenije bo na Vranskem zgradila najsodobnejši center za poučevanje varne vožnje v Sloveniji.
Žalska upravna enota je letos aprila izdala pravnomočno gradbeno dovoljenje in zdaj potekajo pripravljalna dela. Če bo šlo vse po načrtih, bo center zgrajen do konca leta. Center
se bo razprostiral na 13 hektarih površin desno od avtoceste Ljubljana-Celje. Dostop do centra bo zelo enostaven, saj bo od avtocestnega izvoza za Vransko oddaljen 500 metrov, do njega pa bo zgrajena nova dovozna cesta. V tem času končujejo s sečnjo in izkopavanjem panjev, ki jih bo pokurila Energetika Vransko v svoji
ekološko naravnani kurilnici.
Center bo dolg približno 800 metrov in širok 200 metrov, kar 6 hektarov pa bo asfaltiranih površin. Center varne vožnje bo imel 6 različnih postaj za vadbo različnih prometnih situacij, pri čemer so seveda najpomembnejši drsne plošče, ki simulirajo zanašanje avtomobila, in deli cestišča, prekriti z vodo, ki omogočajo simuliranje splavanja avtomobila. V centru bo tako omogočena vadba varne vožnje za uporabnike motociklov, avtomobilov, avtobusov in tovornih vozil. Poseben del centra bo namenjen tudi za vožnjo po terenu. Gradnja centra bo stala okrog 11 milijonov evrov, predvideno pa je, da bo Avto-moto zveza Slovenije za gradnjo in upravljanje centra ustanovila posebno družbo. T. Tavčar
Kongres LDS bo v Žalcu
Gregor Vovk Petrovski
Dom II. slovenskega tabora Žalec bo v soboto, 30. junija, prizorišče že pred dogodkom precej odmevnega kongresa Liberalne demokracije Slovenije. Razlog za pritegnitev pozornosti je predvsem dejstvo, da bo kongres odločal o novem predsedniku ali predsednici stranke, za kar se zaenkrat potegujeta dva kandidata, odvetnica Katarina Kresal in poslanec v državnem zboru Matjaž Švagan. Nekdo izmed njiju bo imel nalogo, da LDS pripelje tja, Iger je nekoč že bila. Nekaj več o tem, zakaj je prvič v zgodovini kakšna večja stranka za tako veliko politično manifestacijo izbrala mestece, kot je Žalec, nam je povedal vodja sobotne prireditve Gregor Vovk Petrovski iz žalskega LDS-a.
Gregor Vovk Petrovski pravi, da slovi žalski odbor kot najbolje
organiziran lokalni odbor in kot nekakšna trdnjava LDS-a. Hkrati, pravi Vovk Petrovski, v izvršilnem odboru žalskega LDS-a še nikoli niso bili tako enotni in složni, kar se odraža tudi na dobrem in usklajenem delu. To pa je tudi razlog za to, da jim je bila zaupana organizacija osrednjega letošnjega strankinega dogodka, ki poleg kongresa, ki se bo začel ob
10.	uri, pokriva tudi organizacijo strankinega piknika na letališču v Levcu isti dan po kongresu.
Organizacija kongresa je precej kompleksen projekt, ki se ga bo po oceni organizatorjev udeležilo okrog 400 vabljenih. Poleg delegatov in gostov pa pričakujejo tudi veliko število novinarjev iz vseh nacionalnih in večine lokalnih, avdio-vizualnih in tiskanih medijev, za katere bo v kulturnem domu organizirano priložnostno tiskovno središče. Zaradi pričakovanj o prelomnih dogajanjih in možnosti izvolitve prve ženske predsednice pričakujejo precejšnjo medijsko pozornost in prisotnost med 20 do 30 medijev.
Kot se za »zgodovinski« dogodek spodobi, pripravljajo precej razkošno in povsem drugačno podobo dvorane v kulturnem domu, čeprav bo, pravi Gregor Vovk Petrovski, uradni del kongresa najbrž precej kratek, zgoščen na tri osrednje točke, poslovilni nagovor predsednika
Jelka Kacina, volitve in pozdravni nagovor novega predsednika oz. predsednice. Hkrati so žalski organizatorji zagovarjali, da morajo program in storitve za kongres soustvariti lokalni izvajalci, zato so k uvodnemu nastopu pritegnili žalsko dekliško tolkal-no skupino Šus, savinjski ansambel Kačji pastir pa bo skrbel za rockovsko vzdušje na pikniku v Levcu, poleg domačega narodnozabavnega ansambla. Za člane in somišljenike, ki se bodo udeležili le piknika in bodo v Žalec prišli z avtobusi, pa pripravljajo tudi vodene oglede turističnih znamenitosti po Žalcu in okolici.
Na vprašanje, kaj je ob tem cilj žalskega odbora kot organizatorja prireditve, Gregor Vovk Petrovski odgovarja, da si želijo, »da ljudje tako v Žalcu kot drugod vidijo, česa smo sposobni, da tistim, ki prihajajo od drugod, približamo Žalec kot mesto, ki je po avtocesti le 30 minut od Ljubljane in ima ponudbo, na katero je lahko ponosno. Sicer pa v primeru, da bo izvoljena prva ženska predsednica ne le LDS-a, tudi drugih večjih strank, pomeni, da bo Žalec na nek način zapisan v zgodovino kot prvo mesto, kjer se je to zgodilo,« pravi Gregor Vovk Petrov-ksi, ki ob tem ne skriva precejšnje gotovosti zmage Katarine Kresal. Kakorkoli, Žalec se bo to soboto nedvomno pojavljal v osrednjih medijskih sporočilih nacionalnih in lokalnih medijev in to je gotovo pomembno dejstvo.
Lucija Kolar
Pohod po grajski poti
Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold je v soboto, 16. junija, v okviru praznovanja Občine Prebold in bližnjega dneva državnosti organiziralo 3. pohod po grajski poti. Zbirno mesto je bilo v atriju graščine Prebold, kjer je bila priložnostno postavljena tudi razstava vseh
nekdanjih gradov, graščin oziroma grajskih postojank.
Na zbornem mestu pred muzejem Prebold skozi čas, je pohodnike najprej pozdravil predsednik Zgodovinsko-na-rodopisnega društva Prebold Vlado Skok. O posameznih grajskih postojankah, ki so jih pohodniki obiskali na svoji
poti, pa je zbrane seznanil prof. zgodovine Uroš Herman.
Pohodniki, ki jih je vodil Janko Napotnik, so bili na poti približno pet ur z daljšimi postanki na posameznih točkah. Najprej so se ustavili na Gorici blizu Kaplje vasi, kjer je stala graščina Gorica (Gor-zhof). Drugi daljši postanek so imeli na enem od grebenov na pobočju Tolstega Vrha nad Preboldom, kjer je stal grad Li-benštajn (Liebenstein). Tretja
Predlog pokrajin v občinsko obravnavo
Vlada Republike Slovenije je na redni seji 24. maja sklenila poslati občinskim svetom slovenskih občin Predlog območij pokrajin v Sloveniji z imeni in sedeži in jih pozvala, da v 60 dneh podajo mnenja o navedenem predlogu. Po tem predlogu se vse občine SSD uvrščajo v Savinjsko pokrajino, ki sicer skupaj obsega 23 občin in ima sedež v Celju. Temeljni namen ustanovitve pokrajin v Sloveniji je decentralizacija oblastnih funkcij in prenos upravljanja pomembnega dela javnih zadev ter javnofinančnih sredstev z državne na pokrajinsko raven.
Predlog, ki ga je dala vlada v javno razpravo in v pregled ter obravnavo občinskim svetom, upošteva regionalizacijo Slovenije na štirinajst pokrajin, pa tudi predlagane naloge in pristojnosti pokrajin, sistem financiranja ter prebivalstvene, gospodarske in zgodovinske razloge ter razdelitev Slovenije
na razvojne regije ter prevladujočo teritorializacijo državne uprave. V tem predlogu so že upoštevane dosedanje pripombe in predlogi glede imen in sedežev nekaterih pokrajin.
Predlagana Savinjska pokrajina se razteza na 1679 km, kar pomeni, da pokriva 8,3 odstotka Slovenije in je po velikosti 5 pokrajina. Ima nekaj manj kot 200.000 prebivalcev, kar jo med predlaganimi pokrajinami uvršča na 4. mesto. Nekoliko slabša je savinjska regija po bruto proizvodu na prebivalca, kjer s skoraj 11.000 evri na prebivalca (podatek je iz leta 2004) med 14 pokrajinami zaseda 8. mesto.
Občine, ki so prejele predlog v obravnavo, morajo vladi v roku 60 dni posredovati svoja mnenja o predlogu. Potem pa bo vlada predlog zakona o ustanovitvi pokrajin predložila v državni zbor. Če bo mogoče, tudi ob upoštevanju pripomb občin, sicer pa bo drugačna odločitev obrazložena v pre-
dlogu zakona.
Med občinami SSD sta se dve že opredelili. Svetniki Občine Polzela so predlog v celoti potrdili. Preboldski svetniki pa so soglašali, da je njihova občina sicer vključena v Savinjsko pokrajino, dodali pa so sklepa, da financiranje pokrajin ne sme oslabiti finančnega položaja občin in da mora razpolaganje z zemljišči ostati v pristojnosti občin.	Lucija Kolar
Savinjska pokrajina obsega območja občin:
Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec, s sedežem v Celju.
Poleg Savinjske so predlagane še naslednje pokrajine: Dolenjska, Gorenjska, Goriška, Koroška, Notranjska, Osrednjeslovenska, Podravska (ali Osrednje Štajerska), Pomurska, Posavska, Primorska, Savinjsko-šale-ška, Spodnjepodravska in Zasavska pokrajina.
Gališki dnevi končani
Krajevna skupnost Galicija vsako leto v sodelovanju z vsemi društvi v kraju pripravi tradicionalne Gališke dneve. Letošnji so bili že trinajsti po vrsti. V času od 26. maja do 24. junija se je zvrstilo veliko najrazličnejših prireditev, ki so namenjene druženju. To je v tempu življenja res hvalevredno in tega se
organizatorji Galiških dni na čelu s predsednikom sveta KS Galicija Jožetom Krulcem še kako zavedajo. Ob letošnjih Galiških dnevih so izdali tudi bilten, v katerem je predstavljena društvena dejavnost v kraju.
točka pohodnikov je bil grad Žaženberk (Sachsenwart) na Burkeljčevem hribu nad Preboldom. Predzadnji postanek so imeli v Šeščah, kjer je stal dvorec Šešče (Schonbichel), ki je bil pozidan okoli leta 1600. Pred koncem so se udeleženci ustavili še v Sv. Lovrencu, kjer je bil blizu cerkve postavljen dvor Šentlovrenc (Štok). Na območju nekdanjega dvorca stoji kmečka hiša (pri Gove-dič).	D. Naraglav
Gališki dnevi so se začeli z likovno delavnico izdelovanja rož iz krep papirja, v kateri so sodelovali učenci osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Ta dan je bila tudi slovesna prireditev z odprtjem Galiških dni, združena z razstavo likovnih izdelkov in gledališko predstavo. V nadaljevanju je potekal
odprti turnir v malem nogometu. Na prireditvi S pesmijo in plesom v poletje, ki so jo pripravili učenci POŠ Trje, so nastopili člani folklorne skupine in pevskega zbora. Prireditev je bila razdeljena na dva dela, in sicer na pevski, v katerem je občinstvo, ki je polnoštevilno zasedlo dvorano Kulturnega doma Galicija, uživalo v izboru različnih pesmi in plesni del. Celotna prireditev je bila povezana v zgodbo, ki jo je babica pripovedovala vnukinji. To je bil res nepozaben večer, v katerem se je preteklost prepletala s sedanjostjo.
Sicer pa je bilo pestro in zanimivo tudi v nadaljevanju Galiških dni. V nedeljo, 3. junija, so se krajani in tudi drugi
podali na pohod po obronkih KS Galicija. V petek, 8. junija, so odprli razstavo ročnih del, v soboto pa so pripravili prikaz planinske opreme in dejavnosti ter prikaz reševanja z vojaškim helikopterjem. Nedelja je bila v znamenju nogometa za pokal KS Galicija. V soboto, 16. junija, so pripravili gasilsko tekmovanje za prehodni pokal KS Galicija in veliko vrtno veselico z ognjemetom. V nedeljo je potekal odprti turnir tenisa za
pokal KS Galicija z družabnim srečanjem. Prejšnji petek je bilo predavanje Urinska inkontinenca, za njo pa predstavitev in pokušnja dobrot z naslovom Od žetve do kruha. Sobota je bila v znamenju teka na Goro - Šentjungert in kresne noči na Gori, ki je bila zapolnjena z bogatim kulturnim programom. Letošnji Gališki dnevi so se končali prejšnjo nedeljo s košarko trojk in streljanjem z zračno puško. Poleg omenjenih prireditev ne gre pozabiti tudi na predstavitev Judo kluba Sankaku, članici kluba sta svetovno uspešni Galičanki Petra Naraks in Urška Žolnir, ki sta se skupaj z ostalimi člani kluba pri POŠ Trje. tudi pomerili v dvoboju z ekipo iz Tunizije.
D. Naraglav
S pesmijo in plesom v poletje
Poletje v Žalcu tudi pri gostincih
Roman Virant
Že od srede junija nas prijetno preseneča živahno kulturno in družabno dogajanje v Žalcu, ki je za odtenek pestrejše kot druga leta. Mestna skupnost Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec sta namreč pod naslovom Poletje v Žalcu pripravila niz prireditev, blizu 40 se jih bo zvrstilo, na različnih lokacijah. Letošnja novost je, da so se pri organizaciji povezali tudi z gostinci v starem mestnem jedru, ki bodo poleg znanih lokacij kulturnih prireditev s svojimi lokali nudili gostoljubje mnogim prijetnim koncertnim in drugim družabnim večerom še vse do konca julija. Vse prireditve so za obiskovalce brezplačne, za to pa je poleg organizatorjev »kriv« tudi občinski svet, ki
je v letošnji proračun na predlog občinskih svetnikov iz mesta Žalec in Mladinskega sveta Žalec vključil sredstva za te prireditve.
Osnovno vodilo pri organizaciji te prireditve je bilo popestriti dogajanje v starem mestnem jedru, hkrati pa vključiti čim več lokacij, ki niso klasična prizorišča kulturnih dogajanj in prispevajo tudi k boljšemu družabnemu utripu. »Naš namen ni vnašati hrup in vznemirjati Žalčane, ampak njim in gostom v »kavarniškem sti-
lu« popestriti poletne večere,« nam je povedala direktorica ZKŠT Žalec Tanja Razboršek Rehar in dodala, da je v občinskem proračunu v ta namen rezerviranih 20.000 evrov.
»Na uvodni sestanek, ki sta ga organizirala Mestna skupnost Žalec in ZKŠT Žalec, ki se je kot občinski javni zavod vključil v pripravo programa, so bili povabljeni gostinci, ki imajo lokal v mestnem jedru, približno 20 jih je, poleg njih Turistično društvo Žalec, Študentski klub Žalec in Mladinski svet Žalec. V dogajanje se je aktivno vključilo 8 gostincev, med njimi La violet, bistro Tanja, bife Savinjka, Bucka, Sachenfeld Stil CafFe, Mignon, Marjola in bistro pri trgovini Vender, pa tudi prodajalna sladoleda Cassata. Z aktivnostmi za otroke se želi vključiti tudi papirnica Lan,« nam je zaupala Tanja Razboršek Rehar. Nastal je program, katerega sestavni del so tudi Poletni večeri v atriju Savinove hiše, za katere so rezervirani petkovi večeri. Mesec in pol trajajoča akcija bo poleg petkov v večini zapolnila četrtkove in sobotne večere z izjemo dveh dogodkov. Ob sobotah se bodo izmenjavale prireditve na Šlandrovem trgu od Bucke do Stil caffeja vsak drugi
teden in od Casssate do gostilnice Vender. V tem času bo zaprta ulica, kjer bodo potekala dogajanja. Nekateri gostinci, denimo bistro Tanja, ki pripravlja nagradno žrebanje, so se odločili program obogatiti še s samostojnimi akcijami.
Tudi Žalska noč ta petek, 29. junija, je sestavni del Poletja v Žalcu, čeprav so letos zaradi relativno pozne odločitve o celotni akciji organizatorji, Študentski klub Žalec, pristopili k samostojni promociji že prej.
Tanja Razboršek Rehar
»Zagotovo je naš cilj nadaljevanje in širitev v naslednjem in naslednjih letih in doseči pri obiskovalcih iz občine in tudi širše odmevnost nekdanje Žalske noči. Vsi sodelujoči so mnenja, da je bolje kot en dan dogajanja raztegniti na celo poletje,« pojasnjuje Tanja Razboršek Rehar in dodaja, da bodo najbrž del rezerviranih sredstev porabili tudi za dogajanja konec avgusta (promenadni koncerti godb na pihal ob nedeljah - že tradicija) in praznovanje 825-letnice prve omembe mesta Žalec.
In kaj o Poletju v Žalcu meni Roman Virant, predsednik Mestne skupnosti Žalec?
»Pri pripravi proračuna Občine Žalec so občinski svetniki iz mesta Žalec z Mladinskim svetom Žalec predlagali
vključitev finančne postavke, ki bi omogočila pripravo programov za poživitev poletnih večerov v Žalcu. Na predlog se je pripravljavec proračuna pozitivno odzval in dodelil finančna sredstva za poulično kulturo v proračun MS Žalec. Osnovno vodilo pri pripravi aktivnosti je bilo aktivirati vse zainteresirane za izvedbo prireditev. Letos smo k sodelovanju povabili samo gostince. Z odzivom smo zadovoljni. Na pripravljalnih sestankih so potrdili pripravljenost sodelovati in to tudi dokazali. Vsi sodelavci na ZKST so v najkrajšem času opravili veliko dela. Od priprave programa, usklajevanja z gostinci, dogovori z nastopajočimi, z obveščanjem javnosti, prijave programov, zapore cest do same izpeljave je bilo zelo malo časa,« pravi Roman Virant in dodaja, da si tako hitrega in kakovostnega sodelovanja s sodelavci ZKŠT želi tudi v prihodnje. »Res je,
I v CASSATI na Šlandrovem trgu v Žalcu I
I S predložitvijo originalnega kupona boste dobili I v soboto, 7. 7.2007, med 18. in 20. uro
eno kepico sladoleda brezplačno.
Učenci Glasbene šole Celje na drugem večeru v atriju Savinove hiše
da se pojavljajo tudi različna vprašanja in dvomi, vendar, nekje smo morali začeti. S pridobljenimi izkušnjami verjamem, da bo naslednje poletje program obširnejši in pestrejši, zadovoljnih obiskovalcev pa veliko več,« pravi Roman Virant, ki si želi tudi, da bi bilo
v prihodnje Zeleno mesto poznano tudi kot mesto, ki daje možnosti uveljavitve nastajajočim kulturnim skupinam. V tem dogajanju se bodo lahko našli vsi, ki se želijo predstaviti širši publiki.
»Želimo, da kulturno obarvani poletni večeri v Žalcu po-
stanejo stalni in prepoznavni del našega mesta. Hkrati pa se zavedamo, da brez sodelovanja žalskih podjetnikov ne bo šlo,« zaključuje svoje razmišljanje Roman Virant in dodaja, da si želi, da bi jih naslednje leto k sodelovanju pritegnili še več.
Lucija Kolar
komponiranjem lastne glasbe raziskuje zdravilno razsežnost glasbe.
Na drugem, ki so ga poimenovali Pevski večer z učenci iz razreda profesorice Urške Ar-lič iz Glasbene šole Celje, so mladi umetniki Jan Vodovnik, Urška Pevec, Urška Pintarič, Doroteja Gričnik, Teja Kitak in Maja Dobrotinšek ob klavirski spremljavi Katarine Arlič Leban peli pesmi, arije in popevke slovenskega in tujega repertoarja. Četudi so izvajalci komaj na začetku pevskega izobraževanja, so zapeli z vsem srcem. Ta večer je bil zanje velika priložnost, da se pokažejo tudi izven matične šole ter tako uspešno, s piko na i, zaključijo šolsko leto.
Tretji večer prejšnji petek je bil v znamenju ruskih pesmi in romanc z ansamblom Kalinka. Ansambel Kalinka je nenavadna skupina iz Rusije. Nastal je v Samari, na bregu velike ruske reke Volga. Repertoar ansambla sestavljajo predelane ruske narodne pesmi, romance in plesne poskočnice. Na četrtem večeru, ki bo v petek, 29. junija, prav tako ob 21. uri bo gost Matjaž Romih, 6. julija na petem večeru Nataša Ferant in na šestem glasbena skupina Altheia iz Žalca. T. Tavčar
Glasbeni večeri v atriju
pomoči elektronskih naprav, občasno so ga spremljali le prijatelji. Na ta način je predstavil tudi druge glasbene projekte, ki se jih trenutno loteva. Njegova glasbena gosta sta bila pevka Martina Furlan, ki je preko besedil in jasnega izražanja prikazala svojevrsten pogled na svet, in kitarist Zoran Kamenicki, ki s
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec bo junija in julija v okviru projekta poletje v Žalcu v atriju Savinove hiše pripravil šest kulturnih poletnih večerov.
Na prvem večeru je Žiga Birsa predstavil svoje pesmi, ki jih je ustvaril v zadnjih petih letih. Avtor se je odločil, da bo pesmi predstavil brez
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Spletna stran: www.jkp-zalec.si
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE
KATASTER KOM. NAPRAV,
MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE

“G,
Rak ni in ne sme biti več tabu
Hoja za življenje
Rak je bolezen, ki lahko prizadene kogarkoli. Vsako leto beležijo tudi v naši državi porast te bolezni, hkrati pa tudi vedno več primerov obolelih za rakom, ki so premagali to bolezen. V Sloveniji ima pomembno vlogo za boj proti raku Društvo za vzgojo in promocijo za zdravje Slovenije, ki ga vodi Viktorija Rehar iz Žalca. Slednja je z dovoljenjem Ameriškega združenja za raka (American cancer Soci-eti) tudi letos pripravila 24-urno prireditev Tek - hoja za življenje.
Mojca Senčar
Prireditev z bogatim športnim in kulturnim pridihom je potekala v petek, 15. junija, na žalskem stadionu in je bila že četrta po vrsti. Program se je začel že zjutraj s tematskimi delavnicami v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter tudi med študenti. Osrednja popoldanska prireditvi se je začela ob 16. uri na stadionu Športnega centra Žalec. Zbrani množici je najprej spregovorila Viktorija Rehar, v nadaljevanju pa so svoje pozdrave in misli izrekli še nekateri drugi predstavniki in gostje. Med njimi tudi Lojze Peterle, častni pokrovitelj, ki je vsakoletni udeleženec te prireditve, župan Občine Žalec Lojze Posedel, Mojca Senčar, predsednica slovenske podružnice mednarodnega združenja Europadonna in še mnogi drugi. Prvi krog hoje po stezi okrog stadiona sta opravila Lojze Peterle in žalski župan, glavna organizatorica Antonija Rehar in drugimi. Hoja in tek sta pomenila tudi rdečo nit celotnega dogajanja, ki se je končalo naslednji dan ob 9. uri s sodelovanjem skavtov, planincev in tudi drugih. Program, ki
ga je vodil in povezoval Toni Rehar, so obogatili Milan Hudnik, Matjaž Romih, Tanja Žagar, Aljaž Bastič, David, Foxy Teens, Ptujskih 5, Lana in Tim Križnik, Petrovi tamburaši KUD Grifon Šempeter, Manuela, Olga Markovič, Matej Pojavnik, Trio ubrane strune, Gal in galeristi in še nekateri. S svojim nastopom so navdušile tudi mažoretke iz Levca. Svoje so k prijetnemu popoldnevu prispevali otroci iz vrtcev in osnovnih šol, karateisti, nogometaši in mnogi drugi. Vsi udeleženci so z veseljem sodelovali pri vseh aktivnostih, zvečer pa so v znamenje podpore rakovim bolnikom simbolično prižgali spominske svečke in se skupaj z njimi ponovno podali okrog stadiona.
Tudi na tokratni prireditvi so merili krvni sladkor, krvni tlak, holesterol, telesno težo, ITM in izdihan ogljikov dioksid pri kadilcih. O izkušnjah z rakom so govorili nekateri nekdanji bolniki. Vzpodbudo pa so bolnikom in drugim udeležencem dajali Marija Pirc Vegelj, Borut Štabuc, Ivan Eržen, Mojca Senčar, Tine Mulej in vsi, ki so se udeležili prireditve.
Viktorija Rehar: »Namen prireditve je povedati ljudem, da se breme raka širi, predvsem pa je pomembno vedeti, da lahko nekatere oblike raka preprečimo in zdravimo. S to prireditvijo se vedenje o tem širi in s tem je njen namen tudi dosežen. Vsi, ki so bili danes tu z nami, so prispevali svoj delež k temu. Prireditev je letos lepo uspela, čeprav bi si želeli večjega obiska, saj je prostora na stadionu res veliko. Vsekakor pa smo zadovoljni in gremo naprej z vsem opti-
mizmom, ki smo ga ta dan zagotovo dali tudi marsikateremu, ki se sooča ali se je soočal s to boleznijo. Pomembni so volja, moč, upanje, predvsem pa optimizem, da se da naprej živeti, kar je tudi pomembno sporočilo tega dne. Zelo sem vesela, da je bil tudi letos med nami Lojze Peterle, ki je tudi največji promotor naše akcije in naš častni pokrovitelj. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem sponzorjem, udeležencem in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izpeljavi te prireditve. Vse tiste, ki jih letos ni bilo, pa vabim, da se nam pridružijo prihodnje leto.«
Lojze Petrle: »To prireditev doživljam kot močno voljo tistih, ki se želijo boriti proti raku, ali so imeli sami to neprijetno diagnozo ali se je kdo od njihovih bližnjih soočil z njo oziroma želijo kot zdravi ljudje prispevati k temu, da
Tine Mulej
bolezni ne bo, da jo bo manj in da bomo proti njej uspešnejši. Posebej sem vesel, da so z nami tudi otroci, da tudi najmlajši rod vzgajamo za zdrav način življenja, gibanje, za šport, za pozitivno misel in mislim, da se tukaj dogaja tisto pravo. Želel bi si, da bi se tovrstnih prireditev dogajalo še več v Sloveniji, ker se moramo
Lojze Petrle in Viktorija Rehar (drugi in tretja z leve) v spremstvu župana
prebujati za drugačen odnos do življenja. Sam se počutim veliko bolje kot prej. Počutim se zdravega in polnega energije, veliko delam in le redkokdaj sem utrujen. Odkar sem imel raka, tudi nisem bil več bolan, živim z nekakšno novo kakovostjo življenja. Lahko bi celo rekel, da je bil rak, poleg vsega negativnega in hudega, zame neke vrste darilo, saj sem spoznal in zaživel z novo kakovostjo življenja. Menim, da podobno mislijo tudi mnogi drugi, ki so premagali to bolezen.«
Tine Mulej: »Takrat, ko sem zbolel, se kaj podobnega ni dogajalo. Bili smo prepuščeni sami sebi in vsakdo si je pomagal, kakor je vedel in znal. Danes je veliko drugače, vendar menim, če ne bo prave preventive, ne bomo imeli v Sloveniji samo deset tisoč na novo obolelih, ampak trideset tisoč. Posebno ozdravljeni naj bi cenili ozdravitev, ki to ni, to je samo za zazdravitev. Če ne bomo spremenili načina življenja, če ne bomo zdravo živeli, če ne bomo začeli mislili, kaj bo jutri, in če bomo zanemarjali svoje življenje, potem se nam lahko rak ponovi. To govorim iz osebnih izkušenj, saj se mi je bolezen kar nekajkrat ponovila, vendar sem si na srečo znal pomagati sam, tako kot tudi žena. Zaradi popuščanja pri dieti (zdravljenje raka rabi dietno prehrano še posebno po ozdravitvi) in zahajanja na stara pota je žena zbolela na tumorju na želodcu, ki pa ga je odpravila sama brez zdravniške pomoči v 20 dnevih. Vsekakor priporočam res zdrav način življenja, veliko gibanja in zdravo hrano.«
Mojca Senčar: »Zelo sem vesela, ker se stvari v Sloveniji spreminjajo. Začelo seje govoriti o raku, več društev se povezuje in mislim, da se vsem bolnikom, ki so ali še bodo zboleli za rakom, obetajo boljši časi. Ko sem zbolela, je bila bolezen rak tabu. O tem se ni pogovarjalo, o tem se je molčalo ali se kvečjemu šepetalo, bog ne dej, da bi o tem spregovoril v javnosti. Danes so te prireditve, ki vlivajo upanje na ozdravitev, saj nas je med udeleženci veliko, ki smo preživeli to bolezen. To je dokaz, da je rak marsikdaj ozdravljiv, še posebno, če je odkrit pravi čas. Takšne prireditve so zelo pomembne, pomembne tudi za to, da se zavemo, da število obolelih za rakom nezadržno narašča. Vsakdo izmed nas, če bo dovolj dolgo živel, lahko enkrat zboli za rakom. Ob tem pa moramo tudi vedeti, da je rak vedno bolj ozdravljiva bolezen, če je zgodaj odkrita. In na tem moramo delati. Če zbolimo in odkrijemo raka dovolj zgodaj, ne bomo umrli zaradi raka, ampak zaradi starosti. Sama sem preživela raka pred 26 leti in trdno sem prepričana, da rak ne pomeni smrti, ampak lahko celo boljše živiš, ker znaš to premagati in si postaviš novo lestvico vrednot.«	D. Naraglav
KAM MED
POČITNICAMI ?
POLETNA KOŠARKARSKA SOLA
OD 25. DO 30. JUNIJA VSAK DAN MED 7.30 IN 15.30 V ŽALCU IN PREBOLDU
OBISKALA NAS BOSTA BENO IN SAMO UDRIH!
Prijave do 23.6. na: 041 676 094,041 640 634 Prijavnina: 60 EUR
ŠD BODYSOLUTION, lpa*če»a 8. Žalec

TEČAJ KOLANJA
(5 urni)
ŠPORTNI CENTER ŽALEC
KOPALIŠČE PREBOLD
Med počitnicami brezplačno kopanje za osnovnošolce!
Sobota, 7. julija, od 10. ure dalie	.Wm _
DAN ODPRTIH VRAT
(prost vstop) in
ZMOREM PREPLAVATI 100 m \ ■ TjU, **
■
Informacije: 031 639 324 (Grega)	, -f''
«r*
ile I sl i'ijWrilR
I3IW
TERMINI: 25.-29.6. 2.-6.7 9 -13.7. 16.-20.7. 20.-21.8. 27.-31.8.
OSNOVNI PROGRAM: 8.00 - 11.30 {TENIS Z DODATNIMI OGREVALNIM! AKTIVNOSTMI) CELODNEVNI PROGRAM: 8.00 - 15.00 (TUDI KOSILO, PLAVANJE. LOKOSTRaSTVO. zakuučni turnir V TENISU!
OKVIRNA CENA:
______________________INFORMACIJE: Teniška akdemija Žalec - 041 698 276
Zajadrajmo v poletje
v znanih slovenskih kopališčih!
ZA KOGA: za osnovnošolce - plavalce
PRIJAVE: TIC Žalec - Savinova hiša,
Šlandrov trg 25, Žalec (do zapolnitve mest) KDAJ: vsak delovni dan med 9. in 19. uro in ob sobotah med 9. in 13. uro
ODHODI AVTOBUSA: ob 8.30 I.OŠ Žalec POVRATEK: okoli 15.30 I.OŠ Žalec
V ceno je všteto: strokovno vodstvo, kopališka karta, prevoz, kosilo in animacijski programi z nagradami.
Informacije: TIC Žalec, 710 04 34
Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami
ZKŠT Zavcd za kulturo, šport in turizem Žalec. Aškerčeva 9a. wvwv zkst-zaiec si
POLNOČNO SONCE GRE NA MORJE
- poletno taborjenje v indijanskih tipijih (otok Veruda)
1.	TERMIN: 30.6. DO 7.7. {8 DNI. 7 NOČI)	fL J*"*
2.	TERMIN: 7.7. DO 12.7. (6 DNI. 5 NOČI)	7
Cena: 265 EUR oz. 215 EUR (za krajši 2. terrnin)
(za člane ŠD Avantura 255 EUR oz. 205 EUR)
Prijave: SD Avantura. 041 687 868 ali na modti.b!isk@gma : com
jSÄ

Indijanski tabor v Kampu Gaj 23. do 27. julij	_j
Cena: 1 35 EUR (za člane ŠD Avantura 130 EUR'
Prijave: ŠD Avantura, 041 687 868 ali modri.bliskiggmail.com
KOPALIŠČE PINGO - ORLA VAS
Odprto vsak dan od 10. do 19.
Možno tudi nočno kopanje.
INFORMACIJE:
700 22 60
6. POLETNI SPRINTKO
Od 2. julija do 13. julija Od 20. do 31. avgusta
VSE DELOVNE DNI V TEDNU /**,
_	... OD 9. D012. URE	«‘1
Brezplačno . Atletski štadion Žalec
INFORMACIJE: AK Žalec - 051 413 661
Wj^m^^^^ RazVojna agencija Sartn/ä, giz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - JUNIJ 2007 JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za gospodarstvo
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva Turistična infrastruktura (UL RS, št. 51/07) Razpis bo odprt do porabe sredstev. Prvo odpiranje prispelih vlog bo 18. 7. 2007,14.11.
2007,6. 2. 2008,4. 6. 2008 in 19.11.2008. Dodatne informacije so na voljo na naslovu: infoerdf2.mg@gov.si.
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, 2. razvojna prednost: gospodarsko-razvojna infrastruktura, prednostna usmeritev: 2.2 informacijska družba, operacija gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti (UL RS, št. 51/07) Roki, do katerih morajo biti predložene vloge: za prvo odpiranje do 9. 7. 2007 do 10. ure, za drugo odpiranje do 10. 9. 2007 do 10. ure, za tretje odpiranje do 3. 2. 2008 do 12. ure. Kontaktna oseba: Zvonimir Unijat, tel.: 01/400 32 88.
-	Javni razpis za financiranje izvajanja programa varstva potrošnikov - projektov za obveščanje in izobraževanje potrošnikov ter spodbujanje razvoja in delovanja potrošniških organizacij (UL RS, št. 53/07) Rok za oddajo vlog je 3. 7. 2007 do 9. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na naslovu: http://www.gov.si/razoisi/razpisi.html.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
-	Javni razpis za dodeljevanje spodbud v programu Eureka za leto 2007 in 2008 (UL RS, št. 19/07) Rok za oddajo vloge bo objavljen na spletni strani EUREKE. Dodatne informacije: Erik Potočar, tel.: 01/478 46 00, e-naslov: erik.potocar@gov.si.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	Javni razpis za sofinanciranje usposobitve javnih zavodov in razvojnih centrov v kmetijstvu v letu 2007 (UL RS, št. 51/07) Rok za oddajo vlog je 27.6. 2007 do 14. ure. Kontaktna oseba: Tomaž Hrastar, tel.: 01/478 93 77, e-naslov: tomaz.hrastar@gov.si, vsak delavnik med 9. in 12. uro.
Ministrstvo za okolje in prostor
-	Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb (UL RS, št. 21/07) Roki za oddajo vlog so naslednji: 3. 7. 2007,4. 9.2007 in 2.10.2007. Dodatne informacije po tel.: 01/300 69 91.
-	Javni razpis za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za izvajanje energetskih pregledov in pripravo investicijske dokumentacije v fazi načrtovanja za projekte učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (UL RS, št. 48/07) Rok za oddajo vlog je en dan pred odpiranjem ponudb. Roki odpiranja ponudb so: 15. 7. 2007,20. 7.2007 in 17. 8.2007. Informacije: Dragotin Živkovič, tel.: 01/300 69 97.
-	Javni razpis za sofinanciranje ozaveščevalnih, promocijskih in izobraževalnih projektov za učinkovito rabo in obnovljive vire energije v letu 2007 in v letu 2008 (UL RS, št. 53/07) Rok za oddajo vlog je 9. 7. 2007 do 15. ure. Informacije: Jože Pogačnik, tel. 01/300 69 94, faks: 01/300 69 91.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
-	Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje socialnovarstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji ter institucionalnega varstva (UL RS, št. 33/07) Rok za oddajo vloge je 3. 9. 2007. Dodatne informacije: vsak delovni dan med 9. in 10. uro po telefonu pri Vladuški Cimperman na številko 01/369 77 87 in pri Majdi Rojc na številko 01/369 78 26 oziroma na elektronskih naslovih: vladuska.cimperman@gov.si ter majda.rojc@gov.si.
Ministrstvo za obrambo
-	Razpis za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme za obdobje od 1. 7. 2006 do 30.6. 2007 (UL RS, št. 31/07) Rok za oddajo vlog je 6. 7. 2007. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na: www.gasilec.net.
■	Ministrstvo za šolstvo in šport
-	Javni razpis za prijavo investicij na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva v Republiki Sloveniji za vključitev v proračunsko leto 2008 (UL RS, št. 51/07) Rok za oddajo vlog je 29.6. 2007. Kontaktni osebi: Janja Barši, tel.: 01/478 42 65, Sabina Čamernik, tel.: 01/478 42 60, vsak delavnik od 11. do 15. ure.
Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko
-	Prvi javni razpis za prednostno usmeritve »razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prednosti »razvoj regij« (UL RS, št. 51/07) Rok za oddajo vlog je 2. 7. 2007. Kontaktna oseba: Mojca Stjepanovič, e-naslov: mojca.stjepanovic@gov.si, faks: 01/478 37 60.
-	Prvi javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prednosti »Razvoj regij« (UL RS, št. 48/07) Rok za oddajo vlog je 26. 6. 2007 (velja poštni žig). Dodatne informacije: Andreja Erdlen in Tanja Hrastnik, tel.: 01/478 37 60, e-naslova: andreja.erdlen@gov.si in tanja. hrastnik@gov.si.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad
-	Javni razpis za sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb (UL RS št. 85-86) Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12. 2007. Več informacij o programu - razpisu lahko prosilci dobijo osebno na Stanovanjskem skladu RS, javnem skladu, v LJ na Poljanski cesti 31 ali po tel.: 01/471 05 00.
Slovenski podjetniški sklad
-	Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov s poroštvom v letu 2007 (UL RS, št. 45/07) Rok za prijavo je odprt do vključno 10. 10. 2007. Vmesni roki so: 10. 7. 2007, 10. 9. 2007 in 10. 10. 2007. Dodatne informacije: Boštjan Vidovič, tel.: 02/234 12 88, 02/234 12 76 in 02/234 12 64 ali na e-naslovu: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
-	Javni razpis za odobritev poroštva za finančni leasing nove opreme brez pologa v letu 2007 (UL RS, št. 45/07) Rok za prijavo je odprt do vključno 10.11. 2007. Vmesni roki so: 10. 7.2007,10.9.2007,10.10. 2007 in 10. 11. 2007. Dodatne informacije: Boštjan Vidovič, tel.: 02/234 12 88,02/234 12 76 in 02/234 12 64 ali na e-naslovu: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
-	Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2007 (UL RS, št. 36/07) Rok za prijavo je odprt do vključno 25.10. 2007. Vmesni roki so: 25. 7. 2007,25. 9. 2007 in 25.10. 2007. Dodatne informacije: Boštjan Vidovič, tel.: 02/234 12 88,02/234 12 76 in 02/234 12 64 ali na e-naslovu: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
-	Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2007 (UL RS, št. 36/07) Rok za prijavo je odprt do vključno 25.10. 2007. Vmesni roki so: 25. 7.2007,25. 9. 2007 in 25. 10. 2007. Dodatne informacije: Boštjan Vidovič, tel.: 02/234 12 88,02/234 12 76 in 02/234 12 64 ali na e-naslovu: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
-	Javni razpis za odobritev subvencij za podjetja v institucijah inovativnega okolja v letu 2007 (UL RS, št. 51/07) Rok za oddajo prijav je 10. 7. 2007. Dodatne informacije: Simon Bohm, tel.: 02/234 12 52,02/234 12 76 ali na e-naslovu: simon.bohm@podjetniskisklad.si.
-	Javni razpis za odobritev ugodnih neposrednih kreditov za raziskovalno razvojne aktivnosti malim in srednje velikim podjetjem v letu 2007 (UL RS, št. 48/07) Vmesni roki za oddajo vlog so: 20. 6. 2007, 10. 7. 2007,10. 9. 2007 in 10. 10. 2007. Dodatne informacije: Boris Ritlop, tel.: 02/234 12 52, 02/234 12 76,02/234 12 88 in 02/234 12 64 ali na e-naslovu: boris.ritlop@podjetniskisklad.si.
Ad futura, javni sklad
-	Javni razpis za štipendiranje za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji z raziskovalci, ki so tuji državljani (UL RS, št. 123-124/06). Rok za oddajo vlog: 31. 8.2007. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani oz. na sedežu Ad future v času uradnih ur od ponedeljka do petka, od 12. do 15. ure.
-	Javni razpis za štipendije za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji s Slovenci iz tujine (UL RS, št. 123 -124/06). Razpis bo odprt do 31.8. 2007 oziroma do porabe sredstev. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani oz. na sedežu Ad future v času uradnih ur od ponedeljka do petka, od 12. do 15. ure.
Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije
-	Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2007 in 2008 (UL RS, št. 39/07) Javni razpis je odprt do 9. 9. 2008. Informacije: Bojan Celar, tel.: 01/530 98 17, e-naslov: bojan.celar@japti, faks: 01/589 18 77.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
-	Javni razpis za sofinanciranje udeležb na mednarodnih konferencah v tujini z vabljenimi predavanji in delovanja slovenskih znanstvenih združenj v svetu za leto 2007 (UL RS, št. 19/07) Roka za oddajo vlog sta: 15. 6.2007 in 31. 8. 2007. Informacije: Fani Rožič Novak, tel.: 01/478 46 50, e-naslov: fani.rozic-novak@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program INRA 2008 in 2009 (UL RS, št. 19/07). Rok za predložitev prijav je 14. 9. 2007. Informacije: Katarina Seršen, tel.: 01/478 46 59, e-naslov: katarina.sersen@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo v letih 2008 in 2009 (UL RS št. 29/07). Rok za predložitev prijav je 7. 6. 2007 do 12. ure.
Informacije: Marjetica Primožič, tel.: 01/478 47 15, e-naslov: marjetka.primozic@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo v letih 2008 in 2009 (UL RS št. 51/07). Rok za predložitev prijav je 10. 7.2007 do 12. ure.
Informacije: Katarina Seršen, tel.: 01/478 46 59, e-naslov: katarina.sersen@gov.si.
Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 370B07A (UL RS, št. 19/07) Razpis velja do objave zaključka razpisa zaradi dodelitve vseh razpisanih sredstev v UL RS, vendar najkasneje do 20.12. 2007. Informacije na Ekološkem skladu Republike Slovenije.
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 38 PO07A (UL RS, št. 36/07) Rok za oddajo vlog je 20.12. 2007 oziroma razpis je odprt do porabe sredstev. Dodatne informacije so dosegljive na Ekološkem skladu, tel.: 01/241 48 20, faks: 01/241 48 60, spletna stran: www. ekoskladsi.
Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov
-	Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov v letu 2007 (UL RS, št. 45/07) Rok za oddajo vlog je 5.10. 2007. Dodatne informacije: Barbara Mate, tel.: 01/230 94 82, e-naslov: srsvzi@gov.si.
TUJI RAZPISI
- Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS L Ostale informacije:
i ISPA. Več informacij na spletni strani: www.japti.si.
EUROPE
ó t ff ti
1 TOCKA SA^J
Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03/713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03/713 35 65; e-naslov: lSIO@upi.si.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec tel.: 03/713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Na osnovi Pravilnika o delu odbora za razvoj obrti in podjetništva Žalec
ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC objavlja sklep
o nadaljevanju razpisa 21. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec
I.
Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil v skupnem znesku najmanj 250.000,00 EUR (dvesto petdeset tisoč evrov).
II.
Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta, za proizvodne dejavnosti, katerih programi imajo večji vpliv na razvoj območja občin Braslovče in Žalec, za izvozno usmerjene dejavnosti, za dejavnosti, ki uvajajo ekološko čiste tehnologije, za dejavnosti, ki bodo dale pozitivne ekonomske učinke v skladu s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva, za dejavnosti, ki zagotavljajo najmanj 1 novo delovno mesto za dobo, ki ne sme in biti krajša od dobe vračanja kredita, in za projekte, ki se izvajajo v okviru sprejetega Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline - RPP v občinah Braslovče in Žalec, ter za druge projekte, ki ustrezajo drugim kriterijem pravilnika.
III.
Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občinah Braslovče in Žalec.
IV.
Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po nominalni obrestni meri največ 3,3 % (določena na letnem nivoju in je nespremenljiva). Najnižji znesek posojila je 20.000,00 EUR (izjemoma tudi manj, vendar ne manj kot 5.000,00 EUR) in najvišji znesek 65.000,00 EUR.
V.
Kandidati za posojila naj svojo vlogo oddajo skupaj z zahtevano dokumentacijo do vključno 15. vsak mesec od meseca maja 2007 dalje do porabe sredstev na naslov:
Razvojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, Ulica heroja Staneta 3, Žalec, s pripisom: “21. natečaj - NE ODPIRAJ”.
Vlogi morajo priložiti:
-	kratek poslovno-investicijski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicijskega programa
-	potrdilo o vpisu v poslovni register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ali potrjeno vlogo o začetem postopku za ustanovitev
-	potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih oz. BON 2 za družbe
-	bilanco stanja in bilanco uspeha po zadnjem zaključnem računu
-	izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojil
-	druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje ...)
-	kopijo obrazca M-l za trenutno zaposlene delavce
VI.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni odbor ne bo obravnaval na tekoči seji.
VII.
Posojila se bodo dodeljevala preko Banke Celje, d. d., ali preko Banke Koper, d.d., (po izboru prosilca), s katerima je Razvojna agencija Savinja sklenila pogodbo.
VIII.
Sklep se objavi v Utripu Savinjske doline.
Opomba: dodatne informacije lahko dobite pri članih odbora ali na tel. št. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent)
ATRIJ stanovanjska zadruga, z. o. o.
Lava 7, 3001 CELJE tel.: 031 342 118 in 031 360 072
e-mail: sz-atrij@siol.net
DRAMLJE - več dvosobnih stanovanj v izmeri od 66,06 m2 do 75,66 m2 z garažo v kletnih prostorih iste zgradbe. Bližina priključka na AC Lj-Mb omogoča dober dostop v vse smeri. V bližini je šola, vrtec in trgovina. Cena stanovanja 1.122 €/m2, cena kleti in garaže 561 €/m2, prodamo,
DOBJE - Lažiše, opuščena kmetija, cca 2,5 ha, 0,5 ha gozd ostalo travnik, dobro dostopno, možnost nadomestne gradnje, na rahlo nagnjenem terenu, cena cca 40.000 €, prodamo,
CELJE - center, poslovni prostor, pisarna ali trgovina, s pomožnimi prostori, velikosti cca 24 m2, v pritličju, dobro dostopen in dokaj frekventen, leto izgradnje stavbe 1987, cena 1000 €/m2, prodamo, CELJE - Lava, pisarna velikosti cca 25 m2, v poslovnem objektu s parkirnimi prostori, stroški in cena najema po dogovoru, oddamo,
CELJE - Lava, dve pisarni velikosti cca 35 m2 in pomožni prostori, v pritličju poslovne zgradbe, lastni parkirni prostori, cena najema 117 € mesečno, oddamo.
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
Tel.: 03/714 01 00, faks: 03/714 01 01, CSM: 041 690 023, 041 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
Z vami že 26 let
grafično oblikovanje tisk |(
multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si
Nivo praznoval 50 let
Najstarejši član kolektiva Franc Goršek ob prejemu priznanja
Podjetje Nivo, sodobna delniška družba, specializirana za gradnjo in ekologijo, ki jo od decembra leta 1998 dalje vodi univ. dipl. inž. gradbeništva Danilo Senic, je v soboto, 16. junija, na letališču v Levcu s slavnostno prireditvijo in srečanjem kolektiva praznovalo 50-letnico delovanja. Podjetje so vodili Srečko Cvahte, Nikolaj Rožič, Kondrad Planteu in Peter Štefanec, ki je to vlogo kot v. d. prevzel mesec in pol do nastopa Danila Seniča.
Podjetje Nivo, ki se je leta 1995 preoblikovalo v delniško družbo, je bilo ustanovljeno leta 1957 kot vodna skupnost na Celjskem, danes je sodobna delniška družba, specializirana za gradnje in ekologijo, usmerjena na evropski trg. Vodne, nizke in visoke gradnje, proizvodno-storitvene dejavnosti in proizvodnja gradbenih materialov so njihove osnovne dejavnosti. Premišljeno vstopajo na trge, kot so turizem, socialno varstvo starejših, upravljanje s parkirišči, a tudi druge, če le odkrijejo siner-
Tri evre na delnico
V ponedeljek, 18. junija, je bila na sedežu podjetja Juteks, d. d., na Ložnici redna letna skupščina podjetja, s katero je bilo tudi formalno sklenjeno preteklo poslovno leto 2006. Na skupščini, na kateri je glasovalno pravico uresničilo 80,58 odstotka lastnikov delnic, so bili potrjeni vsi predlagani sklepi.
Na skupščini so bdi med drugimi prisotni ali zastopani največji delničarji družb, kot so Kapitalska družba, d. d., z 18,2 odstotka delnic, Vzajemni sklad Probanka globalni s 7,3-odstotnim deležem, Delniški vzajemni sklad s 7,1, Triglav, Minado, d. o. o., s 6,5-odsto-tnim deležem in Banka Celje s 5,5-odstotnim deležem.
Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico
in z njo potrdili letno poročilo in njuno delo v poslovnem letu 2006. Potrdili so tudi izplačilo dividend v znesku 3 evre bruto na delnico, ki bodo izplačane v 90 dneh od sklepa skupščine. Za dividende bo tako namenjen znesek 1.793.982 evrov. Delničarji so potrdili tudi sklep o nagradi za delo 6 članom nadzornega sveta v skupnem znesku 16.800 EUR. Za finančnega revizorja družbe za tekoče poslovno leto 2007 so na skupščini ponovno imenovah družbo PLUS-REVIZI-JA, d. o. o., Ljubljana, ki je revizijo opravljala že v preteklem poslovnem letu.
Na skupščini je direktor Milan Dolar predstavil revidirano Letno poročilo Juteksa in konsolidirano letno poročila skupine Juteks, predsednik nadzornega sveta Dol-
gijo z njihovimi osnovnimi dejavnostmi. Odprti so za nove izzive, hitro prilagodljivi, imajo jasno in zahtevno vizijo prihodnosti. So podjetje z izrazitim čutom za naravo. V Sloveniji bi težko našli območje, ki na nek način ni zaznamovano z dotikom Nivoja. Temu se pravzaprav ne gre čuditi, če vemo, kako razvejana je dejavnost podjetja. Vse te lastnosti so prepletale polstoletno tradicijo in pomagale pridobiti znanja in izkušnje, utrjevale pozitivne reference doma in po svetu in s tem poglabljale ugled in zaupanje v blagovno znamko Nivo. Na 50 let bo spominjala tudi knjiga, ki sojo izdali ob praznovanju 50-letnega jubileja.
Zbrane so nagovorili direktor družbe Danilo Senič, predsednik nadzornega sveta Stanislav Petrič in predsednik sindikata Dušan Horvat. Vsem zaposlenim, ki delajo v podjetju 35 let in več, so podelili priznanja z gravirano ročno uro. Priznanja so prejeli Viktor Vouk, Nedeljko Krejič, Ifet Jusič. Marko Topič, Jože Lamper, Milan Maček, Ramiz Mešič in Stanislav Vodeb. Posebno priznanje je kot najstarejši zaposleni prejel 63-le-tni Franc Goršek. D. Naraglav
Podjetje SICO v novih prostorih
Novi poslovni objekt v Arnovskem gozdu
Največji slovenski ponudnik laserskega razreza pločevine, podjetje Sico, je v poslovni coni v Arnovskem gozdu odprl nove poslovne prostore, ki omogočajo širitev obsega proizvodnje in še večjo kakovost.
Na slovesnem odprtju je zbranim najprej govoril direktor Marjan Volpe in dejal, da so bili leta 1995, še kot hčerinska družba šempetrskega Sipa, pionirji
fe Naraks pa je predstavil poročilo nadzornega sveta, ki je sprejel in potrdil poročilo direktorja že 7. maja. V Juteksu so v lanskem letu izdelali 17, 6 milijona m2 talnih oblog. To je za dobrih 20 odstotkov več kot v letu prej, načrtovano so presegli tudi pri prodanih količinah, saj so prodali dobrih 16,6 milijona m2 talnih oblog in presegli načrt za nekaj več kot 9 odstotkov, leto 2005 pa celo za 17, 4 odstotka. Vrednostno to pomeni, da so pridelali dobrih 10,6 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za 19,4 odstotka več kot v letu 2005. Juteks je lani prodajal izdelke v 38 državah, pri čemer z 41,4-odstotnim deležem »vodi« srednja Evropa, ki je na tem mestu zamenjala vzhodno Evropo, kjer se je delež z 41,3 odstotka v letu 2005 nekoliko zmanjšal na 38,7 odstotka.
Po besedah direktorja podjetja Milivoja Dolarja vletošnjem letu ne morejo pričakovati podobnih re-
kordov, je pa v prvih nekaj mesecih že vidna rahla porast proizvodnje in prodaje glede na lansko leto.
Načrt za leto 2007 sicer predvideva 4-5-odstotno rast prodaje in proizvodnje, za kar bo najbrž odločilno drugo polletje tega leta, ki je prodajno močnejše, saj je takrat za njihove izdelke najboljša sezona. Sicer pa si Juteks v prihodnje precej obeta od nove tovarne v Rusiji, ki jo bodo odprli nekje v prvi polovici leta 2008 in naj bi v polnem zagonu, ki ga bodo predvidoma dosegli v petih do šestih letih, proizvedla med 10 in 12 m2 talnih oblog. Nova velika proizvodna kapaciteta bo prinesla razbremenitev žalske proizvodnje, saj bo proizvajala za vzhodne trge ob znatno nižjih logističnih stroških. Žalska proizvodnja, ki zdaj dela že na robu proizvodnih zmogljivosti, pa se bo usmerila v proizvodnjo za srednje- in zahodnoevropske ter prekomorske trge.
Lucija Kolar
1	A^ Sl ŽELITE KAKOVOSTNEGA PROFESIONALNEGA IZZIVA?
—''novem ^	car-interior-design	IŠČETE ATRAKTIVNO BRANŽO ZA URESNIČITEV TEH ŽELJA? M STE USTVARJALNI IN VAS ZANIMA DINAMIČNO OKOLJE? STE PRILAGODLJIVI IN SE VEDNO PRIPRAVLJENI UČITI?
L	'	... u	9 VAM DELO V EKIPI POMENI DODATNO SPODBUDO? J
Će ste na zgoraj postavljena vprašanja odgovorili pritrdilno in morda dodali še kakšno dodatno ustvarjalno misel, ki je presegla omejitve zgornjih vprašanj, potem je naša ponudba kot nalašč za vas.	Iščemo: - sodelavce za delo v proizvodnji (m/ž) Pogoji:
Novem car interior design, d.o.o., smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj.	-	najmanj osnovnošolska izobrazba, -	zaželene izkušnje pri delu v proizvodnji, -	ročne spretnosti, -	dober vid.
	Nudimo vam:
	- zaposlitev za določen čas s poskusno dobo 1 mesec, z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas,
	-	ustvarjalno delovno okolje, -	stimulativno plačilo.
Novem Car interior Design, d. o. o. Ložnica 53 a	Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: 03 713 54 10 in 713 54 81. Vaše pisne prijave na prosto delovno mesto pričakujemo na naslov:
3310 Žalec.	Novem Car Interior Design, d. o. o., Ložnica 53 a, 3310 Žalec.
na področju laserskega razreza v Sloveniji, zdaj so na tem področju vodilna družba. Poleg lesarskega razreza se ukvarjajo še z upogibanjem pločevine in varjenjem. Zdaj je podjetje v lasti petih posameznikov in ima 52 zaposlenih, polovico pa je invalidov. To je še vedno podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, ki je lani ustvarilo 4 milijone evrov prihodka, za letos pa načrtujejo 5 milijonov, pri tem bo dobička od 5 do 10 odstotkov. Želijo zadržati vodilno mesto v Sloveniji, lani pa so prvič prodrli tudi na tuje trge. Novi poslovni objekt se nahaja na 10 tisoč kvadratnih metrov površin, vanj pa so vložili 3 milijone evrov. Zbranim je nato spregovoril minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in med drugim dejal:
»Po vsem, kar smo ravnokar videli, sem še bolj prepričan, da gre za pomemben dogodek, tako za podjetje kot tudi za kraj, občino in nenazadnje za slovensko gospodarstvo v celoti. Odprtje novih poslovnih prostorov s sodobno tehnološko opremo je še en uspešen korak na poti razvoja podjetja Sico, največjega ponudnika storitev laserskega razreza
v Sloveniji. V današnjem času so znanje, podjetnost in inovativnost postati ključni nosilci gospodarskega razvoja. Mala in srednje velika podjetja, med katera sodi tudi podjetje Sico, so jedro evropske industrije ter ključna komponenta inovacijskih sistemov. Zavedajo se, da so soočeni z vedno močnejšo konkurenco na trgu in da morajo prav zato stalno širiti lastno znanje in povečevati obseg raziskav... «
Podjetju je za velik uspeh, izgradnjo novega poslovnega objekta in za rezultate dela, ki jih dosega, čestital tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel. Preden so direktor Marjan Volpe, minister mag. Andrej Vizjak in žalski župan Lojze Posedel s prerezom traku predali namenu nove prostore, so skupaj z gosti prisluhnili bogatemu programu, v katerem so sodelovali Alenka Gotar, skupina Stroj in manekenke, oblečene v kovinsko kolekcijo Urše Drofenik, ki je dokazovala, da je mogoče iz pločevine narediti umetniško skulpturo ali modne dodatke. Na koncu je podjetje Sico Osnovni šoli Petrovče za šolski sklad izročilo ček v vrednosti tisoč evrov	T. Tavčar
V
termotehnika
toplotne črpalke hladilni sistemi
je vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav.
Zaradi povečanja dejavnosti objavljamo naslednja prosta delovna mesta:
MONTER - SERVISER - tri delovna mesta
-	elektrikar,
-	instalater ogrevalnih in vodovodnih sistemov,
-	ključavničar.
Od vas pričakujemo:
•	IV. - V. stopnjo strokovne izobrazbe - smer elektikar, inštalater ogrevalnih in vodovodnih sistemov in ključavničar,
•	zaželene so izkušnje na podobnem področju dela,
•	zaželeno je znanje s področja montaž hladilnih in ogrevalnih naprav,
•	pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika,
•	vozniški izpit B kategorije.
Področje dela:
•	zelo perspektivno področje dela (obnovljivi viri energije),
•	nudimo dobro plačano delo v dinamičnem delovnem okolju v mladem kolektivu in z možnostjo nadaljnjega izobraževanja,
•	vodenje skupine na področju montaž in servisiranja toplotnih črpalk in hladilnih naprav,
•	delo se opravlja delno v delavnici na sedežu podjetja v dopoldanskem času, delno na terenu,
•	po enem letu zaposlitve za določen čas in preteku poskusne dobe se delovno razmerje sklene za nedoločen čas.
Prosimo vas, da pisno prijavo z življenjepisom in dokazili pošljete na naslov:
Termotehnika, d.o.o., Braslovče, Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Informacije: 041 605 951
Direktor:
Rudi Kronovšek, univ. dipl. inž. str.
junij 2007
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
Sedmo srečanje Šempetrov
Letos je tradicionalno srečanje Šempetrov potekalo v Občini Piran, natančneje v Krajevni skupnosti Sv. Peter - Sečovlje, v idilični vasici Sv. Peter, na obrobju Šavrin-skega gričevja. Srečanja so se udeležili tudi krajanke in krajani, ki delujejo v raznih društvih in organizacijah v
Šempetru v Savinjski dolini, ki je bil skupaj s Šempetrom pri Novi Gorici in Šempetrom - Otočec pobudnik tovrstnega druženja. Vsi omenjeni Šempetri so bili organizatorji že dveh srečanj. Z letošnjim srečanjem v piranski občini se je začel novi krog, v katerem bo so-
delovalo vseh sedem Šempetrov.
Pred uradnim delom srečanja, ki se je začelo z zbornim mestom na letališču v Sečovljah in nato pri kulturnem domu v Sv. Petru, so se udeleženci srečanja podali v Krajinski park Sečoveljske soline, kjer so si ogledali solinarski muzej in rastlinjak kaktusov.
Uradni del srečanja se je začel s pozdravom gostiteljev, okrepčilom, sklepanjem
Srečanja so se udeležili predstavniki sedmih Šempetrov.
novih znanstev in potrditvi dosedanjih. V nadaljevanju so se udeleženci razdelili na več skupin in se podali na razne aktivnosti. Mladi so igrali nogomet in namizni tenis, veliko se jih je podalo na ogled cerkve sv. Petra in vasi, na ogled Tonine hiše ter ostalih posebnosti kraja. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji pohodništva, ki so se podali na 2- oziroma 3-urni pohod po gozdnih poteh krajevne skupnosti.
Zvečer so se vsi vrnili na osrednje prizorišče pri kulturnem domu, kjer je sledil pester kulturni program, začinjen s pestro kulinarično ponudbo, h kateri so prispevali tudi dolenjski Šempetrci z nepogrešljivim cvičkom in šunko v testu. Ob prijetnem druženju se je srečanje tudi zaključilo, in sicer s pozdravom: »Na svidenje v Pivki!« (pri Postojni), kjer bo drugo leto 8. srečanje Šempetrov.	D. N.

TD Tabor po začrtani poti
Izobraževanje vodnikov
V Občini Tabor deluje kar nekaj društev, ki dajejo pomemben pečat društvenemu življenju v tej po številu prebivalcev najmanjši občini v Spodnji Savinjski dolini. To pestro paleto društvenega delovanja bogati tudi turistično društvo, ki ga vodi Franc Šircelj.
Delovanje društva temelji na usmeritvah, ki so si jih zadali ob ustanovitvi društva pred nekaj leti. Njihovo delo je usmerjeno v promocijo občine in njenih zanimivosti, urejanju okolja in v sodelovanje z drugimi društvi in občino ob različnih priložnostih. V
občino vabi turiste in druge mimovozeče urejen skalnjak s kozolcem ob magistralni cesti. Pomembno vlogo ima tudi INFO center v domu krajanov. Člani društva si prizadevajo za lepo urejeno okolje in vsako leto sodelujejo pri akciji čiščenja okolja.
Kot pravi predsednik Franc Šircelj, bodo s takšnim delom nadaljevali tudi v prihodnje. Želijo si, da bi se jim pridružilo še več članov, saj bo njihovo delo tako še uspešnejše. Vsekakor jim ne manjka tudi novih idej, ki jih želijo uresničiti s pomočjo občine, ki tudi zdaj podpira njihovo delo. D. N.
Etnološko društvo Srečno
Rudarski muzej
Sr@ž®nja g rudarsko dedinlžnm®
Program prireditev:
Odprtje rudarskega muzeja na prostem;
Liboje, nedelja, 1.julija 2007, ob lO.uri, pred šolo v Libojah. Po svečanem kulturnem programu bo zabavno druženje. Proslava dneva rudarjev - 3. julija;
Griže, torek, 3.julija 2007, ob I7.uri v Domu Svobode Griže. Srečanje bodo popestrile godbe na pihala.
Prisrčno vabljeni!
10.6. *7,7, samo 206€: Umag	Canteo Istra, polpenzion, 7 dni, MM,7, sam 3MC; Šibenik h. Jakov, polpenzion,? dni
10.6.	-7.7. samo 292(j Poteč h,Parenti™,polpenzion,7 dni,7.-14.7. sam 356 6; Neum h. Sunce,polpenzion,7 dni, 1M1.7, sam 263E; odgora najem apartmaja, 7 dni, 3 osebe, samo 350C; Otok Krk najem apartmaja, 7 dni, 4 osebe,samo 4426; IEDITERAN: Kreta hJteamare, nočitev z zajtrkom, 7 dni, MM,7. sam 379C; Djerba hjidi Slim, polpenzion, 7 dni, 1.-9-7. sam 2331; Kri h,Golden Sands, polpenzion, 7 dni, M, samo 345 6; Antalya h. Grand Beauty, Kil indirne, 7 dni, 1-11.7. samo409€;Sharm El Sheik h. Sunset, polpenzion,? dni, 7,-14.7. samo M9 i ■ odhodi letal iz Ljubljane ali Maribora
IZŠEL JE KATA10C KEHIJfl, TANZANIJAIW ZANZIBAR• Potovanja z safarpem in oddihi, slovenslro vodstvo - NAROČITE GAI!
:info@Dotepuh.si:www.nntenuh si-PI AGII O NA VEC OBROKOV
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/7132300,03/7132301; fax: 03/7132308
Turistični vodniki v zeliščnem parku
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, enota turizem, je v sodelovanju z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, junija pripravil dve izobraževanji lokalnih turističnih vodnikov Občine Žalec.
Njun namen je vodnike poučiti o dveh turističnih zanimivostih Žalca, in sicer o zeliščnem parku pri »keudru« in Vrtu zdravilnih in aromatičnih zelišč Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo.
Prvo izobraževanje je potekalo v zeliščnem parku pri obrambnem stolpu v Žalcu, kjer je lokal-
nim turističnim vodnikom mag. Nataša Ferant na zanimiv način predstavila novo turistično pridobitev žalske občine. V omenjenem parku pri ''keudru" je v parkovnem stilu zasajenih 38 zdravilnih in aromatičnih zelišč.
Svoje znanje so lokalni turistični vodniki nadgradili na Vrtu zdravilnih in aromatičnih zelišč Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki je med majem in septembrom odprt vsak delavnik od 8. do 13. ure, za skupine pa po predhodni najavi.
L. K.
PIKNIK PROSTOR ! PRI TAMI PEKEL I
f
0
1
co
1
ce
8
Praznujete rojstni dan, poroko, obletnico, P nameravate organizirati zabavo na prostem za sodelavce ali poslovne partnerje? Turistično društvo Šempeter vam ponuja rešitev: piknik prostor v prijetni tišini gozda in ob potočku, z veliko jaso, ki je primerna za razne igre. Prostora je dovolj za skupine do 50 oseb.
Na voljo boste imeli plinski žar, vodo, mize in klopi, sanitarije.
Pokličite za več informacij na tel. št. (03) 700-20-56, (03) 570-21-38 ali 031-645-937 E-naslov: info@td-sempeter.si.
Novo vodstvo TD Braslovče
občnem zboru. Zamenjali so vodstvo društva in razpravljali o spremembah statuta zaradi nove zakonodaje in profitne dejavnosti, pri kateri izstopata ribištvo in gostinstvo.
Dosedanji predsednik Boštjan Kragl, ki je društvo uspešno vodil šest let in pol, je zaradi službenih in družinskih obveznosti odstopil z mesta predsednika, še vedno pa se bo posvečal razvojni perspektivi turizma v Občini Braslovče. Za novo predsednico so potrdili Jasmino Roter. T. Tavčar
V petek Žalska noč s Sidharto
Kot smo že zapisali v naši majski izdaji časopisa, se nam ta petek v Športnem centru Žalec na tradicionalni Žalski noči obeta odličen glasbeni spektakel s popularno Sidharto na čelu.
Organizatorji, Studenski klub Žalec, so sicer poskrbeli za celodnevno dogajanja, vrhunec pa bo gotovo večerni koncert z začetkom ob 18. uri, na katerem bodo poleg Sidharte nastopile glasbene skupine Naio ssaion, Aperion, Dry fish, Abbey's road, Uroš the Planinc group in Kačji pastirji. Vstopnice so v predprodaji na voljo po ceni 4 evre v TIC-u Žalec in na Študentskem servisu Maribor v Žalcu, Celju in Velenju. Po tej ceni bodo na voljo tudi na dan koncerta do 20. ure, po 20. uri bo cena vstopnice 6 evrov.	L.K.
Nova predsednica Jasmina Roter
Člani Turističnega društva Braslovče so se v svoji brunarici sestali na izrednem
vabi na prijetne sprehode po Ekološki učni poti Vrbje in ob ribniku Vrbje.
ODPIRALNI ČAS V JULIJU IN AVGUSTU:
Četrtek in petek: 16.00-20.00 Sobota in nedelja: 9.00-14.00 in 15.00-20.00 V primeru slabega vremena zaprto. Vabljeni!
bSftp0*" „
Naselje se nahaja na sončni lokaciji,
V bližini AC prikliučko
Ie, je le 15 minut vožnje oddaljeno od Celja in 30 minut od Ljubljane.
Naselje bo opremljeno : potrebno infrostrukturo.
Bežigrajska 7, 3000 Celje 03/42 55 890
info@kapilol.si
Do zaključka redakcije prispevka nismo prejeli.
SDS
Dejstvo je, da je delež mladih, ki se zanimajo za politično delovanje in ostale politične aktivnosti v Sloveniji sorazmerno majhen. Takšni trendi se kažejo povsod v zahodnem svetu, kar je precej zaskrbljujoče dejstvo, saj s(m)o mladi danes tisti, ki imamo v rokah moč, da sodelujemo pri oblikovanju političnih odločitev, ki nam bodo v prihodnosti krojile življenje.
Zavedajoč se tega dejstva, smo se mladi simpatizerji SDS petega junija zbrali z namenom, da ustanovimo podmladek trenutno naj-večje parlamentarne stranke v Sloveniji tudi v okviru OO SDS Žalec. Na ustanovni konferenci, katere se je udeležil pred kratkim izvoljeni predsednik OO SDS Žalec Robert Čehovin in nam v imenu žalske SDS obljubil finančno in organizacijsko pomoč, smo se dogovorili, da bomo začeli aktivneje sooblikovati mladinsko politiko tako na občinski kot na državni
ravni. 23. junija smo pred Mercatorjem (bivšo Ero) postavili stojnico, kjer smo mimoidočim delili letake z opisi ključnih dogodkov, ki so zaznamovali slovensko pot v samostojnost in predstavili zgodovino demokracije, obiskovalcem pa smo ponudili palačinke. Konec avgusta oz. v začetku septembra bomo organizirali turnir v nogometu v okviru nogometne lige SDM. V poletnih dnevih, ki prihajajo, se bomo udeleževali skupnih piknikov, taborov in ostalih tako političnih kot nepolitičnih aktivnosti, in s tem dokazali tudi ostalim, da politika ni le dolgočasno pregovarjanje in metanje polen pod noge, ampak tudi družabni dogodki, kjer se sklepajo nove prijateljske vezi in poznanstva. Vsi, ki se nam želite pridružiti, lahko to storite preko interneta na naslovu http://www.sdm.si/pristo-pna_izjava.
Tea Sečki, OO SDM Žalec
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
Pozdravljeni!
Zopet je leto naokoli in po dolgem času resnično razmišljam, kakšno popotnico bi napisal mladim za prihajajoče poletne počitnice. Eno je sigurno; pamet v roke, pa naj bo to na cesti, zabavi ali pa kar tako. Pa nočem komu pamet soliti, ampak še vedno velja tisti rek- Bolje preventiva kot kurativa.
Ker pa bi rad mlade prav tako pozval na počitniške aktivnosti skozi poletje, katere vam pripravljajo skozi vse poletje v vseh občinah Spodnje Savinjske doline, naj povem tudi to, da si želim, da tudi sami organizirate kakšne prireditve ali tekmovanja. Prepričan sem, da vam bodo v vaši lokalni skupnosti znali prisluhniti in vam pomagati, prav tako pa smo v Občini Žalec mladi bogatejši
Sprejeli smo Proračun Občine Žalec za leto 2007
Razmišljanje v prihodnosti in hkrati donosnosti privatizacije našega zdravstva!
DeSUS
še za eno orodje, katero vam bo pomagalo realizirati vaše projekte. To je na novo ustanovljeni Odbor za mladino Občine Žalec, kateri je namenjen mladim pomagati pri realizaciji projektov, vendar brez vaših pobud in vaše pomoči ne moremo zagotoviti takšnega uspeha kakor bi si želeli.
Zato vas še enkrat pozivam; pišite mi na mail (robert.smodej@gmail. com) ali pa me pokličite (gsm - 041 588 956), in verjamem, da vam bomo lahko skupaj s strokovnimi službami na Občini Žalec pomagali, saj si želimo skozi vse poletje čimveč aktivnosti za mlade na prostem, skupaj z vami in za vas.
Se vidimo ali slišimo!
Za LO SMS Žalec Smodej Robert
Zasebno opravljanje javne zdravstvene službe ali javnega zdravstvenega zavarovanja ter zasebno lastninjenje premoženja javnih zdravstvenih ah zavarovalnih zavodov in krepitev podjetniške kulture na področju zdravstvene dejavnosti sta družbeno sprejemljivi in ekonomsko upravičeni, če bomo s tem ohranili (ali zvišali) doseženi zdravstveni standard prebivalstva ter znižali raven javnih izdatkov za samo zdravstveno varstvo. Če tega cilja ne bomo dosegli bo šlo le za zamenjavo javnih monopolov z zasebnimi iz ideoloških razlogov ali sebičnih nagibov določenega dela medicinske stroke. Privatizacija zdravstva je za zdravstveno politiko navidezno enostavna in hkrati zelo udobna rešitev. Zasebni sektor na takšen način osvobaja mnoge naloge na področju organiziranosti in vodenja zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni službi. Nevarnost pa je potrebno pričakovati takrat, kadar manj kompetentna javna zdravstvena politika zanemarja načrtovanje in nadzor nad javno zdravstveno službo in prepušča spontanosti zasebnega sektorja. Res je, da tega žene samodejni prvinski egoizem in ima lastno razvojno logiko, ki ni vselej skladna z javnim zdravstvenim interesom.
Sam proces privatizacije mora biti dobro premišljen in hkrati postopen. Vsiljevanje hitre in premalo domišljene privatizacije lahko naredi ekonomske, zdravstvene in moralne škode kot pričakujemo same koristi. Napake v zdravstvenem sistemu pa se težko in dalj časa popravljajo. Zato moramo poznati in objektivno oceniti prednosti in slabosti privatizacije zdravstva glede na novo družbeno okolje in tradicijo na področju zdravstva pri nas. Prvi pogoj za dobro voden proces privatizacije v zdravstvu so zelo jasni in vsebinsko popolni predpisi, ki
jih bodo vsi partneri enako razumeli. Omogočali bodo zadosten in učinkovit javni nadzor nad procesi in rezultati privatizacije (npr. natančni predpisi o pravicah in dolžnostih koncesionarjev in koncedentov pri podeljevanju koncesij za zasebno opravljanje javne zdravstvene službe ter o udeležbi zasebnega kapitala pri privatizaciji materialnih zmogljivosti). Na ta način lahko rečemo, da je nepogrešljiva tudi ustrezna informacijska podpora. Relativno ozek nabor pomembnih podatkov in informacij naj omogoča v prihodnje takšne kakovostne odločitve, ki bodo trajne in pregledne pri spremljanju učinkov lastninske preobrazbe v samem zdravstvenem sistemu.
Seved apa moram tokrat opozoriti predvsem na preveliko poenostavljanje pri prisojanju deležev javne oziroma zasebne zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni službi. Mehanično odločanje na pamet posameznih deležev ni smiselno. Pri odločanju za zasebno in javno zdravstveno dejavnost je treba korektno oceniti javni zdravstveni interes in se na ta način odločiti za obliko s katero bomo dosegli optimalne zdravstvene in ekonomske ičinke za ljudi vseh starosti; ob tem pa deleži naj ne bi bili pomembni. Gre za velika pričakovanja povezana s privatizacijo v zdravstvu, temeljito na domnevnih prednostih zasebnega dela kot so: stremljenje k uvajanju novega (podjetniške inovacije), nagnjenje k večjim spremembam, smotrno gospodarjenje z viri, svoboda izbira kupca ipd.. Povedano tudi drugače: privatizacija naj bi povzročila , da se bo tudi v zdravstvu z razpoložljivimi človeškimi, materalnimi in finančnimi viri bolje in več naredilo; skratka v stranki DESUS smo in bomo strmeli vedno za učinki, ki bodo v prid starejše in mlade generacije v Republiki Sloveniji.
Ivan Jelen
SOCIALNI

* LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Po dolgotrajnem usklajevanju med Partnerstvom za hitrejši razvoj Občine Žalec in Županom, ki je mesece odlašal s pripravo predloga proračuna, nato pa zavračal večino predlogov in pobud iz javne razprave, je šele po vložitvi amandmajev s strani Partnerstva za hitrejši razvoj Občine Žalec, prestavitvi seje za teden dni in dodatnih pogajanjih prišlo do dokončne uskladitve in potrditve amandmajev ter dokončnega sprejema proračuna. Župan je upošteval predloge Partnerstva, da se uporabnikom lahko zagotovi več sredstev z dodatnimi viri na strani prihodkov. V stranki Socialnih demokratov se zavedamo, da številnih upravičenih in potrebnih predlogov za dodatna sredstva ni bilo mogoče upoštevati. Ponosni pa smo, da so se zagotovila dodatna sredstva za komunalno infrastrukturo, staršem ob rojstvu otroka, poulični kulturi, Medobčinski matični knjižnici za nabavo knjig, sredstva za povračilo izposojevalnine za učbenike, da se staršem vsaj malo olajša velike izdatke za šolo...
Zavedamo se, da teh amandmajev in dodatnih sredstev ne bi bilo mogoče sprejeti brez dobrega sodelovanja Stranke socialnih demokratov s Partnerstvom za hitrejši razvoj Občine, Žalec, zato se je potrebno za dobro medsebojno sodelovanje in usklajevanje z Županom zahvaliti vsem članom, še posebej pa Marku Lazniku in Juriju Blatniku. Ker je
zadovoljstvo nad sprejetim proračunom, ki je bil soglasno sprejet, na koncu izrazil tudi Župan, ne vidimo razloga, da ga ne bi tudi dosledno izvajali. Zaradi tega smo tudi nasprotovanja po sprejetem proračunu s strani podžupana Podpečana glede priključne ceste Juteks na Ložnici ocenili kot refleks zapoznele »pokončnosti«, zaračunavanje izposojevalnine za učbenike na I.OŠ Žalec pa je rezultat nepravočasne komunikacije šole in strokovnih služb občine po sprejetem proračunu.
Ob koncu želimo izreči čestitke podjeju Sico, ki je v Arnovskem gozdu odprl nove poslovne prostore ter vsem aktivnim članom društev in humanitarnih organizacij, ki se vedno, pa še posebej v teh dneh trudite in nesebično razdajate na številnih prireditvah.
Seveda velja čestitka vsem občankam in občanom ob velikem državnem prazniku. Že 16 let praznujemo svojo samostojnost v Republiki Sloveniji. V takšnih trenutkih je prav, da vsi občani strnemo vrste in se odzovemo na pozitivne vrednote in aktivnosti, ki so plod skupnega dela občinskih svetnikov in strokovnih služb občine Žalec. Vsekakor ne smemom pozabiti vseh tistih, ki se prostovoljno razdajajo v Krajevnih skupnostih in društvih za boljše okolje v katerem bivamo.
Praznujmo skupaj, saj tudi živimo skupaj.
Klub Socialnih demokratov Žalec
Vabilo
Spoštovani !
Vljudno vabljeni
na tradicionalno družabno srečanje LDS - Liberalne demokracije Slovenije,
ki ga letos pripravljamo hkrati z 10. kongresom LDS, ki bo v Žalcu.
Dobimo se v soboto, 30. JUNIJA 2007, ob 13. uri, na letališču Levec.
Poskrbljeno bo za senco, hrano, pijačo in kulturni program z glasbo.
Za najmlajše bo organizirana otroška delavnica. V kolikor si boste zaželeli pogled iz zraka, vas bodo člani Aerokluba Letalske šole popeljali na panoramske polete.
Vljudno vabljeni!
Predsednik O O LDS Žalec	Predsednik LDS
Milan Čadej	Jelko Kacin
Starejši Letušani na srečanju
Starejši niso pozabljeni
S srečanja starejših v Letušu
V dvorani kulturnega doma v Letušu je Osnovna organizacija Rdečega križa Letuš s pomočjo Krajevnega odbora Letuš v okviru krajevnega praznika pripravila srečanje občanov, starih sedemdeset in več let.
Srečanja se je od 96 povabljenih udeležila dobra polovica.
Uvodoma so zbrane pozdravili predsednica Osnovne organizacije Rdečega križa Cvetka Kočevar, v imenu Občine Braslovče svetnik Danilo Arčan, Bogdan
Trop kot stari predsednik krajevnega odbora in v imenu novega krajevnega odbora Marko Rosenstein. Vsi so izrazili priznanje starejšim, ki so si vrsto let prizadevali, da bi bil kraj z okolico prijazen, ter jim zaželeli še veliko zdravja.
V kulturnem programu so s pesmijo in krajšo igrico starejše razveselili učenci Podružnične osnovne šole Letuš, Ženski pevski zbor Letuš pod vodstvom Anje Jezernik in mladi letuški fantje in dekleta. Med pogostitvijo je bilo dovolj priložnosti za pomenke in obujanje spominov.
Med najstarejšimi na srečanju je bila 94-letna Zofija Mogu. V avli doma so učenci podružnične osnovne šole in vrtca pripravili zanimivo razstavo. T. T.
Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je pripravilo srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Najprej so se v domači cerkvi udeležili svete maše, ki jo je daroval župnik Janez Furman, nato pa so v dvorani zadružnega
doma nadaljevali z družabnim srečanjem.
Po pozdravnem nagovoru predsednika Društva upokojencev Andraž Toneta Mešiča, ki je obljubil, da bodo tudi v prihodnje nadaljevali s srečanji, saj je prav, da se
starejši zberejo in poveselijo vsaj enkrat na leto na prireditvi, namenjeni prav njim, so prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga pripravili Kvintet Lastovka s Polzele, Vaški muzikantje iz Andraža in učenci Podružnične osnovne šole Andraž. Najstarejša udeleženka Srečanja je bila Angela Praprotnik, ki je pred časom praznovala 90. rojstni dan.	T. T.
Piknik za stanovalce doma
Predsednik DU Andraž nad Polzelo Tone Mešič ob najstarejši krajanki srečanja Angeli Praprotnik
Dom upokojencev na Polzeli je za svoje stanovalce tudi letos pripravil tradicionalni spomladanski piknik.
Delavci doma so poskrbeli za dobrote z žara, slaščice, sadje in pijačo ter postrežbo, ansambel Žerdoner s prijatelji
pa za veselo vzdušje. Piknika se je ob pomoči zaposlenih udeležilo 140 stanovalcev.
T. Tavčar
Del udeležencev piknika
Tradicionalno tudi v Levcu
Srečanja starejših krajanov, ki jih organizirajo krajevne organizacije Rdečega križa skupaj z občinami, krajevnimi skupnostmi in ponekod tudi z društvom upokojencev, so postala tako rekoč nepogrešljiva. Organizirana so v različnih časovnih obdobjih, največ pa jih je v okviru praznovanja krajevnega ali občinskega praznika. Konec prejšnjega meseca so svoje tradicionalno srečanje krajank in kra-
janov, ki so stari 70 in več let, organizirali tudi v KS Levec.
Srečanje je organizirala Krajevna organizacija RK Levec, ki jo vodi Izidor Tolič, v sodelovanju s KS in društvom upokojencev. Srečanje je potekalo v gostišču Asado, ki je že vsa leta glavni donator tega tradicionalnega srečanja, ki naj bi bilo v prihodnje dvakrat na leto.
Kot je povedal Izidor Tolič, živi v njihovi krajevni
skupnosti trenutno 39 krajank in krajanov, starih nad 70 let. Najstarejša je 95-letna Marija Lešar. Na srečanju je bil tokrat najstarejši 82-letni Rado Lipovšek, častni krajan Levca.
Prijetnega druženja so se poleg najstarejših prebivalcev KS Levec udeležili tudi podpredsednik Območne organizacije RK Žalec Janez Meglič, predsednik KS Levec Anton Jelenko in predsednik DU Levec Jože Kuder. D. N.
Udeleženci srečanja pred gostiščem Asado
Plešejo že pet let
Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Žalec si prizadevajo zadovoljiti čim več različnih interesov svojih članov. Izkušnje iz preteklih let so pokazale, da si ljudje starejše generacije želijo predvsem druženja, ki ga je poleg izobraževalnih dejavnosti mogoče popestriti tudi z različnimi oblikami zabave. Sem zagotovo sodi tudi ples.
Vsekakor je ples dejavnost, povezana z gibanjem, dobrim počutjem, zdravjem, zadovoljstvom in užitkom. Ples je povezan z estetiko, kulturo oblačenja in kulturo telesa. O tem nedvomno priča tudi število udeležencev plesnega krožka, ki se iz leta v leto veča. Plesni krožek je Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec uvrstila v svoj program že v šolskem letu 2002/2003 in se ga je udeležilo 8 parov. Zdaj pleše v krožku 15 parov, bilo bi jih še več, vendar jih zaradi narave dela več ni mogoče sprejeti.
Kot nam je povedala animatorka krožka Anka Brečko, deluje krožek na žalski osnovni šoli enkrat tedensko pod strokovnim vodstvom profesorice športne vzgoje Stanke Martinšek Murgelj. Program zajema učenje standardnih in latinsko-ameriških plesov.
Plesno znanje je iz leta vieto boljše, plesalci obvladajo že več kot deset različnih plesov, primernih gibal-
Prepad v računalniški pismenosti med generacijami je zelo velik. Tega se dobro zavedajo tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Žalec. Že pred leti so se odločili starejšim pomagati prebroditi začetne težave pri vstopu v svet računalništva in medmrežja. S tem znanjem lahko starejši živijo kakovostneje in so v koraku z mlajšo generacijo ter sodobno informacijsko družbo.
Iz ankete, ki so jo pred začetkom šolskega leta izvedli na univerzi, je bilo razvidno, da si jih vse več želi izobraževati v tej smeri.
nim sposobnostim starejših. Tečaj se s šolskim letom zaključuje, jeseni pa začenjajo znova. D. N.
V svoj program so na univerzi tako vključili kar tri računalniške krožke. Vanje so se vključili udeleženci brez predhodnega znanja in tudi tisti, ki so to predznanje že imeli. Temu so prilagojeni tudi učni programi, ki jih strokovno izvaja in vodi profesor računalništva Zdenko Puncer.
Krožki delujejo v računalniški učilnici I. osnovne šole Žalec enkrat tedensko po dve šolski uri in vključujejo delo z osnovnimi računalniškimi programi: Windows, Word, Excel, uporabo medmrežja in elektronske pošte.
D. Naraglav
Računalniško opismenjevanje starejših
Medobčinsko društvo invalidov Žalec - vabilo invalidom
V februarski številki Utripa je bila po izpeljavi letne skupščine objavljena bogata vsebina delovanja MDI Žalec v letu 2006. Po sklepu skupščine vabimo invalidne osebe vseh kategorij in ocenitev, da se nam pridružite v našem društvu in se včlanite pri naših 38 poverjenikih ali na sedežu v Žalcu, Hmeljarska 3. Seznanili vas bomo o dolžnostih, pravicah in ugodnostih. Naj navedemo nekatere ugodnosti:
-	člani društva so oproščeni plačila turistične takse v Sloveniji in na Hrvaškem
-	popust pri nakupu kopalnih kart v zdraviliščih in termah na Celjskem od 10 do 30 %.
-	5 % popust pri nakupih v ALIANSI in trgovinah KOŠARICA, razen blaga, ki je v akciji
-	invalid z najmanj 80 % oceno invalidnosti je oproščen članarine v Medobčinski matični knjižnici Žalec Invalidski znak za parkiranje in ustavljanje vozil invalida (Zakon o varnosti cestnega prometa - Ur. 1. 83/2004) lahko dobite, če imate:
-	priznano najmanj 60 % telesno okvaro zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin, medenice, multipleskleroze
-	zaradi mišičnega in živčno mišičnega obolenja ocenjeno najmanj 30 % telesno okvaro
-	kot težko telesno prizadeta oseba priznano invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb
Parkirno karto dobite na Upravni enoti ŽALEC.
Oprostitev plačila letnega povračila za uporabo cest za osebne avtomobile (Uredba Vlade RS - Ur. 1. RS 45/2004), ki se plača ob registraciji vozila, lahko uveljavljate za eno vozilo v vaši lasti, če:
-	vam je ugotovljena najmanj 80 % telesna okvara
-	vam je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ugotovljena najmanj 60 % telesna okvara
-	ste popolnoma zgubili vid
-	imate zmerno, težjo ali težko telesno ali duševno prizadetost; invalidnost pa vam je priznana po predpisih o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb
O oprostitvi plačila letnega povračila za uporabo cest odloča Direkcija RS za ceste na podlagi predložitve izvirne odločbe, s katero vam je ugotovljena ustrezna invalidnost, potrebna za uveljavljanje oprostitve plačila letnega povračila za uporabo cest.
RTV-naročnine ne plačujejo:
-	invalidi s 100 % telesno okvaro
-	invalidi z manj kot 100 % telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč
-	osebe, ld so trajno izgubile sluh
Določene popuste imamo člani tudi pri vozovnicah na vlakih in avtobusih (mesečne). Pri vstopnicah za nekatere muzeje, galerije in drugo.
Vljudno vabljeni!
Predsednik Janez Meglič
Preboldski planinci praznovali
Ob 35-letnici so povedali...
Prvi predsednik društva Adi Vidmajer med podelitvijo zlatega častnega znaka Ivu Dežnikarju
V Domu pod Reško planino je bilo v nedeljo, 3. junija, veselo in slovesno. Razlog za to je bila prireditev ob 35-letnici preboldskega planinskega društva, ki so jo združili s tradicionalnim spominskim pohodom Antona Ajdiča in prvim pohodom veteranov vojne za Slovenijo ter zaključkom obnove doma.
Pohodniki so se na pot podali iz Prebolda in po približno dveh urah hoje prispeli do Doma pod Reško planino, kjer se je ob 10. uri začela slovesnost ob 35-letnici PD Prebold. Prireditev je vodila in povezovala tajnica društva Nuša Dvoršek, ki je podala kratek oris delovanja planinskega društva v 35 letih.
S kulturnim programom so slovesnost obogatili učenci OŠ Prebold ter člani kulturnega in športnega društva Marija Reka. Zbranim so spregovorili predsednik PD Prebold Jani Zagožen, župan Občine Prebold Vinko Debelak, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Uroš Vidovič in še nekateri.
Uroš Vidovič, Adi Vidmajer in Jani Zagožen so ob tej priložnosti podelili odličja Planinske zveze Slovenije. Bronasti častni znak so prejeli Jani Zagožen, Janja Klančnik in Tonči Cestnik,
srebrnega Dušan Fric, Dušan Vedenik in Jože Burkeljc, zlati častni znak pa je tokrat prejel
Ivo Dežnikar. Planinci so se s posebnimi priznanji zahvalili tudi tistim, ki so dali pomemben prispevek k društvenemu delu, in tistim, ki so sodelovali pri obnovi strehe.
Kot je povedal predsednik Jani Zagožen, so za obnovo strehe in ureditev opravili okrog 600 ur prostovoljnega dela, deset ur traktorskih prevozov in zbrali 48 kubičnih metrov lesa, ki so ga prispevali okoliški kmetje. Izdelavo ostrešja in kritino pa je finan-
cirala Občina Prebold.
D. Naraglav
Planinsko društvo Prebold je bilo uradno ustanovljeno 10. marca 1972. Občni zbor je bil v prostorih kinodvorane v Preboldu. Prisotnih je bilo kar 443 novih članov, ki jih je med drugim pozdravil tudi predstavnik PZS prof. Tine Orel. Iniciativni odbor za ustanovitev PD Prebold je vodil Adi Vidmajer, ostali člani so bili še Tomo Potočnik, Stojan Vrhovec, Franci Buklovec in Marija Kapus. Članstvo se je v društvu gibalo od 200 do 1100 članov. Društvo je bilo vseskozi aktivno. Vodilo ga je več predsednikov, najdlje pa Adi Vidmajer, ki je bil predsednik od ustanovitve do leta 1982 in nato še od 1988 do 1992. V vlogi predsednika so bili še Ivo Dežnikar, Tone Ajdič, Milan Sušak, Karli Satler in Dušan Vedenik. Od letos dalje vodi društvo Jani Zagožen.
Delovanje društva je ves čas zelo pestro. Letno so opravili do 50 izletov. Največ pohodov je bilo enodnevnih na okoliške hribe, veliko pa tudi v hribe od Primorske
do Prekmurja. Velikokrat so se odpravili v visokogorje od Julijskih Alp preko Karavank do Kamniško-Savinj-skih Alp in v tuja gorstva, med drugim tudi na najvišji vrh Evrope Mont Blanc.
Vseskozi je pomembno tudi delo z mladim, od leta 2004 deluje na OŠ Prebold planinska šola Kozorog, ki dosega zavidanja vredne rezultate, saj je poleg otrok k planinskim aktivnostim pritegnila tudi njihove starše.
Zelo pomembna je gospodarska dejavnost društva. Ta je in še poteka v glavnem preko obnovitve stare šole v Marija Reki, ki je postala po ukinitvi planinski dom pod Reško planino. Leta 1980 so odprli popolnoma obnovljen dom. Člani so za dosego tega cilja opravili več kot 8000 prostovoljnih delovnih ur. Člani pa niso delali le doma, ampak tudi na Loki pod Raduho, na Koči pri jezeru pod Krnom in drugod. Leta 2001 so obnovili planinski dom, v preteklih dveh letih pa postavili Blažev bivak na Golavi.
Kolesarili na Polzeli in v Taboru
Turistično društvo Občine Polzela je tudi letos pripravilo rekreativno kolesarjenje po polzelski občini. Več kot sedemdeset kolesarjev je na startu pred občinsko stavbo na Polzeli pozdravila predsednica Turističnega društva Občine Polzela Alenka Žnidar. Kolesarje
je pot vodila proti Vimperku, Dobriču, Andražu, Založam, Ločici ob Savinji, na Breg pri Polzeli, kjer so v gostišču Pevec kolesarjenje zaključili z družabnim srečanjem. Pot, dolga 28 kilometrov, je bila primerna za različne starostne skupine in speljana mimo naravnih in kul-
turnih znamenitosti občine.
Kolesarsko rekreativno prireditev je prvo junijsko nedeljo pripravilo tudi Športno društvo Partizan Tabor. 55 kolesarjev rekreativcev se je pomerilo na daljši 32 kilometrov dolgi in na krajši 12 kilometrov dolgi progi.
T.T.
Utrinek s kolesarjenja po polzelski občini
Predsednik PD Prebold Jani Zagožen: »Zdaj, ko je današnja slovesnost mimo, se mi je nekako odvalil velik kamen od srca. Vesel sem, da se je vse tako izpeljalo in da smo danes lahko proslavili zaključek naših letošnjih prizadevanj pri obnovi doma, ki je končno dobil novo streho. Še enkrat bi se rad zahvalil vsem, ki so nam pri tem pomagali, še posebej bi se rad zahvalil svojemu predhodniku Dušanu Vedeniku, ki je ta projekt pripeljal tako daleč, da smo ga lahko letos s pomočjo Občine tudi uresničili. Dom ima zdaj dobre pogoje za delo in bo zagotovo ob svoji ponudbi in prizadevnih oskrbnikih Ivanki in Stanetu Pišku še privlačnejša turistična de-stinacija, predvsem pa topel in domač dom vsem ljubiteljem planin in narave. Vsekakor pa z današnjim dnem še nismo povsem zaključili z delom, saj bi radi podobo doma še polepšali. Letos nam bo morda uspelo pokriti še teraso.«
Vodja planinske šole Kozorog Janja Klančnik: »Današnji dan je zame res lep. Prireditev je lepo uspela in vesela sem, da sem s svojimi učenci lahko pridala kamenček v ta slovesni mozaik ob 35-letnici društva, s katerim sem tako rekoč povezana že skoraj ves čas svojega
Srečanje
Na pobudo članov krajevnega odbora Jajče, Podsevčnik, Sevčnik so v nedeljo, 25. maja, v Sevčniku pri Velenjšici pri-
življenja.
Že kot otrok sem bila zelo aktivna v Planin-skem društvu Prebold. Veliko sem prehodila z zdaj že veterani preboldskega planinstva. Že vrsto let skušam tisto, kar sem doživljala v otroštvu, prenesti na svoje šolske otroke. Zalo radi hodijo v hribe in tudi že v gore. Sicer pa del naših izletov ni samo hoditi, ampak tudi peti, se šaliti in se imeti lepo. To smo pokazali tudi danes z našim nastopom. Vsekakor bomo v tej smeri nadaljevali tudi v prihodnje in tako poskušali čim več mladih navdušiti za tovrstno preživljanje prostega časa in jih s tem odtrgati od televizije, ulice in pasti življenja.«
Dolgoletni markacist PD Prebold Jože Burkeljc: »Danes mi je res prij etno pri srcu, saj sem v ta 35-le-tni jubilej vtkal tudi del sebe.
Zelo sem vesel, da se nas je danes tu zbralo toliko ljubiteljev planin in da smo lahko tako slovesno obeležili jubilej in novo pridobitev - streho, ki bo nudila varno zatočišče vsem, ki bodo prihajali v ta dom. Kot markacistu mi bo še v večje veselje označevati poti, ki vodijo
pravili družabno srečanje vseh občanov in tistih, ki občasno živijo na tem območju.
Srečanja seje udeležilo kar 138 občank in občanov. To je bilo prvo družabno srečanje, katerega glavni cilj je prijateljsko druženje.
S svojim prihodom so jih po-
k domu, pa tudi vse druge, saj je za nami veliko let aktivnega in uspešnega dela. Prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje, saj je delo z mladimi res uspešno. Naše društvo ima na skrbi okrog 70 km planinskih poti. Nekaj je Savinjske planinske poti, nekaj pa lokalnih.«
Predzadnji predsednik PD Prebold Dušan Vedenik: »Zelo sem vesel, da nam je po petih letih uspelo narediti tisto, kar bi moralo biti narejeno že na začetka, ko se je začelo z obnovo planinskega doma. Pri obnovi so pomagali planinci, krajani Marija Reke, vsi ljudje dobre volje in prijatelji planin od blizu in daleč. Mislim, da so zdaj postavljeni temelji, da dom Marij erečanov in preboldskih planincev še bolj zaživi. Dom je večnamenski, je priljubljeno zbirališče Marije-rečanov, planincev, je kulturni hram, kjer se odvijajo razne prireditve, je prostor za šolo v naravi, namenjen je izobraževanju planincev in seveda vsem drugim prireditvam in aktivnostim. Naj mi bo dovoljeno, da se tudi po tej poti zahvalim vsem Marijerečanom, mojim planinskim tovarišem, Občini Prebold in vsem, ki so kakor koli pripomogli izpeljati tokratni projekt in tudi vse prejšnje.«	D. N.
častili tudi predsedniki sosednjih krajevnih odborov, predsednik Krajevne skupnosti Šentilj pri Velenju in tudi župan Občine Polzela Ljubo Žnidar. Bilo je lepo in prepričani smo, da bodo takšna srečanja postala tradicija.
T.T.
Številni udeleženci srečanja
18. pohod
Planinsko društvo Braslovče je drugo majsko soboto pripravilo 18. nočni pohod na 837 metrov visok Bezovec na Dobrovljah. Pohoda se je udeležilo osemdeset pohodnikov. Zbrane je pozdravil predsednik PD Braslovče Jože Marovt in vsem zaželel varno pot in veliko užitkov.
Na pohod so se podali ob pol
devetih zvečer s trga v Braslovčah in po dveh urah in pol prispeli do lovske koče na Bezovcu,
kjer so se okrepčali z golažem, ki ga je pripravil Simon Strojanšek kot sponzor pohoda. T. T.
Del pohodnikov
OBČINA ŽALEC
Nedelja, 1. julij, ob 5. uri
pohod: Trenta - izvir Soče - Vršič; odhod izpred tovarne Kili Liboje Planinsko društvo Liboje, 714 04 53;
Nedelja, 1. julij, ob 10. uri
odprtje rudarskega muzeja na prostem pred OŠ Liboje;
Liboje
(Etnološko društvo Srečno,
051 253 015).
Nedelja, 1. julij, ob 15. uri
odprtje obnovljenega perišča; Ponikva
(Turistično društvo Ponikva,
041 939 508).
Nedelja, 1. julij, ob 15. uri
Kmečko popoldne pod lipo; Slomškov dom na Ponikvi (Društvo kmečkih žena Ponikva,
031 442 317).
Ponedeljek, 2. julij, ob 8. uri (do petka, 6. julija)
teniške počitnice za otroke;
Športni center Žalec
(TK Teniška akademija Žalec,
041 698 276).
Torek, 3. julij, ob 17. uri
proslava ob dnevu rudarjev;
Dom svobode Griže (Etnološko društvo Srečno,
051253 015).
Četrtek, 5. julij, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Braneta Širce;
Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 5. julij, ob 20. uri
POLETJE V ŽALCU:
Jaka Kopač s skupino, Šlandrov trg, Mignon caffe Jazz session/ latino / coctail night, Savinjska cesta, Bar Bisto Tanja (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 6. julij, ob 20. uri
POLETJE V ŽALCU: DJMUC Savinjska cesta, Bar Bisto Tanja (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 6. julij, ob 21. uri
Poletni večeri v atriju Savinove hiše - POLETNI VEČER Z NATAŠO, Nataša Ferant; vstopnina 5 € (od tega je 3 € konzumacije)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 6. julij, ob 21.uri
srečanje ljubiteljev VW;
Presersko jezero (Društvo mladih Šempeter,
040 427 327).
Sobota, 7. julij, ob 9.uri
srečanje ljubiteljev VW;
Presersko jezero (Društvo mladih Šempeter,
040 427 327).
Sobota, 7. julij, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod lipami; središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 7. julij, ob 15. uri
srečanje motoristov na Brnici; (Turistično športno društvo Liboje, 040 328 765).
Sobota, 7. julij, ob 18. uri
POLETJE V ŽALCU: otroška zabava s čarodejem Gregorjem, DJ-em Robby-jem in bobnarsko skupino Djaba Djaba; risanje pri bistroju Vender; »Zadeni koš« z nagradami za zadetke; do 20. ure brezplačno kepica sladoleda pri Casati s kuponom iz Utripa!
Šlandrov trg, Cassata, Marjola (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 7. julij, ob 20. uri
POLETJE V ŽALCU: Simon na kitari in POP/RNB/različni party-ji ter zaključno žrebanje »Poletje v Žalcu« za junij;
Savinjska cesta, Bar Bisto Tanja (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 7. julij, ob 22. uri
POLETJE V ŽALCU: DJ v Marjoli; Šlandrov trg, Marjola (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 8. julij, med 8. in 13.uro
srečanje ljubiteljev VW;
Presersko jezero (Društvo mladih Šempeter,
040	427 327).
Ponedeljek, 9. julij, ob 8. uri (do petka, 13. julija)
teniške počitnice za otroke;
Športni center Žalec
(TK Teniška akademija Žalec,
041	698 276).
Četrtek, 12. julij, ob 20. uri
POLETJE V ŽALCU: Pianino večer z gosti (Irena Kralj, Nataša Krajnc in Irena Glušič)
Mestni trg, La Violette (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 13. julij, ob 9. uri
SAVINOV DAN - dan odprtih vrat Savinove hiše (do 19. ure)
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 13. julij, ob 10. uri
mnogoboj za počitniški pokal Sprintko -1. tekma;
Športni center Žalec
(Atletski klub Žalec, 051 413 661).
Petek, 13. julij, ob 21. uri
SAVINOV VEČER - Petra Koprivec z gosti, klavirski koncert;
Atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 14. julij, ob 4. uri (in nedelja, 15. julij)
pohod na Triglav; odhod izpred Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje,
714 04 53).
Sobota, 14. julij, ob 5.30
pohod: Planina Ravne - Dleskovec; odhod s Petrovega trga v Šempetru
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 14. julij, ob 6. uri
pohod po SPP 1: Savinjske Alpe 1. del;
odhod izpred pisarne PD Žalec ob 6. uri, izpred POŠ Trje ob 6.15 (Planinsko društvo Galicija,
041 662 883).
Sobota, 14. julij, ob 18. uri
POLETJE V ŽALCU: Nastop folklorne skupine KUD Grifon Šempeter;
Šlandrov trg, Mestna kavarna
Sachsenfeld
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 14. julij, ob 20. uri
POLETJE V ŽALCU: Vokalna skupina Male malice in Cantemus; Šlandrov trg, Mestna kavarna Sachsenfeld (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 16. julij, ob 8. uri (do petka, 20. julija)
teniške počitnice za otroke;
Športni center Žalec
(TK Teniška akademija Žalec,
041 698 276).
Četrtek, 19. julij, ob 19. uri
odprtje razstave NOVA FOTOGRAFIJA - Praška šola;
Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 19. julij, ob 20. uri
POLETJE V ŽALCU: Večer francoskih šansonov - Tomaž Guček (harmonika);
Mestni trg, La Violette (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 20. julij, ob 21. uri
poletni večeri v atriju Savinove hiše - NA DRUGI STRANI, Aletheia; vstopnina 5 € (od tega je 3 € konzumacije)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 21. julij, od 8. do 12. ure
EKO TRŽNICA
pred obrambnim stolpom v Žalcu (Občina Žalec, 713 64 36, Potočnik).
Sobota, 21. julij, ob 9. uri
odbojka na mivki;
Prebold
(TVD partizan Šempeter, 041411322).
Sobota, 21. julij, do sobote,
28.	julija
planinski tabor »Jezersko 2007«; Jezersko
(Planinsko društvo Žalec,
041 460 716).
Sobota, 21. julij, ob 18. uri
POLETJE V ŽALCU: Nastop folklorne skupine KD Ponikva; Šlandrov trg, Mestna kavarna Sachsenfeld (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 21. julij, ob 18. in 19.30 uri
POLETJE V ŽALCU: Skupinsko zdravljenje ZVOČNA KOPEL s tibetanskimi zvoki (Emil Rogljič, mojster in učitelj zdravljenja), s seboj prinesite ležalne blazine in odejo;
Ul. Ivanke Uranjek, telovadnica UPI Ljudske univerze Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 21. julij, ob 20. uri
POLETJE V ŽALCU: Teater Cizamo in skupina Ad hoc;
Šlandrov trg, Mestna kavarna
Sachsenfeld
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 22. julij, ob 8.30
ciklus turnirjev v pospešenem šahu; Klubski prostori
(Šahovski klub Žalec, 041 522 457).
Nedelja, 22. julij, ob 15. uri
vaške igre;
Gasilski dom na Ponikvi (Športno društvo Ponikva,
041 395 926).
Ponedeljek, 23. julij, ob 9. uri (do 27. julija)
Indijansko taborjenje v kampu Gaj v Preboldu:
(Športno društvo Avantura,
041 687 868;
Četrtek, 26. julij, ob 20. uri
POLETJE V ŽALCU: Modna revija Brooklyn butika in pianist Georg Krajnc. Penine g. Isteniča;
Mestni trg, La Violette (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 27. julij, ob 4. uri (do nedelje,
29.	julija)
pohod na Velebit;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 28. julij, ob 5. uri
pohod po SPP 1: Češka koča - Ledine; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 5. uri, izpred POŠ Trje ob 5.15 (Planinsko društvo Žalec,
041 460 716).
Sobota, 28. julij, od 19. ure dalje
POLETJE V ŽALCU: »Zadeni koš« z nagradami za zadetke, kvartet Zven in skupina Tantadruj (ob 20. uri); Šlandrov trg, Casata, Marjola (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 30. julij, ob 18. uri
hitropotezni šahovski turnir;
Klubski prostori
(Šahovski klub Žalec, 041 522 457).
Sobota, 4. avgust, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod lipami;
Gotovlje
(Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 11. avgust, ob 5. uri
pohod po SPP 1 : Triglav iz Vrat in čez Prag (dva dni); odhod izpred pisarne PD Žalec ob 5. uri, izpred POŠ Trje ob 5.15 (Planinsko društvo Žalec,
041 320 242).
Nedelja, 12. avgust, ob 6. uri
pohod na Stol;
odhod izpred Kili Liboje
(Planinsko društvo Liboje,
714 04 53).
Četrtek, 16. avgust, ob 9. uri (do četrtka, 23. avgusta)
slikarska šola Chiaroscuro;
Novo Celje
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 18. avgust, ob 5. uri (do nedelje, 19. avgust)
pohod: Kriški podi - Razor; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Nedelja, 19. avgust, ob 15. uri
obiranje hmelja na star način;
Loke (nad jamo Pekel)
(Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041924 221).
Ponedeljek, 20. avgust, ob 8. uri (do torka, 21. avgusta)
teniške počitnice za otroke;
Športni center Žalec
(TK Teniška akademija Žalec,
041 698 276).
Četrtek, 23. avgust, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del udeležencev Slikarske šole Chiaroscuro;
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 24. avgust, ob 19. uri
praznik KS Griže in družabno srečanje.
Sobota, 25. avgust, ob 5. uri
pohod po SPP 1: Kamniške 2.del; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 5. uri, izpred POŠ Trje ob 5.15 (Planinsko društvo Galicija,
031 391 319).
Sobota, 25. avgust, ob 6. uri
pohod po SPP 1: Savinjske Alpe 2. del; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 6. uri, izpred POŠ Trje ob 6.15 (Planinsko društvo Galicija,
031 391 319).
Sobota, 25. avgust, ob 9. uri
pohod po hmeljski poti;
start in cilj pri dvorcu Novo Celje
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 25. avgust, ob 10. uri
nogomet na mivki; igrišče v Šempetru (TVD Partizan Šempeter,
041 411 322).
Sobota, 25. avgust, ob 16. uri
Paverske igre;
Gasilski dom Zabukovica (Športno društvo Zabukovica,
041 783 765).
Sobota, 25. avgust, ob 21. uri
Smaragdna kraljica;
pred Domom II. slovenskega tabora
Žalec
(Turistično kulturno društvo Levec, 041 504 981).
Nedelja, 26. avgust, ob 8. uri
ohod po obronkih KS Ponikva; (Planinsko društvo Žalec, Planinska sekcija Ponikva, 041 829 936).
Nedelja, 26. avgust, ob 10. uri
šahovski turnir ob prazniku KS;
Letno gledališče Limberk (Šahovski klub Griže, 040 664 527).
Nedelja, 26. avgust, ob 10.45
promenadni koncert;
Šlandrov trg - Mestni trg (KUD Žalec, 491 38 40).
Ponedeljek, 27. avgust, ob 8. uri (do petka, 31. avgusta)
teniške počitnice za otroke;
Športni center Žalec
(TK Teniška akademija Žalec,
041 698 276).
Ponedeljek, 27. avgust, ob 16. uri
začetni tečaj restavriranja;
Novo Celje
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 29. avgust, ob 16. uri
začetni tečaj restavriranja;
Novo Celje
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 31. avgust, ob 10. uri
mnogoboj za počitniški pokal Sprintko - II. tekma;
Športni center Žalec
(Atletski klub Žalec, 051 413 661).
Petek, 31. avgust, ob 16. uri
začetni tečaj restavriranja;
Novo Celje
(TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Nedelja, 1. julij, ob 9. uri
kolesarski vzpon na Golavo; Šešče-Golava;
Športno društvo Šešče (Matej Golavšek, 041 783 407).
Sobota, 7. julij, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold - center (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 7. julij,
krajevni praznik Šešč;
Šešče;
-	razstava ročnih del v Kulturnem Domu (6. 7.-7. 7. 2007);
KO Šešče;
Kulturno prosvetno društvo Šešče;
-	spust po Savinji ob 14. uri;
PGD Šešče;
-	nogometni turnir ob 15. uri;
-	srešanje krajanov ob 17. uri (Irena Marinc, 572 43 75).
Sobota, 7. julij,
dan odprtih vrat - bazen Prebold, pod geslom »zmorem preplavati 100 m«;
Bazen Prebold;
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
Nedelja, 8. julij, ob 9. in 17. uri
srečanje letalcev in ljubiteljev letenja in zabava z glasbo; vzletišče Kaplja vas;
AERO KLUB Prebold (Edo Potočnik, 041 710 578,
Franjo Kunstič, 051 393 713).
Petek, 13. in sobota 14. julij,
Triglav;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Sobota, 21. julij, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold - center (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 21. julij, ob 7. uri
društvena tekma v lovu rib s plovcem; mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Preserje Milomir Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 21. julij, ob 15. uri
gasilsko tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za pokal občine Prebold;
Športno igrišče Matke;
PGD Matke
(Boris Golavšek, 041 783 332).
Nedelja, 22. julij,
Veliki vrh (Križ);
PD Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Nedelja, 22. julij, ob 10. uri
zunanja slovesnost praznika Marije Magdalene na Homu;
Hom;
(Župnijski urad Prebold, 572 41 83).
Sobota, 28. julij,
Stol;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Nedelja, 29. julij, ob 10. uri
Anina nedelja;
Župnijska cerkev sv. Pavla v Preboldu;
(Župnijski urad Prebold,
572 41 83).
Nedelja, 29. julij, ob 14. uri
tradicionalna lovsko-strelska prireditev na Golavi;
Golava;
Lovska družina Prebold (Stane Skok, 031 631 351).
Sobota, 4. avgust, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold - center (Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 5. avgust, ob 15. uri
tekma koscev in grabljic;
Sv. Lovrenc;
PGD Sv. Lovrenc
(Andreja Kumer, 031 640 432).
Sobota, 11. avgust,
memorial Draga Gajška;
Gasilski dom Latkova vas;
PGD Latkova vas
(Stane Hribernik, 031 314 931,
Srečko Stepišnik, 041 793 783).
Nedelja, 12. avgust, ob 10. uri
zunanja slovesnost praznika sv. Lovrenca;
Sv. Lovrenc;
(Župnijski urad Prebold, 572 41 83).
Ponedeljek, 13. do sobote 18. avgust
športna tekmovanja DU Prebold; Prebold;
(DU Prebold, 572 31 10).
Sreda, 15. avgust, ob 7.45
peš romanje iz Prebolda v Marija Reko in slovesnost praznika Marijinega nebovzetja;
Marija Reka
(Župnijski urad Prebold, 572 41 83).
Sobota, 18. avgust,
srečanje članov društva upokojencev v Gaju;
Gaj Prebold
(DU Prebold, 572 31 10).
Sobota, 18. avgust, ob 18. uri
tek skozi pet vasi;
Športni center Matke;
Športno društvo Matke (Boris Golavšek, 041 783 332).
Sobota, 18. avgust,
Krn iz Trente;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Sobota, 18. avgust, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold - center (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 25. avgust, ob 7. uri
ribiško tekmovanje - društvena tekma;
mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 25. avgust,
Rombon;
PD Prebold
(Nuša Dvoršak, 705 35 40).
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI
Ponedeljek, 2. julij do petka 31. avgust
Knjižnica Prebold: počitniški delovni čas vsak dan od 9. do 17. ure; vsak teden počitniške delavnice za otroke, ogledi filmov, ure pravljic, brezplačno surfanje po internetu.
Ponedeljek, 25. junij do sobote,
I. september
Bazen Prebold: odprt vsak dan od 9. do 19. ure; za otroke do 18. leta starosti vstop prost. Poleg kopanja bo poskrbljeno za razne animacije in športne dejavnosti.
Petek, 6. do srede, 11. julij Gasilska zveza Prebold:
počitnikovanje v Savudriji.
Ponedeljek, 16. do srede 25. julij Taborniška četa Gozdovi Žvajge: taborjenje v Ribnem (info: Janja Kotnik).
Sobota, 21. do sobota, 28. julij PD Prebold: Planinski tabor na Jezerskem.
(info: OŠ Prebold, Janja Klančnik).
Ponedeljek, 2. in torek 3. julij Planinska šola Kozorog: pohod na Begunjščico.
Nedelja, 22. do torka, 24. julij in ponedeljek, 27. do srede, 29. avgust
OS Prebold: taborjenje v Marija Reki.
MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC
NA POČITNICE V KNJIŽNICO!
Mlade prijatelje vabimo v knjižnico vsak dan julija in avgusta od 9. do 10. ure, kjer bodo lahko z barvnimi svinčniki samostojno likovno ustvarjali.
Vsak petek julija in avgusta jih pričakujemo od 10. do 11. ure.
Petkove dopoldneve jim bomo popestrili z mladinskimi filmi in risankami.
Torek, 31. 7. 2007, ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura z Renato;
otroci se bodo ob poljski ljudski pravljici naučili nekaj osnovnih poljskih besed.
Torek, 28. 8. 2007, ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej.
Sobota, 30. junij do sobote 7. julij, sobota , 7. julij do četrtka 12. julij, ponedeljek, 23. julij do petka,
27. julija
poletni indijanski tabori
(info: 041 687 868 ali 03 1 654 667, modri.blisk@gmail.com
Torek, 26. junij do četrtka,
30.	avgust
Športna zveza Prebold, Odbojskarski
Klub Prebold, KK Prebold in OK Federca iz Celja: odbojka na mivki, košarka in nogomet pod vodstvom koordinatorja Igorja Uranjeka, info: Igor Uranjek, 041 264 221 in primoz.podkrajsek@gmail.com
Torek, 26. junij do četrtka,
30. avgust
ŠD Marija Reka: vsak dan ob 19. uri druženje ob odbojki na mivki, košarki in nogometu, v brunarici namizni tenis, pikado in ročni nogomet. Ob zadostnem številu interesentov bodo organizirane celodnevne aktivnosti, kot so: pohodi v hribe, kolesarjenje, pavanje. Za zaključek počitnic bo organiziran celodnevni piknik, info: Bernard Tratnik, 031 527 915. Aero klub Prebold: tečaj modelarstva.
OBČINA POLZELA
Petek, 6. julij, ob 18. uri in sobota, 14. julij,
vsak dan od 14. do 19. ure
odprtje razstave likovnih del »I. EX-TEMPORE POLZELA 2007«; Kulturni dom Polzela (I. nadstropje) (Irena Pevnik, 041 784 905).
Sobota, 7. julij, ob 7. uri
pohod Planina-Bohor; odhod avtobusa izpred občinske zgradbe na Polzeli (Erna Drofenik, 572 02 10).
Sobota, 7. julij, ob 9. uri
3. gorski tek na Goro Oljko; zbor na igrišču v Andražu (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 14 julij, in nedelja, 15. julij,
planinski izlet - Špik
(Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Sobota, 21. julij, ob 5. uri
pohod na Špik;
zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 21. julij, ob 15. uri
športno srečanje upokojencev Spodnje Savinjske doline; igrišče Andraž
(Anton Mešič, 041 602 974).
Sobota, 21. julij, ob 19. uri
ogled gledališke predstave Kekec v Studencu pri Moravčah;
Letno gledališče Studenec (Vib Pižorn, 041 783 734).
Nedelja, 29. julij, ob 10.30
Dobriška nedelja z mašo na Gori Oljki;
Župerl v Dobriču
(Henrik Pižorn, 031 883 510).
Torek, 31. julij, ob 18. uri
110. lunahod na Goro Oljko (Rudi Divjak, 572 02 10).
Sobota, 4. avgust, ob 13. uri
srečanje upokojencev Polzela; Gasilski dom Polzela (Gertruda Terčak).
Sobota, 4. in nedelja, 5. avgust, ob 5. uri
pohod na Hafner;
zbor pred občinsko stavbo na Polzeli; (Zoran Štok, 041 754 778).
TURISTIČNO KULTURNO DRUŠTVO LEVEC
ob soorganizaciji ZKŠT Žalec
objavlja razpis
za kandidatke na izboru za “Smaragdno kraljico” - Žalec 2007
Izbor bo v soboto, dne 25. avgusta ob 21. uri na ploščadi pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu
Na izboru se proglasi zmagovalko in dve spremljevalki.
Zmagovalka dobi:
-	lento in uradni naziv “Smaragdna kraljica” 2007
-	prehodno unikatno krono
-	unikatno brošo
-	unikatno kreacijo modne oblikovalke Diane Kotnik-Lavtižar
-	šopek Cvetličarne M&B in darilni butik Bernarda Kotnik Levec Praktične nagrade za vse tri zmagovalke prispevajo:
-	Cvetličarna M&B in darilni butik M&B Bernarda Kotnik Levec,
-	Banka Celje d.d.
-	Turistična agencija »Palma« d.o.o. Celje
-	Optika Salobir d.o.o. Levec
-	Caffe Tropic d.o.o. Žalec
Na razpis se lahko prijavijo dekleta, ki so stara najmanj 16 in največ 25 let, ter imajo smisel in željo do tovrstnega nastopanja. Prijavo, ki naj vsebuje osebne podatke (tudi naslov in telefon) in fotografijo pošljite najkasneje do 31. julija 2007 na naslov:
Turistično kulturno društvo Levec,
Levec 25, 3301 Petrovče (kontakt.GSM. 041/504-981)
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec objavlja
Razpis za udeležbo na 4. slikarski šoli Rudolfa Španzla CHIAROSCURO,
ki bo potekala od 16. do 23. avgusta 2007 v Novem Celju.
Predmet razpisa je zbiranje prijav udeležencev, ki se želijo udeležiti slikarske šole. Slikarska šola je namenjena učencem tretje triade osnovnih šol, dijakom in odraslim. Potekala bo v 4 skupinah
1.	skupina (do 15 udeležencev): vanjo se lahko prijavijo učenci, na predlog mentorjev, iz osnovnih šol Občine Žalec(iz vsake šole po 2 učenca), po 1 učenec iz ostalih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline ter 3 učenci iz zamejske Slovenije (preko Zavoda za šolstvo RS).
2.	skupina (do 10 udeležencev): vanjo se lahko prijavijo lanskoletni udeleženci iz 1. skupine.
3.	skupina (do 10 udeležencev): vanjo se lahko prijavijo lanskoletni udeleženci iz 2. skupine, ter dijaki Umetniške Gimnazije Gimnazije Celje - Center (do zapolnitve mest).
4.	skupina (do 30 udeležencev): je namenjena odraslim.
Urnik dela v prvih treh skupinah: od 9. do 12. ure ter od 14. do 16. ure.
Urnik dela v četrte skupine: od 18. do 21. ure.
Cena za udeležbo za učence in dijake iz Občine Žalec je 140,00 €, za učence in dijake od drugod je cena 220,00 €.
V	ceno je zajeto mentorsko delo, ves likovni pribor in material, material za grafiko, dopoldanska in popoldanska malica ter kosilo, spoznavni večer z izletom in piknikom v bližnjo okolico; vsak udeleženec bo dobil tudi 2 majici in zaključno priznanje za udeležbo.
Cena za udeležbo za odrasle je za slikarski del 100,00 €, za slikarski in grafični del pa 150,00 €.
V	ceno za udeležbo na slikarski šoli je zajeto mentorsko delo in delo pomočnikov, material za grafiko, spoznavni večer z izletom in piknikom v bližnjo okolico; vsak udeleženec bo dobil tudi 2 majici in zaključno priznanje za udeležbo.
Prijave in plačila zbiramo v TIC Žalec, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, tel. 710 04 34, e-mail: zkst.tic@siol.net.
Prijavnice so na voljo v TIC-u Žalec in na spletni strani: http://www.zkst-zalec.si/ Rok za prijavo: 30. junij 2007.
Po tem roku bomo sprejemali samo še prijave do zapolnitve prostih mest.
Način plačila:
a)	v celoti ob vpisu
b)	v dveh enakih obrokih (prvi del ob prijavi, drugi del najkasneje do pričetka šole do 15. avgusta)
Sobota, 11. avgust, ob 6. uri
pohod na Obir - Avstrija; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli
(Zoran Štok, 041 754 778).
Sreda, 15. avgust, ob 5. uri
planinski vzpon na Rinke; zbor pri igrišču Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Sobota, 18 avgust, in nedelja, 19. avgust, ob 5. uri
pohod na Triglav;
zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778).
Nedelja, 19. avgust, ob 16. uri
srečanje upokojencev Andraža;
igrišče Andraž
(Anton Mešič, 041 602 974).
Sobota, 25. avgust, in nedelja,
26.	avgust
24. prireditev Družina poje; igrišče Andraž;
(Slavko Pižorn, 051 323 690).
Torek, 28. avgust, ob 18. uri
111.	lunahod na Goro Oljko (Rudi Divjak, 572 02 10).
OBČINA BRASLOVČE
Četrtek, 5. julij, med 17. in 19. uro
športne igre; zbirno mesto v prostorih DPM Braslovče;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 538 419).
Sobota, 7. julij, ob 16. uri
gasilsko tekmovanje moških in ženskih članskih desetin za pokal PGD Letuš;
po tekmovanju družabno srečanje s skupino SPEV;
PGD Letuš
(Občina Braslovče, 703 84 12).
Četrtek, 12. julij, med 17. in 19. uro
športne igre; zbirno mesto v prostorih DPM Braslovče;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 538 419).
Sobota, 14. julij, med 8. in 11. uro
kmečka tržnica na dvorišču pri KZ Braslovče;
DPŽ Braslovče
(Dragica Rokovnik, 031 343 912).
Sobota, 14. julij ob 9. uri
turnir v odbojki na mivki - kopališče Pingo Orla vas;
OK Braslovče
(Taja Steblovnik, 041 512 813).
Sobota in nedelja, 14. in 15. julij,
pohod na Kališki greben;
Planinsko društvo Dobrovlje (Miha Brinovec, 031 211 466).
Četrtek, 19. julij, med 17. in 19. uro
športne igre; zbirno mesto v prostorih DPM Braslovče;
(Blanka Nerad, 041 538 419).
Sobota, 23. julij, med 8. in 11. uro
kmečka tržnica na dvorišču pri KZ Braslovče;
DPŽ Braslovče
(Dragica Rokovnik, 031 343 912).
Četrtek, 26. julij, med 17. in 19. uro
športne igre; zbirno mesto v prostorih DPM Braslovče;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 538 419).
Sobota in nedelja, 28. in 29. julij,
Tre Cime (Italija) - spominski pohod s sv. mašo dr. Rojnika;
Planinsko društvo Dobrovlje (Franci Kumer, 041 771 134).
Četrtek, 2. avgust, med 17. in 19. uro
športne igre; zbirno mesto v prostorih DPM Braslovče;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 538 419).
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z Odlokom o priznanjih Občine Polzela (Uradni list RS št. 72/99)
razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE POLZELA V LETU 2007
I.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja razpisuje pogoje in rok za dajanje predlogov za podelitev priznanj Občine Polzela.
L ČASTNI OBČAN
Naziv častni občan Občine Polzela podeljuje občinski svet za posebno pomembna dejanja, dela in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Polzela v Republiki Sloveniji ali na mednarodnem področju.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko poda občinskemu svetu največ en predlog za častnega občana Občine Polzela.
2.	GRB OBČINE POLZELA
Grb Občine Polzela podeljuje občinski svet posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Polzela.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu največ en grb Občine Polzela.
3.	PLAKETA OBČINE POLZELA
Plaketo Občine Polzela podeljuje občinski svet posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v krajšem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu praviloma tri plakete Občine Polzela.
4.	PODELITEV NAGRADE INOVATOR
Priznanje »Inovator» podeljuje občinski svet posamezniku ali skupini posameznikov za dosežke na področju inventivne dejavnosti.
II.
Predlog za podelitev priznanja Občine Polzela lahko podajo fizične in pravne osebe. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja.
IV.
Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati:
-	ime, priimek in naslov predlagatelja,
-	ime, priimek ter naslov predlagane osebe oz. družbe zavoda, skupnosti, društva ali pravne osebe.
Utemeljitev predloga za podelitev priznanja mora vsebovati:
-	za posameznika: kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje predlog za priznanje;
-	za družbe, zavode, skupnosti, društva in pravne osebe: kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno), z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje.
Predlog za podelitev priznanj Občine Polzela sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Polzela 8,3313 Polzela, do 1.8. 2007.
OBČINA POLZELA
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franc Bašič, predsednik
OBČINA POLZELA
Polzela 8,3313 Polzela
tel./faU: 03 703 32 00 / 03 703 32 23
Četrtek, 9. avgust, med 17. in 19. uro
športne igre; zbirno mesto v prostorih DPM Braslovče;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 538 419).
Petek, 10. avgust, ob 19. uri
rock žur hmeljarjev na veseličnem prostoru Braslovče;
TD Braslovče
(Jasmina Roter, 040 714 099).
Sobota, 11. avgust, ob 9. uri
športne igre ob dnevu hmeljarjev pri DTV Partizan in na veseličnem prostoru v Braslovčah;
DTV Partizan
(Občina Braslovče, 703 84 12).
Sobota, 11. avgust,
pohod na Ojstrico;
Planinsko društvo Dobrovlje (Katarina Šketa, 031 873 838).
Nedelja, 12. avgust, ob 15.30
45. dan hmeljarjev s predajo starešinstva, zabavnimi igrami ter zabavo s skupino Zakapane;
TD Braslovče
(Jasmina Roter, 040 714 099).
Ponedeljek-sreda, 13.-15. avgust,
pohod na Triglav;
Planinsko društvo Dobrovlje (Jože Marovt, 041 570 151).
Četrtek, 16. avgust, med 17. in 19. uro
športne igre; zbirno mesto v prostorih DPM Braslovče;:
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 538 419).
Nedelja, 26. avgust,
pohod na Uršljo goro;
Planinsko društvo Dobrovlje (Janko Osterman, 031 290 206).
Četrtek, 23. avgust, med 17. in 19. uro
športne igre; zbirno mesto v prostorih DPM Braslovče;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 538 419).
Četrtek, 30. avgust, med 17. in 19. uro
športne igre; zbirno mesto v prostorih DPM Braslovče;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 538 419).
OBČINA TABOR
Sobota, 30. junij, in nedelja, 1. julij,
Zajčevi dnevi na Zajčevi koči; Planinsko društvo Tabor v sodelovanju z Društvom žena in deklet Občine Tabor (03 572 72 14).
Nedelja, 5. avgust, ob 9. uri
meddružinsko lovsko strelsko
tekmovanje
Lovska koča
(Lovska družina Tabor, 572 70 43).
OBČINA BRASLOVČE
Braslovče 22,3314 Braslovče Tel: (03) 703 84 00
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z Odlokom o priznanjih Občine Braslovče (Ur. list RS Št. 69/2000,116/03)
razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE BRASLOVČE V LETU 2007
1.
Priznanja Občine Braslovče so:
-	zlata plaketa Občine Braslovče z zlatim cekinom
-	srebrna plaketa Občine Braslovče s srebrnim cekinom
-	bronasta plaketa Občine Braslovče z bronastim cekinom
-	naziv častni občan
-	častni znak Občine Braslovče
I.	ZLATA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE
Zlata plaketa Občine Braslovče je najvišje priznanje občine Braslovče. Podeljuje se za večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena ter za večletne uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela.
II.	SREBRNA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE
Srebrna plaketa Občine Braslovče se podeljuje ob izjemnih enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju, ob življenjskem in delovnem jubileju ter ob drugih utemeljenih podobnih priložnostih.
III.	BRONASTA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE
Bronasta plaketa Občine Braslovče se podeljuje za dosežke in uspehe na področju izobraževanja, kulture, znanosti, tehnike, ekologije in športa ter za dejanja, ki se odražajo v humanem odnosu do sočloveka.
IV.	ČASTNI ZNAK OBČINE BRASLOVČE
Častni znak Občine Braslovče se podeljuje posameznikom, skupinam občanov ali društvom za posebne dosežke in uspehe na vseh področjih družbenega življenja ter uglednim gostom in delegacijam.
V.	NAZIV ČASTNI OBČAN
Naziv častni občan Občine Braslovče se podeljuje občanom Občine Braslovče in drugim državljanom RS, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda Občine Braslovče.
2.
Priznanja se izročijo na svečani seji občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika, lahko pa tudi na svečan način ob posebnih slovesnostih ali s svečanim sprejemom ob dogodkih in datumih, pomembnih za občino ali dobitnike priznanj na dan, ki je čim bližje takšnemu datumu.
3.
Postopek podeljevanja priznani:
Pobudniki oz predlagatelji za podelitev navedenih priznanj so lahko:
-	občani Občine Braslovče
-	politične stranke
-	krajevni odbori
-	podjetja
-	društva
-	druge organizacije in skupnosti
4.
Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati:
-	naziv in ime pobudnika
-	ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja ter osnovne osebne podatke
-	obrazložitev pobude
-	dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi
5.
Pobude za podelitev priznanj Občine Braslovče sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Braslovče 22,3314 Braslovče, do 13. 7.2007.
Prepozno vložene vloge se zavržejo.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
V Žalcu tekmovali tudi godbeniki
Zlata Godba Liboje
Žalec je s svojo lego ob avtocesti vse bolj zanimiv tudi za organizacijo raznih državnih srečanj in tekmovanj. Maja je Zveza godb Slovenije pripravila 27. tekmovanje slovenskih godb v četrti in drugi starostni kategoriji.
V četrti težavnostni stopnji je tekmovalo 13 godb, ki so morale zaigrati dve obvezni skladbi, eno slovensko in eno tujo. Petčlanska mednarodna tekmo-
valna žirija, ki ji je predsedoval prof. Alojz Zupan, je štirim godbam podelila zlato plaketo s posebno pohvalo. To so Pihalni orkester Sveti Rupert, Pihalni orkester Glasbene šole Ravne na Koroškem, Pihalni orkester Občine Duplek in Društvo pihalni orkester Šentjanž Kograd IGEM. S tem so si priigrale možnost sodelovanja v tretji težavnostni stopnji, katere tekmovanje bo prihodnje leto.
V drugi težavnostni kategoriji je nastopilo šest godb, kar dve iz Spodnje Savinjske doline - Godba Liboje in Pihalni orkester Prebold. Štiri izmed njih so dosegle zlato plaketo s posebno pohvalo in bodo lahko prihodnje leto nastopile v prvi težavnostni kategoriji. To so Pihalni orkester Mestne občine Kranj, Kraška pihalna godba Sežana, Gasilski pihalni orkester Loče in Godba Liboje.	K. R.
Zgodovina heroinski odvisnosti
Zlatko Blažič in Andreja Hutinski v Medobčinski matični knjižnici Žalec
V Medobčinski matični knjižnici Žalec je bila v torek zvečer predstavitev knjige Zlatka Blažiča z naslovom Zgodovina moje heroinske odvisnosti. Avtor je v pogovoru z Andrejo Hutinski podob-
no kot v knjigi pripovedoval svojo močno življenjsko izkušnjo z odvisnostjo.
Čeprav je živel v urejenih družinskih razmerah, kot pripoveduje sam, se njegov umišljeni svet nekako ni pokrival
z realnostjo in je iskal pribežališče. Že pri trinajstih letih ga je našel v mamilih, zadnje štiri leta pred triindvajsetim letom pa je posvetil izključno uživanju heroina. Pet let se je v don Pie-rinnovi skupnosti odvajal odvisnosti. Danes svojo življenjsko zgodbo, katere glavni junak je, ponuja v knjigi, ki naj bi bila v pomoč tako staršem, mladini, kot strokovnim delavcem. Tudi sam se iz dneva v dan srečuje s starši, z mladimi, ki iščejo pomoč, sodeluje s strokovnimi delavci, se izobražuje v smeri svetovanja. Želi ustanoviti skupnost, ki bo nudila učinkovito pomoč odvisnikom, staršem in svojcem. Knjigo si lahko sposodite v Medobčinski matični knjižnici Žalec. Je življenjsko optimistična različica knjige Otroci s postaje Zoo. T. T.
Pojemo življenju
Breda Smolnikar in njena pravica
Breda Smolnikar in Alma M. Sedlar
V Medobčinski matični knjižnici Žalec je bil zanimiv pogovor z avtorico pripovedke Ko se tam gori olistajo breze Bredo Smolnikar, ki je dvignila toliko prahu v slovenskem prostoru. O tem in še marsičem se je s pisateljico Bredo Smolnikar pogovarjala Alma Maruška Sedlar, novinarka Jane.
Verjetno jih ni veliko, ki v osmih letih, kolikor je trajalo preganjanje slovenske pisateljice Brede Smolnikar, niso slišali za zloglasno pripovedko Ko se tam gori olistajo breze, v kateri so sestre Nakrst prepoznale njihovo mamo Frančiško in njenega moža. Menili so, da avtorica z dogodki v pripovedki »blati dobro ime Nakrstovih«. Tožili so jo, sodišče na prvi stopnji in višje sodišče pa sta jo spoznali za krivo. Smolnikarjeva je morala umakniti pripovedko izpred oči javnosti, plačati stroške odvetnika in tožilca in se javno opravičiti. Preganjanja pa ni bilo konec...
A Smolnikarjeva se ni vdala. V dolgoletnem pregonu se je njena pisateljska moč žlahtnila. Pripovedko je izdala kot zvočno knjigo z manjkajočimi odlomki, ki naj bi bili sporni, izdala jo je v obliki skorajda nečitljivega teksta, v angleščini, vmes pa so nastajala še nova besedila. Pisala je protestno pismo, se družila z ljudmi in navsezadnje ostala to, kar je bila že ves čas - pisateljica. Tudi ko je končno dočakala oprostilno sodbo.
Tisti, ki bodo šele danes segli po pripovedki Ko se tam
gori olistajo breze, bodo najbrž razočarani, saj bodo zaradi dolgoletnega direndaja pričakovali ne vem kaj. Hip zatem pa bodo ugotovili, da je to prav prijetna zgodbica, ki opisuje slovenski izseljenski par, ki si v Ameriki prisluži kar lepo premoženje, delno s preprodajo sadežev, predvsem pa tako, da sta v času prohibicije na črno kuhala in prodajala žganje... Če bo vse po sreči, se bo tudi snemanje filma po omejeni pripovedki zdaj nadaljevalo. Morda bomo dočakali novo cvetje v jeseni?	I. Š.,T. T.
Razstavlja Mateja Kavčič
V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bo do 30. junija odprta razstava akademske slikarke Mateje Kavčič Letni časi, ki jo je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
Ob odprtju je o slikarki in razstavi govoril umetnostni kritik Boris Gorupič, ki je poudaril, da je Mateja Kavčič, slikarka mlajših generacij, diplomirala leta 1994 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. S svojim deli ponazarja odnos med subjektom in realnostjo, pri tem pa izhaja iz tradicionalnih shem, ki poleg tega dobivajo značaj njenega, v marsičem posebnega slikarstva. Od večine slik ostalih avtorjev se njene razlikujejo po formatu, saj gre za delo
z zakroženimi formami. Avtorica v slikarstvu razvija različne variacije svojega odnosa do narave. Razstava
vsebuje izbor njenih del, ki so bila že prehodno razstavljena, več pa jih je tokrat predstavila prvič.
V kulturnem programu je s svojo avtorsko glasbo nastopil Uroš Novak.
T. Tavčar
Umetnostni kritik Boris Gorupič in avtorica razstave akademska slikarka Mateja Kavčič
Polzelski I. Ex-Tempore
Koncert cerkvenih zborov
Med nastopom otroško-mladinskega pevskega zbora Petrovče, ki ga vodi Petra Stra-hovnik
Prva junijska nedelja je bila v polzelski župniji v znamenju prepevanja cerkvenih otroških pevskih zborov. Na letošnjem petem srečanju z naslovom Pojemo življenju so nastopili otroško-mladin-ska pevska zbora Petrovče in sveti Jožef iz Celja in cerkveni otroški zbori iz Žalca in Griž ter Cekinčki s Polzele.
Na koncu so zbori skupaj zapeli tri pesmi. Tajnik župnijskega pastoralnega sveta Stanko Novak se je zahvalil vsem mladim pevcem, zborovodjem, ki se trudijo z mladimi na pevskih vajah, organizatorjem in staršem, ki skrbijo, da se njihovi otroci udeležujejo pevskih vaj in prepevajo pri bogoslužju.	T. Tavčar
V preboldski cerkvi sv. Pavla sta se 12. maja občinstvu predstavila domača cerkvena pevska zbora. To sta mešani pevski zbor, ki ga vodi Tjaša Ribizel, in otroški pevski zbor Šentpavelske iskrice, ki ga vodi Ana Rudnik. Program sta povezovala David Strgar in Judita Sopotnik.
Mešani pevski zbor preboldske župnije ima dolgoletno tradicijo. Trenutno šteje 24 pevk in pevcev, ki jih od leta 2005 vodi Tjaša Ribizel. Vse do takrat je zbor vodila Ivanka Potočnik, ki je to delo opravljala kar 50 let. Pevci prepevajo pri sveti maši vsako drugo in četrto
nedeljo v mesecu in ob vseh večjih cerkvenih slovesnostih ali praznikih ter raznih pogrebnih svetih mašah. Pri cerkvenih slovesnostih in ob drugih priložnostih sodeluje tudi otroški pevski zbor. Njegova sestava se spreminja, saj otroci hitro rastejo.
Tokratni koncert obeh zborov, ki sta ob koncu skupaj zapela pesem Mati mojega srca, je marsikomu popestril soboto. V prihodnje bodo organizirali še več koncertov, med njimi tudi dobrodelnega, saj se gradi Anin dom, ki je velik zalogaj župnije in njihovega župnika Damjana Ratajca.
D. Naraglav
V Kulturno-umetniškem društvu Polzela je bila že pred dobrima dvema desetletjema ustanovljena likovna sekcija. Pobudnik za ustanovitev je bil takratni predsednik društva Stanko Novak. Leto za letom je s svojimi slikarskimi in kiparskimi dosežki bogatila kulturno dogajanje na Polzeli in po Sloveniji.
Sekcija vključuje 18 članov, aktivno sodelujejo na likovnih dogajanjih in pripravljajo samostojne razstave. Letos bodo v okviru občinskega praznika pripravili že 17. likovno kolonijo prijateljstva. Zadnja štiri leta polzelski likovniki razstavljajo na razstavah Zveze likovnih društev Slovenije pod naslovom Zlata paleta. Na letošnji razstavi Zlata paleta 2007 - realizem, ki je bila v Kočevju, je sodelovalo osem avtorjev in
prejeli štiri priznanja. Sodelovali bodo tudi na razstavi Zlata paleta 2007 - abstrakcije, ki bo 25. junija v Velenju, in seveda na Zlati paleti 2007 - kiparstvo, ki bo na Polzeli 28. junija. Posebej zavzeto pa se polzelski likovniki pripravljajo na novi likovni projekt I. Ex-Tempore - Polzela 2007, ki bo potekal v času prireditev Malteški pozdrav poletju, ki bo konec tega meseca. K sodelovanju so povabili priznane likovnike iz Društva šaleških likovnikov Velenje, Likovne sekcije Žalec, Relik Trbovlje in Likovnega društva Celje. Na prvem Ex-Temporu bodo upodabljali motive Polzele in okolice ter naravne in zgodovinske znamenitosti kraja. Izbrana dela bodo postavljena na ogled v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli, odprtje razstave bo
6.	julija ob 18. uri. T. T.
Zlata plaketa MePZ Tabor na Češkem
Drugi vikend junija je v Olomucu na Češkem potekal 35. mednarodni festival pevskih zborov. Festivala, ki je tekmovalnega značaja, seje udeležilo 127 pevskih zborov iz številnih evropskih držav in ostalega sveta. Med njimi nekaj tudi iz Slovenije. Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor je prejel zlato plaketo in sodeloval na zaključnem koncertu šestih najvišje ocenjenih zborov.
V Olomucu so se zbori po-
tegovali za bronaste, srebrne in zlate plakete festivala različnih kategorij: otroški, dekliški, moški, komorni in mešani pevski zbori. Pod vodstvom Milana Kasesnika je Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor osvojil kar 94 točk od 100 in prejel najvišje odličje - zlato plaketo. Z naj višjim številom točk so se uvrstili tudi na zaključni koncert, na katerem je nastopilo šest absolutno naj višje ocenjenih zborov festivala. Na
zaključnem koncertu sta sodelovala dva otroška zbora iz Češke, mladinski zbor iz Rusije, dekliški zbor iz Singapurja, komorni mešani zbor iz Venezuele in Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor.
Po koncertu so se veselili še dolgo v noč, potem pa so se v nedeljo zjutraj odpravili proti domu. V Taboru so jih pričakali njihovi svojci, občani, župan Vilko Jazbinšek in ansambel Za'ka pa ne.	D. N.
Člani zbora pred spomenikom s slovensko zastavo v Olomucu
Zaključni koncert
V dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec so v petek, 1. junija, pripravili skupni zaključni koncert Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec, ki ga vodi Matjaž Kač,
Svoboda Griže. Pred nastopom Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec je vzdušje v dvorani z igranjem na klavir obogatila pianistka Jera Petri-ček.
začetku je zbor deloval v okviru Planinskega društva Žalec, decembra 2000 pa je ustanovil samostojno kulturno društvo v okviru Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. Kar nekaj časa je zbor vodila Mira Kodrun, nato Meta Berk, v tem letu pa je zbor prevzel zborovodja Matjaž Kač. Ves čas delovanja zbor nastopa
Med nastopom Veselih pruhovčanov
in Ženskega pevskega zbora KUD Svoboda Griže, ki ga vodi Vesna Turičnik.
Koncert je začel ŽePZ KUD
MePPZ Žalec so ustanovili pevci - planinci leta 1996 in je v lanskem letu praznoval 10-letnico svojega obstoja. V
v Žalcu in okolici, gostoval pa je tudi izven slovenskih meja -v Berlinu, Pragi in na Madžarskem. Pevce, ki so starostno in poklicno zelo raznoliki, druži planinski duh, veselje do prepevanja in prijateljstvo.
Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže deluje že od leta 1950. Trenutno šteje 22 pevk, ki s trdno voljo vztrajajo v prepevanju. Zbor se redno udeležuje občinskih revij pevskih zborov, organizira samostojne koncerte, kot gost prepeva na sokoncertih ter redno sodeluje pri kulturnih dejavnostih v domačem kraju. Zbor je vodilo že veliko zborovodij, med drugim celo desetletje Breda Veber. Zdaj pa zbor vodi Vesna Turičnik.	D. Naraglav
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec
vabi vse zainteresirane na
ZAČETNI TEČAJ RESTAVRIRANJA,
ki bo potekal šest dni od 27. avgusta do 7. septembra, od 16. do 20. ure, v Novem Celju (paviljonski objekt v parku) Cena tečaja: 60,00 €, ki jo udeleženec poravna ob prijavi v TIC Žalec, Šlandrov trg 25, tel. 710 04 34.
Tečaj bo trajal 24 ur, in sicer vsak drugi dan (27.8., 29. 8., 31. 8.,
3.9., 5. 9. in 7.9.) ter bo potekal v dveh delih: seznanitev z materiah (teoretični del) in praktično delo z materiali. Namen tečaja je, da se tečajniki seznanijo z osnovnimi postopki dela in materiah, ki se uporabljajo pri restavriranju.
Udeleženci bodo dobili delovni zvezek in literaturo, v ceno je vštet tudi material za delo, mentor in organizacijski stroški. Priporočamo, da udeleženci s sabo prinesejo svoje lesene eksponate, ki bi jih želeh obnoviti, in delovno obleko.
Pohitite s prijavo, saj je število mest omejeno (15).
Izšla 4. revija Vpogled
V Žalcu je izšla 4. številka književne revije Vpogled, ki jo izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Predstavitev revije, ki ima tokrat naslov Narava in pisava, so pripravili v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, kjer se je zbralo veliko
ljubiteljev poezije in tudi takšnih mojstrov, kot sta Ervin Fritz in Neža Maurer.
Z uglasbeno poezijo so na predstavitvi sodelovali pianist Damjan Brcar, saksofonist Janez Uršej, skupina Aletheia in vodja skupine Sedmina Veno Dolenc. 4. številka revije Vpogled je tokrat prišla k naroč-
nikom prej, kot je bila njena uradna predstavitev, izdajatelji pa upajo, da se bo število naročnikov še povečalo.
Revija Vpogled, ki jo je mogoče naročiti na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, je v sodelovanju z založbo Litera pripravila tudi nagradni natečaj za kratko pripoved. Tema natečaja, ki je odprt do 22. septembra, je Zrelostni izpit ali med otroštvom in odraslostjo.
T.T.
Samo enega Gasparija imamo
Marjan Marinšek
V Krajevni knjižnici Petrovče je 21. maja 2007 svojo knjigo Slovenska pravljica Maksima Gasparija predstavil Marjan Marinšek, ki se je z Maksimom Gasparijem srečal. Ob tem je spoznal, da slikar niti ne ve, koliko knjig je ilustriral in koliko razglednic - drobnih
umetnin - je naslikal.
To je bil tudi eden izmed razlogov, zaradi katerih se je Marjan Marinšek lotil tega projekta. V knjigi so barvne in črno-bele slike ter fotografije vsega objavljenega gradiva. Prvič je urejen pregled vseh knjig in unikatnih razglednic ter zgodba o nastanku narodnih jaslic. Knjiga je izšla v kompletu s knjigo Ivana Sivca pri založbi Ognjišče.
Kot nam je povedala Metoda Uranjek, so poslušalci in obiskovalci predstavitve med prijetnim pogovorom z avtorjem knjige še bolj spoznali slikarja Maksima Gasparija. »Marjan Marinšek je s citrami spremljal mlado sopranistko Martino Zapušek, zapel je tudi sam, malo smo pritegnili tudi obiskovalci. Bil je še en zanimiv večer v petrovški krajevni knjižnici.«	L. K.
Maksim Gaspari je bil izjemna osebnost v slovenski umetnosti, ki nam je v svojem velikanskem in še do danes nepregledanem opusu, predvsem slik, knjižnih ilustracij, razglednic, karikatur, diplom in vinjet, ohranil starosvetno kulturo slovenskega prostora. Pri tem je razvil izviren, gasparijanski slog in ustvaril priljubljene gasparijanske motive.
Marjan Marinšek, diplomirani pravnik, živi v Velenju. Najbolj ga poznamo zaradi njegove dejavnosti na področju kulture: v Velenje je pripeljal Piko Nogavičko, organiziral festival Prešmentane citre in še kaj. Kot zbiratelj je ustvaril vrsto unikatnih zbirk: prva berila, prve računice in tudi zbirko Gasparijevih razglednic.
Bogata glasbena bera
S slavnostno podelitvijo spričeval prejšnji četrtek so zaključili šolsko leto tudi v Glasbeni šoli Risto Savin Žalec. Za njimi je zelo uspešno leto. Poleg številnih žlahtnih odličij in priznanj na regijskem in državnem tekmovanju se lahko pohvalijo tudi z mednarodnimi uspehi. Muziciranja njihovih glasbenih skupin na samostojnih koncertih ali v okviru prireditev so bila tudi letos stalnica, ki je prispevala k temu, da je Spodnja Savinjska dolina tudi uspešna »glasbena dolina«.
Zadnje zlate, pa tudi največje uspehe je beležil kvartet harmonik s člani Nino Štusej, Galom Dolinarjem, Žigo Drobežem in Gašperjem Kundihom, pod mentorstvom Andreje Turnšek,
ki je spomladi prejel kar tri prve nagrade oz. zlate plakete. Konec aprila se je najprej zasvetil v zlati na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Puli. Maja je kvartet prejel I. nagrado in najvišje število točk z denarno nagrado na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Moravskih Toplicah in to potrdil še s prvo nagrado in najvišjim možnim številom točk konec maja na tekmovanju harmonikarjev v Laza-revcu v Srbiji.
Učenci žalske glasbene šole so bili uspešni tudi na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja, ki je potekalo od 12. do 18. februarja 2007 v GŠ Celje in Velenje. Flavtistka Vita Brišnik (mentorica Marta Kuzmanovski Koberski, korepetitorka Tja-
ša Gorišek) je prejela zlato, Linda Zottel pa srebrno plaketo. Zlata flavtistka Vita se je udeležila tudi državnega tekmovanja mladih glasbenikov marca v Ljubljani in zlato z regijskega tekmovanja dodatno pozlatila z zlato plaketo na državnem tekmovanju (95,60 točk).
Uspehe so nizali tudi kitaristi, ki so aprila na mednarodnem tekmovanju kitaristov v Murski Soboti (Morski festival kitare 2007) osvojili zlato plaketo Sintija Selič (zlata plaketa in 3. nagrada, mentorica Lucija La-ubič), osem srebrnih (Uroš Hostnik, Nace Pogačar, Primož Čuvan, Nejc Voh, Matjaž Kreča, Tim Zazijal, Petar Milovanovič; vsi varovanci mentorice Marije Alatič) in Lucija Cestinik (mentorica Lucija Laubič) in bronasto plaketo (Maruša Matjaž z mentorico Vesno Pobežin).
L. K.
Starejše deklice državne prvakinje
Zmagovalke od leve: Irena Dedič, Eva Nina Kozmus in Patricija Čačulovič
V Oplotnici se je na eki- karateju pomerilo kar 141 pnem prvenstvu Slovenije v ekip iz 32 klubov. Med nji-
mi tudi 10 ekip mladih iz Karate kluba Žalec.
Najuspešnejša je bila ekipa starejših deklic v izvajanju kat v postavi Eva Nina Kozmus, Patricija Čačulovič in Irena Dedič. Postale so prvakinje Slovenije za leto 2007. Ta uspeh so dopolnili z osvojitvijo tretjih mest kadeti v izvajanju kat v postavi Timi Toplovec, Igor Dedič in Alan Pšajd ter starejše deklice v športnih borbah v postavi Patricija Čačulovič, Irena Dedič in Nika Pšajd.
T.T.
Turnir mladih v šahu
Utrinek s tekmovanja
Šahovski klub Žalec je v okviru akcije Razpnimo jadra v prostorih Šahovskega kluba Žalec pripravil turnir mladih v aktivnem šahu. Na turnirju je nastopilo 26 tekmovalcev s celjskega območja.
V kategoriji do 12 let je zmagala Samanta Pohole iz Šentjurja pred Mihom Bombekom iz Žalca in Tilnom Tajnikom iz Velenja, v kategoriji do 20 let pa je zmagal Gregor Goršek pred Nejcem Arličem in Blažem Žagarjem, vsi iz Velenja. Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli pokale in praktične nagrade. T. T.
Šahovski memorial Ernesta Šelerja
Šahovsko društvo Savinjčan, ki ga vodi Jože Peternel, in Šahovski klub Prebold, katerega predsednica je Dragica Hržica, sta tudi letos v spomin na prijatelja šahista, učitelja in krajana Ernesta Šelerja organizirala hitropotezni turnir.
Turnirja, ki je potekal v Garnem šport hotelu v Preboldu, se je udeležilo 18 šahistov iz obeh šahovskih društev. Žena Ernesta Šelerja Jožica in hči Mojca sta poleg gostinskega osebja hotela poskrbeli za priboljšek tekmovalcev, Franci Huš za
pokale, zbranim pa je spregovoril podžupan Občine Prebold Franci Škrabe.
Zmagovalca turnirja sta postala Štefan Šincek in Karli Turk, ki sta osvojila enako število točk, na tretje mesto pa se je uvrstil Branko Setnikar.	D. N.
INŠTALATERSTVO Šturbel Ivan s.p.
OGREVANJE VODOVOD HLAJENJE Polzela 143/b, 3313 Polzela,
Gsm: 041 65 32 87, Fax: 03/705 03 71
Telefon: 03/71212 80
C	R	EA		M
UBIOGA m VIŽ ©Branilcu				
tol.: 03 710 09 51 tHAKAHMCOSflfiEDoS!				
Odlični judoisti
V dvorani Golovec v Celju je potekal 3. svetovni pokal v judu, imenovan Day cup 2007. Na tekmovanju je nastopilo več kot 400 judoistk in judoistov iz 27 držav.
Že prvi dan sta gledalce razveselili Urška Žolnir in Lucija Polavder. Dobitnica olimpijske medalje Žolnir jeva je v finalu z iponom premagala Rusinjo Marto Labazino, Lu-
cija Polavder pa je v finalu premagala Nemko Natalijo Sokolovo. Rok Drakšič je v finalu premagal slovenskega borca Igorja Trbovca. V kategoriji do 52 kg je Petra Nareks osvojila tretje mesto in bila nekoliko razočarana. Tekmovanje je pripravil celjski klub Sankaku. T. T.
Nizajo uspeh za uspehom
Člani ju jitsu klub Aljesan Šempeter so bili prvi del letošnjega leta ponovno zelo uspešni in so znova dokazali, da sodijo med najboljše v tem borilnem športu v Sloveniji. Klub je z organizacijo državnega prvenstva potrdil tudi svoje organizatorske sposobnosti.
Najbolj pestro je bilo letos na tekmovalnem področju aprila, saj so tekmovanja potekala vsak vikend. Med drugim so se udeležili memorialnega tekmovanja Mirka Bekopca v Črnomlju, kjer so tekmovali v katah. Tekmovali so mladi do 15 let. S prvima mestoma sta se v Savinjsko dolino vrnila Nika Artelj in Timi
Štojs. Sledila je organizacija državnega prvenstva v ju jitsu borbah za deklice in dečke ter kadetinje in kadete. Tekmovanja se je udeležilo 110 tekmovalcev iz 11 slovenskih klubov. Iz šem-petrskega kluba je tekmovalo 15 tekmovalcev. Z dvema zlatima medaljama se je okitil Žan Artelj. Zlata odličja so osvojili še Nejc Kuder, Marko Cokan, Sabina Predovnik, Grega Habjan, Anja Laznik, Barbara Stiplošek in Julijan Matoh. V Mariboru je
21.	aprila potekal odprti mednarodni turnir Robi Rajh Open 2007. Tekmovanja se je udeležilo 179 tekmovalcev iz štirih držav. Z zlatimi medaljami se je
v Šempeter vrnilo šest tekmovalcev, in sicer Žan Artelj, Grega Habjan, Tadej Kostajnšek, Sabina Predovnik, Barbara Stiplošek in Nejc Kuder. Teden dni kasneje je sledil mednarodni turnir za pokal Hrvaške v Zagrebu. Tekmovanja se je udeležilo devet tekmovalcev, ki so osvojili tri prva, štiri druga in dve tretji mesti. Zlato medaljo so domov prinesli Grega Habjan, Marko Cokan in Nejc Kuder.
V sedemletnem delovanju kluba, ki ga vodi Aleksander Jelen, so bili Aljesanovci do letošnjega 1. maja na 62 tekmovanjih. Na teh tekmovanjih so osvojili kar 377 medalj. Od tega 152 zlatih, 118 srebrnih in 107 bronastih, to bogato bero pa dopolnjuje še 22 pokalov za ekipno uvrstitev.	D. Naraglav
Aljesanovci po tekmovanju v Zagrebu
Rekreacijsko kolesarjenje
Kolesarska sekcija Športnega društva Partizan Tabor je prvo junijsko nedeljo organizirala tradicionalno kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini. Udeleženci so se lahko odločali med dvema progama, krajšo in daljšo.
Krajša proga je bila dolga
15 km, daljša pa 41 km in je potekala po trasi Tabor-Puntarska cesta-Grajska vas-Prebold-Šešče-Šempe-ter-Grušovlje-Polzela-Pod-vin-Letuš-Braslovče-Go-milsko-Tabor. Kolesarjenja se je udeležilo 35 kolesarjev. Daljšo progo si je izbral in jo
z lahkoto tudi prevozil naj starejši udeleženec Ivan Natek (Vanč), krajšo pa je uspešno prevozil tudi najmlajši udeleženec Tibor Rančigaj.
Po prevoženih kilometrih so se udeleženci zbrali pri brunarici Športnega društva Partizan Tabor in na pikniku nadomestili izgubljene kalorije. Podobno kolesarjenje bodo pripravili tudi septembra.	D. N.
V jadra pihalo 5000 udeležencev
Državni prvaki v boju med dvema ognjema Karate klub Nestor Žalec
V Športnem centru Žalec se je 16. junija končala letošnja akcija projekta Razpni-mo jadra, ki se je začela 12. maja. V sklopu akcije se je v dobrem mesecu v 7 prireditvenih dneh odvijalo več kot 40 različnih aktivnosti, ki jih je povezovala rdeča nit - zbiranje nalepk. Število zbranih nalepk je na sklepni prireditvi odločalo o velikosti zaslužene nagrade.
Otroci, ki so na posamezno prireditev pripeljali vsaj enega izmed staršev in je bil le-ta aktiven, so prejeli kino vstopnico
za Kolosej Celje. Vsi udeleženci so prejeli športne spominke ali kupone. Najbolj pridni, ki so zbrali največ nalepk, so bili na zadnji prireditvi še posebej nagrajeni. Za udeležbo na treh prireditvah so prejeli plastenko (bidon), za udeležbo na petih prireditvah pa plastenko in športna očala. Udeležba na prireditvi pa je prinesla izžrebancem še celo vrsto drugih nagrad, med drugim tudi gorski kolesi, ki ju je prispevalo podjetje Hervis, ki je bilo donator tudi številnih drugih nagrad. Srečna dobitnika koles
sta Karmen Žekar iz Celje in Simon Jug iz Žalca.
Športna akcija Razpnimo jadra je bila letos že sedma po vrsti. Vse akcije, razen lanske, ki je potekala od maja do oktobra, so se odvijale v okviru enega meseca. Poleg uvodne prireditve 12. maja je bila v soboto, 19. maja, prireditev Zmorem preteči 5 km ter v okviru tega šolski tek okoli jezera Vrbje in cicitek ob Savinji. Nedelja, 27. maja, je bila v znamenju prireditve Na Hom na lasten pogon. Nanj so se povzpeli kolesarji in pohodniki. V soboto, 2. junija, je bila v športnem parku prireditev Nam se rola, na kateri so se udeleženci pomerili v hitrostnem rolanju ali sodelovali na tečaju za začetnike. Na Polzeli pa je v istem času potekal še Inline hokejski turnir za osnovnošolce. Petek,
8.	junij, je bil v znamenju nogometa na nogometnem igrišču v Levcu in Gotovljah. V nedeljo,
10.	junija, pa so se udeleženci na Ložnici pri Žalcu pomerili v zabavni orientaciji, streljanju z zračno puško in streljanju z lokom.
Sam projekt je vključen tudi v republiško akcijo Veter v laseh - šport je življenje - s športom proti drogi. Strokovno organizacijsko delo je »slonelo« na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, še posebej na programskem direktorju za šport Urošu Vidmajerju in športnem novinarju Petru Kavčiču. Svoj pomembni delež so v ta mozaik na posameznih prireditvah prispevali še Stanko Plantak, Jože Jančič, Branko Stropnik, Dušan Lesjak, Miran Drolc, Robi Vindar, Milan Polavder, Janko Melanšek, Darko Simončič, Leon Uratnik in številni drugi. Tesno sodelovanje je potekalo tudi z delavci žalskih lekarne, zdravstvenim domom in medijskim pokroviteljem NT&RC.
Na sklepni prireditvi, ki sta jo tudi tokrat vodila Franci Brežnik in Peter Kavčič, ni manjkalo zabavnih iger za otroke vseh starosti, jahanja konjev, streljanja z zračno puško in lokom, plezanja, odbojke na mivki, mini nogometa, merjenja hitrosti servisa pri tenisu, indijanskega življenja in veščin pod Polnočnim soncem in še marsičesa drugega. Prireditev je bila hkrati tudi v
znamenju družabnega srečanja Zveze športnih društev Občine Žalec, ki ji predseduje Silvo Marič, in v znamenju 2. državnega prvenstva v boju med dvema ognjema. Letošnjega državnega prvenstva, ki ga je organizacijsko vodil Stanko Plantak v sodelovanju s Petrom Kavčičem, se je udeležilo 21 ekip (10 osnovnošolskih in 11 članskih). Pri osnovnošolskih ekipah so bili najboljši igralci iz ekipe Rdeči biki, drugo mesto je zasedla ekipa The flames, tretje pa ekipa Mimo grede. Pri članih je zmagala ekipa Karate kluba Nestor Žalec, drugo mesto je zasedla ekipa Športnega društva Petrovče in tretje člani ekipe Čopova Žalec.
Hitri start enega od tekmovalcev
Na prireditvi je sodelovalo okrog 2000 članov. Na vseh sedmih pa naj bi bilo po oceni organizatorjev okrog 5000 udeležencev. D. Naraglav
Najuspešnejši v rolanju
Otroci FIT KLUBA z Nušo Derendo
Prejšnji četrtek so v Športni dvorani Polzela otroci iz vrtca in prvega triletja osnovne šole v okviru mednarodnega projekta FIT »z veseljem do gibanja« pripravili veliko FIT-ovo prireditev.
Športna neaktivnost je postala v današnjem času način življenja. Zaradi tega je ogroženo zdravje otrok in mladostnikov. Na Osnovni šoli Polzela, v vrtcu in na Podružnični osnovni šoli Andraž se zavedajo, da lahko strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju vplivajo na izboljšanje trenutnega stanja in poskrbijo, da bodo naši otroci uživali sad svojega dela tudi kot aktivni in zdravi starostniki. Tako vrtec
kot šola sta že nekaj let vključeni v mednarodni projekt FIT Slovenija. Pri svojem delu uporabljajo FIT-ovo metodologijo in didaktiko, katere sestavni del so FIT didaktične gibalne igre. Vsakodnevno se trudijo, da pripravijo zanimive, dinamične, poučne, zdrave in učinkovite vadbene ure oziroma ure športne vzgoje. To so ure, ki vključujejo tri segmente kakovostne vadbene ure - ogrevanje, aerobni del in ohlajenje. Izvajali so tudi podprojekt na letni ravni »Učimo za življenje«. V ta namen so obeležili nekaj pomembnih svetovnih dni, ki so povezani z gibanjem (svetovni dan zdravja, družine, teden brez avtomo-
ter učenci prvih treh razredov. Prireditev je vodila direktorica mednarodnega projekta Barbara Konda, gostje so bili Nuša Derenda in vrhunski športni plesni par Jagoda Štrukelj in Jurij Batagelj.
Največja vrednost projekta je, da so elemente iz projekta vgradili v redne ure športne vzgoje v vrtcu in v prvem triletju, poleg tega pa razvijajo veselje do gibanja tudi v oddelkih podaljšanega bivanja. V bodoče bodo širili FIT-ovo didaktiko tudi na predmetno stopnjo. Tako bodo prav vsi učenci deležni sistematične dodatne gibalne vzgoje. T. T.
Mednarodni projekt FIT Slovenija
bila ...). V letošnjem šolskem letu so izvajali tudi nadstandardni program FIT KLUB v popoldanskem času. Otroci so si izboljšali splošno telesno zmogljivost, razvili motorične sposobnosti, spretnosti z žogo, obročem, hoppy žogo, igralnim padalom, balonom ... spoznali in usvojili so tudi segmente posameznih športnih zvrsti. Projekt so zaključili prejšnji četrtek s prireditvijo, na kateri so se predstavili otroci iz vrtcev Polzela in Andraž
j «	Roman Brglez
'	Pekarna-slaščičama-trgovina
GLČH13	Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec s 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70).
Spoštovani kupci!
Še dober mesec nas loči od tradicionalnih Vranskih poletnih večerov in v okviru teh tudi naše tradicionalne prireditve ZVESTOBA SE NAGRAJUJE, ki bo potekala v soboto, 4. avgusta, ob 20. uri pod velikim šotorom pri našem novem trgovskem centru- supermarketu TUŠ - BRGLEZ na Vranskem. Tako kot vedno tudi tokrat ne bo manjkalo veselega razpoloženja, za kar bodo poskrbeli glasbeniki, humoristi in še marsikdo. Do takrat pa bosta potekali tudi dve nagradni igri
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
V prvi nagradni igri boste za vsak nakup nad 10 evrov v naših poslovalnicah prejeli nalepko z našim znakom. Nalepke boste lepili v poseben kartonček, in več ko jih bo v njem, več bonov si boste prislužili in si z njimi zagotovili brezplačno pijačo in jedačo na naši prireditvi.
Druga nagradna igra bo potekala po načelu žrebanja kartončkov v katere ste lepili nalepke. V tej nagradni igri je 21 nagrad za dušo, in sicer lx vikend paket v Zdravilišču Radenci in 20 x potovanje v Berlin, na obisk k priljubljenemu župniku Izidorju Pečovniku -Doriju, ki bo tudi vaš vodnik po tem čudovitem in zanimivem mestu.
Ob teh dveh nagradnih igrah pa velja dodati, da boste tisti, ki kupujete v naših franšiznih prodajalnah podjetja TUŠ, bili deležni tudi njihovih ugodnosti in nagrad.
Vabimo vas, da sodelujete v nagradnih igrah in si polepšate prvo avgustovsko soboto v družbi z nami!
Hvala za dosedanje zaupanje in ne pozabite, da se pri nas ZVESTOBA vedno nagrajuje!
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
7
OBLAČILA od 0 do 14 lei OPREMA ZA DOJENČKE PESTRA IZBIRA IGRAČ
SCALE MODELLINO
na Polzeli.
A
G<IMNr
POLZELA
GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela
Tel. 03 7037130,7037131
VELIKA POLETNA AKCIJA POHIŠTVA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT NA POLZELI
•	pestra ponudba pohištva za vsa bivalne prostore
•	popusti, hitri kredit, takojšnja dobava
•	promocijska ponudba novih spalnic DORINA v delno prenovljenem razstavnem prostoru na Polzeli
IZKORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI IN NAS ČIMPREJ OBIŠČITE!
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 19. uro, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT POHIŠTVO ZA VAS DOM!
Pisma bralcev
Zahvala
Ob grozovitem neurju s točo, ki je pustošilo v sredo, 23. maja 2007, popoldan in nam v trenutku zalilo vse spodnje prostore - garažo, klet, kurilnico, pralnico in hodnik do enega metra visoko - se družina Kodrič z Gorce, Pernovo 20/b, Žalec, iskreno in iz srca zahvaljuje PGD V. Pirešica za hitro intervencijo in pomoč pri reševanju in izčrpavanju vode ob poplavi.
Vsem gasilcem, ki so sodelovali, in vsakemu posebej srčna hvala.
Živali v stiski
Človek postaja vse bolj in bolj brezobziren do živali in narave. Imamo Zakon o zaščiti živali, a vendar smo še vedno priče hudim primerov zlorabe, izkoriščanja in mučenja.
Poletje je tu in vroči dnevi so pred nami. Vemo, kako v tem času živali trpijo, prepogosto so izpostavljene vročini, žgočemu soncu in žeji. Zaščitniki živali prosimo lastnike živali, naj posvetijo rejnim in vsem drugim domačim živalim več pozornosti, kajti počutje teh nebogljenih bitij je odvisno samo od vas, same si žal ne znajo pomagati. Naj živijo v svojem okolju, brez stisk, strahu, bolečin, naj ne bodo žejne in lačne, njihovi bivalni prostori naj bodo dovolj zračni in čisti.
Žrtve vročinskega vala so zlasti psi čuvaji, ki svojemu gospodarju zvesto služijo in čuvajo njegov dom ter imetje. To pasje bitje, ki je človeku najbolj zvesto, je zaradi krutosti in malomarnosti mnogih ljudi zoperstavljeno. Ponovno opozarjamo lastnike, ne puščajte psov v tej vročini in sončni pripeki, naj imajo vedno na razpolago svežo, prepotrebno, čisto in pitno vodo ter vsakodnevni dvakratni obrok neoporečne, zdrave hrane. Mladiče do enega leta hranite večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga dovolj dolga (4-5 m), z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati. Skrajno nečloveško je ovijanje vratu z verigo, vrvjo ali celo žico, saj se mu le-ta dobesedno zažre v živo meso. Psa večkrat skrtačite, da mu odstranite odmrlo dlako in zajedavce: bolhe, klope
in ostale. Imeti mora leseno utico s predprostorom in ležiščem, kjer bo imel varno zavetje pred vremenskimi neprijetnostim. Nikar ne imejte psa neprestano na verigi, peljite ga vsaj dvakrat na dan na sprehod, da se sprosti. Enako velja za pse, ki prebivajo v bolj ali manj tesnih prostorih. Pes je družabno bitje in si želi bližino svojih skrbnikov, čutiti mora, da je član družine, zato NE PUŠČAJTE PSA OSAMLJENEGA. Verjemite, takšen pes trpi in se počuti zavrženega.
V	primeru bolezni živalim pravočasno priskrbite veterinarsko pomoč. To naj bi bili najosnovnejši pogoji za normalno življenje naših živali.
Zaradi neodgovornosti ljudi je tudi vse več zavrženih mačk in psov, ki si iščejo zavetje, so vse preplašene, žejne in lačne, bolne in preganjene od brezčutnih ljudi. Zato opozarjamo, preden si kupite kakšno žival, stokrat premislite, ali ste sploh pripravljeni skrbeti zanjo. Da ne bo toliko nezaželenih sirot, vam priporočamo sterilizacijo samičk ali kastriranje samcev. Ljudje se morajo končno zavedati, da imajo živali vso pravico živeti v razmerah, ki jih bodo ohranjale zdrave in zadovoljne. Toda žal v naši vsakdanjosti še vse prevečkrat doživljamo preveliko človeško krutost in objestnost nad nebogljenimi štirinožnimi bitji. S skupnimi močmi lahko taka dejanja, če ne preprečimo, pa vsaj omilimo. To naj bo klic in pomoč za vse trpinčene živali. TUDI ŽIVALI SO ŽIVA BITJA, MAR NE?
Članica Društva za zaščito in proti mučenju živali Štefka Kos
Svoboda Utrip-a
V	majski številki Utripa smo lahko najprej prebrali uvodnik, v katerem nam gospa Kolar razlaga, kako »fajn se je imela« pred tridesetimi leti, ko je med »navdušenimi pionirčki ure in ure« čakala »svojega IDOLA, TITA«. Na naslednji strani pa nas gospod župan in gospod Turičnik vabita, naj vendar nekaj storimo za to, da bi spet lahko živeli v RESNIČNI (poudaril P. M.) svobodi, kakršno so nam bili prinesli partizani. Pri branju takih prispevkov se kar ne morem otresti občutka, da se uredništvu Utripa strašno
kolca po časih, ko so oblastniki po mili volji zbirali »v skupnem duhu razpoložene ljudi«, ki so množično in »svobodno« terjali obsodbe in celo usmrtitve, svoje nasprotnike pa »obdelovali« v temnicah, kakršne so nedavno odkrili sredi Ljubljane. Spomnimo se npr. povojnih montiranih procesov in navdušenja množice pred sodno palačo ob izreku sodbe!
In ko omenjena gospoda govorita o zgodovini, sama potrjujeta svojo neznansko dvoličnost, ko trdita, da brez spoštovanja preteklosti nimamo prave prihodnosti, v isti sapi pa trobita o reviziji in potvarjanju preteklosti. Seveda zato, ker sta prepričana, da je edina zveličavna in prava zgodovina tista, ki nam jo že skoraj tričetrt stoletja vsiljujejo (nekdanji in sedanji) partijski aktivisti! Če bi bilo namreč t. i. čuvarjem vrednot NOB resnično vsaj malo mar za razkritje prave resnice, ne bi še danes prikrivali in uničevali podatkov o grobiščih med- in povojnih žrtev komunistov. Ali prvoborci iz slovenjegraške okolice res ničesar ne vedo o (pomotoma) pobitih lastnih soborcih in o tem, kam so zagrebli trupla vseh (sto)tisočev najprej še bežečih, nato pa iz Avstrije vrnjenih NEOBOROŽENIH nasprotnikov komunizma? Zakaj pa ZB preprosto ne obelodani vseh spiskov med vojno in prve mesece po njej brez sojenja likvidiranih Slovencev in mest, kjer so jih zagrebli (o pokopu namreč ne moremo niti govoriti!)? Če bi namreč to storili, nihče ne bi imel osnove za dodatno preiskovanje zgodovine, nikakor pa ni mogoče več preprečevati ljudi, da bi izvedeli, kje leže posmrtni ostanki njihovih svojcev oz. znancev. Dobro je namreč znano, da so vosovci ves čas vojne zavzeto pisali spiske, na katerih je bilo ob koncu okoli 40.000 nesrečnikov, predvidenih za »odstranitev«. Pač v smislu Kardeljevega sporočila Zdenki Kidrič, ki 14. 6. 1942. pravi, da je napočil čas, »ko se kolje vse, kar pride pod nož!« Skratka, edina stalnica v ravnanju komunistov je bila ves čas odstranjevanje, torej poboji »notranjih sovražnikov«. Nalog zanje pa je prihajal od najvišjega partijskega in vojaškega vodstva, neposredno od samega Tita. Gospa Kolar, ali ni potem-
takem povzdigovanje takega človeka na piedestal idola rahlo neokusno, če ne kaj hujšega?
Ali je takšna tista »resnična svoboda«, ki si jo nazaj želi uredništvo UTRIPA?
dr. Peter Mikeln, Petrovče 180
"Kot klobuk"
Zgodila se je 6. seja občinskega sveta. Sklicana je bila nepravilno, mimo statuta in poslovnika, le po nekakšnem neformalnem dogovoru med županom in vodji svetniških skupin oz. predsedniki političnih strank. Kot svetnik SDS se seje namenoma nisem udeležil, saj sem dobil telefonsko sporočilo ob 10.50, da bo seja ob 13. uri. Kot da sem klobuk na obešalniku in me sname župan ali predsednik stranke tisti hip, ko me potrebuje, da mu služim kot glasovalni stroj ali kot zagotovilo reda, moči in urejenosti občinske uprave. Naj pojasnim. Župan je sejo, sklicano za 28. maj 2007, preložil za nedoločen čas. Vzrok: 24 amandmajev na Odlok o proračunu občine za leto 2007. Do petka, 1. junija, je uspel prepričati vodje strank, ki so članice Partnerstva za hitrejši razvoj Občine Žalec, da se sprejmejo amandmaji v paketu, nespremenjen pa ostane splošni del proračuna. Ravno v tem delu gre za bistvene stvari, na katerih je partnerstvo gradilo svojo vizijo razvoja. Sedemdnevni rok za sklic seje je bil po statutu torej grobo kršen; mimogrede, ko je šlo za nadzorno komisijo, statut ni imel nobene teže, saj je do danes dejansko še nimamo in je zakoniti rok za njeno konstituiranje prekoračen že za pol leta. Očitno je nekomu nadzor v breme, strah ali napoto. Bistvo dogodka je v tem, da ta hip javnost ne pozna vsebine, niti smisla amandmajev, saj se o njih ni razpravljalo. Sejo ste lahko videli na STV, zato je ne bom komentiral, razen dejstva, da nisem videl nobenega rdečega loparja. Torej je vse v najlepšem redu, vsi so zadovoljni in sploh je vse OK. Župan, ki bi v svoji funkciji moral biti izvršilni organ, je brezpogojno prevzel funkcijo odločanja v občini in tako občinski svet postavil v podrejen
položaj. Stopili smo torej nekaj desetletij nazaj, v sistem, kjer so se problemi reševali iz pozicije avtoritete.
Kar bi sedaj moralo najbolj skrbeti občanke in občane, je dejstvo, da se vse okoliške občine razvijajo z bliskovito hitrostjo, v Žalcu pa se že deveto leto vrtimo na mestu. Nismo zgradili nobenih stanovanj, podjetniki odhajajo v sosednje občine, ni novih delovnih mest, ob vsem tem pa nam župan sadi rožice, zgradi vrt aromatičnih rastlin, izganja Galerijo Oskarja Kogoja, sanja o termalnem vrelcu, vizije realnega razvoja občine pa preprosto nima. Eno od načel rimskega prava je dejstvo, da ni krivično le stalno zlo ali slabo ravnanje, temveč je zlo in krivično tudi opustitev dobrega ravnanja. Naj se zamisli vsakdo, ki odgovorno gleda na to naše skupno podjetje.
S tem pisanjem želim opozoriti in se distancirati od vseh zgrešenih, napačnih in nepravilnih potez lokalne skupnosti, saj sem prepričan, da proračun ni malha za hijene, temveč je skupno premoženje, ki je občinskemu svetu zaupano v kar najbolj skrbno, preudarno in smotrno ravnanje z njim. Danny Cox je dejal: »Norost je, če znova in znova ponavljamo isto napačno stvar in vsakič pričakujemo drugačen
rezultat.« In prav to se dogaja v Žalcu.
Januš Rasiewicz, Žalec
Kolesarjenje
Lepo je v majskem uvodniku zapisala urednica Utripa: »Raz-pnimo jadra in se z vetrom v laseh spoprimimo z drugačnimi izzivi prihodnosti. Eden teh so tudi športne aktivnosti, saj se ljudje vse bolj zavedamo skrbi za telesno aktivnost in zdravje.« V ta namen, pa tudi v namen druženja ter spoznavanje kraja, je Turistično društvo Ponikva organiziralo kolesarjenje po kraju.
Na startu pri gasilskem domu na Ponikvi se je v nedeljo zjutraj zbrala četica opremljenih kolesarjev, pripravljena, da premaga ponikovške vzpetine in doline. Kolesarili so skozi Podkraj, Ste-bovnik, Marof, Studence, Loke do izvira vode Ločnice, kjer so se odžejali in se skozi Kale vrnili na startno mesto. Spotoma so si ogledali nekaj zanimivosti Ponikve (perišče, Slomškov kompleks, novo šolo ...). Tu-ristično-panoramska vožnja je trajala uro in pol. Prijetno utrujeni so se na cilju odžejali, izmenjali še nekaj vtisov z vožnje ter sklenili, da bodo po Ponikvi še kolesarili.
Nada Jelen, Ponikva
Depilacija s sladkorno pasto
V terapevtsko sprostitvenem centru Ondina v Žalcu so te dni predstavili novost na področju depiliranja, ki je posebej v poletnih mesecih zelo aktualno. Depilacijo namreč po novem opravljajo tudi s sladkorno pasto, kar je v Sloveniji novost, v Ondini pa so po besedah direktorice Andreje Koroše tudi med redkimi v Sloveniji, ki jo opravljajo.
Depilacije s sladkorno pasto ali tako imenovana sugaring metoda je ena izmed najstarejših in najnaravnejših metod odstranjevanja odvečnih dlačic. Uporabljali so jo že v starem Egiptu, zato jo marsikje imenujejo Kleopatrina depilacija. Je ena izmed najučinkovitejših metod odstranjevanja dlačic, saj na poseben način odstranjuje tudi nežne in kratke dlačice, ki jih sicer s klasično metodo voskanja ne moremo odstraniti. »Z njo z lahkoto depiliramo celo 1-2 mm dolge dlačice. Koža je po depilaciji izjemno mehka in gladka in popolnoma umirjena, saj sladkorna depilacija v primerjavi z ostalimi tehnikami ne draži kože. Sladkorna pasta s kože pobira le stare odmrle celice ter dlačice v vseh fazah rasti. Primerna je za vse tipe kože, ne glede na občutljivost. Uspešno jo uporabljamo tudi na obrazu. Ni zanemarljivo, da dlačice po njej bistveno počasneje rastejo,« razlaga Andreja Korošec. Pasta je izdelana iz sladkorja in vode in je popolnoma hipoalergena. Ne vsebuje kemičnih dodatkov, kar dokazuje tudi dejstvo, da jo lahko tudi pojemo. L. K.
Kako razvijati in vzgojiti čustveno življenje pri predšolskem otroku - srečno osebnost
KAJ ZAJEMA VZGOJA?
Vzgoja zajema celotno otrokovo osebnost. Zajeti mora poleg telesa in razuma tudi razvoj socialnih čustev, saj bomo prav na otrokovo čustveno doživljanje naslonili vso moralno in estetsko vzgojo. Vzgoja mora upoštevati tudi otrokove prirojene sposobnosti in posebnosti, gledati mora svojevrstno, a enakovredno osebnost. Danes vemo, da duševnega in čustvenega razvoja dojenčka in predšolskega otroka ne smemo podcenjevati. Če je bil otrokov čustven razvoj oškodovan v predšolski dobi, se pokažejo posledice v neuravnovešeni osebnosti tudi takrat, ko je otrok že odrasel. Čustva ostanejo skozi vse predšolsko obdobje še vedno najmočnejši in najizrazitejši dejavnik v otrokovi duševnosti. Otrokova čustva so v tem obdobju nestalna, zelo plastična, se hitro menjavajo in so tudi po svoji vsebini in izrazih zelo odvisna od otrokove okolice in ravnanj z njim. Zato jih lahko do neke mere starši usmerjajo, vodijo, razvijajo in uravnovešajo.
Starši, ki zrelo in odgovorno izpolnjujejo starševske naloge, pomagajo otroku odkri-
vati svet, mu razvijajo pozitivna čustva in lastnosti ter vrednote z lastnim vzgledom. S spoštovanjem otrokove osebnosti starši v otroku vzpodbujajo njegovo samospoštovanje in samopodobo. Družina je tista, za katero pravimo, da je temelj vseh relacij, ki jih kot posamezniki vzpostavljamo v svojem življenju. Ljubezen in razumevajoča opora staršev pa imata za razvoj otrokovega značaja daljnosežne posledice. Ljubezen staršev ustvarja v otroku občutek varnosti, gotovosti in to čustvo je nujno potrebno za to, da bo otrok uspešno razvijal svoj odnos do sebe (samozavest, pogum, ponos), zdrav odnos do drugih ljudi in do okolja.
ZA ZDRAVO IN URAVNOVEŠENO ČUSTVENO ŽIVLJENJE OTROKA PA JE POMEMBEN TUDI CELOTEN SLOG IN OZRAČJE DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA.
Če vlada v družini veselo, sproščeno in optimistično ozračje, če se otroci in starši med seboj znajo zbližati s smehom, igro ter šalami, če znajo medsebojne težave reševati tudi na miren način - v takšnem okolju se bo razvijal srečen in zadovoljen otrok. Smeh je znak otrokovega zdravja.
S smehom pa otrok najlažje premaguje strahove. Je sredstvo za komuniciranje z okoljem. Ugotovljeno je, da je otrokova veselost tesno povezana s kakovostjo odnosov z okolico. Če so starši in vzgojitelji nasmejani, mirni in odprti, če mu pustijo živeti v sproščenem ozračju brez napetosti, bo otrok povsem naravno vesel. Starši so otrokovo najboljše občinstvo, če se torej radi smejejo z njim, jih bo rad zabaval in spravljal v smeh.
Otrok hitro opazi, kakšno moč imata njegov nasmeh in smeh.
Zadovoljen otrok se razvija brez zapletov. Z odraščanjem postaja vedno bolj dojemljiv za humor v pravem pomenu besed. Smeh je ena najboljših terapij in tudi ena najboljših družinskih navad: sprošča, pomaga prebroditi krize in prepreči, da bi se pretrgale komunikacije med družinskimi člani. Navada, da se v družini smejejo, ustvari med starši in otroki zavezništvo. Srečni in zadovoljni otroci so običajno zdravi in energični, sreča sama je vir motivacije za dejavnost. V splošnem velja, da se srečni otroci hitreje odzivajo na frustracije in ovire in jih skušajo odbiti.
Če pa otrok ni srečen, to spodkoplje njegovo moč in energijo in poslabša njegovo splošno telesno počutje; to pa preprečuje, da bi lahko smotrno usmeril svojo energijo. Zato nesrečni otroci razsipavajo svojo energijo za razmišljanje, sanjarjenje in sa-mopomilovanje. Se umikajo družbi in se zapirajo vase. Pri nesrečnih otrocih pogosteje srečamo trmoglavljenje in druge vrste negativističnega vedenja, to pa jim preprečuje, da bi se učili ob svojih izkušnjah. Kljub zelo natrpanem tempu življenja, ki nas zelo obremenjuje, se poskušajmo čim bolj posvečati otroku. Uživajmo čas, ki ga preživimo z otrokom, ne mislimo na službo in ne govorimo, da bomo morali spet oditi. S tem, ko skrbimo za preteklost in prihodnost, izgubimo sedanjost in nismo z otrokom, če tudi smo telesno navzoči. Aktivno se posvetimo otroku, se z njim igrajmo, se pogovarjajmo, pojdimo z njim v naravo, kjer bo doživel veliko lepega in se zelo veliko naučil.
SMEH JE ZELO POMEMBEN ZA OTROKOV RAZVOJ IN JE NEPOGREŠLJIV.
TEMELJNA PRAVICA VSAKEGA OTROKA JE:
•	pravica do staršev
•	do srečnega, vedrega otroštva in adolescence
•	biti ljubljen pomeni več, je pogoj za srečno, zdravo, vedro, nasmejano otroštvo in odraščanje
•	vsak otrok ima pravico do optimalnega razvoja in zdravega psihičnega razvoja DOLŽNOST STARŠEV JE:
•	skrbeti za svoje otroke
•	jih spodbujati, ljubiti, pomagati ter zagotoviti spodobno, lepo, vredno življenje
•	za srečno odraščanje svojih otrok smo odgovorni predvsem starši
Ni treba biti znanstvenik, pedagog, učitelj ali psiholog, ZDRAVA PAMET IN INTUICIJA nam povesta, da se moramo prilagajati drug drugemu in svoji skupnosti, obenem pa nam še bolj določno povesta, da človek potrebuje SVOBODO IN USTVARJALNOST ZA SREČO. A NAJVEČ VREDNI STA TAM, KJER SMO SI S PRIZADEVANJEM, DISCIPLINO IN TUDI ODREKANJI POGLOBILI ZNANJE IN RAZŠIRILI OBZORJE.
Ljudje so od nekdaj stremeli nad naravnim. Človek mora zavestno dojeti ta red
in ga vzdrževati, če hoče živeti uspešno. Doslednost pomeni RED V ŽIVLJENJU! OTROKU JE POMEMBNO USTVARITI PROSTOR, ŽIVLJENJSKI OKVIR, V KATEREM BO SVOBODNO DELOVAL. Ustvariti prostor pa ne pomeni, da pustimo, da otrok dela, kar hoče. Obdamo ga z okvirom, v katerem bo lahko postal aktiven. Za zdrav otrokov razvoj je pomembno:
•	da otroci dovolj spijo
•	se gibljejo
•	redni obroki hrane
•	velika mera ljubezni in radosti
»Torej, vzgajati ne pomeni razvijati razum, marveč oblikovati celotnega človeka, tudi njegovo srce in njegov značaj. Vzgajati pomeni iz roda v rod prenašati duhovne vrednote, ki dajejo življenju vsebino in smisel. Tega ne moremo doseči z besedami, temveč predvsem tako, da besede udejanjimo. V lastnem življenju v lastni človeški drži.« (Phil Bosnians)
Literatura: Razvijajmo sposobnosti predšolskega otroka (LJ, zveza prijateljev mladine Slovenije, december 1974)
Otrok in družina 1993: revija za družinsko in družbeno vzgojo
Vzgojiteljica Majda Goršek, Vrtec Prebold
Sprejem prvošolčkov v Rdeči križ
Na preboldski osnovni šoli so vsi učenci člani Rdečega križa. Mentorici RK sta učiteljici Sonja Završnik in Mateja Kočevar Maček, predsednica mladih članov RK pa je Nika Knapič, ki je, devetošolka, 15. maja opravila eno izmed zadnji nalog v vlogi predsednice, sprejem prvošolčkov v RK.
Sprejema prvošolčkov so se udeležili tudi razredničarke, mentorice RK, predstavnici KO RK Prebold in predsednik Območnega združenja RK Vlado Rančigaj. Zbrane je pozdravila Nina Knapič in
V ponedeljek, 11. junija, smo bili na končnem izletu v Piranu. Pred osmo uro smo se z avtobusom odpeljali po avtocesti proti Ljubljani. Na počivališču Lom smo imeli krajši postanek za malico. S polnimi trebuhi smo nadaljevali pot. V Piranu smo se sprehodili po ozkih ulicah v Pomorski muzej, kjer nas je že čakal vodnik Uroš. V pritličju smo si obuli »ogromne« copate, saj smo se sprehodili po steklenem dnu, v katerem smo
podala poročilo o njihovem delu v tem šolskem letu, ki je bilo zelo pestro. Oktobra so nabirali kostanj in z njim razveselili starejše občane v občini in oskrbovance Doma ostarelih na Polzeli. V okviru ekošole so zbrali kar 31.800 kg papirja in zaslužili 1012 evrov. Zasluženi denar je namenjen kot pomoč učencem iz socialno šibkejših družin, in sicer kot pomoč pri plačilu šole v naravi, avtobusnih prevozov, ekskurzij, raznih predstav in drugih dejavnosti. Pred iztekom koledarskega leta so učenci četrtih
občudovali stare amfore. V steklenih vitrinah so razstavljeni rimski novci, kamniti lonci, stari trnki, kipci ...V prvem nadstropju so razstavljene lesene makete starih ladij, slike in kipi. Ogledali smo si tudi staro orožje, pohištvo, maketo starega Pirana, globuse, daljnogled, oblačila mornarjev, ladijske dnevnike ... Seveda vsega ne bom naštela. Nato smo se odpravili v park, kjer smo pojedli dobrote iz naših nahrbtnikov.
razredov prodali 400 koledarjev RK. Denar bodo porabili za poletno šolo v naravi. Poleg omenjenih aktivnosti so mladi člani RK sodelovali tudi na raznih drugih področjih, od popisovanja izjav proti kajenju do aktivnosti ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u. Mladim članom RK je ob tej priložnosti spregovoril predsednik OO RK Vlado Rančigaj in izrekel zahvalo in pohvalo mentoricam ter vsem šolarjem za delo, ki ga opravljajo v tej veliki humanitarni družini.
D. Naraglav
V bližnji slaščičarni smo si privoščili še slasten sladoled. Nazadnje smo odšli na tržnico in kupili spominke. Ker nas je presenetil dež, smo si noge namesto v morju namočili v lužah in vsi mokri odhiteli proti avtobusu. Domov smo se vračali mokri, a veseli.
Živa Kolar 4. a/9,1. OŠ Žalec
Telefon: 03/712 12 80
Končni izlet v Piran
Grajski zaključek na Žovneku
Letos se je vrtčevsko leto v Vrtcu Trnava zaključilo nekoliko drugače. Pod mentorstvom vzgojiteljic Zdenke Ušen, Petre Kumer in pomočnice Tine Kok so starši in otroci odšli na pohod na Žovneški grad. Na poti so se
igrali razne igre: umivali so se po grajsko, oblegali grad, vlekli vrv, napeli so možgane ter reševali zanke in uganke. Pred gradom so srečali žalostno kraljično, ki je izgubila krono. Otroci so jo poiskali in kraljično razveselili s pre-
pevanjem pesmic. Franc Kralj, ki ima veliko zaslug za obnovo gradu, je otrokom in staršem razložil zgodovino gradu, ki so ga nekateri obiskali prvič. S pohodom na grad so zaključili projekt Obrnimo peščeno uri v čast Žovneških gospodov, ki je v vrtcu ob raznih domislicah otrok in vzgojiteljic potekal kar tri tedne. T. T.
t	ira
WšJ	
Skupen posnetek otrok z vzgojiteljicama

fMIIHJA MIK I VAH VP.. Hl VISK A CESTA 7®. 3311 6KMPETEH (■SM: 031 381 190.TEL: 03 90 30 784, email: «nodra.lorkata »iol.ne«
ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA ORIŽBA
»MOTORA TO€KA«
anam • m -, ob km. bo rtr.-.oo omo do tut m oon.oo no 17.00111
MODRI POPUSTI!
-> AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA:
->	POPUSTI NA PAKETE KAR DO 30 % + ŠE DODATNIH 15 E PODARIMO !!!
-» VARČEVANJA IN NALOŽBE:
PRI SKLENITVI VARČEVANJA, VAM PODARIMO KUPON ZA KAR 50 €■
KI GA LAHKO VNOVČITE PRI ZAVAROVANJU SVOJEGA OSEBNEGA VOZILA!!!
->	NEZGODNA ZAVAROVANJA:
-» ŠOLSKA NEZGODNA ZAVAROVANJA	- POHITITE !!!
WIENER 9 STÄDTISCHE
i Allianz®
Zavarovalnica d d.
/
Naš razred
\
V našem razredu komaj trije fantje so, a razred cel na glavo obrnejo.
Ko učiteljica razred zapusti in v zbornico odhiti, v razredu džungla je, fantje celo zmešnjavo naredijo in od učiteljice jih »slišijo«.
A fantje znajo tudi pridni biti in v klopi tiho se učiti.
Punce - me smo pridne in le za zabavo
razred kdaj obrnemo na glavo.
\
Tea Pustoslemšek, 4. c Podružnična OŠ Tabor
/
Ob dnevu ekošole in vrtca
V soboto popoldne so na Osnovni šoli Polzela pripravili prireditev ob dnevu ekošole in vrtca. V mali telovadnici je bil zaključni koncert pevskih zborov Osnov-
ne šole Polzela, na katerem so nastopili otroška pevska zbora Polžki in Sonček ter mladinski pevski zbor, kot gostja pa mladinski pevski zbor Osnovne šole Prebold
in mešani pevski zbor Oljka Polzela.
Po koncertu so si ogledali razstavo in uživali ob zdravi prehrani, v veliki dvorani pa je bila predstavitev plesnih spretnosti in ekošole. Ob tej priložnosti so izdali tudi šolsko glasilo.	T. Tavčar
		''Ut
	fr* ■'	jp i ~~ MMMI
	. "1	
	A	p' Wm m . ’ ,
r		
-	|fl * m	
S plesne predstavitve, kjer je skoraj sto parov od 1. do 9. razreda plesalo angleški valček
Podpis EKO listine na POŠ Tabor
Tudi na Podružnični osnovni šoli Tabor so se v tem šolskem letu odločili pridružiti med-
/
Uganke
\
Na polju stoji možic, na njem pa veliko ptic. Siničke, vrabčki, vrane in lastovice pa se zabavajo, žvrgolijo, se možica nič ne bojijo, (strašilo)
Špela Guček
So krila razpele, na jug odletele, so tam se pogrele, spomladi pa spet so k nam priletele, (lastovice)
Lina Zore
Podnevi spi, v gozdu živi.
Ponoči miši lovi in ima zelo velike oči.
S široko razprtimi krili po zraku leti, ljudi pa se boji.
(sova)
Nika Štraus
Po nebu leta - a letalo ni.
Jajca nosi - pa kura ni.
Včasih dojenčke prinaša - a mama ni. (štorklja)
Miha Nahtigal
Velike ima oči, ponoči leti, da miš ulovi, (sova)
Katja Grobelnik
\
Učenci 1. b OŠ Petrovče

narodnemu projektu ekošol. Koordinatorka taborske šole je Mateja Todorovski. V sredo, 6. junija, so s podpisom EKO listine opravili še zadnji korak in se pridružili ekošolam.
Program ekošola kot način življenja je mednarodni projekt, njegov osnovni cilj pa je povezovanje okoljskih dejavnosti med šolami v državah tako Evropske zveze kot tudi ostalih držav v okviru Unesca. Sodelujoči izmenjujejo in bogatijo ideje in se dogovarjajo za skupne akcije, saj skrb za okolje in varovanje narave ne pozna meja.
Koordinatorka Mateja Todorovski: »Vzgoja mladih v odgovorne prebivalce našega planeta in varovanje okolja, postajata vedno pomembnejši del vzgoj-no-izobraževalnega procesa v šoli. Zato smo se tudi na naši šoli odločili aktivno vključiti v prizadevanja v okviru mednarodnega projekta. Ekošolarji so morali skupaj z mano ter ob
pomoči mentorjev, ravnatelja, župana in drugih opraviti sedem korakov. Zadnjega smo naredili danes s podpisom EKO listine. S tem podpisom se zavezujemo, da bomo gojili spoštljiv odnos do narave in živih bitij ter z zgledom osveščali in ozaveščali krajane o prijaznem načinu življenja do okolja,« je še poudarila Mateja Todorovski.
V dvorani doma krajanov so ob tej priložnosti pripravili zanimiv program, ki se je odvijal v nekakšni cirkuški areni s klovnom v glavni vlogi in živalmi, katerim je bil posvečen njihov letošnji projekt. Zanje so namreč zbirali hrano, ki jo bodo podarili zavetišču za živali. Vrednote in razmišljanja, ki so si jih učenci pridobili ob tem projektu, bodo nosili s sabo vse življenje. Predvsem pa so spoznali, da problemov nima narava, ampak ljudje, in da se vrsta okoljskih problemov rešuje v odnosih med njimi.
D. Naraglav
Ljubo doma, kdor ga ima.
Ponudimo roko beguncem!
Planinski raj pred domačo hišo
Jožica in Rudi v času bujnega cvetenja vrtnic, ki obdajajo njuno hišo
V prijetni vasici pod Gola-vo, Mrzlico, Kamnikom in Homom živita zakonca Jožica in Rudi Hribar. Njuna hiša je vedno obdana v cvetje in zelenjem. Pred tremi leti sta prejela tudi občinsko turistično priznanje za najlepše urejeno hišo. K temu je zagotovo lepo število točk prispeval tudi planinski raj s Triglavom in Aljaževim stolpom ter vsemi planinskimi kočami vzhodnega dela Julijskih Alp, ki se kot resnične bohotijo pred njuno hišo. Ta veliki skalnjak premore tudi kakšnih 100 različnih planinskih cvetlic in zelenja, vključno z encijanom in pla-
nikami. V tem času je hišo obkrožalo tudi bujno cvetenje rdečih vrtnic.
Rudi Hribar je planinec po duši in srcu. Narava je zanj mati vsega lepega, hribi njegova ljubezen. Kot pravi planinec in Slovenec se je na Triglav povzpel že velikokrat. Devetkrat je pot iz doline na Triglav in nazaj opravil v enem dnevu. Navdušujejo ga tudi drugi vršaci ter planinske poti naših in tudi tujih hribov in gora. Planine so ga privlačile že od majhnega, saj je bil rojen v kraju, obdanem s hribovjem, v Matkah, kjer je odraščal in kjer živi še danes. Izučil se je za ključavničarja. Delal je v
Sigmi Zabukovica, nato v Ingrad Gramatu. Zdaj je že tri leta v pokoju. Pred dobrimi tremi leti se je odločil za izpeljavo zamisli o miniaturnih vzhodnih Julijcih, ki se pnejo nad Bohinjskim jezerom in se spogledujejo z Voglom.
Rudi ne more brez gora in planin. Največ hodi v hribe s sekcijo za zdravstveno varstvo Celje, ki deluje v okviru PD Celje in tudi z drugimi planinskimi društvi, zlasti PD Zabu-kovico in PD Prebold, katerih član je. Z ženo Jožico pa se podata na bližnji Hom, Mrzlico, v Dom pod Reško planino, na Colavo ali kam drugam.
D. Naraglav
Zlata poroka s »kameradi« za Anin dom
njal delovanju Hortikulturnega društva Prebold, zvezi borcev, Zgodovinsko narodopisnemu društvu, rudarskemu muzeju v Grižah in njihovi rudarski četi. Njegov glavni konjiček je ukvarjanje z lesom.
Majda je bila rojena 1936. leta v Sv. Lovrencu v družini Pušni-kovih. Imela je še dva polbrata. Zaposlila se je v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je delala 15 let. Njuno življenje bogatita hči Irena in sin Zvonko, vnuka in vnukinji. Majda in Vinko imata veliko prijateljev, dobrih sosedov in društvenih tovarišev. Vsi jima želijo še veliko skupnih let, predvsem pa zdravja in zadovoljstva.	D. Naraglav
Za 45 let na skupen izlet
Nekdanje sošolke in sošolci, ki so pred 45 leti končali osnovno šolo v Žalcu in so v večini stari 60 let, so oba jubileja združili in se podali na nepozaben izlet v Prekmurje, ki se je končal z večurnim druženjem na enem od tamkajšnjih kmečkih turizmov.
Ob 8. uri so se zbrali pred žalskim hotelom. Organizatorke Silva Kač, Breda Čuvan, Alenka Hodnik, Marjeta Gro-
bler in Mija Brglez, ki je bila zadolžena za izlet, so uspele privabiti 45 sošolk in sošolcev, ki so obiskovali 8. a, b, c, in d žalske osnovne šole. Da bi se lažje prepoznali, je imela vsaka od organizatork na hrbtu prilepljen velik plakat s seznamom nekdanjih učenk in učencev. Seznami so bili različnih barv, glede na razred, pa so bile tudi priponke, na katerih so bili napisani razredi
ter ime in priimek.
Za še prijetnejše druženje, na katerem ni manjkalo obujanja spominov na šolska leta, sta poskrbela tudi njihova sošolca - glasbenika Marko Lednik in Vojko Rizmal. Za prijetno presenečenje je poskrbela tudi Martina Felicijan, ki se je vsem organizatorkam zahvalila s papirnatimi šopki. Sošolci so se razšli z obljubo, da se ponovno srečajo čez 5 let, ko bodo proslavili 50-le-tnico zaključka osnovne šole.
D. Naraglav
Učenci 8. b znova skupaj
V gostišču pri Veliki Pire-šici so se prejšnji petek zvečer zbrali nekdanji učenci 8. b-ra-zreda Osnovne šole Žalec, ki so šolanje končali v šolskem letu 1965/66. Nazadnje so bili skupaj pred 30 leti, ko so obeležili desetletnico zaključka osnovne šole.
Njihov razred je ob zaključku osnovne šole štel 29 učenk in učencev, tokratnega srečanja pa se je udeležilo 23 nekdanjih sošolk in sošolcev. Dva se iz opravičljivega razloga srečanja nista mogla udeležiti, štirje pa so žal že pokojni. Nekdanji sošolke in sošolci so se zelo razveselili svo-
jih nekdanjih učiteljic: razredničarke Anice Ermenc, učiteljice matematike Marije Terglav in učiteljice zgodovine Brede Verstovšek.
Na srečanju, ki so ga organizirali Mirica Petre, Anica Grobelnik, Milan Krajšek, Branko Mlakar in Milan Jeram, so oživeli spomini na šolska leta, razkrivale so se zgodbe njihove življenjske poti in ni manjkalo petja in plesa ob živi glasbi. D. N.
Skupinska slika vseh udeležencev, spredaj na stolih sedijo tri njihove nekdanje učiteljice
Tončka Hriberšek čila devetdesetletnica
V Sv. Lovrencu in v župnijski cerkvi Sv. Pavla v Preboldu je bilo v soboto, 2. junija, zelo veselo. Razlog za to je bilo praznovanje 50 let skupnega življenja Majde in Vinka Petka. Svojo zakonsko zvezo sta še enkrat potrdila v navzočnosti približno 200 sorodnikov, družinskih prijateljev, sosedov, hortikulturnikov in uniformiranih upokojenih rudarjev - kameradov. Vsi so jima pripravili veliko presenečenje in špalir, skozi katerega sta se v spremstvu župnika Damjana Ratajca, ministrantov in poročnih prič sprehodila do oltarja.
Svatje so se najprej zbrali na njunem domu v Sv. Lovrencu, kjer jima je spregovorila hči Irena, zapeli pa ljudski pevci Prijatelji 6 Še. Ti so s petjem obogatili tudi slovesnost v preboldski župnijski cerkvi, kjer sta
si izrekla prvo zvestobo 1. junija 1957. Za pravo poročno vzdušje je poskrbel ansambel Reški trio s pevko.
Zakonca Majda in Vinko Petek sta vsem vabljenim v vabilu na njuno zlato poroko zapisala, da se odrekata vsem darilom, da pa lahko med sveto mašo darujejo za izgradnjo Aninega doma. V posebnem peharju se je nabralo kar 2030 evrov.
Vinko Petek je bil rojen leta 1933 v Pongracu pod Homom, v revni družini enajstih otrok. Že pri 15 letih je začel delati v premogovniku Zabukovica, kjer je bil vse do zaprtja rudnika, nato pa je nadaljeval v premogovniku Velenje, kjer je bil rudarski nadzornik. Upokojil se je leta 1984. Vseskozi je bil družbenopolitično aktiven in pomemben akter delovanja v raznih društvih. Po upokojitvi je skupaj z ženo Majdo svoj čas v veliki meri name-
Tončka Hriberšek iz Prebolda, ki od letošnjega januarja živi v Domu upokojencev Polzela, je v torek, 12. junija, praznovala devetdeseti rojstni dan. Slavja so se pri njeni hčeri Mariji v Marija Reki udeležili tudi predstavniki Društva upokojencev Prebold Ivi Stepišnik, Milica Jaklič, Geli Pišek in Erika Gominšek.
Naslednji dan so ji prijetno presenečenje pripravili tudi predstavniki Krajevne organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB.
Tončkina življenjska pot se je začela v Lokah pri Zagorju. Bila je najmlajša od petih otrok, ki so se rodili mami Mariji in očetu Francu. Življenje ni bilo lahko, oče je bil rudar, mama pa je gospodinjila in skrbela za številno dru-
žino. Tudi Tončka je po končani osnovni šoli odšla služit in je tako začela skrbeti sama zase. Iz prve resne ljubezni se je rodil sin Franci, ki pa je ostal brez očeta, saj je bil ustreljen kot talec v Begunjah. Kmalu po koncu vojne, 8. septembra 1945, je Tončka s sinom Francijem prišla v Prebold, kjer se je leto dni kasneje zaposlila v TT Prebold. Nekaj let je živela sama s sinom, leta 1952 pa se je poročila z Alojzem Hriberškom. Štiri leta kasneje je rodila hčer Marijo. Leta 1979 ji je umrl sin Franci. Njena vez s hčerjo je postala še močnejša, zelo navezana pa je tudi na vnukinjo Heleno.
Letos mineva že 40 let, odkar je Tončka v pokoju. V vseh teh letih zasluženega pokoja pa ni mirovala, ampak je bila zelo aktivna kot
aktivistka Rdečega križa, članica ZZB NOB in v Društvu upokojencev Prebold, kjer je 16 let skrbela za njihovo hišico v preboldskem Gaju in dobro počutje svojih stanovskih članic in članov.
Za odhod v dom se ni odločila zaradi bolezenskih ali kakšnih
drugih težav, ampak zaradi tega, ker je rada v družbi in ker noče obremenjevati svojih domačih. Tako vitalna, kot je, ji je življenje v domu v veliko zadovoljstvo. Počne, kar želi, a je kljub temu zelo aktivna. Sodeluje v pevskem zboru, na bralnih dneh, včasih tudi kuha in se udeležuje vseh aktivnosti v domu. Kadar pa si zaželi, se vrne v svoj domači kraj.
D. Naraglav
Unescov naravoslovni tabor že šestič
Skupinska slika vseh udeležencev letošnjega 6. naravoslovnega tabora Unesca v Grižah
Pred sedmimi leti je OŠ Griže postala del velike družine Unescovih ASP net šol, v katero so vključene nekatere osnovne in srednje šole v Sloveniji. Leto dni po vstopu v druščino Unescovih šol so na šoli v Grižah organizirali prvi Unescov naravoslovni tabor,
ki je bil že prvo leto uvrščen v nacionalni projekt Unescovih šol. Prejšnji mesec je od 23. do 25. maja potekal že 6. tabor.
Udeležilo se ga je 15 Unesco ASP net šol in tri šole iz Savinjske doline. Za vsebinsko bogato, ustvarjalno, k reševanju problemov usmerjeno in spro-
ščeno delo v delavnicah je skrbelo 28 mentorjev v povezavi z 8 zunanjimi ustanovami. Udeleženci tabora, teh je bilo 99, so letos sodelovali v 12 delavnicah, ki so bile prilagojene razredni ali predmetni stopnji. Učenci razredne stopnje so skupaj s svojimi mentorji preučevali
ptice ribnika Vrbje, se posvečali hmelju skozi čas, spoznavali skrivnosti čokolade in pripravo čokoladnih slaščic, se posvečali zdravilnim rastlinam ter gibanju in zvoku. Na predmetni stopnji so potekale delavnice v zvezi s kozmetiko, rastlinskimi cvetovi, izdelovanjem keramike, kamninami, zrakom ter Soncem in zvezdami.
V času tabora se je zvrstilo še več drugih spremljevalnih aktivnosti. Prvi dan so po ustvarjalnih delavnicah, v katerih so izdelali cofke, ki so bili osnova za izdelavo gosenice (ta je predstavljala eno od naravoslovnih skupin), pripravili družabni ples s plesno šolo De-vžej. Njihov vodja Aleš Pušnik jih je popeljal v ritme hip hopa ter druge plese. Delavnice in plesni večer so bili namenjeni predvsem medsebojnemu spoznavanju udeležencev tabora. Drugi dan druženja so spoznali zanimivega gosta z Madagaskarja, ki že 25 let živi v Ljubljani. Gost Joseph Rako-torahalahy, ki je univ. dipl. inž. arhitekture, deluje kot samo-
stojni kulturni delavec. Udeležence tabora in učence predmetne stopnje je popeljal v svet afriških ritmov in se predstavil z instrumenti z Madagaskarja. Naravoslovni dan šole je s svojim predavanjem sklenil Tomo Križnar, ki je učencem predmetne stopnje in udeležencem tabora predstavil, kaj so mu povedali ljudje pisane mavrice različnih afriških in arabskih kultur. Ta dan so si udeleženci tabora ogledali igrico z naslovom Pikapolonica in pikice, ki je nastala pod vodstvom Petre Župevc. Afriški večer v dvorani Doma Svobode Griže, ki ga je vodil gost Joseph Rakotora-halahy, je bil namenjen vsem krajanom. Večer je bil del humanitarne akcije Unicefa za pomoč afriškim otrokom. V tem času so prodajali broške v obliki kapljice vode (1,5 EUR) in zapestnice (2,5 EUR) in tako zbirali denar za afriške otroke, za Afriko, kjer več milijonov ljudi in otrok trpi v vojni, nasilju, pomanjkanju hrane, vode, zdravil...
Zanimiv in pester je bil tudi
zadnji dan tabora. Po dopoldanskem delu v delavnicah je sledila sprostitev v letnem gledališču Limberk, kjer so nastopili lokalna glasbena skupina De vice, glasbena skupina StarLight iz Šentjurja in glasbena gostja Eva Černe. Ob 16. uri je bila zaključna prireditev tabora, ki sta jo vodili Polona Čmer in Petra Župevc, na njej pa so se predstavile posamezne skupine naravoslovnih delavnic. V kulturnem programu ni manjkalo petja, glasbe in plesa, za kar je poskrbela šolska plesna skupina Nejas dancing team, ki deluje pod mentorskim vodstvom Brede Bračko, ki je prevzela tudi koreografijo. Pri srednjeveških plesih je za koreografijo poskrbela Tanja Tkauc, za koreografijo ostalih plesov iz 50. letih in plesnih ritmov MTV-generacije pa Neja Jelen. Zbranim so spregovorili voditeljica Unesca na šoli Janja Ramšak, koordinatorica letošnjega tabora Martina Pe-telinjek, ravnatelj šole Franci Žagar in župan Občine Žalec Lojze Posedel. D. Naraglav
Društvo za planetarno sintezo v Sloveniji
Predsednik Društva za planetarno sintezo v Sloveniji Domen Kočevar
V okviru praznika Občine Tabor je Društvo za planetarno sintezo v Sloveniji, ki ima svoj sedež v Občini Tabor, organiziralo predavanje z naslovom Moja hrana, moje zdravje. Predavala je dr. med. Vesna Markotič. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom društva Domnom Kočevarjem.
Kaj je planet sintez? »Pravzaprav se morda res sliši nekoliko nenavadno in nerazumljivo. Še posebno, ker si morda kar težko predstavljamo, da si kdo sploh drzne in dovoli razmišljati o čem takšnem, kljub dogajanju v svetu, ki v veliki meri govori nasprotno. Na eni strani je svet, ki ga vsak dan videvamo v časopisih, na televiziji, na radiu, v vsakodnevnem življenju. Če se za trenutek zamislimo, ustavimo, vidimo v tem svetu nerazumevanje, ki se razvija v sovraštvo. Sovraštvo, ki se izra-
ža v vojnah, prepirih, žalitvah, ki skrivajo v sebi pohlepnost, željo po moči, po pomembnosti. Za vsem tem nerazumevanjem leži strah za preživetje, strah pred hudim, kar se lahko zgodi nam in našim bližnjim. Vsakdo si želi biti srečen, radosten in želi enako tistim, ki jih ima rad, za katere mu je mar. Vsak človek ima v sebi potrebo po tem, da bi bil drugačen, pomemben, nekaj posebnega, nekaj izjemnega. Vsakdo! Ne samo tisti, ki jih vidimo na televiziji, v revijah, filmih ali naši sosedje, sorodniki, vrstniki ... In prav tako je vsak narod nekaj posebnega, vsako ljudstvo s svojo kulturo, sporočilom in vero. Poseben v svojih kakovostih in prav tako poseben v svojih slabostih. Imamo pa možnost, da med gledanjem v svet vidimo tudi drugo stran, drugo dogajanje, ki morda ni toliko na naslovnicah časopisov, na televiziji in v drugih medijih. To pa so dogodki, ko se ljudje povezujejo med seboj in si pomagajo na različne načine. Veliko je skupin, ki se trudijo pomagati posameznikom na različnih področjih življenja. Po svetu se dogajajo srečanja z namenom pomagati človeštvu. Ljudje so dejavni na vseh ravneh ekologije in ohranjanja narave. Kdo še ni slišal o klimatskih spremembah, ki jih vsak dan spremljamo na svoji koži?!
Ob tem pa je najpomembneje, da se ljudje odzovemo. Po svetu se dogajajo dogodki, ki povezujejo na tisoče ljudi iz številnih držav, katerih skupni namen je pomagati človeštvu na njegovi poti naprej. Pred kratkim smo bili priča dogodku, ki je po predvidevanjih povezal več kot 100.000 ljudi po vsem svetu v meditaciji za mir. Ljudje se povezujemo, ozaveščamo in prebujamo. Res smo šele na začetku poti, ampak smo stopili nanjo in že hodimo po njej,« zaključi prvi del svoje razlage in razmišljanja Domen Kočevar.
Na vprašanje, kdo so oni -Društvo za planetarno sintezo - pa odgovarja: »Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi o sintezi, da je to združitev bistvenega v novo celoto. In sinteza je bistvena kakovost, ki nas druži v našem društvu. Naše delo temelji na prepričanju, da so vsi ljudje v svoji notranjosti dobri, da je srce človeštva zdravo. Iz tega prepričanja je naše delo praznovanje prepletenosti in soodvisnosti življenja. Izhajajoč iz vedenja, da se globalne spremembe začnejo pri posamezniku, njegovi družini, prijateljih in delovnem krogu, je naše delovanje usmerjeno v programe izobraževanja, ki spodbujajo pozitiven, kreativen odnos posameznika do sebe in soljudi ter okolja, v katerem živi. Če naštejem le nekaj naslovov iz našega programa, kot so Duhovna etika v poslovnem svetu, Dobra samopodoba - temelj kakovostnega življenja, Sinteza in sinergija poslovnega tima, Kdo sem jaz - brezmejna zakladnica ... potem so opazne obsežnost našega delovanja in želje po kakovostnejšem življenju ljudi na našem planetu. K temu sodi tudi organizacija meditacij, z osnovnim namenom pomagati
človeku skozi pozitivno misel in dobro voljo. Prepričanje, ki ga delimo, je tudi, da je velika bolezen človeštva nevednost, kar v dobi informacij ne bi bilo potrebno. Tako imenovane študijske skupine so namenjene skupinskemu študiju človeka, samega sebe, sveta. Če bi malo bolje poznali delovanje svojih čustev, svojih misli, bi v svojih življenjih manjkrat naredili nekaj, kar smo pozneje obžalovali. Z boljšim poznavanjem samega sebe lahko izboljšamo sebe, odnose v svojih družinah,
Sredi junija so se zbrali nekdanji braslovški osnovnošolci in praznovali 30. obletnico valete. Leta 1977 je 42 deklet in fantov končalo osnovnošolsko obveznost. Potem so se odločili za različne poklicne in srednje šole, nekateri tudi na študij,
svoje delo in seveda posredno s tem tudi svojo okolico. Tako lahko posameznik počasi premaga občutek nemoči, občutek žrtve in se začne zavedati, da je pomembna vsaka odločitev, tudi moja. 20 let nazaj smo se spraševali, kaj lahko pomeni ena pločevinka mojega dezodoranta manj pri tako veliki ozonski luknji. Danes pa vemo, da se ozonska luknja že nekaj let manjša. In to zaradi človeštva kot celote in seštevka vseh majhnih odločitev »majhnih« posameznikov.«
Pogovor zaključi z besedami: »Vsekakor velja ob koncu pozdraviti vsak izraz volje za dobrim, ki se izraža skozi raz-
se nato zaposlili in si izbrali vsak svoj način življenja. Nazadnje so se zbrali pred desetimi leti. Letos se je vabilu odzvalo malo manj kot trideset nekdanjih učencev.
Na srečanju so obujali spomine na osnovnošolska leta. Zgodilo se je, da je kakšen
lična delovanja skupin, večjih, manjših, vseh posameznikov, ki se trudijo narediti razliko, vseh mam in očetov, ki izražajo željo in pozornost za boljši svet, učiteljic in učiteljev, mladine, podjetnikov in kmetovalcev ter prav vseh ostalih. Prepričani smo, da vsi dajemo od sebe toliko, kot zmoremo, za boljši skupni svet, poln ustvarjalnosti, razumevanja, sočutja, spodbud, pravičnosti in spoštovanja različnosti in enakosti.«
Več informacij o društvu najdete na spletnem naslovu www. planetsinteze-drustvo.si ali na elektronskem naslovu info@ planetsinteze-drustvo.si.
D. Naraglav
spomin že malo zbledel, pa je hitro priskočil na pomoč sošolec. Osem let je kar precej, zato je tudi spominov in dogodivščin veliko. Kot pravijo, jim v spominu raje ostanejo lepi trenutki. Srečanje so zaključili z obljubo, da se ponovno srečajo že čez pet let.	T. T.
Simona KODRIN, s. p.	Delovni čas:
Rimska cesta 35	pon. _ pet.: 8.-18. ure
3311 ŠEMPETER	sobota: 8. - 12. ure
Tel.: 03/700 06 30
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA DR. ARSENA JANJIČA
-	četrtek, 28. junija 2007
-	četrtek, 12. julija 2007 Naročite se na tel.: 700 06 30!
VELIKA IZBIRA SONČNIH OČAL!
obiščite nas	n
in videli boste bolje
Praznovali 30-letnico osnovne šole
Udeleženci srečanja, ki so leta 1977 končali osnovno šolo v Braslovčah
Prvi Savinjski občan ob obisku Tita v Žalcu
na Dobrovljah pa dom borcev. Ti in še mnogi drugi objekti so bili zgrajeni iz samoprispevka »delovnih ljudi in občanov«, ki smo jih izglasovali na predhodnih referendumih. Če se dotaknemo gospodarstva tistega časa, najdemo v prvem Savinjskem občanu zapis o tem, da je SIP Šempeter v Sežani odprl novo tovarno s kmetijskimi stroji. V Levcu pa so tiste jeseni zaključevali z gradnjo objekta Lesnina, katerega posebnost je bila Jakijeva freska, dolga 72 in visoka 14 metrov. Značilnost tistega obdobja so tudi mladinske delovne brigade in vest o mladinski delovni brigadi, sestavljeni iz mladincev pobratenih občin Žalec in Kruševac, ki se je vrnila z delovne akcije Kožbana '78, je bila objavljena na straneh prve številke predhodnika Utripa Savinjske doline Savinjskega občana.
Iz spremne besede v prvi številki Savinjskega občana na naslovnici, ki jo je pripravil Ivan Robič, takratni predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva, ni razvidno, če je obisk »tovariša Tita« vplival na njegov izid, pa vendar najbrž časovno vpadanje ni čisto brez povezave. Omenjeni pisec je časopisu, ki je prvič izšel v nakladi 6000 izvodov in na 8 straneh (danes naš Utrip izhaja v nakladi 13.200 izvodov, na 32 straneh, kar je štirikratni obseg), zapisal, da vzpostavitev »ustreznega obveščanja in
družbenega komuniciranja kot eno izmed temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja naše družbene skupnosti« opredeljujejo ustava, zakon o združenem delu in dokumentih družbenopolitičnih organizacij. »V naši občini ugotavljamo, da imamo še šibko povezanost vseh oblik informiranja delovnih ljudi in občanov, kakor tudi nepravočasno in nepopolno informiranje delegatov,« je izid časopisa, katerega nosilni dogodek je bil prav obisk Tita v Žalcu, pospremil Ivan Robič.
Titov obisk je bil pravzaprav samo vožnja Tita v limuzini s spremstvom in je trajal le kratek čas, evforija pa je na večurno pričakovanje tega »mimovoza« privabila v Žalec množico ljudi, ki je ni pritegnila niti Žalska noč v najboljših časih. Očividci tistega časa pravijo, da se je prihod v Žalec zavlekel zaradi tega, ker je Tito ob postanku na bencinski črpalki v Šempetru vprašal, »kje pa je tista Rimska nekropola« in si jo potem šel nenačrtovano ogledat. Res ali ne res, v Žalcu ni stopil iz avta, ker je bil takrat že precej slabega zdravja, ampak tisti, ki smo ga takrat pospremili kot šolarčki v ruticah in čepicah in z migotajočimi zastavicami, čakajoči nekaj ur, smo bili zadovoljni že s tistim trenutkom, ko smo ga zagledali ob oknu limuzine, mahajočega z belo rokavico.
Lucija Kolar
objavljene v Savinjskem občanu, najbrž pa po mnogih drugih lokalnih in »republiških« časopisih, ki jih objavljamo na tem mestu in so del arhiva Mestne skupnosti Žalec.
Za mnoge je morda zanimivo, kaj so bili dogodki, ki so tistega septembra konec sedemdesetih let še obeležili naše kraje, takrat še skupne Občine Žalec, ki so jo poleg Žalca sestavljale danes samostojne občine SSD Prebold, Braslovče, Polzela, Tabor in Vransko. Septembra 1978 smo obeležili 110. obletnico drugega slovenskega tabora, 16. septembra 1978 smo predali namenu osnovnošolski center v Žalcu (dve šoli pod isto streho, zdaj I. in II. OŠ Žalec sta se imenovala OŠ Peter Šprajc Jur in OŠ Ljuba Mikuš), na Vranskem smo odprli nov kulturni dom,
SRIINJSKI 0 OBČIN
Maja je minilo 27 let od smrti Josipa Broza Tita, septembra pa bomo obeležili 29. obletnico njegovega zadnjega obiska v Žalcu. Na Tita in čas, ki smo ga preživeli v socializmu, nas različne ljudi, generacije, posameznike vežejo različni spomini. Mnogi jih povezujejo z dnevom mladosti in štafeto mladosti ter z drugimi prazniki, ki so nas družile v evforičnih praznovanjih, drugi s sprejemi v pionirsko organizacijo, s pionirskimi čepicami in ruticami, ki so nam jih poveznili na glave v prvih razredih osnovne šole, in za nas takrat odličnimi pojedinami s hrenovkami in torticami. Tretji povezujejo to obdobje z množičnimi povojnimi poboji,
partijskimi čistkami, z Golim otokom, enopartijskim sistemom, ki je omejeval tudi svobodo govora in tiska ... A obe plati in tudi tisto vmes so najbrž različne resnice iste stvarnosti. Ta stvarnost pa ime Tito nedvomno vpisuje v knjigo naše zgodovine kot tisto, ki je imela na naš razvoj in potek dogodkov v dobršnem delu 20. stoletja odločilen vpliv. S Titovim zadnjim prihodom v Žalec septembra 1978 sovpada tudi rojstvo prve številke našega časopisa oz. njegovega predhodnika Savinjskega občana, ki je prvič izšel ravno septembra 1978. Nekaj utrinkov obiska in dogodkov izpred skoraj tridesetih let, ki smo jih doži-
Spomini na Tita ponovno oživeli
V atriju Savinovega salona v Žalcu so v soboto, 9. junija, oživeli spomini na človeka, ki je zaznamoval jugoslovansko in tudi svetovno zgodovino, na Josipa Broza Tita. Njegovo osebnost, njegov lik, njegovo delo in življenje ... je v pogovoru z moderatorko Majo Štamolj odkrival, komentiral in pojasnjeval gledališki igralec Ivo Godnič, ki je velik poznavalec Titovega življenja in z upodabljanjem njegovega lika tudi največji ohranjevalec spomina nanj in na vse tisto, kar ga postavlja ob bok najznamenitejšim osebnostim zgodovine in še posebno
20.	stoletja.
Večer je bil namenjen, kot so zapisali organizatorji občinskega odbora LDS Žalec, vsem nam, ki smo odraščali v času brez študentskega servisa, pač pa z mladinskimi delov-
nimi brigadami, nam, ki smo znali deliti sendviče s kolegi in smo malicali v skupini in ne ločeno, nam, ki smo imeli več neizpolnjenih kot izpolnjenih želja, imeli pa smo neomejeno upanje, vsem nam, ki smo vedeli, kdo je bil Ivo Lola Ribar, nismo pa poznali Emi-mema, nam, ki smo »švercali« kavbojke iz Trsta in jih drgnili s krtačo za lesena tla, da so bile bolj zguljene, nam, ki smo hodili na morje brez potnega lista in nam na morju ni bilo sram govoriti slovensko, nam, ki smo v tujini izrekli ime države, iz katere prihajamo in so vsi vedeli, kje je, vsem nam, ki smo imeli nekaj, kar današnja mladina ne pozna. »Seveda pa je ta večer namenjen tudi mladim, da spoznajo ta naš čas, ko so moralne vrednote res nekaj pomenile,« je med drugim ta večer dejal Ivo Godnič, ki je
z veseljem prišel v Žalec in se odrekel vsakršnemu honorarju, saj želi, kot pravi, nenehno širiti pozitivno energijo tovariša Tita, ki je bil človek, ki so ga spoštovali celo tisti, ki ga niso marali ali celo sovražili. »Kako so ga spoštovali in cenili, je pokazal tudi njegov pogreb, saj se ga je udeležilo kar 206 delegacij iz 127 držav,« pravi Godnič, ki nima dlake na jeziku. »Tudi jaz Tita nadvse spoštujem, saj je naredil v 50 letih za Slovence in Jugoslavijo več, kot bodo sedanji liderji naredili v 500 letih. Dejstvo je, da gre vse po poti nestrpnosti, sovraštva, prepirov in rojevajo se celo novi Hitlerji, ki si želijo povsem prisvojiti oblast,« jezno dopolni svoje misli Ivo Godnič.
In kako je večer, ki ga je s svojim obiskom in pričevanji počastila tudi Vlasta Sajovic, žena Antona Zvonimirja Sajovica, ki je stregel Titu in tudi mnogim drugim državnikom, ocenila moderatorka Maja Štamol? »Vesela sem, da je bil večer takšen, kot je bil, in da je bilo ljudem všeč. Ko so bili Titovi časi, sem bila še otrok. Umrl je, ko sem bila stara 12 let, tako da sem užila vsaj delček življenja tistega časa, ki je bil lep, drugačen. Lepi so spomini na sprejem v pionirsko organizacijo in pozneje v mladinsko.«	D. Naraglav
vljali takrat in jih tudi zapisali v prvem Savinjskem občanu, vam posredujemo na tem mestu. Naj zbudijo predvsem
zanimive spomine.
»Ko si se zaustavil v našem kraju, dragi tovariš Tito, je bil v naših srcih praznik. Deset tisoč rok se je dvignilo v pozdrav in otroci so ti postlali pot z najlepšimi cvetovi iz naših vrtov. Pozdravljen tovariš Tito v naši zeleni dolini, so vzklikali ljudje, ko si se peljal naprej proti Celju in Kumrovcu. Tako Savinjčani sprejemajo le svojega najdražjega gosta...« je v uvodniku na naslovnici prvega Savinjskega občana zapisal takratni odgovorni urednik, zdaj že pokojni Lojze Trstenjak. Je nekakšen odraz takratnega duha in tudi
terminologije in izrazoslovja tistega časa. K temu pa je bila v prvi izdaji objavljena tudi fotografija Tita v svetli uniformi, ki je zrl v množico, ki ga je prišla pozdravit, iz avta. Avtor fotografije Tone Tavčarje naš redni sodelavec še danes. O enem
od takratnih »top« projektov nam je povedal, da se zelo živo spomni, kako so morali na poseben pregled vsi novinarji in fotoreporterji, ki so spremljali ta dogodek in Tita v Žalcu. »Ni bil hec, še fotoaparate so nam pogledali, katere tipe imamo, nas povprašali, kaj bomo s fotografijami, kje objavili, skratka so nas čisto popisali,« se spominja Tone Tavčar. Še nekaj drugih fotoreporterjev je avtorjev fotografij, ki pa niso bile
u ss**« **

Ss « s -
9*5-?
»

Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v majski številki Utripa: TISOČ-DEVETSTO-DEVETINDEVETDESET-UČNA-DOBA-V-ŠEMPETRU-KUHAR-PECIVO.
Izžrebani nagrajenci: 1. Mija Kržišnik, Cesta Žalskega tabora 5, Žalec. 2. Boža Povalej, Praprečr 18, Vranskok, 3. Minka Hladin, Kuharjeva 3, Velenje. Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa je HOTEL ŽALEC, Mestni trg 3, Žalec. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12.12 € in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisncah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec.
Izžrebani nagrajenci dvignete vrednostne bone v začetku meseca avgusta, prav tako ne pošiljajte dopisnic z rešitvami v mesecu juliju ker smo na uredništvu Utripa zaradi koriščenja letnega dopusta odsotni.
Podpečanovi iz Galicije trikrat zlati
Staro gospodarsko poslopje, v katerem bodo uredili sirarno
Na letošnjem sejmu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju je kar nekaj naših kmetij in posameznikov prejelo bronasta, srebrna in zlata priznanja. Med njimi se je kar s tremi zlatimi priznanji »okronala« kmetija Podpečano-vih iz Galicije. Pred dnevi smo jih obiskali skupaj s Tilko Potočnik, ki na Občini Žalec pokriva področje kmetijstva.
Kmetija Podpečanovih je ena od petih galiških kmetij, ki se preživljajo izključno s svojim delom na kmetiji. Njihova kmetija je usmerjena v proizvodnjo mleka, kmalu pa bo njena glavna dopolnilna dejavnost proizvodnja sira in s tem povezan tudi turizem na kmetiji. Podpečanovi obdelujejo okrog 33 hektarjev zemlje, od tega imajo 10 hektarjev koruze in 3 hektarje žita, ostalo pa so travniki. V hlevu
imajo 40 krav molznic in približno toliko tudi mlade govedi. Na leto proizvedejo okrog 250 tisoč litrov mleka, ki ga oddajajo v mlekarno, nekaj pa ga že porabijo za poskusno proizvodnjo sira. Kmetija je vključena v Kmetijsko okoljski program (KOS), kar pomeni naravi bolj prijazno kmetovanje.
Na kmetiji gospodari 52-letni Andrej Podpečan in njegova 50-letna žena Danica skupaj s svojimi štirimi hčerami 29-letno Barbaro, ki sicer hodi v službo, 26-letno Martino, ki je glavna sirarka, 21-letno Andrejo, 18-letno Albino in 8-letnim sinom Andražem.
»Zdaj smo sestavni del združene Evrope in tudi kmetijstvo se tej evropski in tudi svetovni globalizaciji ne bo moglo izogniti. Dejstvo je, da bodo lahko na področju mlekarske proizvodnje
perspektivne samo tiste kmetije, ki imajo letno proizvodnjo nad 500 tisoč litrov mleka. Tiste kmetije, ki nimajo pogojev, bodisi zaradi premalo zemlje ah prostora v hlevu, bodo morale iskati dodatne dejavnosti. V takšnem položaju je tudi naša kmetija s proizvodnjo 250 tisoč litrov mleka. Na dolgi rok se s takšno proizvodnjo ne bo dalo preživeti in je zato potrebno iskati dodatne prihodke in vire na kmetiji. Zelo sem vesel, da se je hči Martina navdušeno spoprijela s poskusno proizvodnjo sirov in z lanskoletnimi in letošnjimi priznanji za kakovost na Ptuju pokazala in dokazala, da je iz pravega testa in da lahko gremo z optimizmom v tovrstno dopolnilno dejavnost. Dobili smo že gradbeno dovoljenje in takoj, ko bo mogoče, bomo staro gospodarsko poslopje spremenili v sirarno. Upamo, da bo država kmalu dala na plan razpise za sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in da bo zadeva stekla. Z delom bi sicer že lahko začeli, vendar se zaradi zakonodaje pred izvedbo razpisa ne splača ničesar delati, ker ti tega ne priznajo kot pomoč za sofinanciranje. Vsekakor pa upamo, da bo projekt že lahko stekel čez nekaj mesecev,« pravi Andrej.
Tehnološki načrt za sirarno je Podpečanovim izdelal strokovnjak iz Francije Ivan Lehnar, ki ga
je na kmetijo pripeljalo Združenje malih sirarjev Slovenije, s katerim Podpečanovi dobro sodelujejo. Podpečanovo družino že vseskozi tudi nagovarjajo, da mora biti sirarna na ogled za obiskovalce in kot turistična zanimivost.
»Nedvomno to pobudo sprejemamo in bomo naredili vse, da tudi bo tako. Izgradnja sirarne bo potekala v tej smeri, saj bomo objekt uredili tako, da bo mogoče proizvodnjo spremljati skozi stekleno steno oziroma okna. Poleg tega nameravamo urediti sobo za pokušnjo sirov in tudi kakšen apartma oziroma sobe za goste. S tem bi svojo dopolnilno dejavnost še razširili. Sirarno in kmetijo nameravamo tudi energetsko oskrbovati z biomaso in kaj se bo našlo, da bo tako, kot želimo in na-
črtujemo,« še dodaja Andrej Podpečan. Hči Martina nam je ta čas postregla s siri, namazi in drugimi dobrotami.
»S sirarstvom sem se prvič srečala na fakulteti, ko sem imela prakso v okviru študija. Bila sem na Vremščici, kjer sem preko študentskega servisa delala še tri leta. V tem času sem se veliko naučila, pridobila pomembne izkušnje, ki jih zdaj s pridom uporabljam na domači kmetiji pri poskusni proizvodnji sira in drugih mlečnih izdelkih. Svoje znanje sirarstva stalno dopolnjujem na raznih tečajih in z drugimi oblikami izobraževanja, saj je potrebno biti stalno na tekočem z novostmi in trendi. Priznanja, ki smo jih prejeli na Ptuju, mi vlivajo samozaupanje in me utrjujejo v prepričanju, da
sem na pravi poti. Zdaj izdelujem pol trde sire z različnimi dodatki in tudi trde sire ter mladi beli sir, skutne namaze in vložene sire. To mi nekako tudi dopušča moj delovni prostor. Ko bomo imeli novo sirarno, bo asortimen proizvodov veliko večji. V tem delu res uživam, predvsem mi je prijetno in lepo, da iz surovega mleka narediš nekaj novega, drugačnega, bogatejšega. V lanskem letu smo prejeli za tri poslane vzorce eno bronasto, eno srebrno in eno zlato priznanje, letos pa smo za vse tri poslane vzorce prejeti zlato priznanje in sem zato še toliko bolj vesela. Ne gre mi za tekmovalnost, vendar je prijetno, če strokovnjaki, ki to ocenjujejo, tvoj izdelek ocenijo tako visoko,« pravi Martina.
D. Naraglav
Kmetom predstavili najnovejše stroje
Strojni krožek Savinjska dolina je v Podlogu pri Šempetru pripravil demonstracijo najnovejših strojev za spravilo travinj in traktorjev podjetij SIP Šempeter, Itro Štore ter Syngenta semenskih programov in programov zaščite v žitih in koruzi.
Po predstavitvi novega programa podjetij SIP Šempeter in Itro iz Štor so na bližnjem travniku pripravili prikaz košnje in spravila krme, ki si ju je ogledalo več sto kmetov s širšega celjskega območja. Po
Košnja z dvema kosilnicama na enem traktorju
besedah predsednika krožka stavitvijo strojev in z obiskom Domna Marovta so bili s pred- zelo zadovoljni. T. Tavčar
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00
17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
Ribiški car
Ribiška družina Šempeter je 26. maja na velikem ribniku v Preserjah organizirala ribiško tekmovanje za ribiškega carja 2007. Zbralo se je mnogo ribiških navdušencev, ki so preizkusih srečo in znanje za ulov najtežje ribe. Strast pa jim je dvignila tudi novica, da je prejšnji dan Branko Vrečar ravno v tem ribniku ulovil 20
kg težkega soma.
Po uri napetega pričakovanja so se ribe le prebudile in pričele prijemati. Enim male, drugim velike. Največjo in tudi najtežjo ribo - 11 kg težkega amurja je ulovil Marjan Videc in si prislužil pokal in krono ribiškega carja 2007. Tolsto-lobika, težkega 7 kg, je uspelo uloviti Romanu Ramšaku, s krapom, težkim 3,6 kg, pa je bil zadovoljen Rado Gašparič, ki je osvojil 3. mesto.
M. C.
Ribiški car 2007 (v sredini) s spremljevalcema
Metan in krave
Če ni bolezni norih krav BSE, če ni kloramfenikola, pa pride prav tudi metan, da se lahko pljuva po naši drugi mami, kot pravijo Nizozemci kravi. Krava pa, kot prava dobra mati, takšno pljuvanje lepo prestopi in nas še naprej skrbno hrani z mlekom in mesom.
Res je, da se pri bakterijski presnovi celuloze, če ni prisoten kisik, proizvaja metan, in tudi to je res, da ga krave že tisočletja spuščajo v ozračje, da pa so kar naenkrat krive za segrevanje ozračja zaradi toplogrednih plinov, je pa malce čudno. Dokler ni bilo drugih umetnih proizvajalcev metana, je narava to prav lepo uredila.
Predstavljajte si, koliko metana dnevno je proizvajal dinozaver. Ali so ga morda proizvedli toliko, da so zaradi tega izumrli? Te možnosti še nisem zasledil v teorijah o izginotju dinozavrov, mogoče se je bo pa zdaj spomnil kakšen strokovnjak?!
Da so se spremembe klime zgodile s kravami ali brez, je tudi res.
Če je res, da je večina alpskih dolin ledeniškega izvora, se sprašujem, koliko krav je bilo že takrat, da so »narigale« toliko metana, da se je ta
led stopil. Koliko kravje moralo proizvajati metan, da se je ozračje toliko segrelo, da se je izsušilo Panonsko morje?
Seveda pa so strokovnjaki za kravji metan spravili v zagato strokovnjake za ekstenzivno kmetovanje, kajti strokovnjaki za ekstenzivno kmetovanje priporočajo čim počasnejšo rast goveda, čim manjšo mlečnost, seveda pa mora skupna količina mesa in mleka zadostovati za vsa usta, željna mleka in mesa.
Ker pa govedo, ko začne prebavljati, proizvaja tudi metan, je vprašanje, ali je boljša hitrejša rast in večja proizvodnja mleka tudi s koncentrati ali pa boljša počasna rast, ko govedo poje veliko vlakninaste krme, iz katere se ob prebavi veselo izloča metan.
Seveda pa tudi srnice, ki se lepo pasejo ob robu gozda, niso več idila, ki osrečujejo človeka, ko jih pogleda. Kajti ob robu gozda zdaj vidiš pet ali šest stvorov, ki s svojim požrešnim žretjem trave bruhajo v zrak uničujoči metan in teh smrtno nevarnih škodljivcev sodobnega človeka je menda slabih deset tisoč samo v Sloveniji.
Rad bi videl heroja, ki si bo še upal zagovarjati ohranitev kakšnega močvirja, mokrišča ali ribnika. V teh okoljih les in rastline razpadejo brez kisika in iz teh močvirij kar bruha nevarnost - metan. Takoj je potrebno vse izsušiti.
Seveda pa k proizvodnji metana pripomoremo tudi ljudje. Več kot jemo zelenjave, več metana proizvajamo. Kajti tudi v naših prebavilih se celuloza razkraja s pomočjo bakterij in ker v naših prebavnih organih ni kisika, so v njih bakterije, ki ga ne rabijo, zato pa proizvajajo metan. Posebno veliki proizvajalci metana so vegetarijanci, ker prebavijo veliko celuloze - ko bomo prepovedali krave, moramo prepovedati tudi vegetarijanstvo.
Ko berem razne takšne »strokovne« članke, kot je o kravjem metanu, se vedno bolj sprašujem, kakšen sploh je strokovnjak.
In najbližji mi je odgovor, ki pravi, da so Titanic gradili strokovnjaki, pa se je na prvi vožnji potopil.
Medtem pa Noe sploh ni bil strokovnjak, pa je vseeno zgradil ladjo, ki je preplula ali preplavala vesoljni potop.
Sicer pa so dober goveji zrezek in dobre goveje juhe, siri in jogurti premagali že BSE, kloramfenikol in niti malo me ni strah, da ne bodo še metana. Andrej Podpečan, kmet
HH
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 &
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.

’
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
DELOVNI CAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
TRGOVINA
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003

SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Soseska 12,3312 PREBOLD
Tel: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 Sl
GSM: 041 626 116, e-mail; albin.hermangislol.net
IVA
d.o.o.
A V T O D E L I
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA.
od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Delovni čas:
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 1611
ja
At SERVIS BELE 1^, TEHNIKE ter
SERVIS
" IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika,
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
MALI OGLAS
Ženska za na vas, kmetijo! Ukrajinka,
52,173 in 80, želi spoznati starejšega moškega v Sloveniji za resno zvezo. Ljubi naravo, zemljo in otroke.
Simpatična Ukrajinka 33,170 in 60, želi spoznati moškega v Sloveniji za resno zvezo (30-60).
Več informacij: MIBI, d. o. o., Mladinska ul. 6, Koper, tel.: 051 399 692.
MALI OGLASI
Ugodno oddamo apartma**** za 5 oseb v Moravskih toplicah! Informacije na št.: 03/70-31-800, 040-431-563, 040-549-561!
Nudimo pošteno delo za pošteno plačilo Informacije na št. : 03/70-31-802, 040-431-563!
V novem poslovnem objektu - Supermarket Brglez Tuš Vransko zaposlimo osebo v strežbi. Kontaktna oseba: Roman Brglez, s.p., pekarna, slaščičarna, trgovina, bar, Vransko 17, gsm: 040 167 212.
PE GOTOVLJE - maloprodaja,
Gotovlje 71/a, 3310 ŽALEC,
Tel: 03/710 05 44, faks: 03/710 05 45
Del. čas: pon.-pet. od 07.00 do 16.00,
sob. od 07.00 do 12.00, nedelje in prazniki zaprto.
mmcmm
V naši trgovini Vam ponujamo vse za opremo Vaše nove kopalnice po ugodnih cenah.
Tu najdete sanitarno keramiko, tuš kabine, kopalniške bloke, mešalne baterije, bojlerje in vse kar potrebuje Vaš mojster za prenovo Vaše kopalnice.
wà
Mercator Trgovski center Levec
Levec 71 a, Petrovče, tel.: 03 42 78 460
Supermarket
«^LOTERIJA
SLOVENIJE
Sreča vas čaka od ponedeljka do nedelje.
I
Pohištvo
tel.: 03/ 490 22 73
Dodatni popusti na določene artikle. Odprodaja določenih razstavnih eksponatov.
MESARSTVO SANÖRO
Nudimo vam meso sloveskega porekla. Sprejemamo naročila za čevapčiče, pleskavice...
041 548522; 031 514 780
tel.: 03/ 425 14 73 www.rotar.si
EURO0GARDEN
TRGOVINA VSE ZA VRT
Od 15. julija 2007 dalje, pa do razprodaje zalog vam nudimo 15% popust na vse izdelke.
AW SHOP
Prodaja tekstilnih izdelkov in galanterije
BOX k.d. Maja Novak tel.. 03/ 490 22 73
»KHNAKOA KOTNIM ti\uit vt -fcMU.
Nudimo vam cvetlične aranžmaje za vse priložnosti.
tel.: 03/ 545 3110
Že šesto leto podarjamo ZLATO RIBICO vsem, ki ste usvojili odličen uspeh, in vsem ki ste bili ocenjeni opisno.
Dokaz: spričevalo vašega uspeha, tel.: 03/ 492 21 22
FRIZERSKI
SALON NAJA
Mateja Hrusti s.p. tel.. 03/ 490 58 50
V	mesecu juliju nudimo 10% popust na fen frizuro in vodno pričesko.
V	mesecu avgustu pa ugodnosti za moške.
Po prijetnih nakupih vas vabimo na osvežilne pijače v naš bar.
v
Matej Stusej s.p.
OBČINA POLZELA
Polzela 8,3313 Polzela
teL/faks: 03 703 32 00 / 03 703 32 23
Občina Polzela na podlagi 87. člena stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03,18/04), določil Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06 - ZUP-UPB2), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 36/04 - ZSV-UPB1, Odi. US, Ur. list RS 21/06) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
1. PREDMET RAZPISA 1.1
Občina Polzela (v nadaljevanju razpisnik) razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpraznjena ali na novo pridobljena v letih 2007, 2008 in 2009.
Oblikovani bosta dve ločeni prednostni Usti:
-	lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. list RS, št. 14/04 v nadaljevanju: pravilnik) niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine,
-	lista B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo.
Glede na to, da števila razpoložljivih stanovanj v letih 2007, 2008 in 2009 ni mogoče vnaprej predvideti, se bodo stanovanja oddajala v odvisnosti od števila upravičencev na prednostnih listah.
1.2
Najemnina za v najem oddana neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03 in 142/04), sklepa občinskega sveta Občine Polzela oziroma predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem.
Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z navedeno uredbo oziroma drugim predpisom, ki bo v veljavi v teku najema stanovanja. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja.
V kolikor najemnik ne izpolnjuje več pogojev za najem neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, ki so določeni s pravilnikom.
1.3
Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi:
Število članov gospodinjstva	Površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine - lista A	Površina stanovanja s plačilom lastne udeležbe - lista B
1-člansko	od 20 m2 do 30 m2	od 20 m2 do 45 m2
2-člansko	nad 30 m2 do 45 m2	nad 30 m2 do 55 m2
3-člansko	nad 45 m2 do 55 m2	nad 45 m2 do 70 m2
4-člansko	nad 55 m2 do 65 m2	nad 55 m2 do 82 m2
5-člansko	nad 65 m2 do 75 m2	nad 65 m2 do 95 m2
6-člansko	nad 75 m2 do 85 m2	nad 75 m2 do 105 m2
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2.
2. RAZPISNI POGOJI 2.1
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Polzela in na tem območju tudi dejansko prebivajo. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi:
-	žrtve nasilja v družini, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih,
-	varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj,
-	invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, če imajo v Občini Polzela možnost za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve,
-	najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku.
2.2
Vlagatelji vlog so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2006 ne presegajo v točki 2.3 določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu 2006 znašala mesečno 773,19 EUR oziroma informativno 185.287,00 SIT. Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.3, prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A - brez lastne udeležbe in varščine oziroma listi B - z lastno udeležbo.
2.3
Prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se ločijo na tiste, ki so glede na višino dohodka gospodinjstva oproščeni plačila lastne udeležbe in varščine - lista A, in na prosilce, ki so dolžni plačati lastno udeležbo in varščino - lista B.
Velikost gospod.	LISTA A		LISTA B	
	%	Meja dohodka	%	Meja dohodka
1-člansko	90%	695,87 EUR oz. 166.758,00 SIT	od 90 do 200 %	do 1.546,38 EUR oz. 370.574,00 SIT
2-člansko	135%	1.043,81 EUR oz. 250.137,00 SIT	od 135 do 250 %	do 1.932,97 EUR oz. 463.217,00 SIT
3-člansko	165%	1.275,76 EUR oz. 305.723,00 SIT	od 165 do 315 %	do 2.435,55 EUR oz. 583.654,00 SIT
4-člansko	195%	1.507,72 EUR oz. 361.310,00 SIT	od 195 do 370 %	do 2.860,80 EUR oz. 685.562,00 SIT
5-člansko	225%	1.739,68 EUR oz. 416.896,00 SIT	od 225 do 425 %	do 3.286,06 EUR oz. 787.469,00 SIT
6-člansko	255%	1.971,63 EUR oz. 472.482,00 SIT	od 255 do 470 %	do 3.633,99 EUR oz. 870.849,00 SIT
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje na listi A s prištevanjem 20-odstotnih točk, na listi B s prištevanjem 25-odstotnih točk.
2.4
Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje:
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ki se namerava skupaj z vlagateljem vloge preseliti v najemno stanovanje, ni najemnik glede na število družinskih članov primernega neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik oziroma solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino (primer: denacionalizirana stanovanja),
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti za število družinskih članov primernega stanovanja.
Prosilec in njegovi družinski člani ne smejo presegati naslednjih vrednosti drugega premoženja, in sicer:
Število članov gospodinjstva	m2	Vrednost drugega premoženja, ki ne sme presegati 40 % vrednosti primernega stanovanja
1-člansko	45	15.148,80 EUR informativno 3.630.258,00 SIT
2-člansko	55	18.505,20 EUR informativno 4.436.982,00 SIT
3-člansko	70	23.564,80 EUR informativno 5.647.069,00 SIT
4-člansko	82	27.604,48 EUR informativno 6.615.138,00 SIT
5-člansko	95	31.981,00 EUR informativno 7.663.879,00 SIT
6-člansko	105	35.347,20 EUR informativno 8.470.603,00 SIT
Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje, ovrednoteno s 320 točkami, vrednost točke 2,63 EUR, površina je odvisna od števila družinskih članov, ki se nameravajo vseliti v oddano stanovanje.
2.5
V skladu s 7. členom pravilnika na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj ne morejo sodelovati
prosilci:
-	ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča izgubili stanovanjsko pravico,
-	ki jim je bila najemna pogodba sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana in so že bili izseljeni iz stanovanja oziroma jim je naložena izselitev in odločba za izselitev še ni bila izvršena.
Razpisnik določa v skladu s 4. členom pravilnika poleg splošnih pogojev še dodatne pogoje: 1. stalnost bivanja v Občini Polzela:
nad 5 do 10 let	10 točk
nad 10 do 20 let	20 točk
nad 20 let	30 točk
Stalnost bivanja se dokazuje s potrdilom o bivanju, ki ga izda Upravna enota Polzela, pri čemer je upoštevano tudi bivanje pred razdelitvijo bivše Občine Polzela.
Upošteva se bivanje prosilca in zakonca oziroma njegovega partnerja (število točk se določi na podlagi skupnega seštevka let bivanja).
2. Čakalna doba na rešitev stanovanjskega problema - 20 točk
Do točk po tem kriteriju je upravičen samo upravičenec, ki je bil uvrščen na prednostno listo, sprejeto v letu 2004, pa mu zaradi pomanjkanja primernih stanovanj ni bilo mogoče oddati v najem ustreznega stanovanja.
Upravičenec, ki je zavrnil glede na normative in standarde primemo stanovanje, po tem kriteriju ne pridobi dodatnih točk.
3 KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV
3.1
Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine, mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družine z manjšim številom zaposlenih, žrtve nasilja v družini, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.2.
Prednostne kategorije, opredeljene v točki 3.1, se za posamezno listo prosilcev A oziroma B točkujejo z naslednjo višino točk:
PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA A, LISTA B
1. Mlade družine; mladi	100 točk
2. Družine z večjim številom otrok - najmanj 4 oz. več otrok	60 točk
3. Invalidi in družine z invalidnim članom	70
4. Družina z manjšim številom zaposlenih v primeru, ko je družina najmanj 3-članska in je zaposlena samo ena oseba oziroma so vsi člani družine brez zaposlitve	50
6. Žrtve nasilja v družini	40
4.	LASTNA UDELEŽBA
Lastna udeležba so vračljiva denarna sredstva najemnika, ki jih je zavezan prispevati upravičenec pred oddajo stanovanja. Lastno udeležbo so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B). Višina lastne udeležbe znaša 10 % vrednosti neprofitnega stanovanja, izračunane po pravilniku 116. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03) brez vpliva lokacije.
Lastna udeležba se najemniku neprofitnega stanovanja vrne po 10 letih z 2-odstotno obrestno mero.
Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom in vračilom lastne udeležbe se določijo med najemodajalcem in upravičencem do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem z medsebojno pogodbo. Upravičenec, ki je zavezan plačati lastno udeležbo, pa pred oddajo stanovanja v najem ne sklene pogodbe o lastni udeležbi ali v določenem roku, ki je opredeljen v pogodbi, ne plača lastne udeležbe, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev stanovanja.
5.	ROK ZA VLAGANJE VLOG IN RAZPISNI POSTOPEK
Rok za vlaganje vlog s predpisano dokumentacijo j e odi. 7.2007do 1.9.2007. Vloge se dvignejo in oddajo v tajništvu Občine Polzela vse do razpisanega roka, in sicer:
-	ob ponedeljkih med 8. in 14. uro,
-	ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 16. uro,
-	ob petkih med 8. in 12. uro.
Kontaktna oseba je Magda Cilenšek. Razpis bo od 1. 7.2007 dalje objavljen tudi na spletni strani Občine Polzela www.polzela.si.
V primeru, da prosilec odda nepopolno vlogo, bo poklican na dopolnitev vloge z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene.
Po izteku razpisnega roka bo strokovna služba ugotovila upravičenost in v primeru izpolnjevanja splošnih pogojev z ogledom preverila resničnost navedb, opravila točkovanje in izdelala prednostni Usti.
Vlagatelji vlog bodo o uvrstitvi na prednostno Usto obveščeni z odločbo.
K vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine:
1.	potrdilo o premoženjskem stanju za prosilca in vse družinske člane, za katere vlagajo vlogo (izda Davčna uprava RS, Izpostava Žalec),
2.	odločbo o odmeri dohodnine za leto 2005 oz. 2006 za vse, ki so zavezanci za dohodnino,
3.	potrdila, iz katerih bo razviden dohodek vseh članov družine, ki se s prosilcem nameravajo vseliti v stanovanje:
-	za zaposlene na obrazcu »Potrdilo o plači in nadomestilih za leto 2006« (delodajalec na obrazcu vpiše poleg dohodka tudi podatek o doseženi izobrazbi in delovni dobi),
-	za upokojence in invalide potrdilo o prejeti pokojnini v letu 2006, izdano s strani Pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ljubljana,
-	za otroke, ki prejemajo preživnino, sklep Centra za socialno delo,
-	za dijake in študente, ki opravljajo delo preko Študentskega servisa, potrdilo o prejetem dohodku v letu 2006,
-	nezaposleni dostavijo odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči,
(V dohodek gospodinjstva se ne šteje: dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendija, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče itd.)
4.	potrdilo o nezaposlenosti za vse družinske člane, ki niso zaposleni ali upokojeni oziroma ne nadaljujejo rednega šolanja (izda Zavod RS za zaposlovanje, Izpostava Žalec),
5.	veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu - najemno ali podnajemno pogodbo oziroma izjavo prosilca o razlogu, da pogodba ni bila sklenjena,
6.	v primeru, da so prosilci oziroma ožji družinski člani lastniki oziroma solastniki nepremičnine, je potrebno dostaviti cenitveno poročilo sodno zapriseženega cenilca, iz katerega bo razvidna ocenjena vrednost nepremičnine,
7.	v primeru, če prosilec živi v izvenzakonski skupnosti, notarsko overjeno izjavo o obstoju takšne skupnosti,
8.	potrdilo o šolanju za otroke, ki so starejši od 15 let in se redno šolajo,
9.	zdravniško potrdilo o morebitni nosečnosti,
10.	morebitna druga potrdila, ki izkazujejo status prosilca in ožjih družinskih članov.
Če vlagatelj vloge uveljavlja točke:
1.	za ločeno življenje, predloži Odločbo Centra za socialno delo, iz katere je razvidno, da gre za ločeno življenje roditeljev in mladoletnih otrok in so razlog ločitve neprimerne stanovanjske razmere (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog takšne namestitve neprimerne stanovanjske razmere),
2.	za status roditelja, ki sam preživlja otroke (samohranilec), predloži potrdilo, iz katerega izhaja dejstvo, da je preživnina neizterljiva, oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada,
3.	zaradi slabih zdravstvenih razmer predloži:
-	potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe,
-	dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluhost (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS),
-	izvid osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da gre za trajna obolenja prosilca oziroma njegovih ožjih družinskih članov, le-ta pa so posledica slabih stanovanjskih razmer - odločbo o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe,
4.	kot žrtev nasilja v družini predloži strokovno mnenje Centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo prosilcem psihosocialno pomoč ob nasilju.
Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača.
Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter zdajšnje stanovanjske razmere prosilcev. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostnih list za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih v ta namen lahko opravi pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih.
Komisija bo opravila ogled stanovanjskih razmer samo pri vlagateljih vlog, ki izpolnjujejo pogoje in za katere ne razpolagamo s podatki o zdajšnjih stanovanjskih razmerah (izvzeti prosilci, ki uporabljajo stanovanja v blokih, ki so v upravljanju stanovanjskega podjetja SIPRO Žalec, in prosilci, pri katerih so bili ogledi že izvedeni ob oddaji vloge ob predhodnih razpisih in ki bivajo v začasnih zatočiščih, kot so vame hiše, materinski domovi, zavetišča ipd.).
O ogledu stanovanjskih razmer bodo prosilci predhodno obveščeni pisno oziroma po telefonu. Po pregledu vlog in izvedenem točkovanju bo komisija najkasneje do 1. 10. 2007 izdelala prednostni listi.
O uvrstitvi na prednostno listo oziroma zavrnitvi bo izdana odločba z možnostjo pritožbe v roku 15 dni. O pritožbi odloči župan, njegova odločitev je dokončna. Po rešitvi pritožb bosta javno objavljeni prednostni listi, po kateri se bodo dodeljevala razpoložljiva stanovanja.
S sprejemom prednostnih list preneha veljavnost prednostnih Ust, sprejetih v letu 2004.
Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodeUtve neprofitnega stanovanja v najem.
Če se ugotovi, da udeleženec razpisa ne izpolnjuje več pogojev, se ga črta s seznama upravičencev.
Z najemniki bo sklenjena najemna pogodba za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Upravičenca, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primemo stanovanje ali ki se na ponovni klic k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta s seznama upravičencev.
Pri izvedbi razpisa se v zadevah, ki niso podrobneje opredeljene v razpisu, uporabljajo določbe Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
n TTlttrfTT' CTAD fiflf» JuJE# J» *»* A
Ivan Ropotat, s.p.
tet.: 700 16 85 GSM: 0t>1 613 269 GSM: 061 768 906
StaroOaška ut. 12, Šempeter
betoOni čas: od 00. do 26. ure
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki bili smo ob tebi vse trpeče dni.
JANEZ - JANKO GROBELNIK
iz Žalca
(27.6. 1951-31.5. 2007)
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, svaka in strica, ki nas je mnogo prerano zapustil se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, sosedoma Markovič, sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žajujoči: žena Ivica, sin Dejan, sin Mitja in hči Anita z družinama
V SPOMIN
6. julija bo minilo trinajst let žalosti, kar nas je zapustil
naš ljubljeni sin
ROBI KOPRIVA
(6. 7.1970-6. 7.1994)
Vsem, ki se ga še spominjate in ga tudi obiščete ob njegovem mnogo preranem grobu, HVALA.
Njegovi: ati, Zlatka, Peter, Petra
Zahvale za avgustovsko številko Utripa sprejemamo do 17. avgusta 2007 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora).
Tel.: 03/712 12 80.
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.
Uredništvo
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva:	Aškerčeva 9/a,
3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712	12 76, elektronski naslov:
zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica:	Lucija Kolar, člani programskega
sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Lidija Koceli, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Nisem odšel, ker ne bi hotel živeti, odšel sem, da bi nehal trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, starega očeta in brata
LUDVIKA ROTARJA
iz Kasaz 35 (1943-2007)
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem ter sosedom, ki ste nas tolažili, mu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Prisrčno se zahvaljujem sostanovalcem, sosedu Janku Šonu za denarni prispevek ter nekdanjemu sosedu Janku Vrabcu za storjene usluge v času pokojnikove bolezni in ob uri slovesa. Prav lepa hvala Ivanki Selčan ter njeni družini za vse ponujene in narejene usluge.
Hvala župniku gospodu Jožetu Planincu za opravljen pogrebni obred, govorniku gospodu Mlinariču za besede slovesa, trobentaču za odigrano melodijo, pevcem ter nosilcem praporov DU Kasaze-Liboje, Ribiške družine Šempeter in pogrebni službi Ropotar. Še enkrat vsem iskrena zahvala.
Žalujoči: žena Fanika, hči Mirica z družino ter sestre
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, tete, botrce
KARLICE ŽGANK
iz Dolenje vasi
se najtopleje in prisrčno zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred, govornikoma, znancem, prijateljem, sosedom, pevcem za odpete pesmi. Prav posebno zahvalo pa izrekamo vsem sorodnikom.
Hvala tudi vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam kakor koli ponudili pomoč in podali dlan in nam s tem lajšali žalostne trenutke. Hvala pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: mož Lojze in vsi njeni
Rad si imel ljudi okoli sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal, toda ni več besed tvojih, ni več stiska tvojih rok.
Za tabo ostala je praznina, v srcih naših neizmerna bolečina.
V SPOMIN
5. julija bo minilo pet let, odkar je zavedno odšel od nas naš dragi mož, oče, dedi in praded
GVIDO JELEN
iz Andraža 91/a, Polzela
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V sredo, 6. junija, smo se poslovili od dragega očeta
VALENTINA ŠTORMANA
iz Arje vasi (24.1. 1913-3.6. 2007)
Iskrena hvala vsem, ki so mu nesebično pomagali ob bolezni.
Hvala za vso pomoč ob njegovem slovesu, za darovane sveče, za izrečena ustna in pisna sožalja.
Hčera Marinka z družino
POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
ADELHAJDE BENETEK
iz Zaož 14
(8.12. 1928-24. 5. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za spremstvo k večnemu počitku.
Še posebej hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za lepo opravljen obred, gospodu Pustineku za lep govor, pevcem, praporščakom, vaški skupnosti, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec in pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi Milan, Joži, Vili in Silvo z družinami
Kot sonce je vedno žarela, v vsakem je luč zanela.
S svojo vedrostjo in toplino zapolnila vsako je praznino.
Na lep majski dan zaspala je v večni san.
V SPOMIN
31. maja 2007 je minilo deset let od izgube naše ljubljene mame, stare mame, tašče in sestre
ROZALIJE TOMINŠEK
iz Zabukovice 133/a
Iskrena hvala vsem, ki je niste pozabili in počastite njen spomin s prižgano svečko ali cvetjem.
Hči Tatjana z družino
13. junija je minilo eno leto, odkar naju je zapustil
IVAN LEDNIK
iz Arje vasi
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Žena Anica in sin Iztok - Jani
Kamoseštvo Marjan Amon iz Šmartno v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah.
Naročita na GSM: 041 611-087
Ko v ranem jutru smo se prebudili, v naših srcih hudo bolečino začutili.
Ni odšla, ker ne bi hotela živeti, a hotela je nehati trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete
FRANČIŠKE IRŠIČ
iz Gotovelj
(2. 10.1933-12. 5. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče.
Hvala gospodu župniku iz Šoštanja za opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Ropotar, govorniku Bojanu Pustineku, pevskemu zboru za zapete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Zahvala Gorenju HZA za izrečeno sožalje, darovane sveče in denarno pomoč.
Žalujoči: vsi njeni
»Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč.
Naselila seje, z zvezdami posuta, v očeh vseh nas, draga mama, vseh, ki sijih ljubila nekoč...«
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, mama in tašča
SLAVKA BEVC
iz Prebolda
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, stali ob strani, darovali, izrazili sožalje in jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem, ki ste jo spoštovali in jo boste ohranili v lepem spominu, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali
Pet let že v grobu spiš, v naših srcih še živiš...
V SPOMIN
ALOJZU SAKELŠKU
iz Pongraca (8. 6.1944-8. 6. 2002)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in prižigate svečko v spomin.
Njegovi domači
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage tete in svakinje
MARIJE BREZNIK, po domače
NAMARJEVE MINKE,
iz Črnega Vrha 51 pri Taboru (12. 2.1930-6. 6. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, pevcem, gospodu župniku, govorniku, pogrebni službi Ropotar ter vsem in vsakemu posebej, ki ste z nama sočustvovali.
Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Žalujoča: nečak Andrej in svakinja Geli
Zmagal polzelski petelin
Sodelovanje med Turističnim društvom Občine Polzela in društvom Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja na Dolenjskem poteka že od leta 2004, ko so na Polzeli prvič pripravili petelinijado,
to je tekmovanje petelinov po posebni stezi. Polzelani se udeležujejo tudi tekmovanja v Šentjerneju.
Prvo majsko soboto se je s šentjernejskimi lepotci pomeril savinjski petelin Ricky, last
družine Možina iz Ločice ob Savinji, ki ga je na tekmovanju vodila Milena Srebočan, in med šestnajstimi nastopajočimi zasedel prvo mesto.
Turistično društvo Občine Polzela bo septembra v sodelovanju z društvom Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja pripravilo petelinjo dirko na Polzeli.	T. Tavčar
Milena Srebočan s petelinom Rickyem
Več kot sedemsto kilogramov težak polž
Več kot 700 kg težak lesen polž Jožija Križnika, na katerem sedi njegova vnukinja Saša
Jože Križnik z Vranskega je pravi veseljak. Ljudje ga poznajo tako rekoč po vsej Sloveniji. Kot glasbenik je igral približno na 700 porokah. S takšno številko, v kilogramih seveda, pa se ponaša ena njegovih zadnjih mojstrovin iz lesa -
velikanski polž.
Jože ali Joži, kot ga kličejo, je velik ljubitelj narave, zna jo opazovati in tako marsikdaj odkrije kaj zanimivega. Navdušujejo ga skale in drevesa, ki so bolj nenavadnih oblik. Ko jih obdela in dobijo takšno podobo, kot si jo je
zamislil ob odkritju, dobijo svoje mesto na dvorišču, pred hišo, v njej ali kje drugje. Nenavadne oblike kamna in lesa so njegov konjiček. Joži je po poklicu zidar in s kamni nenavadnih oblik je marsikaj ustvaril in pozidal, lesene skulpture pa njegov ustvarjalni in domiselni svet še popestrijo. Njegova zadnja mojstrovina je res težka in se je moral kar namučiti, da je deblo spravil do doma in ga očistil. Oblika polža je podobna obliki ob odkritju, dodal je le polžje rožičke.
V času našega obiska ga ni bilo doma. Za primerjavo velikosti smo naprosili njegovo vnukinjo Sašo, da se je usedla na polža, ki zdaj ponosno stoji na dvorišču pred hišo.
D. Naraglav
V času od 21. junija do 30. junija poteka letošnje praznovanje krajevnega praznika KS Šempeter. V tem času se je zvrstilo oziroma se še bo kar nekaj prireditev. Proslavili so tudi dokončanje izgradnje kanalizacije v delu Šempetra, kar je pomemben investicijski zalogaj in korak bliže do dokončanja kanalizacijskega projekta.
To je bil tudi začetek letošnjega praznovanja, ki se je nadaljeval v antičnem parku s predstavitvijo osnovnošolskega projekta Oda gledališču in s prireditvijo Rimski mozaik našega Šempetra. V petek, 22. junija, so predali namenu parkirišče Pod smrekami, zvečer pa je bil drugi večer Rimski mozaik našega Šempetra. Ta večer so prireditev pripravili tudi v priljubljenih lokalih LaPlac in Salsa. V soboto, 23. junija, so se podali na pohod po mejah KS Šempeter, pripravili tenis turnir izžrebanih dvojic, mednarodni odbojkarski turnir članic za pokal Šempetra in ma-
V Šempetru praznujejo
Oda gledališču
Naj večji nakladalec na svetu
Liebherrjev nakladalec in strojnik Jani Kralj, ki z njim že uspešno opravlja delo v kamnolomu v Andražu nad Polzelo
Slovensko podjetje KP Motor je za podjetje Ekoplan - A iz Petrovč v Slovenijo pripeljalo enega najsodobnejših gradbenih strojev - Liebherrjev nakladalec z oznako L 586 2plus2, ki je trenutno največji tovrstni stroj na svetu. Kupec ga že uporablja v svojem ka-
mnolomu v Andražu nad Polzelo. Podjetje Liebherr je ta stroj predstavilo na letošnjem sejmu Bauma v Miinchnu, gre pa trenutno za največji nakladalec s hidrostatičnim pogonom na svetu.
Njegova delovna teža je 31 ton, nosilnost pa kar 20.430
kilogramov. Prav ta, izredno robusten stroj, prvi in največji na svetu, je bil izdelan posebej za delo v tovrstnih okoliščinah. Opremljen je namreč z gumami za vožnjo po skalnati podlagi, s 6-kubično žlico pa na enkrat skoraj napolni tovornjak.	T. Tavčar
Abrahamovci s helikopterjem
Pred odhodom abrahamovcev na panoramsko vožnjo s helikopterjem
tinejo za mlajše obiskovalce v lokalu LaPlac. Danes ob 14. uri je pohod na Kadunec z zborom pred Elesom v Podlogu, ob 17. uri pa pripravljajo šahovski turnir v dvorani Elektro Šempeter.
Pestro in slovesno bo ta petek, 29. junija. Ob 16. uri bo slovesna sveta maša v cerkvi sv. Petra. Ob
18.30	bodo odkrili grb KS Šempeter, pol ure zatem pa se bo začela slavnostna seja ob prazniku krajevne skupnosti s podelitvijo priznanj KS Šempeter. Praznovanje bodo sklenili v soboto s košarkarskim turnirjem trojk, na katerem naj bi sodelovala tudi brata Samo in Beno Udrih.
D. N.
Obvestilo uredništva
Cenjene bralke in bralce obveščamo, da bo uredništvo Utripa Savinjske doline zaradi letnega dopusta v juliju zaprto. Želimo vam prijetne poletne mesece.
V okviru Galiških dni je Planinsko društvo Galicija na Podružnični osnovni šoli Trje pripravilo prikaz planinske opreme in dejavnosti društva. V avli šole so pripravili razstavo fotografij različnih planinskih dejavnosti in pohodov.
Dogajanje je doseglo višek s prihodom vojaškega helikopterja. Pilot je najprej predstavil delovanje in uporabo helikopterja, nato pa popeljal učence podružnične osnovne šole, članice Klepetalni-
ce in še nekaj srečnežev na panoramsko vožnjo. Presenečenje je društvo pripravilo tudi za svoje člane in članice, ki letos praznujejo 50 let - abrahama. Podarilo jim je panoramski polet nad Krajevno skupnostjo Galicija. Za nemoten potek so poskrbeli vodniki Ivi Brežnik, Janez Podpečan in Sebastjan Ašenberger ter markacist Franci Arnšek, vse niti pa je uspešno v vrv spletel predsednik društva in vodnik Viktor Furman.	T. Tavčar
V soboto 80 let PGD
Prostovoljno gasilsko društvo Parižlje-Topovlje bo v soboto, 30. junija, praznovalo 80-letnico uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti bodo namenu predali novo orodno vozilo GV 1, znamke Mercedes Benz, in obnovljen gasilski dom, pri katerem so domači gasilci in tudi drugi krajani opravili veliko ur pro-
stovoljnega dela, finančno pa jim je pomagala tudi Občina Braslovče. Gasilska zveza Žalec bo z veliko gasilsko parado, na kateri bo sodelovalo 500 gasilcev z najmodernejšo gasilsko tehniko, proslavila dan gasilca. Ob tej priložnosti pa bodo razvili mladinski gasilski prapor Gasilske zveze Žalec.	T. T.