Fran Erjavec:
Položaj svetovnega kmetijstva
m mi
V lanski jubilejni številki in v letošnji velikonočni številki »Domoljuba« sem pod naslovom »Slovenija hoče kruha« očrtal prav malo rožnate izglede za izvoz naših kmetijskih pridelkov in trdil, da se zalo položaj slovenskega kmeta pri današnjih razmerah sploh izboljšali ne more, zaradi česar postaja nadvse pereče vprašanje nove preusmeritve našega kmetijstva in kmetovanja.
Na velikem kmetijskem posvetovanju prve dni meseca junija t. 1. je pa o tem vprašanju pod naslovom »Naše kmetijstvo in svetovno gospodarstvo < razpravlja! prav podrobno tudi tajnik Kmečke zbornice g, dr. J. L a v r i č in je prišel na podlagi podrobnega razmotrivania stanja v svetovnem kmetijstvu končno do — istega zaključka, ie da ga morda ni tako jasno tudi izrekel.
Pred vojno je. tvorilo gospodarstvo vsega sveta do neke mere že precejšnjo celoto. Res da smo imeli že tudi tedaj carine in nekaj sličnih varstvenih ukrepov za domače blago, ki so vplivali na njegovo večjo ali manjšo donosnost, vendar so bili ti ukrepi v primeri z današnjimi še tako rahli, da nikakor niso mogli preprečiti n. pr. pri nas skoraj popolnega propada naše žitoreje. Že pred 4!) leti je namreč naš kmet čisto dobro vedel, da jc kupljen kruh cenejši kakor doma pridelan.
Po vojni je pa ta svetovna gospodarska enotnost skoraj popolnoma propadla in svetovno gospodarstvo je vnovič razpadlo v »narodna (državna) gospodarstva«. Države so se prvič obdale z visokimi, da, včasih skoraj ne-pristopnimi zidovi. Leta 1933 je bila n. pr. cena pšenice v Združenih državah 8.34 zlatega franka 1 q, v Berlinu pa 23.09 in v Milanu celo 24,85. Pri taki varstveni carini nemški ali italijanski kmet seveda nista' mogla zdihovati nad slabimi cenami. Toda carine niso bile več skoraj edino varstveno orožje, kajti poleg teh so uvedli še včasih sploh neznane prepo vedi in kontingente uvoza ter še razne druge ukrepe, ki so sploh onemogočili vsako svobodno trgovino in je postala ta na milost in nemilost odvisna od državne politike in drugih činite-Ijev. Trgovske pogodbe se ne sklepajo več na dolgo dobo, temveč se njeni najvažnejši deli včasih določajo komaj za par mesecev naprej, ^ato je zlasti trgovina s kmetijskimi pridelki med državami danes izredno otežkočena in zapletena, a kar je najglavnejše: kmet ne more n'ti za nekaj mesecev naprej več računati, ali se bo kake vrste pridelkov sploh dalo izvoziti, «am in po kakšni ceni. Da je poslalo v takih
razmerah kmetovanje v kmečkih državah silno, silno težko, je razumljivo samo po sebi.
V teh okoliščinah je položaj na svetovnem gospodarskem trgu zlasti za gospodarsko šibke kmetijske države naravnost odločilnega pomena in so kmečke države izročene — da, rekli bi lahko, skoraj na milost in nemilost velikim in gospodarsko močnim industrijskim državam, zlasti, ker tem ni treba prav nič iskati manjkajočih jim kmetijskih pridelkov, temveč stoji pred njih vrati cela vrsta ponudnikov, ki prosjačijo za odkup.
Zadnja velika kmetijska kriza, ki se je pojavila z nenadno zrušitvijo vseh cen 1. 1929 in ki traja, vsaj v našem kmetijstva, prav za prav še vedno, je predvsem posledica prevelike proizvodnje kmetijskih pridelkov. Dočim se je prebivalstvo od leta 1909—1930 pomnožilo komaj za 10—11%, je pa narasla samo proizvodnja pšenice za 24.2% in krompirja za 19%. Že ta razlika je prav precejšnja, a če pomislimo prvič, da pride na svetovni trg komaj 10—17% letne proizvodnje pšenice, dočim potrošijo ostalo proizvajalci sami. se s tem navedeni odstotek seveda takoj še neprimerno dvigne. Drugič se je pa potrošnja žita sploh precej zmanjšala, ker uživajo v kulturnih državah vedno več mesa in sočivja. Posledica tega je bila, da je bilo n. pr. 1. 1933 na svetu 201 milijon centov neprodane pšenice na zalogah, kar je seveda moralo silno pritiskati na trg. Pšenica je pa še slej ko prej nekako merilo za ves položaj in vse gibanje poljedelske proizvodnje.
Na položaj na žitnem trgu so pa vse evropske kmetijske države skupaj brez vsake moči, kajti samo Kanada, Argentinija, Združene države ameriške in Avstralija same imajo v rokah okoli 80% vsega svetovnega izvoza pšenice, dočim je morejo postaviti vse evropske kmetijske izvozne države skupaj na trg komaj 5% ■
Dalje je kmetijska strojna tehnika zadnja desetletja tako napredovala, cia more v Ameriki sama farmerjeva družina s stroji obdelati za naše razmere že ogromno veleposestvo in proizvaja zato seveda neprimerno ceneje nego pri nas. Pri isti ceni bo imel zato ameriški oroizvajalec še zelo veiik dobiček, dočim bo prodajal naš kmet v veliko izgubo. Industrijske države, ki žito uvažajo, so si tu lahko pomagale: naložile so na uvoz take carine, da je bil domači kmet dovoljno zavarovan, a kako naj se bore proti temu položaju šibke evropske kmetijske države, ki skušajo same iz-
važati? Kako naj konkurirajo z ameriškimi veleproizvajalci?
Pri nas so poskušali rešiti to vprašanje pred leti tako, da je država (»Prizad«) poku« pila vso odvisno žetev za mnogo višje cene, kakor so bile na svetovnem trgu (tako imenovani »žitni režim«), a kdo naj trajno nosi ogromne stroške za tako djplačevanie. Samo rias Slovence je stal ta »žitni režim« težke, težke milijone. Šc seda; skuša država (Prizad) vzdržati cene pšenice na znosni višini s tem, da jo precej dražje plačuje, kakor so pa cene na svetovnem trgu, a to je za tiste, ki morajo kruh kupovati, in. med katerimi smo tudi mi Slovenci, precej hud davek.
Tak je položaj na svetovnem žitnem trgu, gledano z našega slovenskega vidika, že nekaj desetletij, zalo smo mi tudi že proti koncu preteklega stoletja morali preiti iz žitoreje na živinorejo, za katero smo imeli pred vojno dovolj domačega trga. Po vojni se pa tudi te razmere stalno izpreminiajo v našo škodo. Res je, da potrošnjo mesa v kulturnih državah stalno narašča, a zato so pa prav vse uvozna države začele silno podpirati vse panoge domačega kmetijstva, da se čim bolj osamosvoje. To nam krasno dokazuje n. pr. ves svetovni uvoz goveje živine, ki je znašal: v poprečju let 1926—1930 še 2,370.000 glav, a leta 1935 komaj 1,910.000 glav.
Toda mnogo važnejši kakor uvoz živine je uvoz mesa in tudi ta je znašal v poprečju let 1926—1.930 v vseh uvoznih državah sveta še 9.1 mili), centov, dočim je znašal leta 1935 komaj še 6.7 milij. centov. Kaj nam pove to? Da uvažajo vse tisle države, ki ne priredijo dovolj mesa zase, danes že za več kot eno četrtino manj, kakor so uvažale še pred desetimi leti.
Ogromno večino tega uvoza potrebujejo evropske industrijske države (Anglija, Nemčija, Italija i.d r.), a krijejo pa skoraj vse te potrebe po goveji živini evropske kmetijske države same, po mesu pa prekomorske države. Če sedaj pomislimo, da použije sama Anglija daleč nad polovico vse evropske potrebe in da krije ves angleški uvoz goveje živine Irska, a ves angleški uvoz mesa njene prekomorske kolonije, se nam bo šele prav jasno pokazalo, kako silno se je /a evropske kmetijske države poslabšal položaj na živinskem trgu. Posta! je čisto sličen položaju na žitnem trgu. Preko-morski farmerji lahko mečejo dobro in ceneno meso na evropski trg, razne evropske industrijske države so živinorejo tudi same- silno dvignil'« in kdo naj sedaj jemlje našo živino?
Enako je s prašiči. V povprečju let 1926 do 1929 so uvozile evropske države še 2.1 milijona prašičev, leta 1935 komaj še 954.000, torej več kot polovico manj.
(Dalje prihodnjič.)
slrao 2>	»DOMOLJUB«, dne 27. julija 1938._
Br* Korošec - slovenskim dekletom
2e v sobolo 23. julija so prišle k večerni procesiji. Od ranega nedeljskega jutra pa je bila cerkev dobesedno oblegana. Okrog 6000 jih je prejelo sv. obhajilo. Sledila je sv. maša z nagovorom knezoškofa Rozmana, govor župnika Košmerlja o nalogah dekleta, o življenju domače družine, poročilo Ive Pregljeve o dekletu v borbi za poštenje. Pregljeva je z živahno besedo orisala dolžnosti dekleta v boju proti slabemu časopisju in tisku, v boju proti vedno bolj širečemu se slabemu vplivu kinematografov in v boju proti izrastkom mode in slabim posledicam alkoholizma. Tabor so zaključili popoldne z uspelo predstavo Fhiž-garjeve igre ^Uslišana« in s petimi iitani-jami.
Naše poročilo b; ne bilo popolno, ako bi ne povedali, da je prišel že dopoldne na tabor voditelj slovenskega naroda dr. Korošec, burno pozdravljen od več kot 12.000 slovenskih žena in deklet. Minister dr. Korošec je med navdušenim odobravanjem silne množice izgovoril sledeče vzpodbudne stavke:
Mi, ki hodimo po taborih in tudi radi hodimo, smo vajeni velikega števila navzočih. Toda danes vas je tukaj kot listja in trave in vaših robcev je gotovo vihralo nad 12.000. Veselimo se vsi, da ste se v tako velikem številu odzvale klicu svojih voditeljic in voditeljev. Poslali so vas sem na Brezje vaši skrbni očetje in vaše dobre matere. Poslali so vas zaradi teda, da tukaj vidite Kraljico nebes in zemlje, ki je obenem tudi Kraljica Slovencev. Poslali so vas, da tukaj govorite z vašo Kraljico, da ji predložite vse vaše prošnje.
Gotovo imate svoje osebne prošnje, svoje osebne želje. Jaz vas prosim, da jih danes
Velike množice naroda so se zbrale v nedeljo 24. julija na taboru v Radečah pri Zidanem mostu. Tabor se je vršil po sporedu kakor vsi drugi katoliški zbori v zadnjem času in ga zato ne bomo opisovali na dolgo Pri popoldanski telovadbi je nastopilo 640 telovadcev, ki jih je občudovalo več tisoč ljudi Med drugimi, je dopoldne na taboru govoril tudi: minister dr, Krek, ki je temeljito obračunal z zahrbtnimi nasprotniki našega katoliškega pokreta. G. minister je ob največjem pritrjevanju tisočev povedal tudi tole: >Do veličastnega mladinskega tabora v Ljubljani so naši nasprotniki hoteli iti z zaničevanjem in pomilovanjem prsko nas. Nastop na ljubljanskem taboru pa je bil tako po svojem obsegu kot tudi po svoji izvedbi neizbrisno in prepričevalno dovršen. Po tem tabonu omalovaževanje ni več pomembno V Ljubljani nas jo videla vsa Slovenija, vsa država, videl nas je Belgrad, videla nas je tujina. Tisti, ki so nas videli, se ne morejo več prepričati, da bi na« bilo malo, Ljubljanski tabor je dokazal, da je ogromno mladine v naši proaveti, ljubljanski tabor je vsakomur dopovedal, da tisti, ki slovenske mlade moči hočejo na svojo stran, morajo računati s katoliško mladino. Kdor želj graditi nacionalno čast, se mora poslužiti mladega rodu, ki je v naših vrstah. Ta trditev je bila na ljubljanskem taboru dejstvo, tako očitno in neizpodbitno, da izključuje vsako ribarjenje v kal-2'
izlijete v polni meri pred Kraljico, da jih usliši. Vse, kar imate na srcu, za svojo dobrobit izlijte danes pred Kraljico Slovencev, Jaz pa vas še prosim, da ne pozabite prinesti pred Marijo Pomagaj prošenj za vaše družine, za vaše vasi, za vaša polja, za vaše travnike, za vaše vinograde. Jaz vas prosim, da danes izlijete svO& prošnje za našo predrago Slovenijo, da jo Bog obvaruje vse nesreče in da nas vodi, da napredujemo na vseh poljih in v vseh pravcih.
Prosite jo danes tudi, da bo naša domovini! edina. Mi nismo tisti, ki imamo radi razprtije in bratske boje. Naša srčna želja je, da smo vsi edini, da vsi gremo edini za istimi dobrimi cilji. Jaz vas prosim, da ne pozabite tudi na našo širšo domovino, ua našo Jugoslavijo. Vi veste, da današnji čas ni brez nevarnosti, da je v zraku polno elektrike in da se zdaj zdaj lahko utrga blisk in udari grom ter vžge zemljo ne vemo kako na široko. Prosite, da Marija varuje našo Jugoslavijo vseh nesreč in da izprosi mnogo modrosti našemu viadarju, našemu mlademu kralju, prosite jo, da vodi kraljico, ki je danes zavita v globoko žalost, da dobro vzgaja in napravi kralja za modrega in močnega vladarja.
Prosite tudi za našega preljubega kneza namestnika la in kneginjo Olgo, ki imata toliko srca za veliko našo državo Jugoslavijo in drago nam Slovenijo.
Vse to vas prosim, da danes predložite Kraljici Slovencev, in da v tem smislu izlijete svoje prošnje za dobrobit nas vseh, našega naroda, cele države in v teb mislih vas iskreno pozdravljam. Bog živi!
nem in vsako nizkotno zahrbtnost. Ljubljanski tabor je dal čudoviti preprogi slovenskih nageljev, ki so ga posejala slovenska dekleta pred knezom namestnikom Pavlom in kneginjo Olgo močen odmev desettisočev grl, ki so pela pesmi ljubezni in hvaležnosti kraljevskemu domu, Jugoslaviji in pri tem je v njih izginila kleveta o nezanesljivih in manj nacionalnih čustvih v vrstah slovenske katoliške prosvete. Na ljubljanskem taboru se je slovenska katoliška mladina utrdila kot najvažnejši in najbistvenejši državotvorni in nacionalni činitelj, tako da tudi v tej smeri klevete nič več ne morejo in ne bodo mogle blizu.
Ko so se raznim nizkotnim dušam na ta način izpodmaknila tla laži in obrekovanja, skušajo po ljubljanskem taboru zgrabiti od druge strani. Od kavarne do kavarne, od ulice do ulice prenašajo svoje kisle obraze in trosijo ined poslušalce svoje siromašne izmišljotine. Prva, najpreprostejša in tudi najgnusnejša trditev je, da je ljubljanski tabor organizirala vlada z denarjem Vatikana in Belgrada. Ta kleveta je najgrša žalitev samozavestnih naših staršev, ki so si vse leto od svojih ust pritrgovali, da so mogli sinu ali hčeri kupiti kroj za Ljubljano, to je žalitev naše mladine, ki je tako težko prislužene prejemke shranjevala iz iste vzvišene misli. To je zaplotno lajanje strahopetcev na slovensko ljudstvo in njegovo zavednost. Naše ljudstvo je toliko j
trdovratno in toliko značajno, da se plačevati ne da. Zaplotniki naj vedo, da mi javno povemo njihove zahrbtne klevete, da jih sliši ves narod, ki bo ob prvi priložnosti a klevet-niki obračunal.
Naša politika je delala z Bogom za kralja, narod in domovino, kogar pa ta politika bode v oči, naj se skrije, da ne bo kazal svoje sramote.
Pokažimo pa našim nasprotnikom tudi lepe in strnjene vrste Francozov, Čehov in drugih narodov, ki z nami nastopajo v naši domovini in nas vabijo v svojo domovino k svojim nastopom. Tam nas sprejemajo kot zastopnike zavezniškega naroda in naša telovadba vzbuja burno priznanje naši državi. Naša organizacija je najširše vrgla mrežo po vsej Evropi. Povsod, kjer se udeležimo, done slavospevi naši mili ljubljeni domovini. Kdor pa smatra, da smo ozki zaradi svetovnega nazora, ki naj je temelj izobrazbe in vzgoje in sredstvo za izoblikovanje značaja, tem odgovarjamo: Naši vzori so večni in nespremenljivi, Mi svojih vzorov nismo iskali nikoli izza domačih, izza jugoslovanskih tal. Vi pa, ki drugod za vzori tavate, ste nam dokaz lastne slabosti. Mi pa bomo rastli iz našega življenja v novo stopnjo razvoja, ponosni na vse to, kar smo od naših slovenskih očetov in mater prejeli.
Beseda prometnega ministra železničarjem
V Sarajevu so imeli te dni železničarji veliko zborovanje. K besedi se je oglasil tudi prometni minister dr. Spaho. Minister je med drugim povedal tudi sledeče:
Vi dragi moji sodelavci najbrž pričakujete, da vam povem nekaj besedi o tistem vprašanju, ki vas najbolj žuli. Mislim, da ste v teh treh letih, odkar sem jaz na čelu prometnega ministrstva, imeli dovolj prilike, da se prepričate, da ste v meni imeii vedno pravičnega predstojnika, pravega tovariša. Kar se je z mojo odločitvijo moglo rešiti, to se je rešilo, če so le razmere pustile. So pa stvari, ki jih sam ne morem rešiti, za katere je ire-ba soglasja finančnega ministrstva, soglasje kraljevske vlade in večkrat tudi soglasja zakonodajnega zastopstva. Veste, da se nam je posrečilo uspešno rešiti vprašanje skromne draginjske doklade in vprašanje polovičnega potnega pavšala. Iz tega morete videti dokaz, da popravim vse, kar vas boli.
Je pa še eno vprašanje, ki čaka odobritve finančnega ministrstva. To je vprašanje vaših plač. Upam, da bom tudi to v najkrajšem času pripeljal do pravilne rešitve. Odkrito pa vam rečem, da so vaše zahteve upravičene in da po pravici zahtevate zvišanje plač. Toda politika kraljevske vlade je šla v teh treh letih za tem, da se zboljšajo cene poljedelskim pridelkom in je v tem tudi dosegla uspehe. Ta uspeh pa pri vas zbuja želje po zvišanju plač. Pozivam vas in prosim vas, pa ne samo vas, ampak vse naše državljane, da se nad draginjo poljedelskih proizvodov nihče ne pritožuje, ker 80 odstotkov naše države živi od poljedelskih proizvodov. Pa še neka druga stvar je. Nobeno zvišanje plač ne more obsegati samo ene vrste državnih uslužbencev. Skušnja je pokazala, da mora vsako zvišanje plač biti splošno in da mora obsegati vse državne uslužbence.
(Nadaljevanje na prihodnji strani sjjodaj)
Obračun z zaplotniki
j Od 10 oseb jih ima 7 zobni kamen. Tudi Tebi grozi z izpadom zobl Varuj se ga!
SARGOV
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Vsa poštena dekleta it nam! v naših vrstah je slovenska mladina!
Slovenci ijtibs$o svoj® zemljo, a tudi Jugoslavijo
Proslav 20-letnice osvobojenja ua Kaj-uiakčaianu v Srbiji, ki je bila te dni, se je udeležilo lepo število ljudi. Prišli so med drugimi tudi zastopnik kralja, zastopnik vojnega ministra, predsednik Narodne skupščine Sie-van Cirič v družbi 20 poslancev, ined katerimi sta bila tudi dva Slovenca inž. Zupančič in dr. Franc Semrov. Govor v proslavo junakov borcev, ki so padli na tem hribu za svobodo svoje domovine, je imel predsednik narodne skupščine Stepan CiriČ, ki je med drugim dejal: ... na katoliški praznik sv. Petra sem bil v Ljubljani, a na pravoslavni dan sv. Petra na Kajmakčalanu. V enem kakor drugem primeru sem zastopal Narodno skupščino. Kar sem videl v Ljubljani na mladinskem taboru, me je v resnici prevzelo. Čutil sem, kako Slovenci ljubijo svojo rodno zemljo in kako ljubijo tudi Jugoslavijo. Občutil sem, da ni nobenega protislovja v tem: ljubiti ožji dom in ljubiti tudi našo veliko domovino Jugoslavijo. Srečen sem bil, ko sem mogel kot Srb spo-
V zadnjih letih so se naše finančne razmero, zlasti pa finančne razmere prometnih ustanov močno popravile. Toda sporedno s tem zboljšanjem naših financ je prišla druga nesreča, prišlo je do težkih zapletljajev v zunanji politiki v Evropi. V današnjih težkih razmerah moramo najprej gledati na potrebe tiaše narodne obrambe. Biti moramo pripravljeni. Naš bolgarski tovariš je dejal, da ste vi druga armada. Vi in vsi državljani naše širne Jugoslavije morate biti prežeti s čustvi, da je rešitev domovine najvišji zakon. Vidite, gospodje, kam gre povečanje dohodkov. Od vsega početka, od zvišanja draginjskih doklad sem bil pri finančnem ministru vaš najodloč-nejši zagovornik. Trudil se bom, če bodo le razmere dopuščale, da se vašim zahtevam zadosti tako, kakor pričakujete in kakor imate pravico,«;
znati slovensko dušo in občutiti tisto veliko ljubezen do svoje rodne grude in do svoje domovine. Da, dragi bratje, koliko svetlih
Podobo Marije Pomagaj na Brezjah so prinesli iz cerkve na tabor slovenskih deklet.
strani zgodovine naše lepe domovine je fe, ki bodo šele prišle do pravega izraza v veliki naši domovini...
Slovenski fai»tje, zmagovalci na mednarodni tekmi v Franciji ob slovesnem .prejemu po jmk vrtitj^u domovino no ljubljanskem kolodvoru.	^
kaj je novega
OSEBNE VESTI
o Na pogreb romunske kraljice Marije v Bukarešto sta poleg naše kraljice Marije odpotovala knez-namestnik Pavle in njegova soproga kneginja Olga.
o Petdcsetletnik je posta! naš ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Ob tej priliki pišejo o njem pohvalne članke tudi mnogi inozemski listi. Prijatelja Slovencev Bog živi še mnogo let!
o Zlato sv. mašo jc daroval 24. julija v župui cerkvi na Brdu pri Lukovici tamožnji župnik g. Matija Slak. Gospoda zlatomašnika, ki že 38 let deluje v brdskem Gospodovem vinogradu, Bog varuj še mnogo let!
o V župni ecrkvi v Ormožu je proslavil svoj biseromašniški jubilej bivši križanski prior msgr. Bernard Polak. Vzornemu duhovniku naj nakloni Bog še mnogo srečnih dni.
o ?0 letnico rojstva je praznoval oni dan snani gostilničar na Sp. Hudinji pri Celju Jakob Gajšek. Kolikor kapljic ...
o V samostanski cerkvi šolskih sester v Repjiiah je daroval zlato sv. mašo župnik v p. g. Anton Jemec. Na mnoga leta!
o Osemdesetletnico življenja in petdesetletnico dušnopastirskega dela je obhajal župnik v Bočni Jakob Kilak. Bog ohrani g. jubilanta do skrajnih mej človeškega življenja!
DOMAČE NOVICE
d Papež je sprejel odposlanstvo Katoliške akcije h Ljubljane, Sv. oče papež Pij XI je sprejel te dni odposlanstvo 35 članov Katoliške akcije iz Ljubljane, ki ga vodi ljubljanski knezoškof dr. Gregorij Rožman. Sv. oče je Člane Katoliške akcije prisrčno pozdravil in v svojem govoru poudaril, da mu je pri srcu razvoj Katoliške akcije v Jugoslaviji Izrazil je tudi upanje, da bo to, kar je doseženo v Ljubljani, lahko kmalu prišlo do izraza v vsej Jugoslaviji, v tej tako lepi in veliki 'državi.
d Ministra dr. Korošca so izvolili v zadnjem času za častnega občana v Radečah, Mozirju, Senovem, Čatežu ob Savi, Radvanju pri Mariboru, Murski Soboti in Spodnji Pol-skavi.
d 48 odstotkov celotno evropske proizvodnje jabolk bo letos v Jugoslaviji. Iz mnogih delov Jugoslavije, zlasti pa iz severne Slovenije, prihajajo poročila, po katerih bomo imeli letos naravnost izvrstno sadno letino. V prvi vrsti velja to za jabolka. Strokovnjaki so izračunali, da bo imela Jugoslavija tokrat 48% celotne proizvodnje jabolk v Evropi. Dočim namreč kaže letina pri nas izvrstno, se inozemstvo pritožuje, da letos ne bodo imeli kaj izvažati in da bodo morale celo države, ki navadno zalagajo sosede z jabolki, tokrat uvažati znatne količine. Zato je računati s tem, da bo severna Slovenija letos zalagala v znatni meri sosednje države, predvsem Francijo in deloma tudi Nemčijo. Bodo li merodajni činitelji pravočasno poskrbeli, da se bo mogel izvoz v tujino izvršiti brez ovir?
A*
d Ban dr. Natlačen je postal častni občan
v Mozirju, Čatežu ob Savi in v Murski Soboti.
d Bclgrad dobi olimpijski stadion. Nemški profesor Werner March, ki je strokovnjak za športne stadione, je dobil od jugoslovanske vlade naročilo, da napravi načrte za olimpijski stadion v Belgradu. Poleg stadiona se bo sezidalo tudi poslopje za višjo športno šolo ter vežbališče za vojaške športne prireditve.
d Suhokrajinski vodovod. Licitacija za zgraditev vodovoda v Suhi krajini je razpisana. Dela so preračunana na 2,066.973 din. Licitacija bo 27. avgusta.
d Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna In zlatencc urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjcnje črev. Kliniške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj o a tešče »Franz-Josefova« voda pomešana z nekoliko vroče vode.
Beg po aln. «oc. pol. In nar. Mir. 8. bi- 15185, SI. V. SH.
d Povečanje »Šlajmarjevega doma«. Na seji Pokojninskega zavoda je bilo sklenjeno, da se ugodi prošnji Trgovsko bolniškega in podpornega društva v Ljubljani za posojilo za povečanje Slajmerjevega doma. Društvo je sicer zaprosilo za 7 milijonov din posojila a bo Pokojninski zavod dal eamo 6 milijonov, Načrti za povečanje sanatorija, ki so že gotovi, se bodo zaradi tega sicer morali nekoliko spremeniti, vendar pa ne bodo te spremembe bistvene. Pokojninski zavod bo tudi imel gradbeno nadzorstvo, V Slajmerjevem domu je bilo dosedaj 25 postelj, z razširjenjem pa bo 90 postelj. Tako ne bo treba upravi Slajmerjevega doma vedno bolnikov odklanjati zaradi pomanjkanja prostorna.
d Nepošten pekovski pomočnik. Pekovski mojster Franc Jurgec v Št. Ilju v Slov, goricah je že dolgo opažal, da obiskuje njegovo klet nezaželjen gost ter mu odnaša iz sodov vino, žganje in sadjevec. Nedavno pa je tudi ugotovil, da prihaja obiskovalec v prodajalno ter odnaša iz nezaklenjenega predala detlar. Jurgec je naračnnal, da mu je bilo v času od decembra lanskega leta pa do sedaj ukradeno gotovine in pa pijače v skupni vrednosti 17.000 din. Šentiljslri orožniki so dognali, da je tatvine izvršil pri Jurgecu zaposleni pekovski pomočnik, katerega je mojster pred nekaj meseci odpustil.
d Zborovanje užiteljstva Jugoslavije, združenega v UJU bo od 20. do 23. avgusta v Zagrebu.
d Nekaj neverjetnega. »Del. politika* piše : Pritožil se je v našem uredništvu (v Mariboru) delavec, ki je dobil na občini v Selnici izstavljeno uW.no spričevalo suverenje o imovinskem stanju« in šel z njim na davčno upravo, da bi mu isto tudi tam potrdili. Potrdilo pa so mu odklonili, češ da mora biti tiskovina tudi v cirilici, njegova pa je bila samo v latinici, a drugače s popoinomo istim besedilom, kakor tiskovina s cirilico.« Ali so Slovenci državni narod in je slovenščina državni jezik samo v -— ustavi?
d Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je na svojem potovanju po Hrvatskem Pri-morju dospel v mesto Krk na otoku Krku kjer se je izkrcal. Tam je obiskal škofa dr I
Srebrniča, ki mu je kmalu nato vrnil obisk na ladji.
d Pred posetom italijanskega vojnega brodovja. Odpravnik poslov italijanskega poslaništva v Belgradu Guidotti in vojaški odposlanec polkovnik Coronatti sta odpotovala v Kotor, kjer bosta prisostvovala sprejemu 5. divizije italijanske vojne mornarice, katera prispe v Boko Kotorsko. To je prvi uradni obisk italijanske vojne mornarice v nasiti vodah. Italijanska pomorska divizija bo priplula pod vodstvom admirala Riceardija, poveljnika prve eskadre, ki se nahaja s svojim šlaboro na ladji »Cavour«. Peto divizijo sestavljajo oklopnici »Cavour«. in *Cesare« ter rušilei »Alfieri«, »Carduci«, »Oriani« in »Gio-berti«. V programu obiska italijanske mornarice v Boki Kotorski je med drugim določen tudi izlet na Cetinje. Italijansko vojno brodovje bo nato odpluio v Sibenik, kjer bo ostalo do 28. t. m. Italijanskim ladjam pripravljajo lep sprejem.
d Duhovno sodišče starokatoiiške cerkve za državno področje nima zakonite osnove. Tednik »Istina« s Sušaka priobčtije več razsodb tamošnjega okrož. sodišča, ki je v zakonskih pravdah rdzsodilo, da prvi zakoni, sklenjeni po katoliškem cerkvenem obredu, niso bili veljavno razrešeni in da so novi zakoni, sklenjeni pred zastopnikom starokato-liške cerkve — neveljavni. V utemeljitvi razsodbe ugotavljajo, da more katoliško sklenjeni zakon razvezati samo katoliško cerkveno sodišče in da so razsodbe, s katerimi je duhovno sodišče starokatoliške cerkve v Zagrebu, te zakone razvezalo, pravno neveljavne in da taki zakonci ne morejo sklepati novih veljavnih zakonov, ker še prvi zakon obstoji. >Duhovno sodišče Hrvatske starokatoliške cerkve za državno področje nima nobeije zakonite osnove in so njegove razsodbe za državno področje brez slehernega učinka.«
d 6G0 ljudi je zbolelo na gripi v Starem Bečeju v Vojvodini.
H" 1*| - T^ prvovrstna, po najugodnejših vF ML FlS	cenah kupite pri
.■B«M»«BHamiiiiaii.ii.ii CENTRALNI VIKAHKI v Ljubljani
d Dva in pol milijona nas je. Na slovenskem ozemlju Jugoslavije nas je 1,200.000, po ostali Jugoslaviji pa je raztresenih okoli 100 tisoč Slovencev. Nadalje je po približnih cenitvah 600.000 Slovencev v Italiji, v Avstriji 120.000, v Madžarski 10.000, v Nemčiji 50.000, v Franciji 40.000, v Belgiji 6000, v Holandiji 3000, v USA 300.000, v Kanadi 2000, v Južni Ameriki 40.000, v Afriki 8000, v Aziji 1200, v Avstraliji 700, v Španiji 7000, v Rusiji 600, drugod po svetu pa tudi okoli 1000. Po vseh teh podatkih je vsega naroda Slovencev 2 milijona 500.000. Od teh torej v domovini samo 1,200.000 nad l,300.0o0 Slovencev pa živi izven mej Jugoslavije.
d Nadzorstvo nad dobrodelnimi zavarovalnimi ustanovami. V trgovinskem ministrstvu se izdeluje načrt pravilnika o nadzorstvu nad vsemi dobrodelnimi zavarovalnimi združenji (pogrebnimi, podpornimi, pokojninskimi, osmrtninskimi, bolezenskimi itd.) v vsej državi. Takšnih organizacij je v naši državi okoli 600. Vloge članov v teh organizacijah presegajo baje eno milijardo dinarjev. Dosedaj ni bilo nad temi organizacijami nobenega nadzorstva, kakor se oficielno pravi,, Zato so se dostikrat dogajale zlorabe v teb
lutanovah. Novi pravilnik naj to prepreči, kakor se utemeljuj« nameri pravilnika. Novi pravilnik bo objavljen že v začetku prihodnjega meseca. — Naj bi novi pravilnik ne bil dobrodelnim zavarovalnim združenjem v —-škodo.
d Naši dijaki pri »r. očetu. Zastopniki dijaške Katoliške akcije iz Ljubljane ao bili sprejeli pri sv. očetu, kamor jih je popeljal prevzišeni škof dr. Gregorij Rozman. Sv. oče je ob tej priliki spregovoril nekaj lepih načelnih besed o Katoliški akciji, pohvalil je katoliško gibanje med Slovenci in se silno laskavo izražal o Jugoslaviji in njeni bodočnosti- Ob koncu je vsem navzočim, njihovim domačini, narodu in državi podelil svoj blagoslov.
d Glavni iiaktipnik pšenice bo tudi letos sPrizad«, ki bo tudi določeval cene. Od vlade mu je zajamčenih v ta namen 250 milijonov din. Lansko leto se »Prizad ni posebno izkazal.
d Vlada, je izdala uredbo, g katero se popolnoma odpravlja 20% davek na vstopnice za vse vaje in tekme naših viteških in športnih društev«
d Dolžnost vsak« žen« j«, da pazi na redn.'/ stolico, ki jo doseže z nar. »Franz-Joselovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Frans-Joseiova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
0*1. res. 8. te. ŠM4/3*.
d Kaj bo z glavno pošto? V »Trg. listu? čitamo: Že dalj časa glavna pošta ne sprejema paketov. Tudi položnic dopoldne ne sprejema, ker je v tem času odprta podružnica Poštne hranilnice. Menda »e delajo neke j>o-prave zaradi telefona. Govorilo se je, da bodo dvignili poslopje za 1 nadstropje, kar bi bilo seveda na meslu, če je zrasel nasproti novi hotel Slon in na drugi strani bo tudi 5 ali 6 nadstropna palača Bale. Najbrže so pa to misel seveda spet zaradi štedljivosli opustili. Javnost ima pač pravico, da o vsem tem malo več izve. Ljubljanska direkcija prinaša državi lepe dohodke kakor menda malo-kalera, pa bi bilo prav, če bi «e tudi nekaj dalo za zboljšanje poštnih razmer v Ljubljani.
d Kaj pa v Sloveniji. Na posredovanje mestnega poglavarstva v Osijekn je bila znižana cena kruhu. Sedaj se bo znižala še cena
za meso.
d Primorska banovina ,ie najela veliko posojilo. Kar 50 milijonov dinarjev posojila za javna dela je najela baltska uprava primorske banovine pri. Državni hipotekami banki. Posojilo se bo izplačalo v treh obrokih: prvo leto 15 milijonov, naslednje leto 20 in ostanek 1. 1940. Banovina bo porabila denar takole: 5 milijonov za gradnjo novih Sol, enako vsoto za povečanje in izpolnitev bolnišnic, ostalo pa vse za napeljavo vodovodov, izsuše-vanje močvirnih zemljišč, za gradnjo cest in za gradnjo nove palače banske uprave.
d Izvoza jabolk v Nemčijo pred 1. avg»-»tnnr, ne bo. Bo poročilu trgovinskega odposlanca Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Berlinu nemške oblasti ne bodo lelos dovolile uvoza jabolk iz Jugoslavije pred 1. avgustom, in »icer zato, ker so lansko leto jugoslovanski izvozniki pošiljali v Nemčijo nedozorelo blago. Zavod za pospeševan je zunanje trgovine tudi opozarja izvoznike jabolk grozdja, da bodo v nekaj dneh pri odseku za sadje dobili naslove tvrdk, ki so dobile
uvozna in druga dovoljenja za uvoz jabolk in grozdja iz Jugoslavije.
Sprejem v podčastniške šole. Inženirska in artilerijska podčastniška šola (starost od 18 do -1 l«=t); Strokovna mornariška in pomorsko vaz-dulioplovna (od 18 do i>0 let); Strojna mornariška od I5K do 18% leta starosti).
d Ali ni nekaj podobnega tudi v Sloveniji mogoče? Sklad za zidanje stanovanjskih hiš javnih nameščencev so ustanovili v du-navski banovini ter je ban že podpisal pravilnik. Začetni kapital tega sklada znaša 5 milijonov din, banovina pa bo vsako leto dala še posebni dodatek. Vsak državni in ba-novinski uradnik more dobiti za zidanje lastne hiše iz sklada posojilo v višini 120.000 dinarjev, ki se bo obrestovalo po 4% in vrnilo obročno v 20 letih.
d Dvodnevne duhovne vaje za delavska in nameščenska dekleta bodo v Domu duhovnih vaj prs Sv. Jožefu nad Celjem od 13. avgusta ob 8 zvečer do 16. avgusta ob 5 zjutraj. — Oskrbovalnina znaša, le 50 din. Za duhovne vaje vlada precejšnje zanimanje, zato se čimprej priglasite nu naslov: »Vodstvo Doma duh. vaj, Hrib sv. Jožefa 33. Celje.
c! Naše zaloge sladkorja znašajo še 18*28 vagonov in So torej neosriovane vesti, kakor da bi v Jugoslaviji v kratkem zmanjkalo siadkorja.
IZ DOMAČE POLITIKE
p Francoski časopis o taboru pri Sv. Trojici. »L'Echo de Belgrad«, francoski tednik v Belgradu prinaša obširno poročilo o narodnem taboru pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Našteva vse dostojanstvenike, ki so se tabora udeležili, opisuje ves potek in ne štedi s hvalo o redu in veliki množici. Pravi, da se je tabora udeležilo nad 12.000 ljudi. Govor dr Korošca prinaša v celoti in v debelem tisku, Poročilu je priložen/! slika slovenskih fantov izpred slavnosfnega odra ob dr. Koro-ščevem govoru.
p Frankovec je ubil dr. Mačkovega pristaša. K poboju med frankovci in prislaši dr. Mačka, ki je imel žalostne posledice izvemo, da se je umor izvršil v soboto zvečer v vasi Kofaru, ki je oddaljena od Samobora 8 km Ulnij se je izvršil pri žegnanju pri cerkvi Sv. Lenarta in pri proslavi Mačkovega rojstnega dne. Ubil je bil kmet Mato Sandarič, oče sedmih otrok, starih od 2 do 17 let, predsednika okrajne organizacije Hrvatske seljačke stranke v Kofaru. Ubijalec je 20 letni dijak prava Peter Mrakovič. On in njegov sorodnik Zvon-ko Mrakovič sta težko ranjena. Na kraj uboja je odšla takoj preiskovalna komisija.
d Pri zaprtju ali pa pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešle kozarec naravne »Franz-Josel« vode
p Prizivno sodišče je zavrnilo priziv Jožefa Prešerna iz Smlednika, ki je bil obsojen, da je proti županu Umniku iz Št. Šenčurja svojčas po krivem pričal. Prešeren bo moral nastopiti za svoje zlo dejanje kazen osem mesecev strogega zapora.
p Pameten Nemec. Vodja mladonemske-ga gibanja v Vojvodini dr. Haslinger je imel na zboru svoje stranke govor, v katerem je med drugim dejal: Naša politika je ostala vedno ista: Vse za kralja in domovino. Vojvodinski Nemci hočemo ostali v največjem prijateljstvu z našo jugoslovansko veČino, ker smo trdno prepričani, da je naš napredek mogoč samo v okviru močne Jugoslavije. Iz-
java Hitlerja, da hoče Nemčija veliko iu močno Jugoslavijo, se popolnoma krije z našim stališčem, ker smo prepričani, da nam je le v Jugoslaviji zajamčena lepša bodočnost.
p Proslava dr. Mačkovega rojstnega dne je bila tudi ietos v Zagrebu, vendar se je m udeležilo toliko ljudi, kakor prejšnja leta. Razgovori dr. Mačka s politiki, ki nimajo tako rekoč nikogar za seboj, so dr. Mačko-vemu pokretu zares bolj v škodo kot v korist. — Najprej je bil ognjemet, nato pa priaor »Kmečko življenje in kmečka sloga«, ki mu je avtor dr. Maček sam. Sledile so še nekatere točke, pri katerih so sodelovala razna hrvaška pevska društva, gledališki igralci in več godb. Prireditev so zaključili s pesmijo »Lepa naša domovina«.
p Volk sit in baza cela, »Jutro« piše; :>V teku notranje organizacije naših časopisnih podjetij so bile izvršene v zadnjem času nekatere spremembe. Načelnik gosp. Adolf RibnJkar je izstopil iz družbe »Jugografike«. (konzorcija »Jutra«) in odložil mesto njenega poslovodje. Njegov' delež je prevzela zadruga Napredni tisk«. Predstavnik izdajateljev naših listov »Jutra«, »Jutra, ponedeljske izdaje« ter »Življenja in sveta« v smislu zakona e> tisku bo odslej g. St. Vi ran t, glavni urednik in namestnik direktorja »Jutra«, predstavnik izdajateljev »Itomovine« pa pooblaščenec zadruge »Napredni tiskt g. direktor J. Reisner. »Mariborski večernik jutra« preneha z 31. julijem izhajati v lastništvu »Jutra«, od nosno :>Jugografike« ter ga prevzame s 1. avgustom kot lastnik in izdajatelj nov konzorcij pod vodstvom g. Adolfa Rtbnikarja.« — Tako so torej zaenkrat pri »Jutru« rešili ta spor med dr. Kramarjem in Ribnikarjem po stareui pregovoru, da bo volk sit in koza cela.
p Glavno glasilo JRZ v Belgradu »Samouprava« v članku pod naslovom: »Sola govore« med drugim poudarja, da je slovenski liberalec dr, K rame r vso svojo politiko osnoval na trditvi, da samo njegova skupina jugoslovansko misli ter je stalno napadal stranko dr. Korošca, da ni jugoslovanska. — »Samouprava« zaključuje svoja izvajanja /. ugotovitvijo, da so številni tabori enkrat za vselej zavrgli to neresnico. Tabori v Sloveniji so poleg brezpogojne vdanosti svojemu voditelju in velikemu državniku tudi dokaz, koliko je pri njih in pri mladini močna jugoslovanska misel.
p Komisarja! pri Narodni odbrani je odpravljen. Izvolili so novo upravo, ki je že prevzela posle
NESREČE
n Žrtev Kamniških planin. Brejc Viktor, podjeten fant iz Kamnika je odšel ono soboto s tovarišem Pižmohtom na Krvavec. Plezala sta nedaleč drug od drugega. Privihrala je nevihta. Pižmohf je zbežal v kočo, kjer pa Brejca ni našel. Pmioči ga je šla večja družba iskat. Pižmoht je pokazal, kje sta z B-ejcem plezala. Skrbno so pregledali slednji količek in ob pol sedmih zjutraj so našli prvo sled za ponesrečencem: njegov klobuk. Mak> naprej ao v žlebu zagledali raztresen denar, Sli so še dalje in zagledali strahoten prizor: v globokem žlebu je tičalo truplo pokojnega Brejca, sključeno, v sedečem atanju. Kakor so presodili, je Brejec najbrž padel s stene približno 100 metrov globoko. Reševalci so se s težavo »pustili v žleb do mrtveca. Brejec je
imel prebito čelo, izbito levo oko, dvakrat zlomljeno desno roko in popolnoma zlomljeno desno stran prsnega koša. Padec jo bil strahovit. Truplo so zavili, ga navezali na vrvi ter ga po strmejših odstavkih previdno spuščali. Prenesli so ga v dolino, kjer so ga naložili na avtomobil, ki je že čakal v Stranjah. Odpeljali so mrtvega Brejca v Kamnik na njegov dom.
n Avtomobil ga je povozil do smrti. Sadni izvoznik Srečko Kranjc iz Pesnice, se je s praznini avtomobilom odpeljal izpred gostilne Dimnik, kjer se je daljši čas mudil, skozi Št, Ilj proti Pesnici. Pred hišo vele-žganjarne Baumann v Št. Ilju pa je avtomo-bilist podrl kolesarja, zidarskega polirja Fr. iz Poličke vasi, ki se je vozil proti meji. iFriedrich je zavil iz občinske cesle na državno cesto, toda takrat je že pridrvel S. Kranjc. Trčenje je bilo neizogibno. Sunek je bil strahovit. Kolesar je odletel v loku na sredo ceste, kjer je obležal mrtev z razbito lobanjo. Kranjc pravi, da mu je Baumannova hiša zakrivala razgled na cesto. Kdo nosi krivdo za nesrečo, bo uognala preiskava.
52r. Ivctra fluisatcf
zobozdravnik v Škofji Loki ▼ nedeljo 31. julija zopet redno ordiuira
n še ena avtomobilska nesreča. Blizu Ljubnega v Savinjski dolini se je pripetila pred kratkim avtomobilska nesreča, ki pa na sre6o ni zahtevala težjih žrtev. Trgovski potnik Vršni k iz Domžal se je peljal s svojim avtomobilom; nekako četrt ure od Ljubnega se je avtomobil, v katerem je bilo pet oseb, prevrnil. Tri osebe so ostale nepoškodovane, žofer si je zlomil roko in ena oseba je bila laže ranjena. Tudi avto sam je dobil ie inanjSe poškodbe.
li Tam pri Treh ribnikih je utonil 44-letni delavec Anton Mere iz Sp. Dobrave pri Hoeali pri Mariboru.
li Pri reševanju sestrice je utonil. Betnav-eki ribnik na Teznem pri Mariboru je znan kot zahrbten in za kopalce nevaren ter zahteva vsako leto nekaj žrtev. Kljub nevarnosti in vsem opozorilom se ljudje kopljejo v

Mike z dekliškega tabora na Brezjah: Nagelčck, roženkravt, rožmarin - iz Ti puščic naredim
Zmaga slovenskih fantov v Franciji
Dne 24. julija so prišli z vlakom z Rakeka naši zmagoviti slovenski fantje, ki so se nadvse častno odrezali v tekmi v Bloisu v Franciji, in sicer Jože Hvale, Ivo Varšek in Karel Janež, ki so si pridobili vsi trije edina darila francoskega ministrstva za vzgojo. Na kolodvoru jim je bil prirejen veličasten sprejem. Naša dekleta in fantje so bili zbrani v častni vrsti na kolodvorskem hodniku, veliko občinstva pa je tvorilo Spalir po Masarykovi in Miklošičevi cesti do frančiškanske dvorane ter navdušeno vzklikalo zmagovalcem ter slovenskim fantom in dekletom.
Ob nepopisnem navdušenju občinstva, po večini mladine, katere pa je mogla v dvorano komaj četrtina, medtem ko so drugi morali
čakati zunaj, ker je bila dvorana premajhna je bil nato slavnostni sprejem naših zmagovalcev, ki so dosegli tako častna mesta v Franciji. Govorili so direktor Capuder, ki je prvi izrekel pozdrave, dalje francoski konzul Remerand, prosvetni načelnik dr. Sušnik, zastopnik mestnega župana direktor Osana, zastopnik viškega fantovskega odseka Tome in končno je poročal o uspehih naših tekmovalcev njihov spremljevalec, tainik ZFO inž. Nefima. Med silnimi izrazi navdušenja je ra-kovniška godba igrala državno himno, mar-seljezo in himno slovenskih fantov. Manifestacije slovenskim fantom so se nadaljevale še po zaključku sprejema na ulicah. Iskreno čestitamo tudi mi!
njem, ker je za prebivalstvo Tezna in Bet-nave zelo blizu. Ono jutro sta se podala proti Betnavi 10-letni Poldi Mlinarič ter njegova 9-Ietna sestrica Inge, Potepala sta se po Bet-navskem gozdu, potem pa sta se podala k ribniku, da se okopata. Po nesreči pa sta si izbrala prav najnevarnejše mesto, da gresta tam v vodo. Obrežje namreč na tem mestu takoj od kraja strmo pada v globino. Prva je stopila v vodo deklica, pa je takoj izginila pod površino. Ko je to njen bratec videl, se je pognal za njo v vodo, pa je ribnik tudi njega požrl. Tedaj je prihitel na pomoč neki moški, ki je slučajno šel mimo ter je videl, kako sta oba otroka izginila pod gladino. Pogumno je planil v ribnik in res se mu je posrečilo, da je na dnu našel deklico ter jo
Zanaša*
Podpisani se lepo zahvaljujem za požarno podporo, ki sem jo prejel po župnem uradu kot naročnik »Domoljuba«, ker mi je 25. julija 1.1. pogorela hiša. — Ostati hočem zvest naročnik »Domoljuba in ga tudi drugim priporočam.
Gozd - Zavrh št. 2, 19. julija 1938.
llrb Janez, posestnik.
hitro spravil na breg. Dekletce je bilo nezavestno, je pa še živelo. Potem se je zopet potopil ter je iskal dečka, toda ni ga mogel najti. Med tem iskanjem je prispela patrulja studenških orožnikov, ki se je nahajala na obhodu. Reševalec je povedal, da je dekletce spravil iz globine, dečka pa še išče, pa so mu začeli pomagati tudi orožniki. Ponarednik B. Mere je s kolom zadel na dečka ter ga je potegnil na breg. Poskusili so z umetnim dihanjem, toda bilo je vse zaman. Deček je plačal svoj pogum, s katerim je hotel rešiti sestrico, s smrtjo.
n Dve žrtvi strele. Pri Mali Nedelji v Slov. gor. je strela udarila v hišo posestnika Karba. Najprej je zadela hruško, od katere se je odbila ter udarila v dimnik nato v stanovanjsko sobo, v kateri je bila zbrana vsa družina. Posestnica Terezija Karba je ravno zapirala okno, ko jo je zadela strela. Obležala je na tleh pri priči mrtva, dočim je njen mož oglušil, otrokom pa se ni nič zgodilo. Pokoj-nica zapušča šest otrok. —■ Druga smrtna nesreča se je pripetila v Prepolah na Dravskem polju. 16 letna Barbara Zunkovič se je v domači hiši ravno oblačila, da bi šla k pozni maši, ko se je zabliskalo ter je udarila strela v pristrešje ir. prebila strop v hiši. Deklica je zadeta od strele obležala na meslu mrtva.
n Za napredek živinoreje. Na posredovanje ministra dr. Kreka je odobrena podpora 20.000 din za živinorejsko postajo v Mariboru, 30.000 din pa za nakup plemenske živine na razstavi, ki bo letos v Mariboru, in 20.000 din za nagrade razstavljalcem dobre plemenske živine na tej razstavi.
n Okrog 80 milijonov dinarjev škode je bilo lani zaradi požarov in podobnih nesreč. Te podatke je ugotovilo vodstvo Gasilske za-jednice v Belgradu. Točno je škoda ocenjena v krajih, kjer obstoje gasilske čete, približno pa v krajih, kjer teh čet nimajo. Zanimivo je, da tudi Belgrad nima svojega prostovoljnega gasilskega društva, temveč le poklicne gasilce. Gasilstvo je daleč najbolj razvito v Sloveniji, mnogo manj pa na Hrvaškem.
n Smrt pod ruševinami. V Celju so podirali neko 100 let staro hišo. Med delavci je bil tudi zidar Ribeželj iz Lokrovca pri Celju. Ribeželj je slonel na tramu. Naenkrat je počil požarni zid sosedne hiše, ki ni bil zavarovan, in se zrušil z groznim hrumom čez tra-movje. Ribeželjev tovariš Kranjc, ki je opazi), da se podira požarni zid, je zaklical Ribežlju. ki se pa ni mogel več umakniti, ker ga je že zadel zid ter ga z vso silo treščil po tramovju. Ribežlju je odbilo levo stran lobanje, da so mu izstopili možgani. Pri padcu je treščil ubogi delavec še ob tram z glavo in mrtev obležal na tleh. Z Ribežijem je padel tudi neki drugi delavec, ki pa je dobil le lažje poškodbe po obrazu.
n Zaradi nalivov je bila železniška proga Kraljevo—Kosovska Mitrovica pretrgana na štirih mestih in so morali ves promet ustaviti.
n V Beli krajini vlada huda suša. Žalostno izgleda sedaj Bela Krajina. Sicer so navajeni suše, ki je druga leta nastopila konec julija, letos so pa imeli zadnji dež, ki je nekoliko namočil, 22. maja. Vsi vodnjaki so prazni, kakor tudi luže, kjer so napajali živino. Pester je bil pogled vsako jutro in večer, ko se je cela procesija voz s sodi pomikala proti Metliki, da so pripeljali vode za ljudi in živino. Razumevanje za to revščino in potrebo je pokazala banska uprava in mestna občina ljubljanska, ki sta poslali v Belo krajino dva škropilna avtomobila, ki od nedelje raz-važata vodo v posamezne vodnjake. Za prvo silo je pomagano. Prosijo pa bansko upravo, da bi pospešila graditev vodovoda.
n Vročo kamenje ga je zasulo. V Robobi. 16. julija zvečer je mlad rudar Brinnr Aloj-
zl, 3tar 24 let, delal »na ognju«, to je v rovu, v katerega bližini gori premog in povzroča vročino 36—40°. Bili so trije skupaj in si v začetku hoteli zavarovati strop nad seboj, pa je nastal nenaden pritisk, ki je polomit stropnike in vroče kamenje je podsulo pod seboj Brinarja, medtem ko sta tovariša še pravočasno odskočiia in se rešila. Od tlečega premoga razgreto kamenje je Brinarja zadušilo pod seboj in se najbrž sploh ni nič zavedel, pričeli so takoj z reševanjem in ga že čez eno uro odkopali. Imel je dvakrat zlomljeno nogo, enkrat pa roko, bil je tudi ves opečen, n Električni tok jo je ubil. Na Pohorju pri Mariborski koči se je nahajala s sorodniki na letovišču 15-letna M. Sajovic, hčerka poslajenačelnika v Konjicah. Marija se je danes dopoldne igrala okrog koče, pa jo je zanesla nesrečna usoda v shrambo za avtomobile. Tam je visela na steni na 5 m dolgi vrvici električna svotilka, ki jo je rabil šofer Za pregledovanje avtomobila. Svetilka ni iinela okrog žarnice običajne zaščitne mreže. Marija je vzela žarnico v roke ter je skušala žarnico odviti. Pri tem pa je prišla v stik a tokom in ker je stala na vlažnih tleh, jo je udarec elektrike s tako silo zadel, da je obležala nezavestna- Ko so jo čez nekaj časa pogrešili ter jo začeli iskati, so jo našli v garaži, ležečo na tleh. Bila je v nezavesti, pa še pri življenju. Naglo so jo naložili na avto, ps je dekle med potjo umrlo.
n Nenadoma sta se srečala sredi ceste. Na državni cesti v Št. Ilju v Slov. goricah sta oni večer trčila skupaj trgovec s sadjem g. S. Krajne ia Pesnice in zidarski pollr F. Fridl iz Poličke vasi. Prvi se je vozil na avtomobilu, drugi pa je bil na kolesu. Fridl se je zaletel s svojim kolesom v zadnji del avtomobila. pa ga je odbilo, pri padcu na cesto si je pa razbil lobanjo in polomil ude. Bil je pri priči mrtev.
n Požar je Uničil gospodarsko poslopje dr. Ferd. Trenza v Leskovcu pri Krškem. Škode do 60.000 din.
n Strela vžiga. V Brezoli pri Račah je udarila strela v hišo posestnika Franca Pre-dikaka. Požac, ki ga je strela povzročila, je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Skoda znaša 25.000 din.
n Razne nezgode. S kolesa je padla in se hudo poškodovala služkinja Amalija Jamni-kova v Velikih Laščah. — Večja količina tekočega asfalta je obrizgnila 20-letnega Maksimilijana Pogačnika iz Zaloš pri Ovšišah na Gorenjskem. Je dobil hude opekline. — Triletni delavčev sinček Fran Ločniškar, stanujoč v Zagorici pri Bledu, je doma iztaknil malo steklenico brinjevega olja. Tekočino je začel piti. Dobil je hudo zastrupljenje in so ga hitro prepeljali v bolnišnico, kjer so mu i/.prali želodec. — Z voza je padel v Bras-lovčah v Savinjski dolini 64-Ietni posestnik Vincenc Grenko ter dobil težje notranje poškodbe. — Vdova po nadučitelju Ivana Sila, je v Ljubljani nesrečno padla s tramvaja, ko je tu pristal na Ajdovščini, da je dobila hude notranje poškodbe. — S kolesa je padel v St. Vidu tovarnar Milan Petrič s Tacna. Zlomil si je nogo. — Na svoji hiši v Ljubljani je popravljal streho krovski pomočnik Franc Maline. Med delom je padel s strehe ter si zlomil nogo.
d Za Rogaško Slatino. Državna hipotekama banka, glavna podružnica v Ljubljani, je dne 19. julija t. 1. izplačala zdravilišču v
Stanje naših vinogradov
Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru j s izdal naslednje poročilo:
Vinska trta se razvija zelo povoljno. Trsje je dobro odcvetelo in je zarodek zdrav. Vinogradi so v splošnem že četrtič poškropljeni v obrambo proti peronospori, ki v praktičnem smislu letos še ni povzročila kake večje škode. V nekaterih vinogorjih se je prav "v zadnjem času bolezen sicer pojavila in prizadeva vinogradnikom skrbi, toda zaradi naprednega razvoja grozdja ni pričakovati posledic v večjem razmahu. Oidij (plesnoba) se je pojavil v manjšem obsegu, a so ga vinogradniki s pravočasnim žvepljanjem zatrli, tako da je jagodje čisto, snažno iu zdravo. Opažati je tu in tam poškodbe po grozdnem sukaču, toda v
splošnem .ni povzročil škodljivec na grozdju pomembne škode. V občinah Bizeljsko, Pi« šece, Sromlje in Zdole je večji del vinogra-dov v višjih in srednjih legah v širini pri« bližno 5 km toča popolnoma oklestila in uničila ves letošnji pridelek. Les pa je poškodovala tako, da si še trs prav verjetno še V bodočo leto no bo opomogel. V manjši mori so prizadeti od toče vinogradi v občinah Videm, Blanca, Podsreda in Sv. Peter pod Sv, gorami. Zaradi toče so morali vinogradniki žo petič škropiti. V ostalem je pričakovati dobre in kakovostne letine, če ne bo zadela vinogradov v posameznih vinorodnih okoliših v pasjih dnevih kaka vremenska nezgoda.
Kredite dajte, načrtov ne manjka!
t
Te dni je v nekdo v časopisu »Jug. Kurir« izlegel vest, da je hotelo ministrstvo za javna dela dati iz kredita 125 milijonov din celih 40 milijonov din za ceste, da pa ne more dati tega denarja, ker da načrti za ceste v Ljubljani še niso gotovi. Namen te vesti je bil prozoren: Krivda za prenizke denarne prispevke Sloveniji naj bi padla na Slovenijo samo. Češ: saj ministrstvo je pripravljeno dati, pa kaj, ko so Slovenci tako nemarni, da
ne pripravijo načrtov. In čo bi ta intriga obveljala, potem bi bil tudi za bodoče vedno pri roki izgovor, če bi dobila Slovenija p romalo, ker da pafi ni pravočasno pripravila načrtov.
Ta intriga pa je sedaj popolnoma razkrita in banska uprava jo objavila celo vrsto javnih del, ki so bila ministrstvu že davno predložena v odobritev. -— Ne samo v ministrstvu za javna dela, tudi v drugih ministrstvih
Velik požar na Hrvatskem
Dne 18. julija popoldne ja streljal kmet NemčiS v vasi Polarne pri Križevcih s staro puško, ki jo je nabijal spredaj in uporabljal za to tudi bombah Ko je ustrelil, je goreči bombaž lz puško padel na sosedno hišo, ki se je takoj vnela. S te hiše se jo ogenj pričel zelo hitro širiti tudi. na ostale zgradbe. Nad dve in pol uri je trajalo, da je prišla vest b nevarnem požaru do Križevcev, kjer so klicali gasile^ na pomoč. Gasilci iz Križevcev so prišli v Polarec šele okrog 9 zvečer. Tam so našli že tudi gasilce sosednih vasi, ki so skupaj reševali, kar se je dalo in gasili. Na nesrečo so v vasi le trije veliki vodnjaki, globoki nad 30 m, iz katerih ni bilo mogoče črpati vode. Zato so vozili vodo za gašenje iz 1100 m oddaljene vasi v sodih. Navzlic izred-
no napornemu delu ni bilo mogoče doseči kakšnega uspeha ter so končno poklicali še varaždlnske gasilce, šele, ko so okrog polnoči prišle varaždlnske čete s svojimi motornimi brizgaluami, se je posrečilo ogenj omejiti in obvladati. Najhuje je divjal ogenj ob 10 ponoči. Požar je bil zares grozen. Od 56 hiš jih je zgorelo 38, tako da je ostalo v vsej vasi le še 18 hiš. 88 družin z nad 250 člani js ostalo na ulici brez strehe in brez premoženja. Edino, kar so mogli rešiti, je bila živina. Skoda znaša nad milijon dinarjev ter so posamezni kmetje postali čez noč reveži. Prostor, na katerem je divjal požar naenkrat, jo znašal 200 metrov v dolžini in 100 v širini. Bil je to en sam strahovit steber plamena, ki je med prebivalstvom vzbujal slrah in grozo.
Rogaški Slatini za modernizacijo njenih naprav dolgoročno posojilo v iznosu 10 milijonov dinarjev pod zelo ugodnimi pogoji, to je za dobo 15 let po 7%.
d Pametna zahteva. Slovensko učitelj-stvo je na svojem zadnjem zborovanju sprejelo tudi tole zahtevo: Uspešni razvoj šolstva zahteva, da se pri sprejemu na učiteljišča že v letošnjem letu pod enakimi pogoji upoštevajo v isti meri ženski kakor moški prosilci.
d Za železniške premikaže. Na zboru v Slavonskem Brodu je zbor strokovnega združenja vozno-premikalnega osebja sprejel zahtevo po povišanju plač, odnosno, da se vrnejo vozno-premikalnemu osebju prejemki, ki so jim bili odvzeti leta 1931, dalje da se eksekutivnemu osebju povečajo plače za 20% in da se z napredovanjem avtomatično plačujejo njim pripadajoči zneski, ne pa šele po 13 mesecih. Končno zahtevajo, naj se vsemu temu osebju ob ureditvi službenega položaja
priznajo dnevničarska leta za pokojnino, da se določi proračun, iz katerega bi se plačevale vloge za pokojninski fond in da bi se t« vloge več ne odtrgovale od službenih prejemkov. Nadalje prosijo za povečanje kilometra-že, povečanje števila osebja in v zvezi s tem za zaižanje službenega časa ter za družinsko doklade tudi za dnevničarje.
Bogolfiib
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi« Ima vedno lepe slikfe v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: s Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
RAZGLED PO SVETU
Angleški kraljevski par je obiskaI Pariz
Pretekli teden je angleški kralj Jurij v spremstvu kraljice Elizabete prišel v Francijo. Angleško kraljevsko dvojico je tako rekoč sprejel ves francoski narod, tako splošno je bilo navdušenje ne glede na politično usmerjenost posameznikov ali strank. Zakaj? Odgovor na to je lahek. Francija" je zato tako prisrčno pozdravila vladarja Anglije, ker je čutila, da se v teh dneh obnavlja prisrčna zveza med obema državama, zveza, ki je že v minulosti obema veliko koristila in ki je že nekajkrat v Evropi rešila mir. Kakor je vsemu svetu jasno, da je zveza med Italijo In Nemčijo, tako imenovana 2 os Rim-Berlin« trdna, tako je sedaj vsemu svetu jasno, da stojita Francija in Anglija trdno druga ob
drugi. Toda pariška zveza nima vojnega značaja. Nasprotno. Francija in Anglija sta se postavili v službo miru in čim večja je njuna moč, tem večje je tudi njuno jamstvo, da se proti njuni volji vojna ne bo inogla začeti. Oslonjeni druga na drugo bosta sedaj Francija in Anglija začeli pogajanja z Nemčijo in Italijo, da se mirno uredijo vsi spori, kjer še obstojajo. jMed Nemčijo in Anglijo so bili razgovori navezani še med kraljevskim obiskom, med Francijo in Italijo pa je pot za razgovore pripravljena. In oboje je razveseljivo. Pariški 'prazniki ob priliki angleškega kraljevskega obiska bodo ostali velik mejnik v povojni zgodovini, mejnik, pri katerem se bo začelo resno smotrno delo za mir.
ITALIJA
s Madžarski obisk. .Madžarski ministrski predsednik Imredi in zunanji minister K.anya sta prišla te dni v Rim, kjer sta ju sprejela Mussolini in grof Ciano. Sprejem je bil zelo slovesen. Takoj popoldne so se začeli politični razgovori med madžarskima državnikoma ter grofom Cianora. Popoldne so se posvetovanja nadaljevala ter se je teh ufdeležil tudi Mussolini. Italijanski tisk piše, da so imeli posvetovanja predvsem političen pomen, vendar pa so obravnavali tudi gospodarska vprašanja. Vsi listi naglašajo staro italijansko-madžarsko prijateljstvo. — V Višnjeviku v Brdib je umrla vdova po gostilničarju Regina Kristančič. — Pri Sv. Luciji so pokopali Ljudmilo Fabjan. — V Stržišču pod Črno prstjo v goriških hribih so imeli sv. birmo. Goriški nadškof je pridi-goval v slovenskem in italijanskem jeziku in je imenoval vas v pravilni slovenščini Strži-šče«.
NEMČIJA
s Skrb za velike družine je v Nemčji vsekakor piecejšrija. Tu je priskočila na pomoč država, ki je iz* posebnih fondov izdatno podprla družine z več nepreskrbljenimi otroki: za čertega otroka je določena že mesečna podpora v višini 10 mark, za vsakega nadalnjega otroka pa 20 mark. Tako prejme n. pr. oče z 8 nepreskrbljenimi otroki za ženo in deco skupno okroglo 100 mark podpore od države poleg svojega zaslužka v tovarni.
s Tudi v bivši Avstriji so ukinili zasebne Šole. Dunajski listi objavljajo sledečo uredbo državnega komisarja za notranje ministrstvo: Z ozirom na nove okoliščine, ki sc narasle po priključitvi Avstrije k Nemčji, predvsem na Šolskem področju, kjer se bo v kratkem izvedla razširitev stare nemške šolske zakonodaje tudi na avstrijsko ozemlje, in z ozirom na potrebe, da služijo šole in učiteljstvo narodno-socialistični vzgoji, odrejam, da se vsem zasebnim (verskim) šolam in zasebnim šolskim ustanovam ali zavodom, ki so do zdaj uživali pravico javnosti, z dnem 19. julija 1938 ta pravica javnosti odvzame. Ta odredba pa ne velja za tiste šole in šolske zavode, ki so jih do sedaj Vzdrževale na primer posamezne avstrijske 8'
dežele, kot na primer mesto Dunaj, kakor tudi za vse tiste zavode, ki so jih vzdrževali razni skladi pod javno pckrajinsko upravo. Glede ponavljalnih izpitov, ki bi morali biti še na šolah, ki s sedanjo uredbo izgubljajo pravico javnosti, bodo izšla še nova navodila.
ČEŠKOSLOVAŠKA
s Ustanovljeni bodo zopet avtonomni deželni zbori s precejšnjo zakonodajno oblastjo. Poslanci v teh deželnih zborih bode tvorili narodnostne kurije, v katerih se bodo reševala okrajna in občinska vprašanja. Nekatere stranke vladne večine temu osnutku nasprotujejo in zalo še ni gotovo, če bo vlada dobila v parlamentu dvetretjinsko večino, ki je za spremembo ustave potrebna. — V češki gimnaziji v Tešinu bodo z novim šolskim letom uvedli za poljske dijake posebne razrede s poljskim učnim jezikom. Škoda, da šele sedaj, ko voda v grlo teče!
s Zvestobo do države je treba spraviti v sklad z zvestobo do naroda. Eden glavnih zastopnikov nemške sudetske stranke, dr. Sebe-kowsky, ki je tudi odposlanec stranke pri pogajanjih s praško vlado, je izjavil zastopniku pariškega lista »L'Epoque«, da so karlovarske zahteve sudetske stranke najmanj, ne pa največ tega, kar zahtevajo sudetski Nemci. Na vprašanje dopisnika, če bodo zahtevali v primeru neuspeha pogajanj ljudsko glasovanje ali pa mislili na možnost vkorakanja nemških čet, je dr. Sebekowsky odgovoril: To so le razmišljanja. Njegova stranka hoče doseči pošten notranji mir, ki bi omogočil Nemcem, da bi mogli kulturno in materialno popolnoma varno živeti. Gre za to, da se spravi v sklad zvestoba do naroda z zvestobo do države. Češke manjšine na nemškem ozemlju naj bi dobile iste pravice ko nemška na češkem. — Če Sebe-kowsky iskreno misli, mu damo prav.
AMERIKA
s Razno. V Ročk Springsu Wyo je umrl 66 letni Lenart Potočnik, doma iz fare Sv. Lenart v škofjeloškem okraju. — V Clintonu je zadel mrtvoud 56 letnega Slovenca Knafliča iz Slivnice pri Mariboru. — V Sheboyganu je odšel v večnost Mike Skok iz Savinjske doline.
—	V Clevelandu je zapustila solzno dolino Marija Ozimek, roj. Perko iz Kala pri Ambrusu.
—	Sredi junija je umrla v bolnišnici sv. Antona v Chicagu redovnica s. Dominika Gcrčar. — V E!y Minu so položili v grob Antona Burjo iz Brezij, občina Mekinje pri Kamniku. — V Clevelandu so umrli: 42 letna Roza Furlan roj. Likar iz Zg. Idrije, 52 letni John Cergol iz Vato-velj na Primorskem, 621etni J, Škofič iz Suhe pri Predosljah in 62 letni Mike Zadnik, doma nekje s Krasa. — V Chicagu 111, imajo slovenskega zdravnika dr. Franka Grilfa. Njegov oče je bil iz Dol. Bušnice pri Toplicah na Dolenjskem. — V Chica/gu 111. je na veke zatisnil oči 50 letni Matija Škrinjar iz Senožeti pri Kamniku. — V Hutshinsomu je na veke zatisnila oči 37 letna Barbara Vrtačnik roj. Juvan iz Vač pri Litiji. — V Milwaukee se je smrtno ponesrečil Ivan Evainič iz Malih Loč pri Ilirski Bistrici — V Seattle Wash, ja nagloma umrl 57 letni Frank Kučar iz Hrastnika ob Savi. —
V	Aurori Minn je preminul 57 letni Frank Levstik. — V Ambridgu Pa je pobrala smrt 58 letnega Josipa Ko-šeleja iz Zalovč pri Novem mestu. — V Morgamstovvnu je nagloma odšla v večnost 57 letna Marija Boh, roj. Franetič, nekje iz Notranjskega. —■ V Amhertr.burgu v Kanadi se je smrtno ponesrečil 33 letni Jožef Hočevar iz Kom/polja. — V Pittsburgu Pa je za vedno izdihnila Neža Golob iz Češče vasi pri Novem mestu. — V Clevelandu O. sta si sama vzela življenje Frank Kolenc in njegova žena roj. Bijek tam od Žužemberka, Kolenc pa je bil iz Mirne pri Trebnjem. V mestni bolnišnici je umrla 53 letna Ivana Roje, roj. Vidmar, iz Beričevega pri Ljublani. — V Chicagu 111. je nagloma umrl Blazina Anton star. iz Zobime,
—	V Braddocku Pa je zapustil ta svet 71 letni Alojz Horvat iz Gornjih Fužin na Dolenjskem.
—	V Ambridgu Pa so djali v grob 70 letnega Fr. Ogulina iz Trške gore pri Novem mestu. —
V	YoIietu 111. je izdihnil 56 letni Anton Stiglič iz Vrbovskega. — V Indianopolisu je odšla po večno plačilo Marija Lampert iz Potovrha pri Novem mestu. — V Buenos Airesu v Argentini je na veke zatisnil oči 40 letni Valentin Vuga iz Solkana pri Gorici. — V Milwaukee se jc smrtno ponesrečil 47 letni Frank Zemljan iz Stranj pri Kamniku. — V Sheboyganu je na veke zatisnila oči 41 letna Margareta Novak roj. Beniger iz Trnovega pri Ilirski Bistri na Notranjskem,
DROBNE NOVICE
Novo republikansko vlado v Barceloni je
baje sestavil vojni minister Prielo iz zmernejših struj.
Narodnoobrambna prostovoljna zbirka v Češkoslovaški je do 2. julia dala 257,964.397 češkoh kron. To je zavednost!
150.000 beguncev je v Barceloni; republikanci jih ne morejo več preskrbovati.
Romunija bo po novem zakonu razdeljena na deset pokrajin; zgodovinske meje odpadejo. Bo težko »držalo«.
270.000 m visoko se hoče z balonom dvigniti poljski letalec Burzinski.
V barcelonskih naporih so ustrelili 15 Iju-ti, obdolženih, de. so vohunili za generala Franca.
Angleški vojški oddelki so zapustili irski
mesta; na njih mesta je došla irska vojska; pi zato Anglije ne bo konec.
Na španskem bojišču proti Saguntu so ši
vedno krvavi boji; nacionalisti počasi, a vztrajno napredujejo.
TABORI SLOVENSKE MLADINE
..mu. !■ mi«.......—.......................-m««« ..................................i,	______
Tabor „Kmečhe zveze" na Brezjah 7. avgusta
Priglasile se!
Po že doslej dospelih prijavah moremo sodili, da bo tabor na Brezjah veličastna manifestacija našega kmečkega ljudstva, ki bo ob tej priliki v desettisočih izpovedalo svoj program. Na podlagi poslanih prijav je Kmečka zveza že zaprosila za primerno ojačenje vlakov iu za dva posebna vlaka. Vemo pa, da je še mnogo kmečkih ljudi, ki so namenjeni 7. avgusta na Brezje, a se Se niso prijavili Iz nekaterih krajev sploh še nismo prejeli nobene prijave, čeprav vemo, da bo šlo mnogo ljudi na kmečki tabor na Brezje. Prosimo zato ponovno vse, ki se nameravajo udeležiti našega kmečkega praznika, naj se takoj prijavijo potoni do-mafe Krajevne kmečke zveze ali pa naravnost Kmečki zvezi v Ljubijani, Miklošičeva cesta 17, ker edino na podlagi prijav more Kmečka zveza poskrbeti zn zadostno ojačenje vlakov, da ne bo drenja in zamud.
Spored:
Ob iričetrt na 11 se ho pričelo sv. opravilo, in sicer v primeru lepega vremena na prostem pred cerkvijo. Za pridigo in sv. mašo sta napro-šena oba sluvcnska prevzv. gg. škofa. Ob tej priliki bo tudi biai/oslovilev prekrasne zastave Kmečke zveze. Takoj zatem se bo pričelo kmetko zborovanje na trgu pred cerkvijo, na katerem bodo govorili štirje kmečki govorniki iz vseh pokrajin Slovenije. Na tabor pridejo, če ne bo izrednih zadržkov, tudi naši narodni voditelji. Po taboru boste imeli priliko ogledati ei tudi Bled, kamor bodo udeležence tabora vozili avtobusi po znižani ceni. Nekateri, ki se bodo pripeljali z vlaki že zgodaj zjutraj ali celo prejšnji večer, pa si bedo fiied ogledali lahko že pred taborom.
Železniške zveze.
V prihodnji številki našega lista in v »Oraču« bodo objavljene točne železniške zveze za vse slo-
venske proge. Ker bo vozil iz Ljubljane v nedeljo, 7. avgusta malo po deveti uri dopoldne posebni vlak na Brezje in popoldne nazaj v Ljubljano, bo mogote udeleiencem iz vse Slovenije iti od doma Selc v nedeljo zjutraj in se ie v nedeljo zvečer vrniti domov. Tako ugodna prilika se Vam redkokdaj nudi, zato jo vsi kmečki ljudje, ki imate malo časa, zdaj v čim večjem številu izkoristite!
Reditelji so potrebni povsod, kjer bo večje število udeležencev, da bo mogoče vzdrževali red in da bodo z nasveti v pomoč onim, ki niso vajeni potovanja in si ne znajo pomagali v nevajenih razmerah. Izberite povsod sposobne reditelje, katere pa tudi ubogajte 1
J/rano naj vzame, kdor le more, s seboj od doma, ker bo v gostilnah na Brezjah velik naval. Dobila ?a ee bode sicer tam okrepčila po primernih cenah.
Najvcinejša in podrobna navodila bodo objavljena v prihodnji številki, na kar ponovno opozarjamo! Ir.reiite jih in vzemite s sebojl
Kmečki tabor v Goricah
V nedeljo, dne 31. julija pojdemo vsi v Coriče, da skupno manifestiramo za slovenski kmečki dom. Spored tabora je sledeč: Popoldne od 1—2 se zberemo na vasi pred kapelico. Ob 2 bodo večernice, po večernicah zborovanje na vrtu g. Mnrkiča,- kjer bo prvo blagoslovitev prapora MKZ. Po blagoslovitvi pa govore zastopniki K Z, OKZ in MKZ. Po končanih govorih bo domača zabava z ribolovom in raznimi šaljivimi prizori. Pri vsej prireditvi pa sodeluje domači pevski zbor. Torej na veselo svidenje!
Prosvetni tabor v Št Ruperlu
Veliki dan, ki ga bo proslavljala vsa Dolenjska, bo 31. julij, ko bo v št. Rupertu slovesnost ob piiliki 30 letnice Prosvetnega društva, hkrati pa tudi proslava 20 letnice ustva-
Iritve Jugoslavije. Tabora se udeleži tudi ban dr. Marko Natlačen. Na dopoldanskem sporedu nastopijo odlični govorniki. Popoldne bo nasto-
pila naša mladina in v telovadni spretnosti po-kazala nezmagljivo moč domovine. Izpovedujemo, da smo sinovi domovine, junaški bra-nitelji države in zvesta opora mladega vladarja. Zato na svidenje v nedeljo, 31. juliju!
Blagoslovitev Prosvetnega doma v Komendi
Spored blagoslovitve novega prosvetnega doma v Komendi, ki bo dne 31. julija, je tale: Ob pol 8 zbiranje udeležencev v Mostah. — Ob 8 sprevod pred novi dom, kjer bo sprejem častnih gostov. — Ob 9 sveta maša, ki jo daruje prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rozman. — Ob 10 blagoslovitev novega doma. — Po blagoslovitvi zborovanje — govorijo: minister dr. Miha Krek, vseučiliški profesor dr. Lukman in drugi. — Ob pol 3 litanije, po lita-nijah telovadni nastop; nastopi tudi mednarodna vrsta. Po nastopu prosta zabava. — Vso katoliško misleče Slovence vabimo na ta dan v Komer do!
NAZNANILO
n Novo vpeljani tržni dnevi v Litiji. Ustrezajoč zahtevam in željam kupujočega občinstva, po-»ebno pa litijskih delavskih in uradniških gospodinjstev, je občina Litija vpeljala vsako-tedenski tržni dan, ki se vrši V6ako soboto dopoldne pred cerkvijo na glavnem trgu. Okoličani 6« zato naprošajo, da prine6o ta dan svoje pridelke, v glavnem sadje vseh vrst, krompir, fižol in drugo po-vrtnino, perutnino, jajca, mlečne pridelke in drugo na trg v prodaj. Ker je potreba po aadju ter razni povrtnini v Litiji velika, bodo okoličani svoje pridelke lahko in dobro spravili v denar.
n Sejem v šmartnem bo v ponedeljek po sv. Jakobu, to je 1. avgusta, kar s tem popravljamo.
Zagorje. Romarski shod v Zagorju bo letos v soboto, dne 6. avgusta in v nedeljo, dne avgusta. Na vese!o svidenje!
k Puščava bo cvetela. Roman. Misijonska knjižnica, zvezek 9. Groblje pri Domžalah. Priporočamo!
I V vsako hišo »Domoljuba«!
RAZNO
Dva vagona dinamita zictcla v zrak. V mehiškem rudniškem okolišu Maguari se je zgodila strahovita nesreča. Iz neznanega vzroka je eksplodiralo več vagonov plina in dva vagona dina-niita. Eksplozija je bila tako silna, da se je do tal porušilo 60 hiš, ki so bile oddaljene do 10 km. V okolici 25 km ni ostala cela niti ena šipa. Eksplozija je nastala v večernih urah, ko so se ljudje odpravljali k počitku, ter je izzvala silen po-plah. Sprva so uiisiili, da je bil potres. Vse je bežalo iz hiš. Po eksploziji je nastal ogromen požar, ki se je naglo širil, ker je primanjkovalo vode za gašenje. Pri eksploziji so bili po prvih ugotovitvah 'rije rudarji ubiti, 18 pa smrlnonevarno ranjenih. Zaradi eksplozije se je porušil tudi rov, v katerem je bilo okrog 100 rudarjev. Reševalna dela, ki 6o se takoj pričela, so imela uspeh in so vseh 100 rudarjev rešili, ker fie je zasul eamo začetek reva. Kako je prišlo do eksplozije, ni še ugotovljeno.
Otroško zavetišče na kolesih. Pred štirimi le-
t.. Gangliufer:
87 Martinj kiošter
Roman ti začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Po/.nič
Tedaj je omahnil Hanecer v vežo, si otresel iskre z obleke in lovil sapo. Ko je opotekavo stopil ven na odprte stopnice, mu je rezko zadonel tisti glas nasproti: >lzpusti rop iz svojih brezbožnih rok!« V žarki svetlobi buhtečih plamenov je stala pred njim sloka postava meniha s palico v dvignjeni toki. »Izpusti svoj rop!«
> »Kar je moje, obdržim!« je zagodrnjal kmet.
»Bog ukazuje!« Meniliova palica je zadela kmetovo roko, da se je privihani gunj razgrnil in svetlo drago-tinje popadalo po stopnicah.
Hanecer je siknil kletev, kopje v njegovi roki je sunilo in Valdram se je opotekel s prebodenimi prsi. Možje so prebledeli, ženske zakričale. V strahu se je iztegnilo dvajset rok, da bi ujele ranjenega. Valdram se je vzpel. Z eno roko si je pokril krvavečo rano, pokazal z drugo proti nebu in pogledal z očmi tako, da se je morilec »red njim plaho umaknil nazaj v vezni ogenj. Brez jeze, slovesnoresno so zvenele menibove besede: »Pošiljaš me k mojemu Bogu in zahvaljujem se ti. Toda moja rana bo morala pričati zoper tebe pred božjim sodnikom. Posvečeno kri si prelil! Moli, grešnik!
Kesaj se!«	,	.
Zamolkel trušč, krik iz vseh grl, vrtoglav ples plamenov, dima in isker. I« na prostor, na katerem je še pred enim hipom stal Hanecer, je zropotala Vacema-
nova hiša na žareč kup razvalin.
»Prepozen tvoj kes!« je v usmiljenju jekml menih
in omahnil.
Prestregli so ga, zanesli od ognja in nabrali po dvorišču kož, da bi položili umirajočega nanje. Vald.air. jim ni pustil. »Moj Odrešenik ni umrl na voljnih kožah, na trdem lesu! Denite mi poleno pod glavo!« Ustregli so mu in smehljal se je kakor utrujen človek na mehkih blazinah. Njegova roka je poiskala križ na pasu. S svetim znamenjem ob licu je ležal mirno in s pojemajočim glasom pel Ambrozijsko pesem. Tiho je bilo okoli njega, možje in ženske so tesnobno pogledovali njegove oči, ki so se ožarjeno svetile. Nekako nestrpen, da prihaja blaženi trenutek smrti tako počasi, se je napol vzpel in smehljaje se dahnil: »Kaj odlašaš, moja duša? Ne boj se, odprta je pot do tvojega zveličanja!« Nova kri mu je privrela iz rane. Oči so mu začele stekleneti, dvignil jih je proti zastrtim zvezdam, omahnil nazaj in izdihnil.
Vsi so pokleknili okoli mrliča in med vršai.je pojemajočih plamenov se je pomešal ženski plač; možje so klečali bledi in tihi. Divja srca, ki bi jih živ menih ne bil mogel pač nikoli pridobiti zase, je pretresla njegova boguvdana smrt do dna. Neka ženska mu je poljubila noge in zailitela: »Vzdignite ga, možje, in ga odnesite na njegov sveti dom!« Toda Kepeleker je iztegnil roko in jim ubranil: »Nobeden naj se ne dotika mrliča s krvavimi prsti. Najprej si umijte živalsko kri in duh ognja s svojih rok. Potem ga bomo odnesli «
Ko so med zapuščenim obzidjem ugašali zadnji zublji, je stopal skozi noč tih sprevod čez opustošena polja in utripajo:- plamen dveh bakel mu je razsvetljaval pot.
Kepeleker je tekel naprej proti Lokijevemu lesu, da bi naznanil v samotorici Valdramovo smrt. Ko je bolel v dolini prebresti Aho, mu je zaprla pol. širokorazlita in temna voda.
V šumu je začni z one strani neki gla«, ki je klical na pomoč in se oddaljeval.
PO DOMOVINI
Knobleharjeve svečanosti v Skocijanti pri Mokronogu
Znamenje kulturne zrelosti naroda je, da_ ohrani svoje velike može v živem spominu in jim izkazuje primemo spoštovanje. Gotovo tudi naš veliki misijonar in znanstvenik dr. Ignacij Knoblehar Bi na zadnjem mestu med tistimi, ki zaslužijo to spoštovanje. Naš narod je v resnici ohranil tega moža v trajnem spominu in mu ponovno dokazal svoje priznanje in spoštovanje, Posebno se je v tem oziru izkazala njegova rojstna župnija Sko-cijan pri Mokronogu, Že od 1, 1867. krasi škoci-jaasko župnijo cerkev lepa Knobleharieva spominska plošča, L. 1929. pa so njegovi rojaki z velikimi slovesnostmi odkrili spominski napis na Iinoble-harjevi rojstni hiši poleg župne cerkve. Letos, ko obhajamo 80 letnico Knobleharjeve smrti, pa hoče Škocijan zopet pokazati, kako ceni svojega velikega rojaka. V ta namen priredi v nedeljo, 14. avgusta in na praznik, 15. avgusta velik versko-mi-»ijoaski tabor pod imenom »Knobleharjeve slovesnosti«. Prvi dan bodo slovesnosti v Skocijanu samem, drugi dan pa na Siopnem, prijaznem gričku v bližini, kier stoji znamenita božjepotna cerkev Matere božje, v kateri je Knoblehar pridigal ob »voji vrnitvi iz Afrike. Prireditev bo pod pokroviteljstvom in s sodelovanjem Duhovniške misijonske zveze in Družbe za širjenje vere.
»Knobleharjeve slovesnosti« v Škocjanu bodo letos največja misijonska prireditev. Pozivamo vse prijatelje misijonske misli, da se slovesnosti udeleže, posabno pa so dolžni obiskati prireditev vsi Dolenjci in tako počastiti spomin svojega velikega rojaka.
Ena žatostna, a resnična
Pri neki gorenjski občini je bila razpisana Služba tajnika. Med mnogimi prosilci je bil tudi eden najaktivnejši član tamošnjega Sokola, In glejte čudo: službo je dobil ravno t« Sokol. Go-epod urednik, Vi morda že veste, če imajo člani
Sokola kake privilegije do državnih in drugih javnih služb? Ce je tako, bodite no toliko prijazni in razbobnajta to novico po časopisju, ker boste s tem mnogo dobrega storili. Tudi jaz ee bom dal takoj vpisati v Sokola, to pa zato, ker iščem službo. Pa ne samo jaz, še marsikdo drugi bo presedlal od »čuka« na Sokola, ker je kruh prva stvar vsakega, ki hoče živeti, in takih je v naših vrstah še veliko. Sokol bo na ta način naenkrat postal najmočnejša organizacija, obenem pa tudi najčlovekoljubnejša, ker bo vse ljudi h kruhu spravil. — To je prva cvetka korupcije, sedaj pa še druga.
Pri isti občini je bila razpisana tudi služba tipkarice. Na izpit sta bili sprejeti dve; prva, neka mlada hčerka mnogočlanslte delavske družine; druga, starejša dama, žena mizarja. In zopet isti čudež: za tipkarico je bila sprejeta žena mizarja. Ona hodi sedaj v službo, doma mora pa imet! služkinjo. Tista mlada gospodična pa doma spdl in študira, če bi se dalo od zraka živeti. — Gospod urednik, pri takih primerih ee človek vprašuje, ali se ni že enkrat zelo pisalo proti dvojnemu zaslužkarstvu? Pa izgleda, da je vse ostalo samo na papirju. .Na drugi strani pa človek tudi lahko reče, da naša načela od svojih ljudi zahtevajo samo to, da se vpišejo v vse njihove družbe in organizacije, da točno plačujejo članarino in pridno garajo. Ko pa zahtevaš kako pravico zase, ti pa obrnejo hrbet. Ce povem še to, da je župan te občine pristaš JRZ in tudi veren katoličan, potem mislim, da je pušelc popoln! — Opomba uredništva: Podobne stvari se dogajajo tudi pri drugih oblasteh.
Kmetijska šola na Grma pri Novem mestu
Na banovinski Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra 1938. Sola ima. dva oddelka: letno in Zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po pet mesecev. To zimo, ki pride, se vrši
samo II. tečaj. Letos se torej sprejemajo učenci eamo v celotno šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo veo oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev ki bodo po končanem čolanju ostali na kmetiji.
Lastnoorčno pisane prošnje za celoletno šolo kolkovane z banovinskim koikom za 10 din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra t. 1.
Prošnji je priložiti: 1. Krstni list. 2. Doniov-nico. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole. 5. izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja. 6. Obvezno izjavo staršev aH varuha (banovinski kolek za 4 din}, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sla ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz jaynih sredstev, 7. Uradno potrdilo občine o velikosti posestva, o davčnem predpisu ter družinskih in premoženjskih razmerah staršev (kakor številčno stanje družine, posebne razmere. Koliko rede' konj, goveje živine, prašičev in pod.). Starost najmanj 10 let in najmanj t dobrini uspehom dovršena osnovna šola.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni Izrpit iz slovenščine ln računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje pc šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od 300 do 75 din po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti pod 7. navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov t navedbo družinskih in gospodarskih razmer.
Precej močan potres je bil v noči od onega torka na sredo v Grčiji,
Nad 110 milijard! dinarjev je vojna veljala dosedaj Japonsko.
Nad 100.000 glav živine je bilo okuženih do junija v Nemčiji s slinavko.
Bil je Ebervajnov glas.
Otrokov jok ga je bi! prebudii iz oraedlevice. In sdaj je bila edina njegova skrb to trepetajoče bitje, ki ee mu je med bebljanjem in solzami obešalo za vrat. Bilo mu je, kakor bi nosil s tem otrokom novo bodočnost svoje opus tožene dežele na rokah in na srcu.
Naporno se je moral boriti za sleherni korak in kje se nahaja, ni vedel. Povsod okrog njega opustošen gozd, nikjer luči, nobenega znamenja življenja. Klical je in klical. Nihče se ni oglasil. Končno je dospel na odprt »vet in spoznal z veseljem pa tudi s strahom krčevino, kjer je stala samotorica. Tudi tu vse razdejano? Zavpil je in klical brate. Nihče se ni odzval. Mar morejo spati v takšni noči? Ali pa so padli kot žrtve groznega dneva? Črna gmota se je prikazala njegovim očem iz teme: samotorica brez strehe. Omahujoč se je domogel do vežne izbe, kjer je še tlela žerjavica pod pepelom. Zopet je začel klicati, hitel z ene celice v drugo in se pri slehernem koraku bal, da bo zadel ob mrliča. Nobenega življenja ni našel pa tudi nobene sledi človeške smrti. Neko upanje ga je prešinilo, da so bratje ušli pogubi in se odpravili, da bi mu prišli na pomoč. Tresoč se je stopil v razkrito cerkvico. Posodica z večno lučjo je ležala na tleh, medel plamenček je še utripal v razlitem olju. Komaj spoznavna sta se odbijala iz mraka oltar in križ; barve Zveličarjevega lika so bile ugasle, sive, in na debelo pokrite s prahom, ki se. je natresel nanj iz zraka.
Ebervajn je stal pred križem in z iztegnjenima rokama dvignil otroka kvišku proti tihi podobi: »Ozri «0 nanj iz noči! Ti, ki si rekel: Pustite male priti k menil«
01a9 mu je onemel. Kakor predre zajezena voda »asipe, so se sprostile njegove bolečine, ki so mu V
težile dušo, v potok solz. Objemajoč otroka je omahnil iz zapuščenega prostora in ni videl, da je znad razbitega traipovja skozi usedajoči se prah zasijala zvezda.
V svoji celici je slekel otroka iz premočene Obleke in zavil drgetajoče telesce v odejo svoje postelje. Potem je obsedel v temi poleg deteta, ki se je s svojimi drobnimi ročicami oklepalo enega njegovih prstov., Pri tem jo začul tisto hlipanje, ki se trga po prestanem strahu iz otroških prsi, ko so solze že usahnile. Otrokove ročice so se začele segrevati, vedno spokojneje je dihal in čez nekaj časa zaspal.
Ehervajn je sedel vase zatopljen, negiben; v zmedeni bolečini so se mu podile misli, dokler ni manjša muka njegovega življenja preglušila večje njegovega srca. Zeblo ga je v mokrem habitu, čutil je, kako je zbit po vsem telesu, in glad se je oglašal. Trudno je vstal, prižgal plamenico, se preoblekel in se pričel razgledovati za hrano. Našel je le nekaj fižola, ga zajel peščico in se vrnil k otroku ter začel treti suha zrna. Vse je delal kakor v snu.
Plamenica je osvetlila podstavek, na katerem je ležalo sveto pismo. Ebervajn ga je odprl in začel brati, kako je pokaral Bog Joba, ki se je prepiral z njim.
»In Bog je odvrnil Jobu iz viharja in govoril: Kdo je, ki govori o moji modrosti in jo mali z besedo, brezumno in nevedno? Na noge, opaši si ledja ko mož; vprašal te bom in ti me pouči! Kje si bil, ko sem ustvarjal zemljo? Povej, kar veš! Kdo je določil njene razdalje? Kdo jo razrneril in razdelil? Kdo je položil njene temelje ob radosti jutrnjih zvezd, ko so vriskali otroci božji? Kdo je trdno oklenil morje, ko je bilo privrelo iz zemeljskega srca? Kje si bil, ko sem mu dajal megle za oblačilo in, temo oblakov za plenice? , Okrog in okrog sem mu odmeril meje in mu ukazal:
! ti so na avstralskih železnicah uvedli posebne vagone, kjer so otroke prepustili posebnim pestunjam in so bili ti vagoni pravcata otrbška zavetišča na kolesih. Nedavno so v Avstraliji izdali statistiko, ki pove, da se je v teh štirih letih prevozilo s iemi vagoni 55.000 otrok in dojenčkov. Stroški za varilstvo otrok nišo veliki. Za tri ure pažnje je bilo treba plačati 50 feni-gov. V vagonih so bile otroške posteljice, na tleh mehke preproge, kjer so se otroci lahko igrali. Nekatere matere so morali opozoriti, da naj bolje pazijo na svoje otroke, zakaj, v štirih letih se je izkazalo, da štirih otrok iz teli vagonov ni na postaji nihče sprejel. Matere so pozabile svoje ljubljence! Seveda, nemara da ne za zmeraj? Mogoče so se le zaklepetale in pri tem pozabile na svoje otroke?
Presenečenje. »Toda, prijatelj, kako nezaupljivi ste! Ves čas se ozirate in gledate, če val plašč še visi na -kljuki. Ali mislite, da vam ga bo kdo odnesel?« — »N® vem. Vsekakor pa je vaš plašč že pred pol uro izginil.«
Iz faznih krajev
Boilanj ob Savi. Stoletnica rojstva pesnika Antona Umeka Okiškega se bo slavila na dan 31. julija letos na Okiču, kjer jc bil ta naš svoj čas znameniti buditelj naroda doma. I'o deseti sv. maši ea bo odkrila spominska plošča na njegovem domu blizu cerkvice sv. Ane. Udeleži se proslave precej odličnega občinstva iz Ljubljane, Zagreba itd. Ker je bilo njegovo geslo: vera in domovina, zasluži, da se mi vsi ugledamo vanj in od njega črpamo svoje ideale za te večne temelje prave omike. — Pridite vsi v velikem številu!
Jeglcjev Jaka — Jakob Črnilec — s Pivke pri Naklem, kdo bi si mislil, dn jih bo že v tejle žetvi spolni! kar 80. Pa kako »fejst« še hodi in vsi ga poznamo, od najmlajših, ki ga vedno kličejo — stric, stric, ter jim orehe daje; odraslim pa kaj rad pripoveduje svoja doživetja i/, mladih dni. Spomin mu je še neverjetno svež, skoraj za \se farane ve, od kod se je kakšen priženil in kam se je katera omožila in kateri letnik je. Lavtižarjeve, Koblnrjeve, Pokornove in druge zgodovinske spise posameznih faru in dekanij zna skoraj un pamet. Večkrat si tudi preskrbi spisek ljubljanske škofije, tako da je tudi za duhovnike na tekočem. Savi se tudi s čebelarstvom, sivih las še ne pozna, čeprav so mu pričeli nekolikanj izpaduti. Gorja bolezni menda tudi še nikoli ni občutil; tobak pa ljubi nad vse. »Domoljuba«, katerega naročnik je že skoraj 50 let in nedeljskega »Slovenca« prebere do zadnje vrstice. Bog ga ohrani še dolgo čilega in zdravega!
Beltinci. Dne 14. avgusta bo daroval prvo sveto mašo g. Ivan Mutko iz. Gančan. Novo-niašnik je iz družbe sv. Janeza Boska. —-O božičnih praznikih bo pa daroval prvo sveto
daritev g. Franc Glavač iz Beltince v. -- Prosvetno društvo priredi dne 31. juliju tombolo.
Ajdovec. V nedeljo, dne 17. julija ie imel g. I rune tintdovee iz. Gor. Ajdovcu novo sveto mašo. .ovoril inu je naš rojak dr. Grivec. Iz ajdovske župnije je doslej izšlo že 28 duhovnikov. Od teh je bilo v Ajdovcu rojenih 10, ostali pa v drugih vaseh. Prvo novu sveta masa ie bila v Ajdovcu ravno pred 100 leti, to je leta 1838. — Naša župna cerkev je dobila lepo novo monštranco. katero so darovala tri dekleta doma iz njdovške fare. — Bog jim stotero poplačaj!
8t. J ur je pri Grosupljem. Ravno smo se ono soboto pripravljali, da bi čim bolj slovesno praznovali prebujenje in obnovo naše dekliške Marijine družbe, pa nam je božja Previdnost vzela eno naših najpridnejših članic tukajšnjega Prosvetnega društva, Marijo Barličevo iz St. Jurja. Rojena leta 1007 se je kmalu posvetila našemu društvenemu delovanju in se zavzela za igre, v katerih jc večidel nastopala kot glavna junakinja in jih vse rešila v splošno zadovoljnost. Spretna igralka je bila, pa tudi dobra šivilja! Pa ravno ta njen poklic ji je nakopal hudo bolezen. Saj veste, kaj 6e pravi, mlado dekle v samotni sobi in še na postelji cela tri leta! Kratkočasila si je svoj bedni položaj s šivanjem, kolikor je pač še mogla, in pa z branjem. Tako so ji postali naši časopisi, kakor je sDomoljub«, »Slovenec« in »Slovenski dom« pravcati prijatelji, ki so jo razvedrili in držali pri dobri volji. Letošnjo pomlad je pritisnila španska, zadnji teden pa huda pljučnica, ki ji je pretrgala nit življenja. Naj ji Bog obilno povrne!
Moravče. Nevihta, ki je divjala prejšnjo nedeljo po soseski Sv. Mohorja, je napravila kmetovalcem ogromno škodo. Zlasti oškodovane so vasi: Prikrnica, Vrhe in Rožek, kjer so pridelki uničeni za 90 odstotkov. Toča je padala debela kakor orehi ter bi jo bil še drugi dan lahko nagrabil na vozove. Prizadete so tudi Svinje in del soseske Sv. Andreja. Komisija, ki je te dni ogledovala razdejanje, je cenila skupno škodo na 150.000 din. Ljudje so spričo slabe lanske letine vsi obupani; tolaži jih samo še upanje, da jim bo oblastvo vsaj omogočilo cenejši nakup živeža in odpisala davke. — Po soseski Sv. Nikolaju se je potikala prejšnji teden mlojša ciganko z otrokom. Pojavila se je na Lazih pri posestniku Ribiču, ki je bil ta-
krat z družino na polju. Ko se jc vrnil domov, je našel ot. :•<> za obleko odprto. Vzeta mu je bila ura z \ : ižico, oba poročna prstana lil nekaj drugih medmetov. Posestniku Jerinu iz Ribč je bila ukradena iz omare nova obleka lil 700 din gotovine. Tatvine je osumljen neki postopač, ki se je klatil po okolici. Za obema poizvedujejo orožniki, a ju doslej še niso izsledili.
700 letn icn Marijine božje poti v Velcsovcm.
V času od Velikega Šmarna do Malega šmarna se bodo v Velesovem vršile večje cerkvene slovesnosti za 700 letni jubilej ustanovitve božji poti in nekdaj tako znamenitega samostana dominikank. V nedeljo, dne 14. avgusta zvečer ob 9 bo pred žtipno cerkvijo verska igra »Slehernik«. Potem bo nočno češčenje Sv. Rešiljega Telesa v cerkvi. — Ob eni po polnoči se bo vršila rimska procesija z baklami, ki se je udeleže možje in fantje. Po procesiji bo pridiga in sveta maša in skupno sv. obhajilo moških. V nedeljo popoldne in zvečer bo prilika za sv. spoved. Igra »Slehernik« se ponovi na Veliki Šmaren popoldne ob pol treh. Vsak udeleženec si bo moral preskrbeti jubilejni romarski znak za 3 din. — Med šmarnimi mašam; bo eno nedeljo dekanijski shod ženskih Marijinih družb in prvo nedeljo v septembru pa najbrž cerkveni koncert združenih pevskih zborov iz okoliških župnij. Na Mali Šmaren bo pa slovesen zaključek tega jubileja — o čemur bomo še podrobneje poročali.
Lipoglav pri Šmarju. V nedeljo, 17. julija se je blagoslovila nova šolska stavba na Lipoglavem. Blagoslovitve so se udeležili banovanski šolski nadzornik Jeglič kot zastopnik bana, okrajni šolski nadzornik za ljubljansko okolico Erjavec, zastopnik banovinskega šolskega odbora Urbančii in še drugi gospodje. K blagoslovitvi je prišel tudi župan domače dobrunjske občine Trkov z več občinskimi odborniki in z vsemi člani krajevnega šolskega odbora. Ob 10 je imel domači župnik sv. mašo s slavnosli primernim cerkvenim govorom. Po sv. maši se je od župne cerkve razvil lep sprevod k novi šolski stavbi V sprevodu so šli šolski otroci, ki so na okrašeni nosilnici nesli nov kip Srca Jezusovega, ki je namenjen za novo šolo, požarna bramba, domači župan na čelu občinskih in šolskih odbornikov, povabljeni gostje in ostalo
Največji ivočnik imajo v Ameriki. Opna meri v premeru en meter.
Najstarejša zastava. Državna zastava Danske, ki je v rabi že od leta 1219. je torej naslarejSa poznana zastava na svetu Ista je rdeče barve z belim križem.
V kitajski porcelan mešajo tudi zmlete kosti goveje živine; najboljši kitajski porcelan pa se prideluje iz posebne ilovice, katero se na umeten način stara do 50 let.
Zakaj joče? Jo liček stoji pred gostilno in obupno joče. Mirno princ njegov katehet in ga vpraša, kai mu je. Jan-ček pu: »Mama so me poslali v gostilno po očeta. A tu so mi rekli, ' a so oče že o<lšli. Se-"<ij pa brez mene gotovo ne bodo našli oče domov.«
Javno krščevanje v reki. Nedavno je bilo v IJetroit reki, Detroit, »iieh. v Amiriki, redno letno krševanje fara-nov ta ffikajšnje bupti-stovske cerkve, 150 po številu. Pri tem pastor vsakega krščenca do cela v vodo polunka. ■n prizor je gledalo na obrežji, -oke okron 20 ,
lisoč oseb	(
Do tu segaj in ne dalje, tu naj se lomi tvoja sila! In ti? Kdaj si v svojih dneh ukazal jutrnji zarji, naj objame zemljo s svojo svellobo in naj prežene z nje temo, rla ne bo krila hudobnih in bo strta sovražna roka?«
Ebervajnove roke so zdrknile s knjige in pogled mu je zablodil v praznino. Zagledal je samega sebe ob robu povodnji, videl visoko nad seboj jezdeca in čul zopet njegov odgovor: »Gospoda Vaceja je zasula gora, njegove sinove pobilo kamenje.«
Drhteč si je zakril Ebervajn oči, kakor bi hotel misel, ki ga je bila zajela, s silo odgnati od sebe. Ali je Bog le Bog maščevanja? In zopet se mu je pričaral pred oči pobožni Runot, nedolžni otroci in nešteta vrsta ljudi, ki so ležali pokopani pod skalami, utopljeni v valovih.
Nočni veter je rahlo zahlidel v celico in obrnil v knjigi nekaj listov. In Ebervajn je zagledal besede Izaijeve pesmi: »Naj se inajejo gore in rušijo skale, moja milost te ne bo zapustila, zaveza moje ljubezni se ne bo raztrgala, govori Gospod, ki je usmiljen.« Vroč drget mu ie spreletel dušo in telo. »Gospod, ki je usmiljen!« Kakor bi se hotel s silo otresti misli, ki so mu burile dušo, je skočil pokoncu, si pritisnil pesti na čelo in zajeeljal: »Ne razmišljaj o Bogu! Tvoja misel je prah! Čuti ga, kakor ti ukazuje srce! In zaupaj!«
Njegove glasne besede so zbudile otroka v spanju. Zganil se je in dihnil kakor bi zaječal. Ebervajn je stopil k postelji. Pri pogledu na otroka se mu je ukradla v srce topla uteha. Dete je že zopet spalo. Zar plamemce mu je obseval okrogli obraz in drobne kodre svetlih as ki so bili še vlažni in so blesteli. Otrokovi prsti so «e igraje me/Jli in mala rožnata usleca so se g.bala, kakor bi dete v sanjali sesalo.
»O sreča tega otroka! Blaženost lega spanja! Gore se rušijo, jezera podirajo bregove, koče padajo in življenja ugašajo. In med strahoto in grozo ta tihi sen brez vednosti! Kje je stal dom tega otroka, kje plavajo ostanki njegove rodne hiše, kje ležijo trupla njegovih domačih, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan? Vsako vprašanje temna uganka! In tiho in spokojno spi dete, sanja in se teši s pookusom edinega veselja, ki ga je užiio v svojem življenju.
In ti, s svojim vedečnim duhom, človek! Mar si s svojim razglabljanjem dognal o božjih stvareh nad oblaki kaj več nego ta speči otrok o svoji temni usodi? Ne ubadaj se in ne muči, zapri oči svojega duha, bodi miren in sprejemaj z ljubeznijo, kar ti daje Stvarni-kova roka!«
Trudno so se zdrznile Ebervajnove ustnice. »Resnično, resnično, ako ne boste kakor otroci —«
Neki strah je spreletel telesce počivajočega deteta. Zakrililo je z rokami in odprlo oči. Bile so modre in svetle. Usteca so se nakremžila, kakor bi hotela zajokati. Skrbeče se je nagnil Ebervajn nad ležišče in tedaj so se uprle otrokove oči v njegovo lice, velike in plahe. Potem se je utrnil z okroglega obrazčka smehljaj in bebljaje je seglo dete —• imelo je pač rumenobradega očeta — z obema rokama v menihovo brado. To sladko miljenje in čisti blesk nedolžnih otroških oči sta prebudila v Ebervajnovi duši občutek, tako vroč in zaupljiv, kakršen utegeo prešiniti tonečega človeka, ko ga v hrumu valov objamejo močne roke rešitelja. »Gospod! Nočem razmišljati o strahotah tega dneva, verovati hočem čnd«žu teh oči! Tvoja ljubezen sije iz njih, čutim jo!« Prevzet od veselja je prižel to malo cepetajoče življenje na svoje prsi in vroče poljubil tople otrokove ustnice.
(Nadaljevanje tledi.)
Ameriška Slovenka o lepotah slovenske domovine
»bčinstvo. Komati župnik je blagoslovil novo slav->o. Po blagoslovitvi so imeli župan ln oba šolska indzornika primerne nagovore na ljudstvo.
št. Vid pri Stični. l'<> kratki bolezni je pod-egla posestnica Frančiška Skubic iz Št. Vida, nati trinajstih otrok v starosti od 9 do t3 let. Bila je pridna gospodinja delovnih rok, dobrega srca, ne samo zu svojo družino, temveč ludi do revežev, ki je vsak našel pri njej zavetišče in hrane. Bodi ji Bog obilen plačnik! le dni je bil pri nas majhen požar. Pogorel je Kozolec s 3 okni, naložen lepega žita, Tast po-sestnice Frančiške Oven. — V Sobračah jc umrla skrbna mati sedmih otrok Štefanija Fajdiga roj. Groznik iz Pungerta, sestra g. dr. I. Orožnika, državnega tožilca v Novem mestu. Naj počiva v miru!
Trebnje. Tujsko prometni tečaj, ki je bil dne 12. julija 1938 v Trebnjem ni ostal brez brez uspeha. Ze po preteku enega meseca vidimo ob Temenici na novo postavljenih 10 ličnih kabin, ki so na razpolago kopalcem. — Prejšnji teden smo se poslovili od Lojzeta Gr-(lena, pisinonoše. Za premestitev je zaprosil sam in je sedaj nameščen v Ljubljani. Svojo službo je vedno dobro in vestno izvrševal, za kar smo mu vsi hvaležni. Njegovo mesto je zavzel Ivan Seljak iz Ljubljane.
Metlika. Ogenj je nasial v nedeljo, dne 17. julija v zidanici posestnika Jožeta Simoniča v Drašičili, ker je udarila strela. — Pred štirinajstimi dnevi so dobili v vas novo motorno brizgalno od tvrdke Supan. Potreba bi bila, da napravijo po vaseh vodne rezervoarje. — Čriček že poje pesem po vinskih goricah. Trta je še dobro uspevala ali zdaj tudi nji preti suša. — Mlatev je povečini končana, izredno lepa je bila letos pšenica, ali kaj ko pa ne bo koruze nič. — Ljudstvo trpi na pomanjkanju vode. Mestna občim: ljubljanska je poslala (Iva avtomobila v Metliko, ki že vos teden vozita vodo po vaseh, da bodo vsaj za silo oskrbl jeni ljudje s pitno vodo.
Blagoslovitev kapelice na Veliki planini!
Dne 31. julija bo! Ali boste prišli? Zakaj na ne! Na goro, na goro, na strme vrhe, tja kliče in miče in vabi srce. Vsaj do devete ure bodite gotovo na planini. Naš višji pastir je bil toliko prijazen, da je obljubil sani priti na naše gorske višave, kjer bo v- imenu Marijinem prevzel njeno svetišče v njeno last. Poia na planino se ne boj le. Kogar skrbe Pasje peči, naj se jih pa lepo ogne: nad njimi na; gre, pa bo prav tako in pa čisto varno prišel mimo Tisovca na Malo planino in od tam na Veliko. Že na Mali planini bo imel priliko opazovati zares slikovito lege novega gorskega svetišča. Potem pa bo ves dan laliko molil in iyrročal Mariji v varstvo našo leno slovensko zemljo, še to naj povem, da bodo v nedeljo popoldne ob dveh v kapelici litanije Matere Božje z ljudskim petjem. Pa tudi med mašo našega škofa naj bo, kakor poje naša znana pesem: Zapojte jeziki vse zemlje sladko, vsi angelski zbori in celo nebo! To se pravi: Vsa nazvoča družba naj poje in prepeva med sveto mašo. To bo lepo. V ponedeljek, dne 1. avgusta ob b zjutraj bo pa ondi maša za vse tiste, ki so za kapelico kaj darovali ali kakor koli pomagali, da je Velika planina prišla do Marijinega svetišča.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Žito in pšenico smo pospravili in omlatili. žiti sta bili letos precej rodni. Bati se je, da bo krompirju, koruzi in ajdi suša škodovala. Otave marsikje zaradi suše ne bo. — Naši ljudje, ki imajo v sosednjih Halozah svoje vinograde, bi morali ponovno škropiti goriee. A marsikje zaradi suše ni vode. Treba bi bilo poskrbeti zu zgradbo kapnic s pomočjo oblasti. Tako ljudje v Halozah še dostikrat pitne vode nimajo. Težko je za živino iu za pranje. — Gasilska četa v Gajevcih priredi v nedeljo popoldne, dne 31. julija, veliko tombolo z vrtno veselico.
Trebija. V nedeljo, dne 31. julija, priredi asilska četa na Trebiji tombolo. Glavni do-itki so tri kolesa, in sicer 2 moški in eno žensko in še vreča moke. Nato še 130 t-a/nih lepili dobitkov. Vabljene so vse čele iz okolice iti ostalo občinstvo. Pridite, podprite gasilsko četo! Na pomoč!
Dobrnič. Ko so ljudje prihajali ono nedeljo v eorkev k krščanskemu naukn, so se nenadoma pojavili na nebu črni oblaki. Med močnim grmenjem je treščilo v lipo, ki ie sta-
(5*
Albina Novakova, ameriška Slovenka in urednica ženskega lista »Zarje« je nedavno prišla na obisk v staro domovino in je izjavila med drugim tudi to-le:
>0 svojih vtisih, ki sem jih dobila v do- ; movini naj bi vam še nekaj povedala. To pa sploh ne vem, kako bi naredila, kajti s tova-rišicami smo videle toliko lepega, da ni mogoče popisati. Nobenega pretiravanja ne bo treba in vem, da ne bo mogoče s peresom popisati vsega tistega, kar smo videle in čutile. Povsod, kjer smo bile, smo kupovale slike, da jih bomo potem priobčevale v listu iu iako vzbudile v članicah, ki niso prišle z nami, večje zanimanje. Poleg tega pa smo še same
la tik hiše posestnika Stariča. Streha na hiši se je vnela, čeprav je bila močna ploha dežja. Sosedje in ljudje i/ cerkve ter gasilci so bili takoj na mestu ler ogenj pogasili. — l ani je gasilska četa v Dobrniču kupila ivov prapor za desetletnico obstoja. V teli desetih letih pa so nastali še dve gasilski četi na Občinah in Gor. Vrhu. Člani teh organizacij pa cenijo tudi prosvetno delo, kar so pokazali pri graditvi novega Baragovegu prosvetnega doma, ki ga bodo blagoslovili dne 4. septembra.
Kresnice. V splošnem moremo reči da ima Kresniška dolina še dosti miru pred raznimi tatovi. Pretekli ieden pa sta imela kur dva kmeta nezaželjeni obisk. Ono sredo so se oglasili tatovi pri bivšem županu Ribiču v Zgornjem Prekril, kjer so odnesli razno zlatnino in prscej perila. Dragi dan pa je bilo pokradeno pri posestniku Jerinu v Ribčaii, in to sredi dneva. Tat je zlezel skozi podstrešno okno. V sobi se je spravil na blagajno gasilskega društva, iz l.aiere je dobil 880 din, eno nevo obleko in nekaj perila.
RADIO LJUBLJANA
od 28. j lilija do 4. avgusta 1938:
Vsak dan: 12 Plošče, 12.43 Vreme, poročila, 13 Čas, spored, obvestila, 13.13 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Čas, vreme, poročila spored in obvestila.
Četrtek, 28. juliju: 19.30 Nac. ura, 19.30 Zabavni kotiček. 20 Plošče, 20.10 Pomen karak-torologije za življenje, 20.30 Prenos promenad • nega koncerta iz Rogaške Slatine. 22.15 Cimer-manov kvartet. — Petek, 29. julija: 19.30 Nac. ura, 19.30 Zanimivosti, 20 Plošče, 20.10 Ženska lira, 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine, 22.13 Angleške plošče. — Sobota, 30. julija: 18 Zu delopiist igra radijski orkester, 18.40 Socialno skrbstvo v Franciji, 19.30 Nae. ura, 19.30 Pregled sporeda, 20 Zunanja politika. 20.30 Večer za pasje dni... Izvajajo člani radij, igralske družine, vmes plošče. 22.13 Radijski orkester. — Nedelja. 31. julija: 8 Radijski orkester, 9 Napovedi, poročila, 19.13 Plošče, 9.43 Verski govor, 10 Prenos cerkvene glasbe, iz ljubljanske stolnice, II Prenos promer.adnega koncerta. 12 Otroška ura, 12.30 Plošče, 13 Napovedi, 13.20 Radijski orkester, 17 Kmetijska ura, 17.30 Za nedeljski popoldan. Sodelujejo: Akad. pevski kvintet in (luet kitar, 19.30 Nac. ura. 19.30 Plošče, 20.30 Pevski koncert (\ine.s Radijski orkester), 22.13 Kmečki trio. — Ponedeljek, I. avgusta: 19.30 Nacionalna ura. 19 30 Zanimivosti, 20 Plošče, 20.10 Starine iz naših krajev, ki so zdaj v tujini, 20.30 Prenos koncerta iz Dobrne, 22.13 Veseli napevi. — Torek, 2. avgusta: 19.30 Nar. ura, 19.30. Deset minut zabave, 20 Plošče, 20.tO Baročno slikarstvo, 20.30 Slovenske narodne, 22.13 Plošče. - Sreda, 3. avgusta: 18 Plošče, 18.40 Avgust v naravi, 19.30 Nac. ura, 19.30 Plošče, 20 Slovenski vokalni kvintet, 20.4» Koncert Radij, orkestra. 22.13 Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik.
posnele nešteto fotografij. O naravnih lepotah Slovenije pa morem reči samo to: Ce bi se mogla vsa ta lepota prenesti v Ameriko, potem bi se šele moglo govorili o njenem boli gastvu, potem! Kaj bi Američani vse naredili iz tega koščka zemlje! Pri vas bi morali biti v tem pogledu bolj gospodarski in več storili za tujski promet, zlasti za ceste. To mi je bilo namreč edino neprijetno na vseh- izletih iu vožnjah: prah, prah! In h koncil bi rada pripomnila še tole: posvečajte nam po svojem časopisju še več pozornosti kčrt doslej. Ne veste, kolika nravstvenoslfis opora je to. Samo v složnem sodelovanju bomo dosegli to, /a kar se trudimo: ohranitev naše krvi v tujini.<
DOBRO cnvo
k Jože Lavrenčič: Legenda a Mariji tu pa-
stirici Uršiki. Izvod 6 din. Naroča se v Misijonski tiskarni v Grobi j ah pri Domžalah. — Priporoča mo.
k Perutniiiarstvo. Sestavil A. Slivnik, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena v platno vezani knjigi je 36 diu, broširani 40 din. — Perutniiiarstvo je žalibog pri nas m-vedno zelo zanemarjeno in pomanjkljivo. Pri nus do sedaj nismo imeli knjige lej enake, zato peruiuinarstvo ni moglo napredovati, kakor bi bilo želeti. Knjiga, brez katere naj ne bo noben perutnina:-, obsega 174 strani in vse-huje veliko stik raznih pusem in vrst. Razpravlja zelo važno poglavje o zdravju in bolezni perjadi. Knjiga bo izvrstno služila vsem perul-nintirjem, tako meščanom, kakor deželanoiu ter jo istim toplo proporočamo.
k Materam. Kako naj ravnajo niutere p« porodu s svojimi novorojenčki iu dojenčki. --Priredil dr. Jnstin. Izdala Slovenska krščanska ženska zvez«. Cena 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se pri upravi »Vi-gredi-, Masarvkov« cesta 12.
NOVI GROBOVI
n Ležal na mrtvaškem odru v sobi bledi mlad je mož. V Preserjah pri Homcu je umrl posestnik Anton Peterlin. — V Mariboru so pokopali Anico Finžgar roj. Cepuder. — V Kranju je odšla v večnost vdova lekarnarja Slavka Šsvnik roj. Kavčič. — V Ribnici je umrla vdova po lekarnarju Hermina A uči k. — Na Gorenjskem Javorniku je na veke za-tisnila oči Marija Kfinar. — Na Pragerskem je umrl 70-letni Josip Vindisch, žel. uradnik v p. — V Mariboru je zapustila solzno dolino 82-letna Velert Amalija, ena najstarejših mariborskih učiteljic. — V Begunjah pri Cerknici je odšel po večno plačilo 85 letni posestnik Bbnač Anton. — V Celju je zapustil ta svet bančni inšpektor v p. Zumer Maks. — Na Gorici pri Radovljici je odšel po večno . plačilo posestnik in bivši župan Ivan Resrnan. ' — V Ljubljani so umrli: Uršula Richter roj. Ttaun, soproga stavbenika Jožica Baftelino, mestni 'knjigovodja Franc Kramar, pisarniški odpravnik v p. Jakob Pavčič, Marija Majerič roj. Mam in bivši čevljarski mojster Karel Majce. Naj počivajo v miru!
Katoliški tisti ste m\i glasniki. Male strok nebeškega Očeta bi vedelo za moje želje, ako m bi bile tebe, katoliške Časopisje. (Pij X.)
1 S A N
»DOMOLJUB«, dne 27. julija 1938.
P O L J~
Oriša Koritnik:
Rojaka škofu Jakoba Trobca
Odšel si v svet, rojak naš, kmet in knez, odšel si v svet oznanjat Blagovest, odšel s prepolnim srcem božjega dulia, ko David mlad in lep in vzorom zvest, tradicijam domačega sveta. K Ljubezni klical ločene si brate, v Družino skupno vabil si jib vnet — plemena bela, črna in lnulate, kar nosi pisani jih Novi svet. In jezik Tvoj je bil povsod enak: l>ih naše grude, naših polj in lok, ko vonj volčina našega je bil sladak, srebrno žuboreč ko naše Božne toki Zavzet je slušal svet Tvoj sladki glas, sozvočni spev prirode in srca: mrmranje južnih sapic in cvetov, «meb gorske bistrice in plač morjd — ubrano pritrkavanje zvenov, zavzet je slutil v tem slovensko vas! In kjer si hodil in uči! ljudi, ti videl, da'ljubezen dniži in krepi, da strast ubija, da pogublja greh. V spoznanju višjem si bil blag pastir vsem razkropljenim ovcam tu in tam, kjer Niagare alap bobni, kjer tihi mir pod Sveto Katarino boža Tvoj očetni hram. Tak gledal svet si, božji pionir, ki v tibem se spominu danes vračaš k nam, roseč z višav nam božji blagoslov. Slovenske zemlje Cvet za božji sad, pripravi pri Očetu večno nam pomlad!
KULTURNI KOTIČEK
Realizem
To dobo označuje dejstvo, da so pisatelji zajemali snov iz sodobnega življenja. To snov so podajali brez olepšavanja, govorili niso samo o dobrih straneh našega človeka, ampak tudi o njegovih napakah: pohlep po zemlji, ljudsko lahkovernost, zle posledice pijančevanja, sploh o vsem, česa! so se pisatelji do zdaj izogibali. Resnično življenje se zrcali v njihovih delih. Tak pisatelj jo bil v zadnji številki omenjeni Janko Kersnik. Danes si oglejmo še nekatere: Anton Aškerc, rojen 1856. v Globokem pri Rimskih Toplicah. Študiral je v Celju gimnazijo, v Mariboru bogoslovje. Kot kaplan je služboval po raznih krajih po slovenskem Štajerskem. L. 1898. je stopil v pokoj in postal arhivar v Ljubljani pri mestnem magistratu. Tu v Ljubljani je tudi umrl 1. 1912. Njegovo pesniško ime je bilo Gorazd. Pisal je samo pesmi, in sicer lirske pesmi, to so take, ki izpovedujejo, kar je v naši notranjosti, kar govori srce, duša in razum. Potem je pisal epske pesmi, ki pripoveduje to, kar je okoli nas, to je zunanji svet. V lirskih pesmih govori največ o narodnem vprašanju, p slovenskem in slovanskem rodoljubju. V epični pesmi pa se nam marsikdaj odkrije vsebina narodne pripovedke, često srečamo v njegovih pesmih kaj iz naše zgodovine. Poleg tega pa je pisal tudi iz življenja o raznih vprašanjih. Izdal je precej knjig svojih pesmi. Najbolj znane pa so njegove Balade in romance, ki so izšle leta 1890. Iz ljudske šole se gotovo še spominjamo njegovih pesmi: Mejnik, Godčeva balada, Ponočna potnica, Mutec Osojski, Brodnik in, podobno. V svojih pesmih ima kaj rnd izraze iz svojega domačega narečja. — Poleg že omenjenega Dctele in Maslja-Podlimbarskega Bpada v to že tudi imenovani Janez Mencinger. Vsi ti so realisti.
Posnemovalci prvega pesniškega rodu.
Sedaj pa pridemo k posnemovalcem treh velikih pesnikov: Stritarja, Gregoriča in Aškerca. Ti pesniški učenci so hodili po stopinjah svojih vzornikov, kar so tiče oblike, vsebinsko pa so bili nekateri samostojni. Josip Cimperman (1847-1893), doma iz Ljubljane. Bil je hrom in ravno bolezen mu jo vzbudila ljubezen do pesništva. Doma v postelji se je učil gimnazijskih predmetov. Sam se je Izobraževal in se spoznal s slovensko in evropsko književnostjo. L. 1869. je izdal svoje Pesmi, 1. 1888. pa zopet. Njegove pesmi so polne trpljenja. Pri njegovi obliki pesmi so se učili Se: Anton Funtek (1862-1934), ki je bil najprej učitelj, nato prolesor na učiteljišču v
Ljubljani. Vsebinsko niso njegove pesmi globoke, pač pa se odlikujejo po lepem jeziku in po pesniški obliki. Mnogo je prevajal. Znan, je njegov prevod iz nemščine, in sicer Zlntorog. Prevajal pa je tudi iz angleščine. Mnogo je prevedel za slovensko gledališče. Njegove pesmi pa so izšle leta 1895., ki so vzbudile mnogo nevolje med slovenskimi pesniki. Napisal je tudi igro Tekma. — Gregorčičev učenec je Josip Pagliaruzzi-Krilan (1858-1885) iz Kobarida, odvetnik. — Prvotno je pisal lirske pesmi, pozneje pa se je posvetil popolnoma epiki. Pisal je večinoma balade in romance. Zaradi prerane smrti ni mogel tako dokončati svojega dela, s katerim je obetal, da bo postal eden naših večjih pripovednih pesnikov. Njegove pesmi so izšle šele po njegovi smrti. — Anton Hribar (1864) s Krke na Dolenjskem, župnik. Pisal je večinoma pripovedne pesmi. Svoje pesmi je izda! v dveh zvezkih z naslovom Po-pevčice milemu narodu (1898—1899). — Fran Ge-strin (1865—1893) iz Ljubljane. Po obliki se je učil pri Gregorčiču, potem pri Jenku, Stritarju in pri Levstiku. Kot pesnik balad se je učil tudi pri Aškercu. Zlasti so one pesmi lepe, ki so nastale pod vplivom njegove težke bolezni. Svoje pesmi je izdal v zbirki Izza mladih let (1893). Zlasti so lepe: Balada o zvončkih, Balada o smrti in Balada o prepelici. Prevajal je tudi iz ruščine in
češčine. Oglasil se je tudi v pripovedništvu.
«
Lepa Korošha
Slovenci na Koroškem ne govorijo enotnega narečja. Tudi po značaju (temperamentu) se zelo ločijo med seboj. Narečje Slovencev v Podjuni (Podjuna sega od Pliberka do Apač pod Obirjem) je podobno narečju sosednjih 6podnještajerskih Slovencev. Božansko in ziljsko narečje pa sta bolj podobni gorenjskemu narečju. Tudi po značaju je Ziljan bolj podoben Gorenjcu nego Podjunčan. Ni-kako čudo, saj je Ziljska dolina oddaljena od Pod-june slo kiiometrov.
Jezikovna meja med Nemci in Slovenci na Koroškem v glavnem poteka preko Dobrača, Osojekih Tur, Magdalenske gore, Svinje planine, Gruče, Go-renšice. Na vrhu Dobrača sta dve cerkvici: nemška ir slovenska. Na vrhu Magdalenske gore stoji cerkev sv. Helene. Na južnem pobočju Svinje planine leže slovenske župnije: Djekše, Kneža, Krčanje.
Koroška ima mnogo jezer. Največje je Vrbsko jezero pri Celovcu. Celovec je zvezan z Vrbskim jezerom po Lend-prekopu in po cestni železnici. Najimenitnejša letovišča ob Vrbskem jezeru so: Vrba, P6reče, Kriva Vrba in Otok. Vrbsko jezero se razprostira med Celovcem in Beljakom. Jezero je 17 km dolgo, njegova površina znaša nad 20 lsm».
Zelo lepo je Baško jezero pod Jepo (2.3 kma površine). Sredi jezera je otok, na otoku je restavracija. Zdaj bodo zidali ob jezeru Dom za hitler-jevsko mladino. Tudi ob Vrbskem jezeru bodo zgradili veliko poslopje za počitek in oddih za delavstvo iz nemške driave.
Prav ljubko je tudi Klopinsko jezero v Podjuni. Leži sredi gričev. Ima 1 kms površine. Tako Baško kakor tudi Kilopinsko jezero ležita čisto v slovenskem ozemlju. Kako lepa so ta koroška jezera! Pravi biseri slovenske zemlje so!
še par pripomb o koroškem glasovanje 10. okt. 1920. Po razsulu 1. 1918 smo Slovenci slovenski del Koroke zalitevaili zase. Hoteli smo. da se to oženi
nismo takoj-------------------- - .
so tedaj pričakovali, da bodo vsak čas vkorakali Jugoslovani. Ker se to ni zgodilo, so Nemci 5. dec. 1918 sklenili, da se bodo proti zasedbi Koroške po Jugoslovanih bojevali z orožjem. Pozneje je padlo mnogo žrtev za Koroško, a brez uspeha. Ker Koroške nismo že novembra 1918 zasedli, je nastal boj z orožjem in ti boji so rodili plebiscit. Ce bi bili Koroško takoj zasedli, bi bil plebiscit izostal in na Koroškem bi danes izgledalo drugače. Ali nai hvalimo one, ki so tedaj imeli oblast, pa niso znali pravi 6as rešiti naše zemlje na severni periferiji? Ne zaslužijo hvale! ____
Dva milijona in pol je Slovencev, od teh 1 milijon 800.000 hven Jugoslavije. Grozne številke! Podpirajmo na vso moči delo Izseljensko zbornice v Ljubljani!
Spopad med dvema revolucijama
Ob 15-Ietnici fašistične dobe je imel vodja italijanskega naroda Mussolini govor, v katerem je povedal tudi sledeče:
Komaj smo zmagali v Abesiniji, že je prišel z zapadnega Sredomorja klic, na katerega smo morali odgovoriti. Potem ko so boljševikž državljansko vojno v Španiji izpremenili v »svojo« vojsko, smo vnovič mobilizirali fašistične legije, ki so se bile odlikovale v Afriki in so si zdaj nabrale novih lavorik pri Ma-lagi, Guadalajari, Santanderu, Bilbau in Tor-tosi .Poročilo fašistične stranke je izšlo v. času, ko je kljub francosko-ruski pomoči Fran-cova armada drži zmago v roki. Zadeva je ogromnega zgodovinskega pomena, ker je prvikrat — ali pa tudi zadnjikrat? ~~ da so se črne srajce na mednarodnem bojišču postavile po robu boljševiškim silam v imena nesmrtnih načel. To je prvi spopad med dvema revolucijama, med boljševiško, ki spada kot reakcionarno nazadovanje socializma še v preteklo stoletje, in med fašistično revolucijo. Ne vemo, ali se bo ta spopad jutri razvil v evropski in svetoven — vemo le, da se fašizem lite boji nobenega beja, ki naj bi odločal o usodi sveta.«
Pred velikim socijatnim preosnovanjem v svobodni Irski
Ono nedeljo je, k<jt smo že nekaj omenili, volilo irsko ljudstvo poslance v novo poslansko zbornico. Volitve je razpisal predsednik vlade de Valera, ker je doslej razpolagal v zbornici z jako pičlo večino. Pri volitvah mu je ljudstvo izkazalo zvestobo. De Valera razpolaga odslej z, 16 poslanci več ko doslej in bo nemoteno nadaljeval svoje delo za kulturni in gospodarski podvig svojega naroda. Ze je izdelal načrt gospodarske petletke, po kateri naj se postavi kmetijstvo na podlago, da bo država imela od njega trajen dobiček, izboljša naj se kmetijsko gospodarstvo, izvedejo obsežne socialne preosnove za kmete, predvsem starostno in nezgodno zavarovanje, preuredi in izpopolni naj se končno irsko osnovno šolstvo, da bo zamoglo služiti malemu irskemu človeku.
Borba krščanskih strokovničarjev za nov, red. V knjižici s tem naslovom zbrano gradivo nam kaže, kaiko je mogoče dejansko preosnovati gospodarske in socialne razmere v poklicno-sta-novski smeri oziroma v smeri delovmih občestev, v katerih sodelujejo preko svojih organizacij pri vodstvu gospodarstva delodajalci in delojemalci. Ker je to smer priporočil pri nas že dr. J. E. Krek in jo dosledno zagovarjajo tudi krščanske strokovne organizacije z mednarodno /vazo, bi moral imeti vsak krščanski strokovničar — delavec ali nameščenec gornjo knjižico, ki se dobi pri izdajatelju (Valant Milan, Ljubljana, Ulica na grad 5) kot tudi po knjigarnah. Vsi, ki so prejeli knjižico v prodajo ali nakup, se naprošajo, da prejete izvode poravnajo, neprodane pa vrnejo. Kdor je izgubil položnico, naj se posluži ček. računa strokovne zveze poljed. delavstva št. 14.665. ___
Za 20 milijonov lir draguljev z letalom vred zgorelo. Poročali smo že, da je zgorelo veliko italijansko letalo, ki se je z 19 svati vračalo iz Albanije v Italijo. Sedaj se je izvedelo, da je z ljudmi vred zgorel tudi velikanski zaklad drguljev, biserov in deinantov, ki jih je albanski dvor poslal nazaj raznim pariškim in dunajskim trgovinam. Ti so namreč zbrali za albanskega kralja celo zbirko drguljev, da si iz njih izbere darilo za svojo nevesto. Cesar si ni izbral, jo vrnil. In prav nesrečno letalo je neslo blago nazaj. Sedaj je vse skupaj zgorelo. Demanti ro zgoreli, medtem ko sta so zlato in platina stopila.
Še naša nedelja
Pomudimo se še za hip pri nedeljskem vprašanju. Nedelja je, Gospodov dan je. Vse bi moralo biti nekam praznično, nekam slovesno. Slovesen miri Polje brez ljudi, po cestah brez ropota težkih voz, po tovarnah brez hrumenja turbin, ljudje praznično oblečeni, vse imajo eno pot, vsi en namen: vsi tja v .božji hram, tja k svojemu Bogu. To bi bila čedna slika Gospodovega dne. Toda ... Bog se nas usmili, če ni tako, če gre mimo naših ušeh visoko gori po zračnih valovih in ne doseže naših src beseda iz Sinaja: »Spomni se, da posvečuješ sobotni dan! Šest dni delaj in opravljaj svoja dela, sedmi dan pa je sobota Gospoda, tvojega Boga. Ne delaj nobe-jjiega dela ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne [tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina, f>ie tujec, ki je znotraj tvojih vrat. V šestih .dneh je namreč Bog ustvaril nebo in zemljo šil morje in vse, kar je na njih, sedmi dan pa je počival. Torej je Bog blagoslovil sobotni dan in ga je posvetil.«
Taka bi morala biti svetost Gospodovega
dne!
Zdaj pa poglejmo, koliko vsega tega ni
.več!
Potem si pa še oglejmo nas drugi narodni in nerodni greh. Naši škofje nam odkrivajo enega, ta je preklinjevanje in bogoldetje. Drugi pa je skrunjenje nedelje. Tam ob nekateri cerkvi to gledate uodeljo za nedeljo. To so tiste žalostne postave naših mož in fantov, žal da ponekod tudi že žena in deklet, ki ne znajo najti pota v hišo božjo, ampak tam zunaj cerkve igrajo žalostno vlogo nekdanjih očitnih grešnikov ia spokornikov. Ce bi ti ljudje vsaj doma ostali! Samo en greh bi imeli nad sabo. Tako imajo pa vsaj dva: tretja božja zapoved trpi in pa javno pohujšanje se dela. Nobene besede ne rečem o naši sramota katero delajo svojemu narodu in svoji domači župniji. Tujci nas vidijo, tujci v ožjem in v širšem pomenu besede, in ti ljudje oznanjajo našo nerodnost po vsem svetu, do kraja zemlje.
O ko bi človek mogel te naše žalostne postave vsako nedeljo pokriti s pravo egiptovsko temo!
Najhujše je pa to, da te sramote na sebi niti ne čutimo več. Slišal sem od nekega duhovnega pastirja, ki ju ie nerodnosti v svoji župniji grajal, da so mu celo laki možje, ki se imajo za pametne, modre in bogaboječe, govorili: »Gospod, čemu to reč preganjate! Nihče ni tega odpravil, pa tudi vi ne boste.« Tako torej! Duhovnik naj k grehu samo še molči! Ljudje božji, ali še poznate tuje grehe?
Škandal Gospodovega dneva so zlasti še nedeljski popoldnevi, Kar stopite okoli po
naši lepi deželi, pa mi naštejte tiste gostilne, ki so ob nedeljah popoldne brez škripanja in brez plesa. In pa nespamet naših gostilničarjev mi dostojno opišite, ki so in hočejo biti tega mnenja, da jim ples gostilne pokoncu drži. Prav to dni sem govoril z neko letovi-ščarko, ki je odhajala iz čednega našega tuj-skoprometnega kraja. Kraj je lep, mi je zatrjevala, ali v gostilno nikdar več na stanovanje! Naše sicer vse časti vredne gostilne postajajo čisto navadne beznice, brlogi grehe is umazanosti. Le verjemite mi, da s tako reklamo ne bomo privabili tujcev v deželo.
Tisto pa sami dobro veste, kakšne posledice imajo v veliki meri takile gostilniški plesi. Njih zadnje poglavje se navadno odigrava na mrliški postelji, v sodni dvorani in v ječi. Ne trdim, da se vsak ples zaključi s temi poglavji, dosti je, če se jih vsako leto deset tako konča.
Oh ta naša nedelja! Nedelja noža in boja in sovraštva in pohujšanja! Mesto da bi bila nedelja miru in sreče in blagoslova in rasti v otroštvo božje...
Okf saj n i io nič hudega
Protialkoholui teden je sicer že minul, vendar nas to nič ne ovira, da ne bi tudi temu sovražniku našega ljudstva ne privoščili nekaj besedi. Saj je stara resnica, da sta si preklinjevanje in pa pijanost vedno v najbližjem sorodstvu.
Pijeta in popivata naš kmet in naš delavec. Oba nimata dostikrat denarja niti '.a neslan krop, doma družina strada, poslopje jima razpada in kaže rebra ter kriči in vpije v nebo po popravilu, — za vse to ni denarja, za pijačo seveda mora bita. Otroci hodijo bosi, lačni in raztrgani, žena se vsled slabosti komaj drži pokoncu, denar za pijačo mora še vseeno biti. Moral Ali veste, kaj »e to pravi? Če bi bilo treba denair iz tal izkopati ali ga iz zraka iztisniti, denar za pijačo mora biti.
Kaj pa potemtakem popivanju sledi! Sami dobro veste in ste bili že nekaterilcrat žalostne priče raznih prepirov in zdražb, kla-fanja in svinjarjenja, pobojev in ubojev, ki imajo svoj izvor v alkoholu. In peklensko življenje doma od jutra do večera in spet od večera do jutra. Dosti manj greha bi bilo na naši lepi zemlji, če bi alkohol prišel vsaj malo ob svojo čast in oblast. Koliko pa jo sploh greha na svetu, ki bi ne bil v zelo (rakih stikih 9 pijančevanjem! Morebiti lakomnost, o kateri pravijo nekateri, da je suh greh, nevošč-ljivost pa žo ni vselej brez zveze s špiritom in z vsem, kar je njegovega.
še eno vrsto pijancev moramo omeniti in ne smemo mimo nje iti. To je dolga vrsta »in-
teligentnih« pivcev ia pijancev. Vsaj mislijo no, da so inteligentni, zailo ker prihajajo iz mest? na deželo. Seveda se ti ljudje ne zavedajo, da ni vse inteligentno, kar je iz mesta doma. Ti ljudje prihajajo torej iz večjih in manjših mest na deželo in mislijo, da jim j<j zunaj mestnega obzidja vse dovoljeno. Zjutraj morebiti so trezni, lia večer pa prav popolnoma okajeni. In taki se vračajo skozi naša. sela in vasi, kjer razkazujejo v besedi in de janju svojo veliko neotesanost na drobno ia na debelo. Ko bi se ti ljudje le malo zavedali, koliko oni s svojo podivjanostjo našemu podeželskem ljudstvu škodujejo, morebiti bi bili toliko pametni, da bi s svojo nerodnosjo raje doma ostali.
Pijanec se spreobrne, kadar v jamo ssvrne. Modrost toga znanega pregovora je vsaj toliko vredna, da nam pove, kako težko delo je, spreobračati pijance. Menda bi Iudi šla lažjo kamela skozi šivankino uho, kakor bi se pijanec poboljšal, Nemogoče torej ravno ni, ali težko je, težko.
Zato se pa tudi mi obmimo od tega zelo brezplodnega dela iu se obmimo na našo mladino. Vi, v pijanosti zastareli, in vkoreninjeni pivci in pijanci, zmerni in nezmerni alikolio, liki: usmilite se vsaj naših najmlajših, tistih, ki so uip in bodoGnost naša in našega naroda. Vsaj tem prizanašajte in jih nikar ne spravljajte v nesrečo in v pogubo. Trema mladina, zdrava mladina, — zdrava mladina, zdrav narod! Zdravi narodi so imeli in bodo imeli bodočnost, z alkoholom zastrupljene družine in tudi celi narodi so obsojena na smrt. Če tudi na dolgotrajno smrt, je čisto vseeno. Morebiti j« dolgotrajno hiranje še-hujše kakor hitra smrt na vešalih.
Mladina je korenina vsakega naroda. Čo jo zdrava korenina, bo adravo tudi drevo. Čo pa je v korenini črv in jo vrta in gloda, kako naj potem uspeva drevo?
Zato pa predvsem zaradi mladine spremenimo svoje življenjsko miz Iran je. Ne hvalimo in ne povzdigujem tistih, iti ga znajo dobro potegniti in ga nekaj prenesejo — talki so vredni samo pomilovanja; pač pa podpirajmo z vsemi močmi tiste, ki se alkohola branijo in ga zametujejo.
Spet se nikar ne sklioujmo na druge, ki so tudi pili, ampak puslušajmo zgodovino, ki nam pove, da so drugi še močnejši narodi res pili, pa so se tudd izpili in se duševno in telesno pogubili. Zgodovina ve o njih poedatl samo, da so pili in da so bili in jih ni več. Majhni pa trezni narodi pa so bili in so se ohranili,.,
¥ vsako hišo »Domoljuba«!
Nad 12.000 deklet je y nedeljo 34. julija 1938 pri Materi božji na Brenjah prisegalo svojo »rt^obo r«ri in domovini.
Bjomstjerne Bjorneon — Ivan Campa:
Oče
Mož, o katerem bomo tukaj govorili, je bil na [premožnejši v fari; imenoval se jc Thord Ove-iaa« Nekega (Ine je stal visoko vzravnan in sve-iano resen v župnikovi delovni sobi. »Sina sem dobil,« j« d0!*1' >in rad, da bi ga krstili.« — »Kako naj mu bo pa ime?« — »Fina, kakor moj -jic{ — »In kdo »ta botra?« — Imenoval ju je ju bila sta najuglednejši mož i,n žena v fari, ki eta bila oba očetove žlahte. »Pa sicer imaš še kaj sporočiti?« je vpražal župnik in ga pogled«!. »Tako bi rad imel krst, da ne bi bilo preveč fiTbca zra-__ »To ee pravi na delavnik?« -- »Drugo soboto okrog poldneva.« — »Pa sicer imaš še kaj?« j® vprašal župnik. »Drugega takega menda ne bi bilo.« Kmet je obrnil klobuk v rokah, kot bi šote! iti. Tedaj ae je župnik dvignil. »Potem naj ti izrečem samo še eno željo na pot,« je dejal, stopil proti Tkordu, mu segel v roko, ga pogled«! v o(i in dejal: »Bog daj, da bi ti bi! otrok v blagoslov!«
Šestnajst let po tistem dnevu je stal Thord »pet v župnikovi sobi. »Dobro «e držiš, Thord.« je dejal župnik, k; ni opazil na njem nobene spremembe. »Saj vendar nobenih skrbi nimam,« je do-etavil Thord. Župnik je na to molčal. Cez trenutek je vprašaj: »Kaj ti po nocoj leži na srcu?« — »Nocoj sem prišel radi sina, ki naj bi še! jutri k bir-mi « — »Dober fant je.« — »Plačal vam pa slro-žkov ne bi rad prej, dokler ne vem, na kalerem mestu bo sial v cerkvi.« — »Na prvo sem ga postavil.« — »No, potlej sem radi tega brez. skrbi — in tukaj je za vas deset tolarjev. <— »Bi še kaj rad?« je vprašal župnik, ko je pogledal Thorda. — »Menda ne.« Thord je odšel.
Spet je preteklo osem let, ko »e je nekega dne pred župnikovo delovno sobo zaslišal glasen rojx>t, kajti pri&o je več mož in Thord je bil prvi med prišleci. Župnik je pogleda! in ga spoznal. »?focoj prihajaš pa v velikem spremstvu.-: — »Oklice »vojn:« sina sem prišel pisat; s Kareno Siorliriden, hčerjo Gudmmida. ki je tukaj, naj bi se vzelo.« — »To je pa vendar najbogatejše dekle v fari.c — »Plavijo, da,c je odvrnil kmet, med tem, ko si je z roko popravljal lase nazaj. Župnik je za trenutek sedel kot zamišljen; ne da bi kaj rekel, je lialo zapisa! imena v svoje bukve in možje so podpisali. Thord je položil tri tolarje na mizo. — »Samo enega dobim,« je deja! župnik. »Vem, koliko Jaliko zahtevale, ampak to je moj edini otrok — rad bi, da bi biia stvar kar najbolj v redu.« Po tem pojasnilu je župnik vzel denar »Že tretjič stojiš tukaj zaradi sina. Thord.« — »Saj zdai sem pa tudi opravil z njim,« je odvrnil Thord, zadrgni! mošnjiček, rekel zbogom in šel — možje pa 60 mu počasi sledili.
Štirinajst dni nato sta oče in ein ob mirnem vremenu veslala do Storlinden, da bi se pogovorila o svatbi. -- »Klop pod mano ni nič kaj trdna,« jc dejal in in vstal, da bi jo popravil. V tem trenutku pa se je zataknila deska, na kateri je sial; zakrilil je z rokami okrog sebe, kriknil od strahu in padel v vodo. — »Dobro se primi za veslo!« je zakričal oče, planil pokoncu in mu ga držal. Toda ko se je sin nekajkrat oprijel, so mu roke otrpnile in odrevenele. »Počakaj, počakaj!« je kričal oče in veslal proti njemu. Tedaj se je ein prevrnil vznak, ošvrknil očeta * dolgim pogledom in — utonil.
Thord tega kar verjeti ni mogel, ustavil je Čoln i,n bulji! na mesto, kjer je sin izgini!, kot da hi ee moral znova pokazati na površini. Dvignilo se je nekaj mehurčkov, potem še nekaj, nalo še en velik, ki ee je razpoči.l — in jezero je bilo spet kot zrcalo. Tri dni in tri noči so ljudje videli očeta, kako je veslaril okrog tega mesta, ne da bi kaj jedel ali spal; iskal je sina. Seie zjutraj tretjega dne ga je našel in ga sani neeel čez hribe na »voj dom.
Že dobro leto je prešlo od tistega dne. Tedaj-je nekega jesenskega večera zaslišal župnik že kasno, da ee nekdo premika pred vcžniaii vrati in tipa za kljuko. Župnik je odprl vrata in vstopil je visokorasel, predse sključen mož, ki je bil suh in »iv. Župnik ga je dolgo gledal, predno ga je »poznal. Bil je Thord. »Ti prihajaš tako pozno?« je dejal župnik in obstal pred njim »Jaz sem tako pozen na žalost, da, »je dejal Thord, med tem ko je 6čdel. Tudi župnik se je poln pričakovanja spu-rtil na stol. Dolgo je vladala tišina. Končno je J hord dejal: »Nekaj iinam pri sebi, kar bi rad dal ubogim; ustanovil bi rad zavetišče, ki naj bi nosilo ime mojega sina.« — Dvignil «e je, položil denar na mizo in spet sedel. Župnik je štel. »To je
mnogo denarja,« je dejal. — »Polovico izkupička za moje posestvo, ki sem ga danes proda! « — Župnik je dolgo sedel molče; končno je vprašal z mehkim glasom: »Kaj misliš začeti sedaj?« — »Kaj boljšega!« — Spet sla trenutek molčala, tbord s pogledom uprtim v tla, župnik pa ga je vprašujoče gledal. Tedaj je župnik nenadoma tiho dejal: »Zdaj mislim, da li je tvoj sin postal v blagoslov.« — »Da, tudi jaz sem sedaj prepričan o tem,« je dostavil Thord, pogledal k.išku in dve veliki solzi sla mu počasi spolzeli preko lic.
BROBTINE
Cigarete brez papirja. Mladi madžarski pisatelj Štefan Tomas se ne ukvarja le s pisateljevanjem, marveč tudi s cigaretami. Mož je iznašel novo yreto cigaret Sprevidel je, da je kajenje cigaret zaradi lega tako škodljivo, ker kadilec poleg tobaka kadi tudi papir. Premišljeval je, kako bi se dalo narediti, da bi pri cigaretah papirja ne bilo treba. Stopil je zalo v stike z nekim budim-pešlanskim kemikom, e katerim s!a začela delati cigaretne ovitke, ki nisc iz pepirja, marveč iz neke tobačne snovi. Ti poskusi pa so bili dragi, saj so veljali 75.000 pengov, kar je v našem denarju več kakor milijon dinarjev. Novi cigarelni ovitki so prozorni ter jih izdelujejo iz izvlečka tobakovih listov. Pri vsem tem so za polovico lanjši kakor papirnati. So pa tudi mnogo bolj trpežni ter ee ne dajo zlahka raztrgati. Tobak, zavit v lak zavitek, da obliko navadno cigarete. Srečni pisatelj je dobil finančno podporo neke ameriške velike tobačne tovarne, ki mu je samo za patent izplačala baje cel milijon dolarjev.
Slavni možje na razglednicah. Da občinstvo prav rado kupuje razglednice s slikami slavnih mož, kaže zanimiva statistika, ki jo je izdal francoski narodni muzej, ki izdaja take razglednice. V teku enega leta so prodali 550.000 takih razglednic. Ce bi jih položili v vrsti eno poleg druge,, bi dobili dolžino 350 km. Zanimivo je. katere osebnosti so najbolj priljubljene med občinstvom: Na prvem mestu je Napoleon, na drugem je Voltaire, sledi Goethe, Stendhal in peti je Franklin. To bo najbrž zaradi tega, ker je Napoleon najbolj mana osebnost, zlasti kot cesar Napoleon I. Vol-tairja poznajo kot velikega filozofa, Goelhe je ena najmočnejših osebnosti v uveiovni slovslveni zgodovini. Da jc Stemihal tako cenjen je vzrok pač v tem, ker ga je vsakdo često čila!. Franklin je pa zelo znan kot izumitelj strelovoda.
Pozna poroka. Na Angleškem ee je pred kratkim sklenila poroka, ki je zbudila mnogo zanimanja. Henrv Jame« in Marlha Marlell sla se poročila. Njuno življenje ni vsakdanje. Obadva si« bila rojena islega dne. Bila sla soseda in s« igrala na istem dvorišču ter kovala načrte z« bodočnost. Že sta tudi govorila o poroki. Toda zgodilo se je popolnoma drugače. Vsak je vzel drugega, oziroma drugo za zakonskega druga. Sele zdaj, ob «0 letnici roje!v« »ta slopila oba pred oltar. Pri poroki je bilo 200 sorodnikov, med njimi trije sinovi m mnogo nečakov. Poroka je bila pravi ljudski praznik »Mladi« zakonci so šli na |K>ročno potovanje v neko zdravilišče, kjer sta mislila živeti. loda vest o njihovi romantični poroki ee je. najlo razširil« med letoviščarji. Na mah sla postala pred-med zanimanja in nista imela miru pred radovedneži. Da bi se jih izognila, sta nenadoma izginila, ne da bi povedala kam sla šla.
Preveč spanja Blabi človeka. V amerikanskt zdravniški reviji je izšel zanimiv članek, ki dokazuje, da človek ponoči hujša. Ugotovili so, da
vsak človek zjutraj vstane lažji, kakor je šel spat. Ta razlika v leži je na splošno najbolj odvisna od velikosti in telesne teže. Zmanjšanje teže se pripisuje izhlapevanju skozi kožo in pljuča. Razumljivo pa je, d« se ta izgubljena teža, ki je zelo neznatna. podnevi e sprejemanjem tekočin zopet izravna. Sicer pa gre pri tem samo za znanstveno obrazložitev dejstev, ki jih opazijo tudi laiki. Marsikdo ae je že mučil z vprašanjem, kako da dolgotrajno spanje telo oslabi, ko bi človek vendar mislil, da popolno mirovanje v postelji da telesu novih moči Zlasti pri težkih boleznih je znana skušnja, da se okrevajoči, ki je moral dolgo ležati v postelji, kljub dobri hrani ne more opomoči in da je čil in močan šele, ko »stane in dodobra shodi.
Brezplačen hotel «a 4000 oseh. Argentinija ima kljub veliki razsežnosti zelo malo prebivalcev, zato je pa tudi imenitna vaba za tiste, ki žive preveč na tesnem. Razue izseljence sprejema Argentinija menda z odprtimi rokami. V Biienof Airesu imajo velik hotel za novodošle priseljence kjer se dobi zastonj petdnevna hrana in stano vanje. Med tem časoin razkazujejo na filmih lepote argentinske zemlje, razne ugodnosti, ki jih dobiš tu in tam, delo, ki te čaka po raznih pokrajinah, tako da se lahko odločiš, kam boš šel, da ti bo bolje pristojalo. Ko si se torej jio petih dneh odločil, te še zastonj prepeljejo v izbran-kraj, tudi v najoddaijenejši del širne republike
Nov ameriški top. Po navadi se čita o velikanskih topovih, ki bo prenosljivi samo na težkih motornih vozeh. Posebno v zadnjih letih vojsk« vedno bolj zamenjuje konje in živino iu jih nadomešča z avtomobili in traktorji. Kljub temu, da se prednost motornih vozil glede na njih hitrosl in zmogljivost ne da utajiti, pridejo lahko vojaški oddelki v položaje, kjer jim motorizirani oddelki ne bodo dosti pomagali. To velja posebne tam, kjei se razvijajo boji v goratih predelih. Obenem z napredkom tehnike je treba izboljšati tudi gorsko topništvo. Gorski lopovi pa morajt biti tudi še dandanes tako zgrajeni, da jih morejo prenašati živali, n. pr. mule. O novem topu lake vrste poročajo iz Amerike. Izstrelek tega topa ima premer 75 mm in težo 6.8 kg. Granata zapusti lop s hitrostjo 380 metrov na sekundo. Top lahko strelja na daljavo 8400 m. Teža celotnega topa znaša okoli 680 kg. Pri transportu se ■razstavi na šest delov, ki jih nosijo mule.
Zanimiv kožuh »a vratom. V Združenih državah severne Amerike so med posameznimi državami stroge določbe glede uvoza mačk. Filmska igralka, ki pa njenega imena ne povedo, je morala na pol, r.i se pa hotela ločiti od svoje ljubljene mačke. Zato je mačko, preden je prišla na mejo sosednje države, omolila s tem, da ji je dala močno injekcijo. Mačka je po tej injekciji kar zaspala. Igralka je nato prijela žival ter si jo obesila okoli vratu kakor krzno. Tako je pogumno stopila pred mejno kontrolo. Smola pa je nanesla, da je injekcija nehala učinkovati tisli hip, ko je igralka prišla na vrsto. Komaj je igralka povedala, da nima s seboj nič takega, se je mačka za vratom začela gibati in mijavkati. Zato je žival morala takoj v karanteno. Tako se je igralka hočeš nočeš morala ločiti od svoje mačke.
Najdaljša avtomobilska cesta na svetu. Najdaljša avtomobilska cesta na svetu bo ona, ki bo izgotovljena v petih letih, to jo panaineriška cesta, ki bo potekala ob poldnevniku med Severno in Južno Ameriko. Dolgo bo 28.000 km in je je do danes že gotove 15.000 km. Njena pot teče skozi 15 držav Srednje in Južne Amerike. Poteka pa skozi džungle in pragozde, potrebno je bilo tudi, da so naredili mnogo predorov.
KMETSKA POSOJILNICA
ljubljanske okolice, registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani, Tyrševa 18
IMCHf©	AO/
vsak čas razpoložljive obrestuje po /O vloge proti odpovedi	po 5%
Za vse vloge nudi popolno varnost.
Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle.
Navadno opazimo prepozno!
Ko začutimo sončno opekline. je že prepozno! Zato se morate poprej namazati s kremo Nives ali z oljem Nivea. Ce pripeka sonce zelo mučno, treba mazanje večkrat ponoviti. Potem boste počrneli hitro in enakomerno.
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nie prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupuieio kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	' Pristojbina za male oglase se plačuje naprej.
najnovejši letošnji modeli v največji izbori že od Din 550"-- naprej. — Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 36, (nasproti Gospodarske zveze).
Ia vsakogar ntfi5
obleke, perila in vsa praktična oblačila. — Presker, Sv. Petra c. št. 14, Ljubljana.
Eonilni iMSRa
za ml tilnice in druge pogone nudi po zmernih cenah Brcar & Co., Ljubliana, Kolodvorska 35.
Hlapca in debla
sprejmem. Tomačevo 25, Moste pri Ljublj.
Fanta 14 do 17 lel s,a"
roilin rega, ki ima veselje do dela v cerkvi, sprejmem. Oni, ki so cerkveništva že vajeni, imajo prednost. — Ponudbe na upravo lista pod »Vljuden«: 11679.
Hiisi H pekarijo cb n!ao glavni cesti 10 minut od postaje Bled-Je.ze.ro se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Poizve se v pisarni Konzuma, Ljubljana, Kongresni trg 2.
, malo posestvo po zelo nizki ceni. Anton Zupančič, Dobrava št. 8, p. Do-brnič.
Sescio-Bioior 31 s.
malo rabljen, kupim. Jože Sešlar, Kolovrat, Medija- Izlaka.
Plemeoske kravi
dobre molzarice, sivo-rjave pasme in bikce proda Sever & Komp., Ljubljana.
me. Šuštar Franc, D. M. v Polju 9.
Malega pomočnika
za velike komade in vajenca sprejme takoj Smrke Alojzij, kroja-štvo, inanufaktura. gotove obleke, Žužemberk na Dolenjskem.
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20'—, po pošti Din 35"—, 2 steklenici po pošti 55 Din. - Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica t.
Prvovrstno apno
od 4. avgusta dalje na-prpdat po 16 Din za 100 kg. Vovk J., Tro-ščine lOpri Grosupljah.
Kupim ppeljv t?em
stanju, rene po dogovoru. — Anton Demec, Železno, p. Dobrniče.
Nos redilni prašek
»RED IN« za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 6 din, po pošti 12 din; 3 zav. po pošti 24 din. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.
Proda sepT,ojveče°iz
njiv. travnika, vinograda in gozda. Hiša z vsem gospodarskim poslopjem v dobrem slaniu oddaljenoure od St. Janž-a. — Cena 25.00!) Din. Poizve se pri g. Ivanu Kukec, Št.Janž na Dolenjskem.
močan, dobro ohJanjen, ugodno proda — Rakovec, Suha 17, p. Kranj.
Hlapca
nad 16 let starega, vajenega konj in kmečkih del sprejmem, Vič 27.
Izrabite priliko!
Pridite po šivalne stroje Singer, Pfatf in druge, pogrezljive z 20 letno garancijo, ki jih iuia Se nekaj po neverjetno nizkih cenah naprodaj samo »Promet« v Ljubljani, nasproti križan-ske cerkve.
fllizarskep vaienca
in stalnega pomočnika sprejmem. Jože Pun-gartnik, Trebnje.
dobro mleka-rico, s teličkom prodam. — Dravlje 56, Št. Vid nad Ljubljano, Gregor Zanoškar.
fflalo posestvo
tovino, vsaj za par govedi. Obširne ponudbe je polati upravi »Slovenca« pod »gotovina« 11715.
Sprejme se /e4t
klica k otrokom in za druga dela. Proda se hrastova spalnica zelo ugodno. Sitar, Šmilial-Novo mesto.
Zalivala.
Dne 12. junija 15)38 mi je požar uničil gospo-darsko poslopje. Utrpel sem veliko škodo. Zavarovan sem bil pri domači zavarovalni družbi
ki je škodo takoj drugi dan ocenila v moje največje zadovoljstvo, tako da ji gre v resnici največja zahvala in priznanje podpisanega. — Smatram 7.a svoio dolžnost, da zavarovalno družbo »Jugoslavijo? vsakomur kar najtopleje priporočam. Čatež, dne 20. julija 1938.
Stanko Ravnikar,
Skušnjo za kolesarje. Carigrajske policijske oblasti so sklenile, da bodo uvedlo prometne skušnje tudi za kolesarje. Dognali so namreč, da večine prometnih nesreč ne /.akrive samo avto-niobilisti, marveč tudi koledarji. Zalo bodo v prihodnje vsi tisti kolesarji, ki bodo hoteli vozili po prometnih carigrajskih ulicah, morali poprej napraviti skuinjo. Dokazati bodo morali, do so dovolj okretni, da vozijo v velemestnih gnečah.
CrnI
od 16 cm premera in 120 cm dolžine naprej iščern vsako množino. — Ponudbe pod »Ostryat na upravo Domoljuba štev. 10741.
Starček dal svojo oko mladoniču. V Ameriki je neki kmečki fant peljal podkovat svojega kon;«. Pri kovaču pa mu je skočila v oko iskra in mu prebila punčico. Peljali so ga takoj v bolnico, kjer je prav tedaj ležal neki G8 letni John Auioa, ki je imel vse oko bolno, samo punčica je bila zdrava. Pogodili so «e tako, da bo John dal svoje, drugače bolno oko, zdravniku, da izieže edini zdravi del iz njega in ga vcepi v uničeni del fantovega očesa. — Operacija se je posrečila in danes fant kar dobro vidi.
Kdor hoče najugodne j e prodati
doSarie, Sire, franke
in sploh tuji denar, naj se obrne na
Prometno banko v Ljubljani
poleg škofije. — Banka je ves čas krize izplačevala vloge neomejeno v vsaki višini
1111, iti
Koliko kač pojedo v Tokiu. Kakor poročajo Tokijčani vsak dan pojedo povprečno po 1000 kač. Vsaj toliko jih rta trgu v Tokiu prodajalci prodajo odjemalcem. Verjetno pa je, da vseh tisoč kač vendar le no scvro in ne epeko po tokijskih gostilnah in domačih gospodinjstvih, ker precej kač predelajo tudi v tokijskih lekarnah. Japonci so še dandanes prepričani, da ima kača v sebi mnogotere zdravilne snovi zoper jetiko, revmo in tudi zoper raka. Torej če Japonci kač ne uživajo zaradi pečenke, jih uživajo zaradi zdravil.
Hranilne knjiiice,
vrednostne papirje, delnice. 3 % obveznice
vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini.
Kupo-prodaja nepremiinfn
Kupujte srečke državne razredno loterije v moji kolekturi »VRELEC SREČE«.
Al. PlaninSek, Ljubljana. Beethovnova 14
Do tal je pogorela največja ruska tvornica čevljev v Kijevu.
Brinfe
ffigre
najboljše
^	kakovosti in	_
dobile pri tvrdki ft. Pogainlfc d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 33. — (lavni skladi«®)
^Tj^ktaSdle*«1".^."1? lnLf,n,!r,armS,O.U.idin - D°Pise> «P>»e .prejema uredništvo .Domoljuba«, naročnino, Inse-
r	Tbkarno^Karel*čeft. u*,ravei