:..................................................¦.......: j Kdor seje prepir, zanje vihar. j ¦-...........................................................' Pri zadnjih volitvah niso dobili klerikalci v Sloveniji večine, da bi mogli potem samovoljno vladati nad Slovenci, v Beogradu pa nastopati kot predstavniki slovenskega ljudstva. Oblast bi morali deliti a drugimi strankami. To pa jim ni po volji, zlasti ne nekaterim mlajšim pristašem s Kranjskega. Ti hočejo starejšim, že izkušenim voditeljem zrasti črez greben. Dasi se radi nazivljejo katoliško stranko, jim je katoličanstvo v politiki deveta briga, dobra jim je vera le v toliko, v kolikor se da izrabljati v sebične strankarske namene. Zato ni čuda, Če so treznejši voditelje SLS prišli v nasprotje z mlajšimi močmi. Te mlade moči se hočejo uveljaviti baš s svojim radikalnim programom. Znano je, da bi SLS rada dobila za Slovenijo čim najširšo avtonomijo s prozornim namenom, da bi le ona mogla tu neovirano gospodovati. Ker pa po zadnjih volitvah tega ni pričako- vati, so mlajši člani SLS pripravljeni, da rajši razbijejo celo državo, nego da bi oni ne mogli vk.dati v enem delu. Dr. Korošec se jo v svojem programatičneni govoru v Mariboru izrazil še za edinstveno državo pod sedanjo dinastijo s široko upravno avtonomijo. Glavno strankino glasilo Slovenec in njega mlajši nebrzdani sinček Večerni list pa sedaj že očito pišeta proti enotni monarhiji in za republiko. Pišeta to popolnoma po tistem načinu, ki je bil na Kranjskem v navadi v časih zloglasnega Šušteršiča. Kranjska duhovniška stranka nima ne volje ne moči, dabi se uprla tomu razdiralnemu delu. Na Štajerskempa se še dobe pošteni pristaši SLS., ki se upajo tudi tem revolucijonarcem povedati resnico v obraz. Storila sta to v zadnji Straži dr. Ko-vačič in dr. Lenard. Ti revolucijonarci se ogrevajo za republikansko Jugoslavijo, češ da odstranja vse ostanke militarizma in imperaiizma, katere-j ga naravna nositeljica je krona. Kaj pa vidimo v boljševiški Rusiji, v republikanski Poljski, Franciji in Ameriki ? Z vojsko čuvajo svoj ugledi, branijo svoje meje proti sosedom. Mi pa naj v republikanski državi odpravimo kratko malo vse vojaštvo, mi, na ktere preže kakor gladni volkovi naši pohlepni sosedi Italijani, Nemci, Madžari, pa celo Albanci in Bolgari. Jeli pa smo sploh zreli za republiko ? Francoski narod je napravil dolgo in hndo šolo prekucij, monarhij in republik, predno je dospel do svoje sedanje republike. Kaj pa si predstavljajo naši ljudje pod republiko ? Nobenih davkov, nobene vojaške službe in vsak bo I lahko delal, kar bo hotellln dalje. Ali naj biobse-| gala naša republika ves troimenski narod Srbov, | Hrvatov in Slovencev, ali pa naj bi imel vsak narod svojo republiko ? V prvem primeru ne bi bili boljši ko zdaj ! Ako bi bil predsednik Srb, bi ga hrvatski in srbski separatisti gotovo ne priznali. Samosvoja republika hrvatska in slovenska pa je naravnost blazna misel. Taka republika bi imela življenje enodnevne muhe. Avstrijska republika, ki šteje 6 milijonov prebivalcev, ki ima politično bolj zrelo ljudstvo, velikanske kulturne in socijalne naprave iz prejšnje države, ta republika tarna, da ne more obstati, da ji preti neizogiben gospodarski polom. Naša slovenska republika pa, ki ne bi imela niti vsega poldrugega milijona Slovencev, pa naj bi mogla živeti ? Kaj takega more misliti le politični blaznež. Take misli morejo širiti le sovražniki naše samostojnosti, ki dobro vedo, da bi taka republika pala kakor zrela jabolka v žrelo naših narodnih sovražnikov. To so grobokopi lastne države, ki s svojim demagoštvom podžigajo strasti nezrelega ljudstva, povečujejo notranje boje in pripravljajo tako pot tujcu, da nas zopet zasužnji. Kje na svetu imamo državo brez vsake sile ? Ali morda v boljševiški Rusiji, odkoder se širi revulucijonarno gibanje med druge narode, kjer pa se more vzdržati peščica vladajočih nasilnikov le z najhujšim pritiskom ? V drugih državah resni, razumni ljudje ljudstvo tolažijo, mire in ga vzpodbujajo k vztrajnemu delu, ker le tako si more pridobiti boljšo bodočnost. Le pri nas pa se redno predstavlja vse v najbolj črnih barvah, pri nas se ljudstvo opaja z republikanskimi fantomi, samo da se Čim bolj spodkoplje zaupanje in veselje do našega ujedinjenja. Po tej poti se ljudstvo ne vzgaja za urejeno republiko, temveč za anarhijo. V tej smeri se gibljejo izvajanja omenje- nih gospodov. Politični voditelji SLS naj bi te resnice in očitanja premislili pa se pri tem vprašali, ali niso prav s svojim ravnanjem vzgojili v svojih vrstah revulicijonarcev. Ljudje, kakor Šušteršič in njegovi pristaši so brezobzirno gospodarili. Niso se ozirali ne na pravo in poštenje svojih političnih nasprotnikov. Vera pa jim je služila le v njihove sebične namene. Kdor seje prepir, zanje vihar.