TRBOVLJE, 1. MARCA 1962
LETO
XV.
ŠTEVILKA
10.
CENA 20 DIN
■Zajčki TEDNIK
GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA URED NIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK
Pred 8. marcem v Zasavju
S posvetovanja v Trbovljah
Te dni nam dopisniki iz vseh štirih zasavskih občim poročajo o pripravah na praznovanje 8. marca — dneva žena.
V	TRBOVJAH bo osrednja prireditev v Delavskem domu, program bodo pa pripravili učenci osnvne šole Ivana Cankarja. V 7 krajevnih organizacijah SZDL bodo interna praznovanja 8. marca, v dveh KO SZDL pa pripravljajo praznovanje skupaj z osnovnimi šolami. V gospodarskih organizacijah pa poteka te dni akcija za zbiranje sredstev, ki bi jih namenili za ureditev otroško varstvenih ustanov. Sicer si bodo pa v Trbovljah prizadevali, da bodo skozi vse leto pripravili vrsto razgovorov o problemih žena.
V	LITIJI sta že bili dve seji občinskega odbora SZDL o ženskih vprašanjih, zdaj pa pripravljajo delovno konferenco, na kateri bodo obravnavali probleme okrog varstva otrok in pomoči zaposlenim ženam. Po kolektivih pa bodo na sejah delavskih svetov
ZA SKUPNO DELO
PREJŠNJI ČETRTEK JE BILO V DELAVSKEM DOMU V TRBOVLJAH POSVETOVANJE O PROBLEMIH IN NADALJNJEM RAZVOJU INDUSTRIJE, KI STA GA PRIPRAVILA DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV TER DRUŠTVO EKONOMISTOV IZ TRBOVELJ IN KI STA SE GA UDELEŽILA TUDI PREDSEDNIK LJUDSKE SKUPŠČINE LRS, TOVARIŠ MIHA MARINKO, IN PREDSEDNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA, BORIS MIKOš.
Na posvetovanju so govorili o problemih in nadaljnjem razvoju Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik, Strojne tovarne, Elektrarne, Cementarne in drugih trboveljskih gospodarskih organizacij ter o nekaterih komunalnih vprašanjih. Poročila in sama razprava bodo nedvomno lahko precej pripomogli k izdelavi perspektivnega načrta razvoja industrije in drugih panog v trboveljski občini.
Posvetovanje se je začelo s po-ročilom In razpravo o nadaljnjem
Izberimo
najboljše
V teh dneh so se začele priprave na volitve novih delavskih svetov. V času številnih sprememb v gospodarjenju, ki so prinesle nove oblike sodelovanja proizvajalcev tako v delavskem kot v družbenem upravljanju, pa tudi v udeležbi pri gospodarjenju, je potrebno še posebej posvetiti veliko pozornost vsebini priprav na volitve novih delavskih svetov. Ni torej dovolj samo precizno piipraviti postopek volitev delavskih svetov, temveč je potrebno posebej poudariti vsebino in pomen delavskih svetov v sedanjem obdob/u. Izbrati je potrebno seveda predvsem tovariše, ki so se v dosedanjem obdobju delavskega upravljanja posebno izkazali v upravljanju in so spoznali vsebino ‘n namen delavskega upravljanja tako, da je njihovo sodelovanje v njem že rodilo veliko predlogov, “li bilo drugače učinkovito. Pri tem P« ne gre pozabiti tovarišev, ki so zadnja leta pridobili veliko potrebnega znanja tudi v raznih oblikah s°lanja.
Vse kar doživljamo zadnje leto, Zahteva posebno pozornost v izbi-Vmr,ju najboljših. To je tako v interesu ekonomskih enot, kot je v ‘nteresu uveljavljanja obratnih delavskih svetov in torej celotnega delovnega kolektiva. Pregledati tnoramo, ali so v dosedanjem delovanju delavskih svetov in drugih °rganov, ki jih imamo v podjetjih, Vti tovariši dovolj sodelovali, ali so dovolj odločno zastopali interese %0spodarjenja v podjetju in s tem ‘.Pterese celotnih kolektivov, in ko-'*f) je takšnih, ki so se sej zgolj *deleževali, ne da bi karkoli pričevali delavskemu upravljanju.
vseskozi veliko govorimo o po-pvtnikanju mladine in žena v de-, v,kem upravljanju. Potrebno je, * °rganizacije svoje najboljše to-tar,l>e ne le predlagajo, temveč tudi sk L Pripravijo na volitve delav-'vetov, da bodo delavci v njih ■ 'deli svoje resnične predstavnike 2 l‘h bodo zategadelj tudi izvolili. P1 ie še vedno premnogokje tako, j* Sc mladina uveljavlja le preveč - Zgolj v mladinski c ‘anizaciji, .Mnogokrat se dogaja, da žene l*jlf ne glasujeie za kandidate, ki
Pene in podobno,
ho kakor je od nas samih odvis-t' v kolikšni meri si bomo zago-loj v podjetjih delavske svete, ki Wo°- H,tr*Zuli svojemu namenu in
razvoju Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik, pri čemer so zlasti naglasili potrebo rešitve problemov glede proizvodnje in prodaje premoga ter preusmeritve na druga področja dejavnosti. Sicer so omenili, da zmanjšanje porabe premoga v kosih ne pomeni, da bi v zasavskem premogovnem bazenu v prihodnje ne bi mogli plasirati svoje proizvodnje. — Govorili so tudi o geoloških raziskavah in o ugotovitvah zalog premoga, pri čemer je še posebej pohvalno čfelo Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik. Z raziskavami so namreč ugotovili, da so zaloge premoga v tem rudniku še znatne in da je zagotovljena življenjska doba za najmanj 50 let. Vse bolj se pa poraja vprašanje eksploatacije premoga v prihodnje in prehod — glede na možnosti - na njegovo predelavo. Vso pozornost bodo pa posvetili še^ vnaprej geološkim raziskavam, odkrivanju novih plasti premoga in še večjemu uveljavljanju jamske mehanizacije in nameravajo zato v Rudniku rjavega premoga Trbovlje — HrSstnik še v večji meri vpeljati tudi dvoverižne transporterje.
Na posvetovanju so pa govorili obširneje tudi o prodaji premoga in pri tem ugotovili, da bodo v prihodnjih letih plinarna v Velenju in toplarne v Ljubljani, Kranju in Mariboru precejšnji odjemalci premoga. Pri tem so pa opozorili na potrebo po vsklajevanju projektov za vplinjevanje velenjskega lignita z interesi zasavskega premogovnega bazena.
Razpravljali so pa tudi o porabi drobnih in slabših vrst premoga, zlasti še v Elektrarni Trbovlje. Opozorili so tudi na važnost porabe separacijskega mulja, ki ga bodo lahko koristno uporabili v trboveljski Cementarni za proizvodnjo klinkerja. Sicer so govorili o problemu čiščenja odpadnih voda in izločanju separacijskega mulja, odpravljanju prašenja Savske doline in drugem.
Na posvetovanju so še govorili o ostali industrijski dejavnosti v občini, tako o preusmeritvi proizvodnje za ostale rudnike v Strojni tovarni, o rekonstrukciji Cementarne, o Mehaniki, ELIT in Metaliji in njihovem sodelovanju z ostalimi podjetji in o možnosti razvoja teh gospodarskih organizacij. Pri tem je bila sprožena misel, da naj te gospodarske organizacije osvojijo najprimernejše proizvodne programe in kar najtesneje sodelujejo s sorodnimi gospodarskimi organizacijami. Sicer so pa na posvetovanju govorili še o problematiki trboveljske-
ga vodovoda, o problemih gradbeništva, o trboveljskem železniškem vozlišču ter o urbanističnih zasnovah Trbovelj.
V razpravi je sodeloval tudi predsednik Ljudske skupščine LRS, tovariš Miha Marinko, ki je zlasti še opozoril na možnost razvoja zasavskega premogovnega bazena in na morebitno vključitev v nadaljnje faze energetskega projekta z možnostjo vključitve zasavskega premogovnega bazena v okvir velenjskega plinovoda. Zlasti je pa še opozoril na važnost preusmeritve na kemično predelavo premoga. Tovariš Miha Marinko pa je opozoril tudi na prehod na kar najširše proizvodno sodelovanje, ne samo v mejah posameznih občin. Razvijati pa kaže tudi razne institute, ki bodo perspektivne ugotavljali vse potrebe. Opozoril pa je še na široke možnosti združenja Rudis, ki se vse bolj uveljavlja na vseh področjih.
Posvetovanje o problemih in nadaljnjem razvoju industrije v Trbovljah je pokazalo, da je bilo doslej še vse premalo sodelovanja z Društvom inženirjev in tehnikov, ki bi lahko s svojimi člani dalo precejšen doprinos za nadaljnji razvoj Trbovelj. Razne strokovne komisije D IT bi namreč lahko stalno sodelovale z občinskim LO kot posvetovalni organ in pomagale pri reševanju prenekaterih problemov, ki se porajajo. - Stane ŠUŠTAR
prav tako razpravljali o problemih žena.
Po vseh krajevnih organizacijah SZDL v HRASTNIŠKI občini so se temeljito pripravili na praznovanje 8. marca — dneva žena. Skupino s Svobodami, prosvetnimi društvi in šolami pripravljajo
Stanovanjski na Dobrni
Po vsem sodeč bomo čez leto dni ali dve o kraju Dobrna v Trbovljah lahko le še govorili kot o mori, ki je težila Trboveljčane, zlasti pa same prebivalce — Do-brčane. Plazovit teren, razpokane stene stanovanjskih barak, vzdignjena tla, postrani stoječa okna im vrata — to je slika zdajšnje Dobrne. Kljub vfem tem nadlogam pa ljudje še vedno stanujejo na
Komisija za sestavo statuta občine
Na zadnji seji ObLO Trbovlje je bila imenovana 18-članska komisija za izdelavo statuta občine, ki se bo po konstituiranju razdelila v razne sekcije, ki bodo proučevale material za statut. Komisija bo tudi imenovala tri svoje člane v posebno komisijo, ki bo vsklajevala statut občine Trbovlje s statutom osnovnih zasavskih komun. — ek
Komisija za družbeni plan
Na pobudo občinskega ljudskega odbora Trbovlje je bila Imenovana štiričlanska komisija, ki bo sodelovala pri izdelavi načrta letošnjega družbenega plana. Mimo odbornikov občinskega ljudskega odbora so v komisiji tudi občani, ki bodo z znanjem in izkustvom lahko pripomogli k boljšemu delu komisije. - ek
Dobrni. Stanujejo In tarnajo o svojem zares težavnem položaju. Ko pa se kaka stranka izseli od tod v boljše stanovanje drugod, se druga stranka takoj spet vseli v izpraznjeno stanovanje. Stanovanjsko vprašanje v kraju je namreč še vedno pereče.
Na sobotni seji Je občinski ljudski odbor v Trbovljah sklenil najeti 45 milijonov dinarjev premostitvenega posojila za dobo enega leta za gradnjo stanovanj za upokojence z Dobrne. Stanovanja bodo gradili ob Keršičevi cesti (1,800.000 din za stanovanje). Za ostalih 37 ^družin, ld žive v barakah na Dobrni, pa bodo stanovanjsko vprašanje rešili skupno z gospodarskimi organizacijami. Nekatera gospodarska podjetja, katerih delavci stanujejo na Dobrni, so to vprašanje začela reševati, druga so pa čakala na občinski LO, da bi na neki način rešil to vprašanje. Da bi se pa uredilo stanovanjsko vprašanje aktivnih delavcev, stanujočih na Dobrni, so na seji LO imenovali komisijo, ki bo skušala rešiti to vprašanje po prioritetnem vrstnem redu.
Sklenili so nadalje, da je treba imenovati organ, ki bo preprečeval vseljevanje v izpraznjene barake na Dobrni, ker sc bo to vprašanje sicer vleklo še vedno naprej. Vsako Izpraznjeno barako je treba takoj po izselitvi porušiti, s čimer se bodo preprečile kasnejše neprlllkc z nepoklicanimi vseljevalci.
Rešitev tega vprašanja bo precejšnjega pomena za trboveljsko komuno. To je razvidno že iz te-
problem
I ga, da je nemogoče urediti na Dobrni ceste, vodovod, kanalizacijo, elektrifikacijo in še druge komunalne dejavnosti, ker je teren tako plazovit, da niso bili redki primeri, ko je zemlja včasih odtrgala 20—40 cm vodovodnega omrežja. Zaradi teh in podobnih nevšečnosti je morala tu biti stalna ekipa monterjev. Vse te in še druge neprilike povzročajo, da je Dobrna eno izmed najslabših naselij v trboveljski komuni.
Vsekakor pa se bo začela izpolnjevati želja prizadetih stanovalcev — umakniti se čim prej z Dobrne.
Analiza konferenc krajevnih organizacij SZDL
Na zadnji seji plenuma občinskega odbora SZDL Hrastnik so razpravljali o analizi konferenc organizacij SZDL in o kadrovskih vprašanjih. Po podani analizi se 'je razvila živahna razprava, po kateri so napravili konkretne sklepe glede nadaljnjega’ dela občinske organizacije. Za poživitev sekcij bodo sklicali sestanke s sekretariati sekcij po sektorjih (Radeče, Hrastnik), dogovorili so se pa tudi o pripravi programov dela posameznih sekcij. V krajevnih organizacijah, ki imajo podružnice, bodo sklicali sestanke po podružnicah, na katerih bodo razpravljali o problemiE", obravnavanih na konferencah krajevnih organizacij.
Na seji so nadalje razpravljali o kadrovskih problemih. Sklenili so, da bo občinski odbor SZDL štel v bodoče )e 29 članov (sedaj 41), kar bo omogočilo boljšo aktivizacijo posameznikov in sklepčnost sej. Izvršni odbor občinskega odbora bo štel 9 članov in bodo v njem predvsem aktivisti Socialistične zveze, ki ne bodo obremenjeni z raznimi drugimi funkcijami. Tudi v komisije pri čbčnskem odboru so bili imenovani novi tovariši, kar da upati, da bodo komisije še aktivnejše, kot so bile doslej.
Kadrovanje v SZDL mora biti v bodoče bolj načrtno, zato pripravlja kadrovska komisija pri občinskem odboru SZDL evidenco kadrov. Na plenumu so pa sklenili, da bodo v vseh večjih krajevnih organizacijah imenovali kadrovske komisije, ki naj izdelajo evidenco kadrov, ki delajo v raznih organizacijah in še drugje. Le z načrtnejšim kadrovanjem in razbremenitvijo preobremenjenih tovarišev je pričakovati boljše sodelovanje krajevnih organizacij, sekcij, organov upravljanja ter raznih drugih organizacij in društev.
praznovanja organizacije SZDL# ponekod bodo pa organizirali tudi sprejeme najbolj aktivnih žena. V Steklarni, ki zaposluje največ ženske delovne sile, bodo imeli posebno sejo delavskega sveta, na kateri se bodo pogovorili, kaj vse je treba še storiti za razbremenitev žena, zlasti mater. Vse kaže, da bo letošnje praznovanje 8. marca po vsebini in organizaciji boljše kot v preteklih letih in da bodo povsod pripravili delovnim ženam prijetno praznovanje.
V ZAGORJU OB SAVI pripravlja praznovanje Svoboda pod motom »Tudi žena želi, da se svet spreminja«. Nastopili bodo Mani recitatorji, pevski zbor in gojenci Glasbene šole. Prireditev bo v četrtek, 8. marca ob 19.30 uri, v Delavskem domu. Vstop bo prost.
6	S
i* IZ UŽALJENOSTI iiš	S
Obravnavo gradiva III. ple- JS :! n uma CK ZKJ so po vseh iij ^ osnovnih organizacijah Zveze 53 iS komunistov postavili v prvi Ji plan, čeprav so ga — žal - ^ S ponekod proučevali le načel-no, brez ugotavljanja stanja v osnovnih organizacijah, jŠ krajevnih območjih in v ob-is čini. Niso pa tudi redki pri-!j| meri, ko so se člani Zveze jS komunistov resno lotili ob-ravnave gradiva in uveljav- j tl Ijanja napotkov III. plenuma 1 | CK ZKJ.
Tako tudi v eni od teren-sldh osnovnih organizacij ifj Zveze komunistov v Zagorju. !
H Pa so na enem od sestankov j p vprašali neko tovarišico, da •
?$ naj pove kaj o svoji družbeni i aktivnosti. Govorila je na • dolgo In široko o delu v 1 G službi. Ko so jo pa potem i jŠ vprašali, če dela kaj tudi v ] js svojem prostem času, je ] umolknila. In molčala je še naprej skozi ves sestanek.
Do tega sestanka je ome-| njena tovarišica redno pri- So bajala na sestanke osnovne f» y organizacije Zveze komuni-p stov (morda je to smatrala za ^ ,'j merilo družbene aktivnosti ^3 iš članov Zveze komunistov), i i? zdaj je pa ni več!
»užaljenosti« ali % (ma)
G Morda iz S kaj?
ts
rasa*,
Premalo neposrednih proizvajalcev
v ponedeljek popoldan je bila v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju ob Savi prva informativna konferenca vseh članov Zveze komunistov, živečih na področju stanovanjske skupnosti Zagorje.
Naglasiti velja, da je bila udeležba na tej prvi informativni konferenci dokaj slaba, ker so bile istočasno sklicane seje nekaterih drugih organov, organizacij in društev; zlasti je pa bilo na konferenci bore malo ne posrednih proizvajalcev — članov Zveze komunistov.
Sekretar poverjeništva občinskega komiteja ZK za stanovanjsko skupnost Zagorje Jože Mirtič in sekretar občinskega komiteja ZK Zagorje ob Savi Milan Vidic sta nanizala vrsto vprašanj, ki izstopajo po III. plenumu CK ZKJ, tako odgovornost članov ZK, njihovo družbeno aktivnost, nizko ideološko raven, formalizem v delu osnovnih organizacij ZK, močno idejno neenotnost in vprašanje lika člana ZK.
Po dokaj medli razpravi so prisotni člani ZK sklenili, da se bodo v prihodnje lotevali reševanja vprašanj konkretneje in bolj pripravljeno, da bodo informativne konference — ki naj bi bile vsaka dva meseca - stalna oblika dejavnosti poverjeništva in da je treba čim prej začeti z uveljavljanjem napotkov III. plenuma CK ZKJ.
Posvetovanje predsednikov in tajnikov KO SZDL
Občinski odbor SZDL v Zagorju je prejšnji teden sklical posvetovanje predsednikov in tajnikov krajevnih organizacij SZDL, na katerem so sklenili, da bodo uredili pregled aktivnih članov na področju posameznih krajevnih organizacij. Na posvetovanju so pa še predlagali, da naj bi v Zagorju še naprej obstajale tri KO SZDL, in sicer Selo, Toplice ib Zagorje. O tem bodo spregovorili še te dni, dokončno bo pa o tem sklepal občinski odbor SZDL.
Dem pri urejanju ceste na odseku Sušnik — železniška proga v Trbovljah
Po svetu
V	NEKAJ DNEH KONEC VOJNE?
Francoski predsednik de Ganile je izjavil, da je v nekaj dneh moeoie pričakovati konec vojne v Alžiriji. Naglasil je, da bo tak Izid dolgoletne vojne Francijo vsekakor razveselil.
Italijanska revija »Tempo« je objavila besedilo francosko-aUir-skega sporazuma. »Tempo« piše. d? sporazum miru predvideva, da bodo mora'1 Evronejci sanji izbirati med francoskim in alžirskim državljanstvom in da se bodo morali o tem rdlo^iti v treh letih. »Tempo« trdi, da bodo sklep o končani vojni verjetno sporočili 1. marca.
FRANCOZI
V	VELIKI BRITANIJI
Dve četi francoskih padalcev bosta prišli v Veliko Britanijo na skurnie manevre. Zastornik ministrstva za delo je povedal, da bo ena četo francoskih padalcev oriši« a »rilo, druga pa oktobra. Dodal je, da navadno države član’-ce s"vernont!'nt-'k‘‘~a pakta t-ko »odeluiefo pri urej-nju vojaških enot In da Britanija prav tako pošilja svoje vojake v drage države članice tega vojaškega pakta.
DRUGIH SANKCIJ NE BO? Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da ne bodo uvedli sodnega postopka proti osebam, odgovornim za poskus vojaškega udara pred tremi dnevi. Edina sankcije so upokojitev 21 vojaških funkcionarjev in premestitev IS na druge položaje. Upornikom so namreč v dramatični noči med 22. In 23. februarjem to oblluM'1. če ne bodo povzročili prelivanja krvi.
KUBANSKA VLADA SOVJETSKI VLADI Kubanska vlada Je odgovorila na Izjavo sovjetske vlade z dne 19. februarla, v kateri je bila izražena podpora Sovjetske zveze kubanskemu boju 1n obllubliena vsa možna pomoč. Odgovor je podpisal premier Fldel Castro. V n lem je rečeno, da je odločna Izjava sovjetske vlade Izredno važen prispevek za ohranitev miru In varnosti ter mednarodnih norm, ki morejo veljati v vzajemnih odnosih.
KAKO SPUSTITI VESOLJSKO LADJO NA MESEC?
Sovjetski znanstveniki podrobno rronšuleb), kako bi bilo najbolj-1 spustiti vesoljsko ladjo z z^an-tvenlmi napravami na mesec. V časopisu »Ekonomlčeska,a Cazeta« sovjetski znanstvenik Pemin riše, ds 'e eden naivečjlh p-oblemov vesoljskega raziskovalca poM vesoljke lad’e In nlen r^staps'; no Mesec. Demin na-doHe pUc da so sovlet-kj astronomi riv^nbno proučili ZemUln«-go spremljevalca in ugotovili, da j-1 njegovo površina Iz trde In po-r-•»« snovi. Z radirkami valovi so tudi ugotovili, da je na Meeeru r-o-oče nalti led. vendar pa še v-rlno nl u-otnvVeno, kako na'-bl nastal. Sovjetski znanstvenik eh ko-ocn svn’ega prispevka pravi, do ni daleč dan, ko bo človek po-1"**1 okrog Meseea In se vrnil na Zemljo.
NOVA ZMAGA pbOTIKOr ONIALNIH SIL Stalni zastopnik Jugoslavije v Z’ru*-nlh narodih, MUa Pavlče-vt \ je v Intervjuju z dopisnikom T~n'uga naglas’!# da se solidarnost antlknlonl.-Jnih sil v svetu in v svetovni or-anlz-cijl iz dneva v dan vedno bolj kreni In da je pritisk teh sil omogočil, da so bili na drugem delu XVI. zasedan'a Generalne skupščine ZN spresti pomembni sklepi o Angoli. Južni Rodeziji In Ruanda Urundl. Poudaril Je, da sprejete resotuel 'e o teh treh deželah nedvomno pomenijo novo zmago prntikolonial-nlh sil In velik pr"srevek procesu dekolonizacije, predvsem na afriški celini.
POVELJNIK ANGOLSKIH OSVOBODILNIH SIL PADEL Agencija France Presse poroča, da Je poveljstvo angolske narodnoosvobodilne armade v I eopold-riliu sporoMIo, da je med nekim bojem v Angoli podel poveljnik angolskih osvobodilnih sil Zoao Baptista.	AngoVko osvobodilno
armado je Baptista vodil od začetka vstaje angolskega prebivalstva, to Je od 15. marca 1960. leta.
V drugi polovici te-a tedna ter v prvi r"l-ovlrl n«iledn*ega Je prič-k-vnfl občnlno oh!"dltev, ki Jo bodo «nreml"a's snežne padavine. Zlasti v »"dolih treh dneh so možnosti oblln'h snežnih padavin.
-ZASAVSKI TEDNIK«:	Tlsha
CP »Gorenjski tisk« v Kranju -Uredništvo In uprava: TRBOVLJE. Trg revolucije 11/11: telefon 80-191. poštni predal 82. Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 600-13-3-146 - Letna naročnina 720 dinarjev Iz dostnvnlnol, mesečna C0 din iprav tako z dostav-ninol - Nenaročenih rokoilsov In fotografij ne vračamo.
PRC	IK TITO SPET V
DOMOVINI
Predsednik republike Josip Broz Tito, ki se vrača z obiska v Združeni arabski republiki in Sudanu, je v soboto, nekai minut po 16. uri prispel v luko Pioče. Predsednika Tita so v Piočah sorejeli predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarič. predsednik Ljudske skupščine BiH Djuro Pu-car s soorogo in drugi. S predsednikom Titom so prispeli predsednik Glasnega odbora SZDL BiH Rato Dugcnjič, književnik M'ro-slav Krleža, pomočnik državnega sekretarja za zunan'e zadeve Josip Djerdja, generalni sekretar predsednika republike Bogdan Cr-nobrnja in generalni podpolkovnik Miloš Sumonia.
PRIPRAVLJALNI
REST A NEK V ZAGREBU
V Jugos’o venski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu se je začel v soboto popoldan pripravljalni sestanek za konferenco, ki bo z geslom »Svet brez bombe« letos maja v Akri. Sestanka se udeležuje 33 predstavnikov uglednih javnih, kultunvh, znanstvenih in političnih delavcev iz 17 dežel Az!’e, Afrike, Amerike in Evrope vštevšl Jugoslavijo.
DOGODKI TEH DNI
Cilj pripravljalnega sestanka v Zagrebu je pripraviti osnovne dokumente in platformo za razpravo, ki se bo o raznih problemih sevtovnega miru in atomske razorožitve odvijala v okviru konference v Akri.
NOVOSTI V TOVARNI
CELULOZE IN PAPIRJA
V	VIDMU-KRSKEM
V	Tovarni celuloze v Vidmu-Krškem uspešno potekajo dela pri vgradnji novega papirnega stroja, ki bo predvidoma vgrajen do 15. junija letos. S tem pomembnim novim objektom se bo proizvodnja v tem kolektivu podvojila in bo znašala v letu 1963 predvidoma 6D.000 ton papirja letno. Tako se bo skutini bruto dohodek povečal za 60 do 65%. Pri tem pa bodo na novo zaposlili 120, največ 150 ljudi.
STALNA RAZSTAVA BLAGA
Široke potrošnje
V	zveznem odboru »Družina in gospodinjstvo« končujejo priprave za otvoritev stalne razstave in propagandno demonstracijskega
centra. Na razstavi bodo prikazali vzorce domačega in uvožeryga blaga za široko potrošnjo, namenjene družini in gospodinjstvu. S tem bo mogoče dobiti mnenje o posameznih izdelkih še preden se bo pričela serijska proizvodnja.
NOVA NAHAJALIŠČA
ŽIVEGA SREBRA
V IDRIJI
Idrijski rudnik živega srebra obratuje več kot 500 let in je tako j naš najstarejši rudnik. V Idriji še • zmeraj odkrivajo nova nahajališča živega srebra. Direktor rudnika inž. Ciril Prohinar je nedavno seznanil novinarje z raziskovalnimi deli in z načrti za nadaljnjo modem-zacijo topilnice in izkopa živega srebra.
Kolektiv idrijskega rudnika 'e v zadnjih štirih letih dal 200 milijonov din za nova raziskovalna dela. Toliko je znašala tudi dotacija iz zveznih virov. Raziskovanja se bodo v prihodnjih letih nadaljevala še hitreje in v večjem obsegu, vendar so že dosedanji napori dali velike sadove. Rudnik ima
zagotovljeno prihodnost in bo c,e-. Io povečal proizvodnjo živega srebra. Le-ta bi v prihodnjih štirih letih narasla od 550 na 730 ton živega srebra, proizvodnjo živosre-brnih sublimatov bi pa povečali na 140 ton letno.
Naložbe za modernizacijo rudnika bi do leta 196r dosegle nadaljnjo milijardo dinarjev. Zgradili bodo še eno rotacijsko peč velikih dimenzij, transportne naprave bi pa usposobili za prevoz 300 ton rude letno.
V rudniku postopno uva’?.'o tud! tretjo delovno izmeno. Jalovino, ki jo zdaj odlagajo ob bregove Idrijce, bodo vozili izven mesta. Grozila je namreč nevarnost, da bi z odpadki zasuli strugo Idrijce in bodo zato jalovino odlagali za K obal o ve planine.
GRADITEV CEST V
JUGOSLAVIJI V LETOŠNJEM
LETU
Letos so namenjena največja sredstva za graditev prometnih cest v treh glavnih smereh: avtomobilska cesta »Bratstva in enotnosti« od Jesenic do Djevdje-ilje, jadranska cesta vzdolž obale Jadranskega morja in cesta, ki preko Bosne povezuje ti dve glavni cesti.
Vesti ir. Elektro-Trbovlje
Delavski svet je že razpisal volitve v novi delavski svet, ki bodo 7. aprila v vseh petih ekonomskih enotah. Enote bodo pa Izvolile skupni upravni odbor podjetja.
Za večjo strokovno usposobljenost članov kolektiva bodo na predlog komisije za vzgojo pripravili več posvetovanj in razne seminarje.
Zimsko športnih iger ELES, ki bodo 3. marca v organizaciji Soških elektrarn v Logu pod Mangr-tom, se bodo udeležili zraven zastopnikov Elektrarne tudi člani kolektiva Elektro Trbovlje, katerega bo zastooalo pet tekmovalcev, med njimi tudi nadarjeni Danilo Bantan iz Zagorja.
Od ELES je Elektro-Trbovlje
odkupilo dva strokovna poučna filma, in sicer »Elektrika v kmetijstvu« in »Komu trobi«. Filme bodo videli člani kolektiva; v sodelovanju z zasavskimi delavskimi univerzami jih bodo pa prikazali tudi potrošnikom električne energije. — ar.
Ekonomske
komunalnim uslugam
Splošni gospodarski napredek ter nenehna rast družbenega standarda na področju trboveljske komune zahtevata kvantitativni in kvalitativno obsežnejši in hitrejši razvoj komunalnih služb. Kljub potrebam in obsto’ečlm možnostim za niihovo uresničitev pa vidimo, da komuna’ni razvoj’ni potekal vselej skladno s potrebami in željami prebi.va’stva, čeprav je na tem področju zaznamovan določen napredek. Zaradi hitrega razvoja mesta raste tudi potreba po krepitvi komunalne službe, ki pa se vse prepočasi razvila. Jasno pa je, da so bili doseženi večji uspehi na tistih področjih, kjer :e imel občinski ljudski odbor potrebna finančna sredstva.
Pri ugotavljanju teh pojavov se naivečkrat ugotovi, da si trbovelj-ska komunalna služba še vedno nl zagotovila v gospodarskem živ- i
Ijenju tistega mesta, ki ga zasluži po značaju svojih del. Položaj komunalne službe pa naj bi 65 po priporočilu perspektivnega družbenega plana razvijal skladno z razvojem celotne družbene skupnosti, ker ji dajejo spremembe v gospodarskem sistemu vse možnosti za skladen razvoj.
Osnutek predloga persoektivne-ga družbenega načrta FLRJ za prihodnjih pet let med drugim govori tudi o razvoju komunalnih dejavnosti. Po tem osnutku naj bi
cene
komunalna podjetja določila cene posameznih uslug sama, kar velja tudi za trboveljsko komunalno podjetje. Zaradi morebitnega monopola pa naj bi ObLO vpeljal neke vrste kontrolo, da bi se ugotavljalo, če so cene za razne usluge v skladu z ostalimi sorodnimi podjetji. Na vsak način pa bi si moralo komunalno uslužnoatno podjetje zagotoviti pravico, da določi .ceno svojim izdelkom in storitvam. V komuni pa naj bi zbori občanov predlagali, od kod regresirati komunalna dela, če bi bil morda standard občanov zaradi njihovih ekonomskih cen prizadet.
Nova turistična poslovalnica v Trbovljah
Ze dalj časa se je v Trbovljah glede na razvito gospodarstvo in
prodaje in rezervacij železniških vozovnic za tu- in inozemstvo, do menjave denarja ter preskrbovala- in urejevanja potrebnih viz.
na število prebivalstva, ki si želi i Podružnica Jadran Turista v Tr-
več izletov in tudi potovanj v tujino, čutila potreba, da bi se v kraju odprla turistična pisarna, ki bi vsem turistom in potnikom lahko preskrbela vse v ta namen potrebne dokumente od viz do zamenjave denarja. Potrebno bi bilo, da bi taka poslovalnica organizirala Izlete, tako za razne šole kakor tudi za delovne kolektive gospodarskih organizacij, nadalje izlete na razna pomembnejša športna tekmovanja in ogled pomembnih prireditev in razstav v raznih krajih. Nujna bi bila taka pisarna v Trbovljah tudi zaradi tega, ker v celotnem Zasavju ni bilo nobene pisarne, kjer bi stranke lahko dobile hitre in točne informacije o raznih vprašanjih glede potovanj v tujin-o, pa tudi po domovini.
Da bi bilo mogoče nuditi vse vrste informacij in pomoč potnikom in izletnikom, se je Turistično društvo Trbovlje že dalj časa trudilo, da bi v kraju odprlo turistično pisarno, ki bi delovala cel dan in bila tako na razpolago vsem strankam. Tako so v četrtek, 15. februarja v Trbovljah, v prostorih nekdanje trboveljske turistične pisarne na Trgu revo-lucije, odprli poslovalnico JADRAN TURISTA, ki bo velikega pomena za nadaljnji razvoj turizma v Trbovljah in v vsem Zasavju. Poslovalnica bo nudila potnikom in turistom vse usluge, od
kovljah bo organizirala razne izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter pomagala pri organizaciji izletov in rekreacij delovnih ljudi. Prvi propagandni izlet je začrtan za praznik 1. maja letes, in sicer čez Karavanke na Koroško do Velikega Kleka ter s povratkom preko Salzburga. Izlet bo tridneven.
Poslovalnica ima pa tudi že v načrtu razne Izlete po domovini, oziroma po Sloveniji, tako da bodo naši delovni ljudje lahko spoznali lepe kraje in kotičke naše ožje domovine. Od meseca aprila
Hrastniški gozdovi potrebuj e j o za ureditev 25 milijonov din
Tudi v hrastniški občini so sklepali na seji občinskega ljudskega odbora o Ustanovitvi meddbčin-skega gozdnega sklada, ki bo imel sedež pri okrajnim ljudskem odboru v Ljubljani. Medobčinski gozdni sklad bo zajemal več občin, kot pa jih bodo zajemala gozdarska območja, o katerih bo odločal okrajni ljudski odbor na osnovi priporočil in mnenj občinskih ljudskih odborov, gozdnili gosoodarekih in drugih organizacij.
Občine bodo prispevale v skupen medobčinski gozdni sklad 30 odstotkov ustvarjenih sredstev gozdnega sklada. Občina Hrastnik bo letos prispevala 4,5 milijonov dinarjev, toda ob tem je potrebno poudariti, da je gozdarstvo te občine pasivno in da bo zaradi tega potrebno dajati v gozdarstvo te občine znatno več sredstev med-
dalje so v načrtu enotedenski iz- občinskega sklada, kot pa jih ta leti. - ek	I občina prispeva v skupni sklad.
Ker občina Hrastnik še nima urejenih gozdov, še ni planirala prihodov iz medobčinskega sklada. Za vse gozdove je namreč potrebno narediti gozdnogospodarske načrte in gozdove potem po njih urediti. Predvidena Je ureditev gozdov v treh letih. Za ureditev gozdov v hrastniški občini pa je po sedanjih ocenitvah potrebnih okrog 25 milijonov dinarjev. Ta sredstva naj bi dal medobčinski sklad, kajti sredstva, ki se stekajo v gozdni sklad, zadostujejo le za kritje redne reprodukcije v gozdovih. Tudi predvidene investicije izven urejevanja gozdov, pri čemer govorimo o predvideni gradnji nove gozdne ceste, bo potrebno financirati iz medobčinskega gozdnega »klada.
Občina Hrastnik predlaga okrajnemu ljudskemu odboru, da pri določanju novih gozdno-gospodar-ekih območij uvrsti celotno občino Hrastnik v IV. ljubljansko gozdno gospodarsko območje.
Stanovanjski problem na Dobrni
Financiranje kuliumih in športnih dfuštev tako v trboveljski kakor tudi v osialih zasavskih komunah je bilo dos’ej problem. Na zadnjih zborih volivcev pa je bil v trboveljski komuni sprejet petodstotni dopolntini proračunski prispevek za pospeševanje kulture in telesno vzgojne dejavnosti. Dosedanje financiranje ni bilo samo problem, temveč se je velikokrat sprevrglo v zaostrojevanje odnosov med društvi in medsebojno očitanje zaradi dobljenih sredstev. Z uvedbo 5-odstotnega dopolnilnega proračunskega prispevka pa bo ta problem v trboveljski komuni rešen.
Ze na eni izmed zadnjih sej ObLO Trbovlje je bil Imenovan upravni odbor sklada za pospeševanje kulturne in telesnovzgojne dejavnosti, ki se je že konstituiral in pričel z delom. Z zneskom, ki se bo zbral v tem skladu — računajo na približno trideset milijonov dinarjev — upajo, da bodo lahko zadostili potrebam tako športnih kot telesnovzgojnih društev. Upravni odbor sklada je na zadnji seji pripravil tudi pravila sklada ter Izdelal procentualno delitev sredstev. Tako bo ostalo 10 odstotkov v obveznem rezervnem skladu; 10 odstotkov je namenjeno za razne prireditve in vrhunski šport; 15 odstotkov za Investicije; 10 odstotkov za vzdrževanje domov; 4 odstotke za rezervo, iz katere bo lahko dal sklad v nujnih primerih določena sredstva društvom; 51 odstotkov pa je namenjeno za čisto kulturno in športno dejavnost. To pomeni, da bodo ostala društva kot je planinsko društvo, društvo ing. in tehnikov, gasilci ter ostali, morali poiskati sredstva drugje, nastaja pa vprašanje, če jih bodo dobili, in če ne bodo v enakem položaju, kot so bili doslej, ker niso zajeti v financiranje iz tega sklada. —
Upravni odbor sklada pa bo moral izdelati še tabelo razdeljevanja sredstev ter pri tem upoštevati tudi uspehe ter pravilno vrednotiti delo in uspehe po posameznih panogah — kot so poudarili tudi odborniki.
Da bi pa društva lahko nemoteno delovala, je doslej sprejeto načelo, da bodo dobivala sredstva po dvanajstinah — torej ostane le še procentualna razdelitev, ki pa bo morala sloneti na objektivnih pogojih delovanja, da ne bo ponovnega razburjanja in morebitnega očitanje.
Že na začetku precej dela
Litijski občinski LO je lani ustanovil Zavod za izmero zemljišč in kataster, ki je začel s poslovanjem. Do 6. oktobra lani je zavod posloval v Ljubljani, od tedaj dalje pa v Litiji. V tem čaau so sl uslužbenci pridobili od uslužbencev ljubljanskega zavoda precej strokovne usposobljenosti. Zdaj sta v zavodu sistemizirani dve mesti geodetskih strokovnjakov in tri mesta kataetrsko-adminlstratlvnih uslužbencev.
Na območju zavoda je 23 celih katastrskih občin In 6 deljenih, pač zaradi upravno - teritoriaL.e razdelitve. V vsej občini je kar 50.557 parcel. Katastrski dohodek za območje upravne občine Je bil leta 1960 241,972.831 din, za leto 1961 pa 244,310.000 dtn.
V lanskem letu je zavod prejel 267 vlog, od tega 133 na zahtevek po predpisanih posestnih listih in kopijah katastrskih načrtov. Sicer je bilo pa treba lani v šestih de-
Še vedno precej uvoza rudarske opreme
Povečati proizvodnjo zmogljivost strojne tovarne
Kljub temu, da je Strojna to- i vama v Trbovljah danes edini pomembni proizvajalec rudarske opreme in strojev v državi in edini proizvajalec, ki se je specializiral v smer, da gradi kompletne rudarske objekte# od mon-tanoiehnološklh študij, projektiranja In konstruiranja, pa do Izdelave opreme ter gradnje In izročanja objektov v redno obratovanje, še vedno nl mogoče, da bt tovarna s »volim! dosedanjimi kapacitetami mogla zadostiti vsem notrebam naših rudnikov. Precejšen del rudarske opreme ln me-han'zaclje je le vedno treba uvažati. Cent se, da znaša dosedanji uvoz rudarske opreme Iz drugih držav v Jugoslavijo letno okrog 10 m'’"onov amer. dola-'ev. l)a »•> zman^o do-"danjl uvoz in pokrijejo perspektivne potrebe naših rudnikov po mehanizaciji,
bo Strojna tovarna v Trbovljah v naslednjih letih povečala svoje proizvodne kapacitete. Program povečanja proizvodnje je razdeljen v tri faze ©d leta 1961 do 1975. Po tem načrtu naj bi se proizvodnja STT od dosedanjih 6.155 ton Izdelkov povečala na 15.565 ton. Prva faza za povedani e proizvodnje bi morala biti »končana že do konca lanskega leta. vendar »e Je morala zaradi nepravočasnih inozemskih dobav podaljšati do konca leta 1962.
Do konca leta 1968 naj bt se po tem načrtu skorvčela II, faza izgradnje STT in z njo pov~'a’a proizvodnja tovarne na 10.092 ton izdelkov letno. Vrednost celom-«-« dohodka tovarne bi se tedaj od eedanj'h 3 m”"arde 817 milijonov oovečala na 7 milijard 438 milijonov din.	i
Tretja faza izgradnje Strojne I
tovarne pa bi se po načrtu izvedla do leta 1975, Kapacitete tovarne bi se tedaj povečale na Izdelavo 15.585 ton rudarske opreme, njena vrednost bi pa takrat porastla na 11 milijard 393 milijonov dinarjev.
V ekonomskem pogledu Je ta izgradnja Strojne tovarne v Trbovljah ln povečanje njene zmogljivosti utemeljena, ker pri nespremenjenih pogojih nabave materiala In prodaje Izdelkov močno povečuje rentabilnost podjetja, v okviru povečane rentabilnosti posloveni* pa ustvarja možnost za znižanje prodajnih cen izdelkov. Na drugi strani pa Izvedba navrta daje investitorju možnost nastopa na zunanjih trž'ščlh, hkrati pa sc bo tudi zman’šai uvoz rudansk’h strojev In mehanizacije, oboje bo p.a v korist našemu deviznemu goapodarelvu.
Stane Šuštar
Rešitev ?
lih katastrskega aparata Izpeljati spremembe za 931 primerov s 1167 parcelami. Vseh naročil za storitve na terenu je pa bilo 193.
Po veljavnih predpisih se morajo podatki katastra zemljišč vstelajevati s tistimi iz zemljiške knjige; zato je .nujna koordinacija. Ta je pa uspešna in ažurna le tedaj, če sta oba organa v istem kraju. Zato bi bilo zaželeno, da bi se — kolikor so možnosti — tudi v Litiji osnovalo sodišče, kakor se je zadnji čas na Vrhniki In drugod.
Ugotovljeno je, da se skupni katastrski dohodek iz leta v leto niža, kar Izvira Iz okolnostl, da prijavljajo posestniki le tiste spremembe, ki imajo za posledico znižanje katastrskega dohodka. Po določilih uredbe o reviziji katastra je predvidena revizija katastra. Sicer je bilo že tudi predhodno predvideno, da se enkrat v 10 letih izvrši taka revizija. Za območje upravne občine Litija pa ta revizija ni bila nikoli opravljena. Zato so razlike med dejanskim stanjem in tistim v katastru zemljišč, posebno glede na kulture, ki imajo višji katastrski dohodek, obsežne.
Okrajni ljudski odbor Ljubljana je leta 1960 odreJTl, da je potrebno postonoma opraviti revizijo kultur na področju okraja. V zvezi s to odredbo bo Zavod za izmero zemljišč in kataster v Litiji začet opravi iatt revizijo, in sicer postopoma. Računajo, da bodo letos ooravill revizijo v 8 katastrskih občinah, in to Velika vas, Vače, Rovišc, Hotič in Kcfi*. In s'ccr na površini okrog 8600 hektarov.
Lani smo tudi v Zasavju zacen ugotavljati, da je zašla obrt v slepo ulico. Polletne bilance so namreč pokazale, da je precej obrtnih podjetij zaključilo poslovanje z izgubo. Tedaj so začeli na občinskih LO podrobneje razpravljati o obrtni dejavnosti. Ugotovili so bil’> da se je — čeprav se ie o obrtni dejavnosti precej govorilo le-tti posvetilo bore malo pozornost', d> niso bili izdelam jasnejli koncepti razvoja ter da je bila pomoč nez>' dostna in nenačrtna.
Nekatera obrtna podjetja so f°‘ zneje z viijimi cenami, ki so ji"1 jih odborili občinski LO. uspela i° konca leta z uspehom zaključiti poslovanje. Sicer je pa ostalo "se vedno nekaj obrtnih podjetij z izgub0 ob koncu leta.
Ze sredi lanskega leta ie bilo sklati predloge nekaterih, da uslulnostno obrtno de-avnost. ki l( v večini primerov izkazovala P°' slovno iznubo, prenesli v okvir stanovanjskih skupnosti. PodaliVh tat-pravah so nekatere usluino’taf ohrtne delavn-ce ob Novem ‘et. prinesli v okvir servisov stanovali' skih skupnosti.
Zdaj pa nastaja vpraianie, če le ir sam prenos usluinostnih in katerih drugih obrtnih delavnic te se poslovat'1
iitev. Dejstvo je, da .. . nadaljuje tako, kot se je prej, so ostale cene iste, čeprav s«
da
te
znatno zniiale obveznosti itd. pa pristojni organi le niso ltor:, prav ničesar, da bi se stanje obrtnih delavnic. Spet la ugotavHamo, da so razprave o 1 nju usluinostnih obrtnih brez prepotrebnih predhodnih a
liz, brez jasnejlih konceptov ra-
vola ter brez pripravljenosti, «• ushiinostnim obrtnim delavnic« izdatneje pomagali.	<y.
Dejansko samo sorem-mba v ’■
t.	IM V«
mah usluinostmh in nekaterih tih obrtnih delavnic ne more ,
izholilanju s tarna le' <.
rl'
soevati k izholilanin starim ^ Zato vse bolj nastaja vPrt\n>e',n\h naj Pomeni prenos ushtitn obrtn:’’ dehvnic v okvru ',1 vantkih skupnosti dolgoročn rclitev.
l.MO.OOO din krajevnim
odborom
Občinski I O Zegorie ob lani namen'1 11 kraj-ev-n-ni ^ rom 1.800.000 din za vedri® , in rekonstrukcijo javnih P • t vseh krajevnih odborih valci s prostovoljnim de,° v»6( darovanim materialom P" vrednost dobljenih ^	1
bolj prizadevni so bili Vjd pc, oodročiu krajevnega »d jr kum, kjer so prispevali nad 50% lastne udeležbe.
MLADINA, KI POJE
Trboveljski gimnazijci so z »Neopravičeno uro« gostovali najprej v Zagorju, nato pa še v Hrastniku. Z nastopa v Zagorju
, Trditev, da naša mladina ne , poje, ne drži. Prva leta po vojni | res nismo posvečali dovolj pozor-( nesti petju mladine, hotenja ne-( katerih pevovodij, ki so samoini-? ciativno skrbeli za rast mladin-( skih zborov, so ostajala več ali manj osamljena, vendar pomeni '..Celjski pevski festival s svojim L obširnim vzpodbudnim vplivom določen preokret k sistematični vsesplošni glasbeni vzgoji. Vpliv ^cšljakega festivala se čuti skoraj ,že v sleherni osnovni šoli.
Razgibana komunalna dejavnost
Na zadnji seji sta oba zbora občinskega LO Zagorje ob Savi med drugim razpravljala tudi o poročilu sveta za komunalne in stanovanjske zadeve pri ObLO.
Dejstvo je, da je bila lani na področju zagorske občine zabeležena prilično razgibana komunalna dejavnost, saj so opravljali prenekatere novogradnje in rekonstrukcije. Tako se je nadaljevalo z deli pri gradnji ceste skozi Sklendrovec (pri čemer je bilo opravljeno nad 7.500 prostovoljnih delovnih ur, ki so jih opravili pripadniki JLA, prebivalci, člani LMS in pripadniki odreda PW Zagorje ob Savi). Sicer so pa ta-mošnji prebivalci darovali za ureditev mostov okrog 80 m’ lesa, JLA pa 20 ton cementa. Letos bi pa bilo treba tlakovati dno pod mostovi, zgraditi še novih 500 opornih zidov in opraviti še nekatera druga dela v skupni vrednosti okrog 25 milijonov din.
Lani so tudi nadaljevali z deli pri novogradnji ceste na odseku Klavrdca-Slačnik. Vrednost teh del znaša 35 milijonov din. Ob novi cesti je bila urejena tudi modema električna cestna razsvetljava. Letos bi pa bilo treba urediti priključke, izravnati in odkopati odvečni material, asfaltirati pločnike in urediti zelenice.
Sicer je pa bila lani urejena e prostovoljnim delom cesta Kal— Senožeti, v Dolenji vasi je bil na novo položen vodovod, predlaga •e p« še vodovod na odseku Loke
Zasavje je bilo med prvimi, ki Vse je široko odzvalo celjski pobu-Vdi. Mladinski zbori, ki eo se do I1 tedaj poskušali sami prebijati eko-
~	,	.......	zi težave do boljše kvalitete, so
Toplice. Letos bi bilo treba za-»dobm trdno crgEnizacijdk<> for.
ce l urejevat, cesto skozi novo na-S macijo _	in sektorske
.se je v Dolenj, va« urediti Pr>l revije, ki so vzoodbudile k delo-ključek od Mihelčiča na novo J vanju še nove zb0T£>. 6tarim zbo. cesto separacija - Kisovec, začeti lrom pa m dale možncst večje jav-
urejevati Kolodvorsko cesto in.
ne afirmacije. Triletna praksa
razsvetljavo ob njej ter priključeki nam je pokazala, da smo na naj-Kolodvorske ceste na novo Zasav-« fceljši poti. Mladinski zbori so za-
sko cesto. Rekonstruirati bi .bilo treba cesto na odseku od žage na Jesenovem do Volčjih jam, ure-
1 živeli in ei pridobili široko publiko.
Učitelji glasbe in dirigenti mla-
di« razsvetljavo na odseku novei	,	_ . TT “ °
ceste Toplice-Loke, začeti pri.!*"skih zborov se zavedajo resno-
pravljatl rekonstrukcijo ceste od, Lok do Trojan, urediti novo ka-i
sti svojega dela, zato so se zbrali v porinem številu 15. februarja na osnovni šoli T. Okrogarja v Za-
nalizacijo v nekaj naseljih, podal H , kjer	^ ledali
Sati in zasaditi park ob Cestif®,_.	-J. .	. _v ®
5B215K	T;>—
delani načrti, a so nepopolni. e*------------------- — -
jo približati sodobnim vzgojno-cetetskim smerem.
Ni dobrega mladinskega zborovskega petja brez urejenega in sistematičnega vodepja razrednega petja. Enotni so v mnenju, da se je petje na pamet že preživelo in da je treba otroka v cenovni šoli toliko »opismeniti«, da bo po končani osemletki zmožen zapeti lažje pesmice z not. Če bodo hoteli to doseči, bo pač morala biti napisana pesmica središče šolske ure, glasbena teorija bo pa le pojasnjevala, dopolnjevala in utr-jeVala po k cilju.
Glasbeni pouk je na vseh osemletkah zasavskih občin (Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik) večinoma v dobrih pedagoških rokah. Brez glasbenega učitelja je le še osnovna šola v Gabrovki in osemletka Hohkrauta v Trbovljah.
Učitelji glasbe močno pogrešajo dobro sestavljenih, na sodobnih vzgojnih principih temelječih priročnikov za petje. Vsi učbeniki, ki eo jim na razpolago, večinoma izhajajo iz glasbene teorije in ne ustrezajo več sodobnim zahtevam. To vrzel poskuša zamašiti Pedagoški zavod Trbovlje, ki je sedaj pripravil pesmarico za nižje razrede »Otroci domovini« in priročnik za petje v osnovnih šola. »S pesmijo v rej, I. del«. V načrtu ima še priročnik »S pesmijo v
rej, II. del«, kjer bodo obdelani na praktičnih primerih vsi glasbeni problemi, ki jih predpisuje učni načrt, in pesmarico za višje razrede »Mladina domovini«. Mečno se čuti tudi potreba po sistematično in metodično urejenem priročniku za spoznavanje instrumentov, z najbolj znanimi melodijami in po priročniku »Melodije velikih mojstrov«, ki bi ga uporabljali pri glasbeni zgodovini. Tudi »Vodič skozi opero« bi bel dobrodošel.
Ko se jim bo posrečilo razredni pouk postaviti na sodobna po-ta in zainteresirati za svoje delo in smer tudi učiteljstvo nižjih razredov (pouk po nižjih razredih je še marsikje nesistematičen in pomanjkljiv, mnogokrat tudi neopravičeno odpada), takrat se bo kvaliteta mladinskih zborov močno dvignila.
Zato pripravita Aktiv učiteljev glesbe iz Zasavja zraven vzornih nastopov še kratke dvodnevne seminarje (naslednji bo marca v Trbovljah). Vso svoio pozornost pa misli posvetiti občinskim pevskim revijam (v Trbovljah bo 22. aprila) in medsebojnim gostovanjem. Tako dobi osemletka I. Cankarja v Trbovljah mladinski zbor iz osemletke heroja Rajka iz Hrastnika in obratno, osemletka T. Čečeve v Trbovljah mladinski zbor
iz šole T. Okrogarja v Zagorju, osemletka I. Cankarja v Hrastniku zbor iz Litije, osemletka F. Prešerna iz Zagorja zbor iz osnovne šole Šmartno in obratno, obiskala se bosta in priredila koncert tudi zbora iz Gabrovke in iz Vač.
Aktiv učiteljev glasbe iz Trbovelj pripravlja s sodelovanjem Glasbene šole še promenadni koncert vseh trboveljskih otrok za Titov rojstni dan. Trboveljskemu vzgledu se bodo pridružili tudi Hrastničani.
Širši glasbeni vzgoji so namenjene samostojne glasbene ure, ki jih pripravljajo glasbene šole (Hrastnik, Trbovlje) za učence cenovnih šol s komentiranimi glasbenimi točkami. Ravnatelji zasavskih glasbenih šol so obljubili vso pomoč osnovnim šolam. Te pomoči se večina osemletk že z uspehom poslužuje.
Zasavska mladina veselo prepeva. Vedeti pa moramo, da to ni vsa zasavska mladina. Mladina v naših srednjih šolah je še brez glasbeno-estetske vzgoje. Mar res zadostuje, če to mladino navajamo le na doseganje norm in delovnega učinka, na človeka in njegovo estetsko vzgojo pa večinoma pozabljamo?
Albin Weimgerl
j Preusmeritev pouka
5 na gimnaziji v praktično smer
Toplice — Zagorje
Konferenca rudniške mladine
Zelo Intenzivno delo mladine po ferenca mladine. Tako je rudniška mladina v nedeljo, 25. februarja, sklicala to konferenco, na kateri eo razpravljali o vlogi mladih proizvajalcev pri sistemu delitve dohodka, o vlogi mladine v samoupravnih organih, o gradnji samskih stanovanj itd. Mladinci so mnenja, da bi delo mladinske organizacije v podjetju lahko hitreje zaživelo, če bi imelo podporo ostalih organizacij, predvsem ZK in sindikata.
V razpravi se je pokazalo, da mladina dostikrat ni bila seznanjena z razvojem in poslovanjem v podjetju, nadalje s problemi, ki no se do neke mere nanašali tudi na mladino. Poudarili so, da bi morala organizacija LMS razvijati take oblike dela, ki bi jo seznanjale z delom podjetja, z delom samoupravnih organov, in jo uvajale v bolj intenzivno delo z ostalimi organizacijami.
Razvide« je bilo, da mladina podjetja želi sodelovati na reševanju problemov, poudarjeno pa je bilo, da so se ta vprašanja re-
kongresu LMS je nakazalo potrebo, da se na Rudniku v Zagorju organizira širša posvetovalna kon-
»Mačka imam, grem k zdravniku po bolniško!«
Znatne razprave povzroča na rudniku Trbovlje-Hrastnik, pa tudi drugod, dokaj povečan odstotek izostankov z dela zaradi bolezni. To povečanje ugotavljajo od časa, ko so zavarovanci dobili pravico izbirati zdravnika. Ne gre torej za povečanje števila obolenj ali za daljšo dobo trajanja bolezni delavcev, temveč za povsem navadno »iznajdljivost« tistih, ki izostajajo z dela zaradi tega, ker so Prejšnjo noč popivali ali kako drugače Izgubili normalno delovno sposobnost.
Predstavniki podjetij ugotavljajo, da namreč nekateri delavci Izkoriščajo možnost izbiranja zdravnika na ta način, da gredo enkrat k enemu, nato k drugemu In naposled k tretjemu zdravniku, in si pri vsakem izposlujejo vsaj dan *H dva bolehanja. Ko obredejo v«e bližnje zdravnike, se zgodba Ponovi. Znani so namreč že primeri, ko so se posamezniki hvalili 8 tem, kako so zdravnika »okrog Prinesli«.
Nemara pa je umesten, vsaj ponekod in do neke mere, tudi oči-da so zdravniki zaradi tega, nrr lahko bolniki izbirajo med njimi, postali popustljivi, in da se n® marajo zameriti tovarišem, za katere je očitno, da simulirajo in na ta način gradijo »popularnost« med pacienti In prebivalstvom.
Rekorkol! že, je pojav sam na sebi zaskrbljujoč, ker gre za znatne gospodarske izgube, ki se pokljajo v posameznih podjetjih **radl izpada, ki go povzročajo **merne odsotnosti takih bol ni-zraven odsotnosti resnično rajnih. Cc je na primer v staležu ®°l«lkov vse lete povprečno četr-Jn* ali le malo manj delavcev ln “‘užbencev nekega podjetja, po-*m čutimo posledice tega vsi v /‘muni enako. Nemara lahko re-r/mo tudi to, da so takemu stanju tudi tisti delovni tovariši, ki v®’1® zgolj za goljufive izostan-*rJ*. a o tem ne spregovorijo — *J«dl ljubega rplru.
Rako ozdraviti to »bolezen«? S ^Pričevanjem vsekakor ne bo ^jSrien namen. S priporočilom travnikom tudi ne povsem. Samo . J*v»o razpravo prav tako ne, oj*! preostane aamo še to. da v k>vnih kolektivih poostrijo dl-yNloo tvfiii v tem pogledu.
Sevala dostikrat le v ozkem kro-
F
# Tudi naše gimnazije je začel f glodati zob časa. Da bi le-te lahko t korakale vzporedno z zahtevami (današnje dobe, bodo gimnazije v ( kratkem reformirane. Zato sem f zaprosil ravnatelja trboveljske r Gimnazije, tovariša Jožeta Trnka, (da nam kaj več pove o novi re-( formi.
»Gimnazije imajo danes drugačen položaj v družbi, kot so ga imeie nekdaj. Prej je bila gimnazija edina priviligirar.a srednja šola za visokošolski študij. Zdaj pa naj bi bila priprava za študij tistih znanstvenih, gospodarskih in političnih ved, za katere ni ustreznih srednjih šol. Učenci s> se, recimo, premalo seznanjali s praktičnim poukom, zato je ta z
gu ljudi. Tako se mladinci niso
čutiE. odgovorne in iz tega izvit*	1
tudi nezainteresiranost mladine za
družbeno-politično dejavnost v kolektivu.
1 razredih gimnazije naj bi se učen-■ci naučili ravnati s preprostimi orodji, v višjih bi se pa že sezna-
„ ,'	i njali s proizvodnim delom v pod-
Na konferenci eo predlagali, da i jetjlh. S tem hočemo, da dijaki Im se mladina rudnika vključila J«mbolj gpoenajo socialistično pro-
tudi v organe samoupravljanja, saj1 je bil do sedaj v centralnem
lizvodnjo In strukturo gospodarjenja v podjetjih, da bodo potem
bi pa na njih obravnavali tista področja, ki jih učni program šole ne zajema. Dijaki naj bi se seznanili s problemi v domači komuni, saj bodo dijaki višjih razredov potem laže sodelovali na zborih volivcev. Posamezni razredi imajo že pripravljene svoje programe. Na razpolago so pa dijakom tudi tehnični rekviziti: gra-
...	.... mofon, projektor, kinoprojektor
»Kljub temu da reforma se ni m Predavali bi dijaki Mmij vča_
Z reformo se uveljavlja v gimnazijah tudi dijaško samoupravljanje.«
Na trboveljski gimnaziji se že opazijo sledovi nove reforme. Na njej so začeli s praktičnim poukom. Uvedene so obvezne mladinske ure in dijaki sodelujejo v upravljanju šole. O tem je dejal ravnatelj Turk:
uvedena, smo letos poskusili s tehničnim poukom v prvih razredih. Prvi poizkusi segajo že v lansko leto, ko so dijaki prvih letnikov delali izmenoma po štirinajst dni. Praktični pouk je po enkrat tedensko in se deli v dva dela: v praktično delo in v spoznavanje proizvodnje in , delavskega samoupravljanja, Zanimanje med dijaki je veliko, zato upam. da se bodo dijaki, ko bodo delo spoznali, laže odločali za ta ali oni poklic.
Mladinske ure naj bi bile po enkrat tedensko. Na njih bi se dijaki spoznavali z družbenimi, političnimi in gospodarskimi pro-
sih bi pa dobili tudi posamezne predavatelje — strokovnjake s posameznih področij družbene aktivnosti. Misiim, da bi ta način dela mladinske ure še poživil.
Letcs smo na šoli že uvedli dijaško samoupravljanje, in sicer v knjižnici, v učnih zbirkah itd. Družbeno upravljanje pa potrebuje pomoč učnega kadra. Kjer se profesorji bolj zavzemajo, tam je delo bolje steklo. Dijaki imajo obilo možnosti za pospeševanje svojih predlogov: razredna in šolska skupnost. Sodelovanje dijakov v upravljanju gimnazije je tako lahko zelo obširno. Koliko bo pa vse to uspelo, je odvisno od
Letos dober filmski program
• r\ X .	..	1 1	4 lija. V	Ud WUV [A/VCIII	*•»» ftVjjjvualun:	v —v	--i---
m opratnih delavskih svetih samo	vrednotiti tudi fizično delo. blemi sodobne družbe. Predvsem zanimanja same mladine.«
en mladinec.
Na konferenci eo nadalje lzvo-lili nov rudniški komite LMS, j ker prejšnji ni kazal volje do dela in se je preveč odtujil od širšega kroga mladih ljudi.
Pred novim mladinskim komitejem stoje zelo odgovorne naloge mladine, tako prt reševanju problema družbene prehrane, pri uvajanju mladine v samoupravljanje, pri sodelovanju mladih z ostalimi organi in organizacijami na Rudniku. Ob tem eo poudarili, da bodo morali biti mladi komunisti jedro in idejna vodilna sila organizacije LMS v kolektivu.
DT
V zadnjem času je prišlo v uredništvo našega Hrta več pisem, v katerih Trboveljčani sprašujejo, kakšen bo filmski program naših kinematografov. Pisma omenjajo tudi programsko politiko, o kateri je dal mnenje občinski Svet Svobod in prosvetnih društev. O vprašanju lahko rečemo, da je letošnji filmsid program kinemato-
Komunalna dejavnost v trboveljski občini
Komunalno-uslužnostno podjetje Komunala iz Trbovelj skrbi za izvajanje raznih komunalnih del. Toda na njen račun so občani izrekli že velikokrat kopico pikrih pripomb, češ da ni izpolnila tega ali onega. Toda če pogledamo širino njenega delovanja in omejena finančna sredstva vidimo, da ni mogoče v enem letu izpolniti vse želje ln potrebe občanov.
Visoke stroške ima Komunala
za redno vzdrževanje makadamskih cest, vzdrževanje je otežko-čeno tudi zaradi tega, ker večina cest povezuje središče mesta z naselji na pobočjih. Zaradi velikega vzdolžnega neltiona teh cest in slabe kanalizacije odnaša voda pri vsakem večjem nalivu material In ga kopiči na nižje ležečih mestih. Stroški vzdrževanja so visoki tudi zato, ker večina cest nima primernega spodnjega ustroja,
Rajonizacija sadjarske proizvodnje
Turjamski sadni okoliš, ki obsega krajevni odbor Stegan, sodi v območje rajonlzlrane sadjarske proizvodnje, po odloku občinskega ljudskega odbora v Hrastniku, ki govori tudi o agrotehničnih ukrepih na obnovljenih nasadih v občini Hrastnik. Na tej osnovi morajo kmetovalci obdelovati svoje površine pod enakimi pogoji kot kmetijska zadruga. Lahko bodo te površine prodali ali dali v zakup, ali pa sklenili s kmetijsko zadrugo pogodbo o proizvodnem sodelovanju za kompleksno obdelovanje svojih sadjarskih površin. To pogodba je lahko sklenjena le na načelu, kdor več vlaga v proizvodnjo, od nje tudi več dobi.
Rajonlzlrane površine bo možno zasaditi le e prvovrstnimi sadikami iz priznanih drevesnic, in sicer jablane sorte jonatan, zlata par-mena, koke, oranžna roncta, rdeči in zlati dcllclous, ln sicer po Investicijskem programu. Obnova zajema.
sadovnjakov je dovoljena le v obliki strnjenih nasadov na osnovi izdelanih ln potrjenih investicijskih programov. Strnjene površine ne morejo biti manjše od 5 ha. Pred saditvijo je potrebno povsod opraviti tudi rigolanje v globino 80 cm. Seveda je potrebno upoštevati tudi vse ostale agrotehnične ukrepe, ki jih zahteva smotrno sadjarjenjc in jih narekuje strokovna služba.
Ako obdelovalec kmetijskih površin ne upošteva vseh agrotehničnih napotkov in odloka o rajonizacljl, lahko izvrši zahtevane ukrepe na stroške kmetovalca kmetijska gospodarska organizacija v smislu zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Sledijo lahko še strožji ukrepi.
Namen rajonlzaclje Je vsekakor, zagotoviti najboljše gospodarjenje
grafov v Trbovljah znatno boljši, kot je bil lansko leto.
Pozanimali smo se za stvar pri kinematografih v kraju in zvedeli naslednje:
Prvo, kar je potrebno, da vedo vsi, je, da samo kinematografi ne
morejo bistveno vplivati na izbiro filmov ob nakupih in da v Jugoslaviji lahko gledamo le tiste filme, ki jih kinematografom nudijo distribucijska podjetja. Tr-1 boveljčani pa se lahko pohvalijo,
* | da vidijo vrsto filmov znatno prej /kot večja mesta v Sloveniji in 1 drugod. Razlika je le v tem, da 1 so morda v posameznih mestih (včasih boljši filmi prej na preobremenjuje. Stroški bi se zmanj-i gramU| v določenem razpored ju vedno večji promet pa jih vse bolj i pa v Trbovljah in tudi ostalih šali, če bd bila na razpolago po-11 krajih v Zasavju kasneje ali pa trebna finančna sredstva za tlako-(tudi obratno vanje oziroma za penitracijo cest F Je tudj' nek„	ša.
Precejšnje izdatke_imajo tudi# _ namreč da Trboveljčani pn urejevanju in izdržavanju par-i ,0 neeaneeijlVo filmsko občin-kov in nasadov, zlasti od lanske-1 'stvo	že	odklanjajo
ga leta, ko se je pnčelo s smotr-	kot na primer
nejšim urejevanjem estetskega iz-1 ^ Č6$ke in dnlge filme z Vzho-gleda mesta. Potrebno pa bi bilod d0t <teprav eo ti kvalitetno prav da bi investitorji že ob začetku #na višini kot ameriški in dru-gradnje predvideli določeno vsoto i gl filmi.
tudi za ureditev okolice.	/	„ .	...__.	____,
Precejšni so izdatki tudi pri1'	,z **■“#««» l»Jss-
vzdrževanju kopališča (letnega i"1	" fT V
zimskega). Znano je, da niti letno' '" f * °bje.kfc!Vne težave> niti zimsko kopališče ne krijete' b ce pa “"J™1. so uprave izdatkov in da so dohodki precej'1 nižji. Zaradi tega bodo morali po-1 večati cene vstopnic, da bi vsaj1'
kinematografov storile za zboljšanje filmskega programa in kakšen izbor filmov je predviden za letošnje leto?
Uprave k nematografov v Trbovljah so si za letošnje leto izbrale res dober filmski program, ki je znatno boljši kot lanski. Na sporedu bodo ameriški, francoski, domači, italijanski, sovjetski in drugi filmi, in to po možni izbiri filmov, ki so kinematografom na razpolago.
Na splošno se kinematografskim obiskovalcem obeta letos zelo dober in kvaliteten program, tako da bodo ljubitelji flimov z njim lahko zadovoljni. Omenimo samo nekaj najboljših filmov, ki jih bo oziroma jih je že predvajal kino v Delavskem domu. Ti so: Car-men iz Granade, Serenada velike ljubezni, Spurtak, Salamon in kraljica Iz Sabe, Ljubite Brahmsa, Sedem veličastnih in še drugi. V kinu Svobode Trbovlje II pa: Pot v 80 dneh okoli sveta (ta film bosta istočasno predvajala oba kinematografa), Safir, Grbasti vitez, SOS Pacifik, Dnevnik Ane Frank, Pesem upornikov, mimo teh pa Še druge najboljše m vse filme jugoslovanske proizvodnje.
Večina filmov, ki bodo predvajani, je dobila visoka mednarodna priznanja. Stane ŠUŠTAR
delno lahko krili razliko.
Enako stanje je z vodovodnim
omrežjem. Kljub določenemu na-' | Dijaki trboveljske gimnazije eo predku pa je potrebno tu še ved-V se ob sodelovanju Svobode-Cen-nr> nenehno delo ln izpopolnjeva- , ter pred kratkim predstavili za nje. Sicer je pa znano da sedanje , gorskemu občinstvu s komedijo vodovodno omrežje ne odgovarja,|Stefana Bekeffija »Neopravičena potrebam ln da bi bilo treba najti | ura«. Vsebina igre je vedra ln ne-tudi nove vodne Izvire. Enak pro- \ i pričakovanih zapletijajev polna biem je kanalizacija. Komunalno^zgodba iz dijaškega življenja. — podjetje se trudi, da bi lahko,i»Sj>ricanje«, prišepetavanje, strogi čim prej in čim bolje izpolnjevalo ^profesorji, opomini ob redovalnih naloge pri komunalni ureditvi me-(i konferencah - so snov, ki je bila sta. Zato so izdelali načrt predlo-(iln je te živa, in marsikoga od ga komunalnih uslug za letos, ki »starejših spominja na vedrost predvidevajo nadaljtno ureditev (l mladostnih let. Seveda delu ne vodovodnega emrežja, kanalizacij imoremo pripisovati kakšnih večje, javne razsvetljave, nadaljno('Jih umetniških vrednosti, ureditev cest ter dokončno uredi-(i Reči moram, da eo se igralci žetev nekaterih cestnih odsekov,, lo potrudili, i da bi kar najbolj Prav_ tako so dali določene pred-,'p!Mtlčno prikazali probleme stare
»Neopravičena ura« v Zagorju
zagg-ioviu najuvija«	»v uu«	jjuAatau prvotcnie biht«
na zemljiščih, ki jih rajonizacija I loge glede komunalnih uslug tudi latinske šole. Zlasti je ugajala Vi ta lema	I etAuti na minulih zborih volivcev, da Daugulova v glavni ženski vlo-
gi Tanje Logarjeve. Zaigrala je z vsem svojim mladostnim poletom in doživeto prikazala lik osmo-šolike, ki živi dvojno življenje: v šoti In doma kot poročena žena. Pri njej moti morda le malce prevelika naučenost, ki pa se je bo z rutino otresla. Ostalim igralcem bi morda zameril malo preveč improvizacije. Ta jih je včasih privedla celo do neskladnosti (anahronizem bi očital tudi izbiralcem kostumov!).
Poglavje zase je pa jezik. Na lepakih je bil sicer omenjen tudi lektor, a zdi se mi, da se za lepo slovenščino ni menda nihče pozanimal. Tako se nehote vprašaš, ali res govorijo tak jezik gimnazijci, naša bodoča inteligenca.
Zakaj ni elektrike v Cemšenikuf Tovariš urednik!
V Čemšeniku smo letos pozimi, čeprav zima ni kdo ve kaj obilna s snegom, večkrat brez električnega toka. Ce je pa tok, ga ni na vseh fazah tako, da ima potem elektriko komaj vsaka četrta hiša. Najbolj nerodno je to za kraievni urad, obrat Kmetijske zadruge, šolo in druge, ki v poznih popoldanskih in večernih urah najbolj pogrešajo razsvetljavo. Sicer je pa človek, ki je bolj oddaljen od središč in prometnih zvez, tesno povezan s poslušanjem radijskega sporeda, čitanjem knjig in revij in drugim, kar vse je spet povezano z uporabo električne energije. Ker te ni, so zdaj postale snet moderne petrolejke, v posmeh napredku dvaisetega stoletja.
Razumemo, da pride do Prekinitev ob elementarnih nepriUhah, ne razumemo pa tega, da smo brez električne energije v ugodnem vremenu, in še po več dni skupaj. Pa tudi kadar elektrika pride, je ni na vseh fazah. Prebivalci Čemšenika se upra-
vičeno vprašujemo, koliko časa bo tako stanje še trajalo, hkrati nas pa tudi zanima, kdo ima tak malomaren odnos do nas.
V. Z., Ccmšenik
Železniški prehodi in
zapornice v Litiji.
Tovariš urednik!
Večkrat pride na železniških prehodih do nesreč, ki terjajo človeška življenja. Takih primerov je bilo že nekaj tudi v Litiji.
Pred nekako tremi meseci so na najbolj prometnem železniškem prehodu v Litiji, zraven poslopja ObLO, opremili zapornice še dodatno z žično mrežo, ki sega 'do tal. Ob tako zavarovanih zapornicah do nesreč pravzaprav ne bi smelo več priti. Sicer se dogaja, da še zdaj nekateri prečkajo progo, ko so zapornice spuščene, pač zaradi malomarnosti tistih ljudi, ki opravljajo z zapornicam'. Ni redek primer, da so zapornice spuščene na tem močno prometnem prehodu tudi po IS in več minut, da pri tem ne omeniam železniškega prehoda na cesti Litija — Ponoviče — Sa-
va, kjer morajo vozila čakati tudi po SO minut, ponoči pa še dlje, da spet odprejo zapornice. Menim, da bi bil že skrajni čas, da pristojni organi uredijo vse potrebno, da bodo spuščene zapornice, kadar je to potrebno, sicer pa odprte. Tedaj bo prehod čez železniške prelaze res tudi varen!
I. R. Litija
Polletna bilanca je pozitivna!
Tovariš urednik!	,
V predzadnji številki vašega tednika je bil objavljen članek »Polletna bilanca je negativna*, ki govori o delavnosti aktiva LMS na Trboveljski gimnaziji. Vendar pa temu ni tako. Gimnazijska mladina je n. pr. v tem polletiu opravila S.000 ur pri iz-venšolski dejavnosti, kar je bilo mogoče videti v 10 javnih nastopih. Uprizorili smo igro »Neopravičena ura*, sodelovali pri proslavi dneva JLA, sodelovali v medmlskem tekmovanju, delavna je bila hokejska sekcija ŠŠD Mladost, pripravili smo literarni večer in drugo. Delavni so bili pa tudi krožki. Res Pa je, da v letošnjem letu ni toliko razgibana Politična dejavnost, ki jo v obliki marksističnega krožka ni, ker člani LMS obiskujejo mladinsko politično šolo.
Trie Oskar, Ojstro 6, Trbovlje
j Hiša za milijon dinarjev
Stanovanjsko vprašanje je pri ,nas še vedno močno peneče, zlasti i spričo dejstva, da v zadnjem času v gradbeništvu hitro naraščajo cene. 2e najskrommejše dvosobno i I stanovanje velja vsaj 2 milijona (l dinarjev, za hišo pa bi moral člo-i vek odšteti kar 4,5 ali 6 milijonov. Škofjeloška tovarna »Jelovica« i nam na tem področju odpira j l nekoliko svetlejše perspektive. (l Tovarna izdeluje namreč več vrst 11 lesenih montažnih hiš — od manj-(| ših dvosobnih (45 kv. metrov po-! I vršine) do največjih trisobnih s 1165 kv. metri površine. Cena takšne (i hiše je pa neprimerno nižja od 11 tiste iz opeke, povprečno se cene 11 gibljejo od 1 do 1 in pol milijona 11 dinarjev. Največja hišica stane z (|Vso opravo točno 1,600.000 din. V |l podjetju pa poudarjajo, da iz-11 kušnje iz drugih držav kažejo, da
Najmlajši smučarji na Dolu
Krasno vreme za smučanje. Osemdeset živahnih smučarjev pri smučarski koči v Dolu pod Kumom — pionirji in pionirke šestih osnovnih šol. Kakšno doživetje: tekmovanje za pionirske prvake! In kakšna borbenost, tako na tri-stometrski progi veleslaloma z dvajset vratci, kot na petnajstmetrski skakalnici. Pionirke so s prav takšno vnemo tekmovale na stopetdesetmetnski progi z desetimi vratci'.
Izvedbo tekmovan ia je prevzelo Smučarsko društvo Kum-Dobovec, organizirala pa ga je Zasavska smučarska podkomisija. Najbolj številni so bili smučarji z osnovne šole na Dobovcu, zato ni čudno, da so imeli največ zmagovalcev in da so tudi ekipno zmagali s 400 točkami v veleslalomu in na skakalnici s 191 točkami. V skupini mlajših pionirjev je bil prvak Milan Renko, v skupini najmlaj-ših pionirjev Peter Glavač, med mlajšimi Pionirkami je zmago slavila Marta Medvešek. Tako Do-bovčani pri veleslalomu. Na skakalnici pa sta med mlajšimi in najmlajšimi bila prvaka Milan Renko in Peter Glavač z najdaljšima skokoma 9 in 9 m. Pri enajstih ali neka! več letih je to veliko T na 15-metrski skakalnici." Seveda sta oba Dobovčana.
Med starejšimi pionirji pa je bil prvak v veleslalomu Jani Butko-yec iz osnovne šole Tončke Čečeve v Trbovljah, in starejšimi pionirkami Marjanca Ulrih, tudi s te šole.
Kako vse drugače bi bilo. če bi se odzvali povabilu pionirji vseh trideset povabljenih šol! Nemara Pa p!ar>'rij niso niti vedeli tega, da so bili povabljeni. Morda jim učitelji tega niso povedali. Težko je namreč verjeti, da pionirji ne bi radi prišli v hribe na smučanje, po nova doživetja in radost.
Saj je bilo tekmovanje v resnici doživetje, izlet, in ne le borba za prva mesta, čeprav so bili tekmovalci strogo razvrščeni po skupinah - v tri skupine po starosti, pionirke pa * dve skupini tudi po starosti.
Bilo je to predzadnjo nedeljo.
Veleslalom - a) pionirji I (1946, 1947): 1. Jani Butkovec (40,4) — Tončka Ceč Trbovlje; 2. Nande Forte (42,6) - ista šola; 3. Tani Sane (44.8) - šola Ivana Cankarja Trbovlje;
b) pionirji II (1948, 1949, 1950): 1. Milan Renko (42,0) - šola Dobovec; 2. Zdravko Smodiš (42,4) -
Mb šoli; 3. Franjo Skušek (44,1)
- šola Ivana Cankarja Trbovlje.
c) pionirji III (1951 In mlajši): 1. Peter Glavač (46,S); 2. Pavle
Glavač (47,8); 3. Branko Jamšek (61,0) — vsi s šele Dobovec;
d)	starejše pionirke (1946—1949): 1. Marjanca Ulrih (23,0) — ?ola Tončke Ceč Trbovlje; 2. Ivana Anti (30,1) — šola Dobovec; 3. Lojzka Tofolini (40,2) z iste šole;
e)	mlajše pionirke: Marta Medvešček (25,0) — šola Dobovec; 2. Hedi Knez (27,4) — z iste šole; 3. Anda Zupan (30,0) — šola A. Hoh-kraut, Trbovlje;
f)	ekipno: 1. šola Dobovec 400 točk: 2. osemletka T. Čečeve Trbovlje 162 točk; 3. osemletka Ivana Cankarja Trbovlje 99 točk; 4. osemlelka Hrastnik 41 točk: 5. osemletka Al. Hohkrauta Trbovlje 27 točk: 6. osemletka Fr. Prešerna Zagorje — brez točk.
Skoki - a) pionirji I (1946. 1947): 1. Jani Butkovec 211.7 točk (10, 11, 10.5 m) — šola T. Čečeve Trbovlje: 2. Peter Šinkovec 209,7 (11, 10,5, 10,5 m) — šola Fr. Prešerna Zagorje: 3. Jani Krafogel 192.7 (9, 10, 9 m) — šola T. Čečeve, Trio.;
b)	pionirji II (1948, 19119, 1950): 1. Milan Renko 190.8 točke (8.5, 8. 9 m); 2. Venko Strgašek 181,7 (7, 8,3. 8 m); 3. Drago Dolinšek 172,1 (7,5. 8, 7,5 m) — vsi šola Dobovec;
c)	pionirji III (1951 in mlajši): 1. Peter Glavač 190,8-točke (9. 8,5.
i 16.581 prebivalcev na področju litijske občine
Po stanju ob Novem letu živi na področju litijske občine skupaj 16.581 prebivalcev. V Litiji živi 5.599 prebivalcev, na področju matičnega urada Šmartno 4.640. na področju matičnega okoliša Gabrovka 1.688, na področju matičnega okoliša Dole pri Litiji 1.C85, na področju matičnega okoliša Polšnlk 992, na področju matičnega okoliša Vače 869 in na področju matičnega okoliša Kresnice 1.708 prebivalcev.
Več požarov, Skoda manjša
Na področju litijske občine je b!lo 1960. leta 10 požarov, ki so povzročili nad 5,300.000 din škode. Lani je bilo 15 požarov, ki so pa povzročili samo za nad 1,700.090 din škode, očuvana škoda je pa nad 41 milijonov din. Ker Je bilo večji del požarov pri privatnikih ln na vasi, bo treba preventivni požarnovarnostni vzgoji na področju litijske občine posvetiti v prihodnje več pozornosti.
Zagorsko pokopališče
premajhno?
V	zadnjem času postaja vse bolj pereče vprašanje nove lokacije za zagorsko pokopališče ali pa razširitev dosedanjega. Ugotovljeno je namreč, da zadostuje sedanje pokopališče samo še za dve leti in je zato treba to vprašanje čim-prej rešiti, najkasneje pa do konca 1963. leta. Dosedanje zagorsko pokopališče so v 125 letih že 4-krat razširili.
Mladina se ne uveljavlja
cjovolj
V	raznih razgovorih okrog delavnosti mladine rudnika Hrastnik je bilo ugotovljeno, d mladina premalo sodeluje v raznih organih upravljanja kot. tudi drugod v življenju izven organizacije. Starejši tovariši so ugotovili, da mladina sicer zelo dobro nastopa v lastni organizaciji, da pa se na isti način ne uveljavlja izven mladinske organizacije, kar ima za posledico to, da mladine v ostalih organih in v vsem kolektivu ne poznajo dovolj. Zaradi tega pride do tega, da mladi večkrat kljub kandidiranju v razne organe izpadejo. Logičen zaključek je, da bo morala mladinska
organizacija z organiziranim nastopanjem v Javnosti v svojem
kolektivu In Izven njega zagotoviti primemo mesto svojim najboljšim tovarišem ln jih tako uvrstiti na odgovorna mesta v vseh družbeno-političnih in ostalih organizacijah.
Predlog Izboljšanja prometa
Na predzadnji seji občinskega ljudskega odbora v Hrastniku so med razpravo o predlogih zborov volivcev govorili tudi o prometu. Razpravljali so o pogostih pojavih, ko so zapornice na prehodih čez progo spuščene tudi po pol ure in več, kar je zlasti ovira za nujne prevoze in poti, bodisi za pomoč zdravnika, prevoz v bolnišnico itd.
Ker je »istem prometa pri železnici že skrajno zastarel in zaostaja za potrebami, je bilo izrečenih več pripomb Predvsem bi morala železnica imeti na vseh prehodih čuvajnice, v kolikor pa tega ni mogoče doseči v kratkem času oziroma nemudoma, je pa nujno, da se prehodi opremijo poleg signalov z zvenenjem Se s svetlobnimi signali, In sicer rdečo utripajočo lučjo, ki bi opozarjala avtomobiliste.
8 m); 2. Pavle Glavač 174,9 (6,5, 8, 8 m); 3. Jože Volaj 174,1 (8,5, 7,5, 8 m) — vsi šola Dobovec.
d) ekipno: 1. šola Dobovec 191 točk; 2. osemletka Ivana Cankarja Trbovlje 79 točk; 3. osemletka T. Čečeve Trbovelje 74 točk; 4. osemletka Fr. Prešerna Zagorje 50 točk; 5. osemletka Hrastnik 46 toči;. - P. R.
Sanitarni tečaj v Hrastniku
— za gostince
Nedavno je bil v Hrastniku tečaj o higienskem minimumu za gostince. Tečaja se je udeležilo 70 gostinskih delavcev iz vse občine. Uspeh je bil zadovoljiv, saj so tudi sami gostinci ugotovili, da so se spoznali z marsičem, kar jim je doslej manjkalo. Tečaj je organizirala občinska sanitarna inšpekcija in okrajni zavod za zdravstveno varstvo, trajal pa je os»m dni.
Podoben tečaj bodo pripravili tudi za trgovsko osebje.
Sprejet poslovnik Sveta za industrijo in obrt
Svet za industrijo in obrt pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje je nedavno tega sprejel poslovnik za svoje delo. v soboto pa ga je predložil ljudskemu odboru v potrditev.
Poslovnik obravnava delo sveta v desetih poglavjih, kjer so zajete splošne določbe, pristojnost sveta, naloge ter druga administrativna določila.
Oba zbora ObLO sta potrdila poslovnik. — ek
Potr jena pravila in pravilnik Zavoda za prosvetno pedagoško službo
Na sobotni seji občinskega ljudskega odbora Trbovlje so odborniki potrdili načrt določbe pravil in pravilnika o delitvi dohodka medobčinskega Zavoda za prosvetno pedagoško službo, ki so ga ustanovile občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje.
Pri razpravi o osebnih dohodkih so odborniki povdarili, da je potrebno vskladitt osebne prejemke uslužbencev Zavoda z ostalimi prosvetnimi delavci v komuni.
ek
Sprejet odlok o premiranju za mleko
Na pobudo oziroma priporočilo 11 sveta za kmetijstvo, gozdarstvo,
I llov in ribištvo pri ObLO Trbovlje
I	Iso odborniki obeh zborov potrdili
II	sklep, po katerem se bo kmetijski (lzadrugi Trbovlje izplačalo petdi-i inarjev za vsak prodan liter mleli ka. Odlok je bil sprejet na osnovi v odloka ZIS o premiji za prodano
mleko neposrednim potrošnikom, v kolikor je bilo proizvedeno na družbenih posestvih in ekonomijah zadruge. Tako se bo na podlagi tega odloka izplačevalo KZ iz zveznega proračuna premija pet dinarjev za liter mleka, vendar le pod pogojem, če tudi pristojni ObLO izplača premijo za mleko v enaki višini iz občinskega proračuna.
Kmetijska zadruga pričakuje, da bodo letos pridobili približno
87.000	litrov mleka, tako da bo znašal predvideni skupni znesek premije v letošnjem letu 435.000 dinarjev iz občinskega proračuna in enako vsoto iz zveznega proračuna. Ta znesek pa se bo lahko porabil le za dvig živinoreje. — ek
Iz Podkuma
V nedeljo je bil v vasi občni zbor krajevne organizacije RK. sestanek aktiva Ljudske mladine in sestanek krajevne organizacije SZDL.
Ambulanta, ki so jo uredili domačini in opremil zagorski 'Zdravstveni dom, bo danes začela z delom.
Zadnje čase izstopa z delom zlasti aktiv Ljudske mladine. Pripravlja kuharski in šiviljski tečaj, drugi pa pridno vadijo igro »Poročil se bom s svojo ženo«. Z njo bodo gostovali še v okolici, da bi }ako dobili nekaj' denarja za nakup televizorja. Sicer bodo pa naštudirali še eno igro in z njo nastopili na občinski reviji dramskih skupin aktivov LMS.
Uspehi planincev na Dolu
Planinsko društvo Dol pri Hrastniku je imelo v nedeljo svoj občni zbor v novi planinski postojanki v Gorah. Po poročilih in živahni razpravi po njih so napravili vrsto sklepov za bodoče delo društva. Uspehi, ki so jih dosegli preteklo leto, so lahko v ponos vsakemu članu, saj njihov dom, ki so ga lansko leto odprli, služi lahko ne samo planincem, temveč vsem članom delovnih kolektivov v hrastniški občini. Izleti na to
kljub znatni prednosti v ceni lesena hiša skoraj nič ne zaostaja za zidano glede kvalitete. Znano je, da zgradijo ogromno lesenih hiš v ZDA, Švedski, Finski in drugih deželah, kjer so precej težji klimatski pogoji kot pri nas, da pa take hiše kar krepko kljubujejo mrazu, snegu, dežju in vetrovom. Pri količkaj skrbnem vzdrževanju je tudi lesena hiša lahko še po petdeset in več letih kot nova. Njena prednost pa ni samo v znatno nižji ceni, marveč tudi v tem, da jo postavijo v pičlih štirih dneh!
Seveda so hišice, ki jih izdeluje
nico, bojlerjem, električnim štedilnikom itd. Iznajdljivi lastniki si take hiše postavijo na soliden betonski temelj in napravijo v kletnih prostorih garažo, drvarnico itd. Kdor take temelje izkoplje in zbetonira sam, bo zlahka »zvozil« z 200 do 250 tisočaki.
Zadnje čase so začeli te hišice v »Jelovici« oblagati od zunaj s salonitnimi ploščami, tako da niti od blizu ne opaziš, da je hiša lesena. Zato ni čudno, da je letos vedno več zanimanja za te hišice, zlasti v tovarnah, saj se podjetjem tako nudi možnost, da z razmeroma majhnimi denarnimi sredstvi hitro rešijo stanovanjske pro-
tovarna »Jelovica«, opremljene z vsem komfortom — švedsko kuhi-l bleme svojih delavcev, njo, vgrajenimi omarami, kopal-
ek-
Ena izmed cenenih desetih montažnih hišic v Kranju
na
priljubljeno postojanko so vse bolj pogosti, v bodoče pa pričakujejo tudi več rednih gostov, ki bodo preživeli v poletnih mesecih nekaj dni prijetnega oddiha v tem domu.
Lansko leto so vse sile vložili v izgraditev planinskega doma v Gorah, letos bodo pa planinci posvetili vso skrb organizacijski utrditvi društva ln vključevanju novih članov, zlasti pionirjev in
mladincev.
\
V	Zagorju bodo odprli
pionirski klub
V	nedeljo, II. marca, bodo v Zagorju v lutkovni dvorani v Delavskem domu odprli Pionirski klub. Na otvoritev se že zdaj skrbno pripravljajo, otvoritev pa pripravljata pionjrski komisiji pri občinskem odboru SZDL in občinskem komiteju LMS. Pionirski klub bodo lahko obiskovali otroci v starosti od 4 do 15 let, odprt bo pa vsako nedeljo od 9." ure naprej.
Ob otvoritvi bo lutkovna igrica, predvajali bodo pa še risanko. Pa tudi sicer bodo ob nedeljah lutkovne predstave, predvajali bodo risanke, na voljo bodo šahovske garniture, ročna knjižnica, razne igre in drugo.
Obiskovalcem kluba ne bo treba plačevati vstopnine.
Vzdrževanje šolskih
poslopij
Na pobudo šolskega, odbora in odbora krajevne organizacije SZDL v Turju so sklicali izredni zbor volivcev, na katerem so razpravljali o problemih tamkajšnje šole. Razprava na zboru je pokazala, da se volivci zanimajo za šolo. Res je število učencev manjše kot pred leti, vendar je treba šolsko poslopje primemo vzdrževati. Ker je za popravila na šoli premalo sredstev na razpolago, so sklenili, da bodo volivci prispevali potreben les in s prostovoljnim delom pomagali pri popravilu strehe, ki že trohni. Pričakujejo pa tudi dodatna finančna sredstva iz družbenega sklada za šolstvo, ker ne bodo mogli zbrati vseh sredstev, potrebnih za popravilo šole.
Zgrajeno precej vaških
vodovodov
Lani so bili zgrajeni in obnovljeni vaški vodovodi v Razlakah, Jesenovem, Ržišah, Brezniku in Pod-lipovioi. Občinski LO Zagorje ob Savi je za ta dela prispeval
300.000	din, prav toliko pa tudi okrajni LO Ljubljana. Vse pa kaže, da bi bilo treba zgraditi vaške vodovode še v Kostrevnici, Za-brezniku in Fodkumu.
Uspešno delovanje
Minuli teden je imelo Planinsko društvo Trbovlje redni letini občni zbor. Lani se je število ljubiteljev narave, članov PD, občutno povečalo. Razveseljivo je, da so znali v svoje vrste privabiti iz leta v leto več mladine, ki ima svoje sekcije tudi po osemletkah. Tudi delo mladinskega planinskega odseka je zadovoljivo.
V okviru planinskega društva je lani začel delovati po daljšem presledku alpinističen odsek, Id je izvedel že nekaj uspešnih letnih in zimskih navez v Alpah.
Člani društva so se zavzeli, da bi vključili jubilejno 35-letnico delovanja društva v Trbovljah v okvir proslav ob 70-letnici delovanja planinstva v Sloveniji. V ta namen bodo pripravili planinski teden z izleti in prireditvami.
Zavezali so se tudi, da bodo s prostovoljnim delom sodelovali pri gradnji planinske koče na Mrzlici ter da bodo letos pripravili več izletov in poživili delo v planinskih sekcijah. — ek
Priprave statuta občine Hrastnik
Komisija 'za pripravo statuta občine Hrastnik se je sešla in napravila program svojega dela. Da bo statut čimbolje pripravljen, so se člani komisije razdelili v pet delovnih skupin, ki bodo proučile posamezna področja in pripravile osnutek za sestavo novega statuta. Ko bodo te skupine končale delo, bo komisija pregledala osnutke in nato napravila osnutek statuta, ki bo predložen v razpravo LO, političnim organizacijam, ki bodo izrekli k elaboratu svoje pripombe, o končnem sprejetju osnutka statuta občine bodo pa odločili volivci na referendumu. — ak
Zahvala
Občinski odbor RK Zagorje ob Savi se zahvaljuje vsem gospodarskim organizacijam, ustanovam, zavodom in posameznikom, še posebej podmladku RK za darovano Ln zbrano pomoč za ponesrečence v Ma kanskem Primorju.
Občinski odbor RK Zagorje ob Savi
Primer, ki resno zaskrbljuje
Kaj bo s športno kariero Edvarda Vecka
Pod takšnim naslovom je za-grebiki športni list »Narodni šport« izpod peresa svojega urednika Zvoneta Mornara objavil v eni izmed zadnjih ittvilk mnenje, ki naj bi rešilo posledice, ki se utegnejo zgoditi x enim izmed najperspektivnejših jugoslovanskih igralcev namiznega tenisa, Edvardom Veckom.
Kaj je torej na stvarif
Zvone Mornar med drugim piše: iClovek se upravičeno sprašuje, zakaj v našem športu niso enako rešeni problemi stimuliranja kvalitetnih športnikovf Zakaj uživajo te »dobrote• vedno eni in istifr Kdo so ti srečniki, ie znana in prav tako stara resnica. Ni jih treba posebej naštevati. Privilegijem, kakršnih so deležni zadnji čas edinole nogometaši, pa z njimi tudi vaterpolisti in atleti, pa navsezadnje še boksarji, verjetno ni meia. Kaj pa na primer namiznoteniški igralci: ali ie tudi tu takšno stanief Odgovor na to vam bomo dali prav v pričujočem sestavku.
Že pred časom smo brez slehernih analiz, ki seveda v takšnih in podobnih primerih niso po-
trebne, ugotovili, da ie namizni tenis eden izmed vodilnih športov pri nas, vendar je pri tem
napredku več zabrek, bodisi objektivnega ali subjektivnega zna-laja.
Povrnimo se torej k primeru Edvarda Vecka, sedemnajstletnega steklopihavca v hrastniški steklarni. Kljub njegovi kvalifikaciji znašajo Veckovi mesečni dohodki v dnevni izmeni 18.000 din, če pa dela ponoli, se osebni dohodki dvignejo za nič manj kot
11.000	din. Ob vsem tem gre pa za nekaj drugega: Vecko, ki sodi ■vrsto let med elito najboljših mladih jugoslovanskih igralcev namiznega tenisa, s tem zaslužkom preživlja zraven sebe tudi očeta, ki je invalid in skorajda nezmožen za vsakršno delo. Talen je vse breme vzdrževanja družine padlo prav na Edvarda. Prav zato pa odhaja na ešihte v t černih urah in se vrača zgodai zjutraj domov. In tako gre iz dneva v dan, tako teko meseci, in če bo šlo še dlir, tudi leta zanj nevesele, zaskrbljujoče prihodnosti. Žal je resnično tako. Mladi Edvard in vsi ostali mislijo dru-
gače. Toda kje najti izhod iz slepe ulice, kamor so ga pripeljale težke družinske razmeref O tem razmišlja Vecko že ves čas, vendar pa savn in tudi ostalit ki bi mu morali pomagati na kakršen koli način, ne najdejo rešitve. Do kdaj bo šlo tako, ni znano. Eno pa je: športna pot enega iz-^ med najtalentiranejših, mimo Kor-be iz Sente celo najperspektivnejšega mladega igralca pri nas bo na tak način kaj kmalu dobila kaj žalosten epilog.
Vzemimo v precep samo dogodek, ki se ie pripetil na zagrebškem turnirju za sestavo državne reprezentance za bližnja tekmovanja po Evropi. Vecko je prispel v hrvaško metropolo brez trenerja, trenerke, celo brez svoje brisače. Suh, upadel v obraz, brez volje in utrujen — saj dela v tovarni včasih tudi po šestnajst ur — je stopil na sceno. Kaj kmalu so se vsi, ki so tiste dni napolnili dvorano, zavedali, da Vecko ni in ni pritrravljen za tako hudo preizkušnjo, kot jc izbirni turnir. Nudili so mu vso pomoč — pohvale vreden je nadalje korekten nastop trenerja Hubada iz Sente,
ki je Vecku nudil prav vit, od nasvetov do moralne podpore, ki jo je bil videti nadvse potreben.
Zmage nad Hrbudom in Vogrincem, ki ju je premagal v slogu prvorazrednega mojstra v namiznem tenisu, so kasneje sprožile val kritik, razprav fn negodovanj o tem, v kakšnih razmerah mora delati mladi Hrastničan, ustvarja, a se pri vsem ukvarja še s športom.
Ali zanj, ki je s svojimi sedemnajstimi leti pokazal, da bo ob marljivi trenerjevi roki danes ali jutri že nastopil z državnim grbom, ni nekakšne rešitve! Funkcionark NT K »Sente* so mu ponudili, da bi prestopil v njihove vrste. Nudili so mu boljU pogoje in službo. Vecko se ni odločil. Sodil je, da zanj to ni edina rešitev,
, Upravičeno se pa vprašujemo do kdaj bo šlo po taki poti, ki drži edinole v pogubo obetajoč* kariere športnika, ki je po osvoboditvi morda eden izmed največ iih obetov našega namiznega tenisa!
Ivan Vi mik


SporcC?'Ti'> cen-jznim naročnikom, da smo pedali poštam naloge za pobiranje naročnino za 1. polletje 1362. Prosimo vas, da poravnate naročnina za list pismonošam, ki vas bedo obiskali v prih:in i 1 dneh. Ce ne boste doma, ko pride pismonoša, pustite denar pri saszdl ali znanki, ki bo poravnala vašo naročnino.
Vsem tistim naročnikom, ki stanujejo v krajih, kjer se naročnina ne posira, pa vljudno prosimo, da nam denar nakažete.
Uprava
Na podlagi Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list 73/39), ter <"!. 13, 21 in 22 Pravil sklada in po sklepu, sprejetem na svoji 10. redni seji z dne 9. februarja 1962
t	razpisuje
upravni odbor stanovanjskega sklada občine Hrastnik NATEČAJ
za dodelitev posoj"! za gradnjo stanovanj iz sredstev stanovanjskega sklada.
1.	Stanovanjski sklad občine Hrastnik bo dajal posojila iz sredstev stanova.-,,kega sklada za dograditve stanovanj in za novogradnje na območju občine Hrastnik. Natečaja se lahko udeležijo družbeno pravne osebe in osebe v delovnem razmerju.
2.	Posojila bo sklad odobraval pod naslednjimi pogoji:
a)	najmanjša lastna udeležba znaša 50% od celotne predračunske vrednosti zgradbe s tem, da se iz sredstev sklada lahko odobri največ 1,500.009 za vrstne in blodne hiše, ter za individualno gradnjo 1,000.000 din.
b)	najdaljši rok vračanja je 20 let,
c)	najnižja obrestna mera znaša 2 %.
3.	Ponudnik je dolžan položiti varščino v viš’n! 1 % • "	s’.:a
zaprošenega posojila na račun pri NB Hrastnik štev Sika
600-29-647,
katero izgubi v korist sklada, če odstopi od ponudbe.
4.	Ponudba za posojilo mora vsebovati:
a)	znesek posojila,
b)	ponujeno obrestno mero,
c)	ponujen rok odplačila in lastna udeležba,
d)	ponudbi je treba priložiti: načrt zgradbe, predračun in gradbeno dovoljenje.
5.	Prednost pri dodelitvi posojila bo imel prosilec, ki nudi:
a)	večji delež lastnih sredstev,
b)	krajši rok odplačila,
c)	višjo obrestno mero.
6.	Ponudbe s priloženo dokumentacijo po točki 4/d je treba vložiti pri Stanovanjskem skladu občine Hrastnik (Hrastnik 176) do dne 20. februarja 1962.
7.	O izidu natečaja bodo ponudniki obveščeni pismeno po raki j v. u natečaja.
Proda se kopalna peč (bojler — j nov). — Naslov prodajalca se poizve v upravi lista.
Dne 23. februarja ob 10. uri sem izgubila 8.000 din. Ker je bil najditelj opazovan, ga prosim, da mi denar vrne; — Ljuba Re-penšek, Trbovlje, Kovinarska Z.
Posestvo s hišo. gospodarskim poslopjem, s 5 ha obdelovalne zemlje ali manj lahko tudi gozd v Škocjanu pri Novem mestu, ugodno prodam. — Milka Glo-bevnik, Šentrupert 34 pri Mokronogu.
ZAHVALA
Vsem, ki ste v tako lepem številu spremili našo drago mamo
ROZALIJO BRADULA
k zadnjemu počitku in ji darovali vence, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Se posebejuse zahvaljujemo dr. Južničevi, zdravnikom int. odd. bolnice Trbovlje, strežnemu osebju in pacientkam za njihovo požrtvovalnost.
Žalujoči sin In hčerka z družinama «
Vse cenjene stranke obveščamo, da ee je naša poslovalnica MOŠKO KROJASTVO, Vodenska certa 12, preselila z dnem 19. februarja 1982 v poslovalnico KROJASTVO IN KONFEKCIJA, Partizanska c. 33 (pri Raz-boršku).
Poslujemo vsak dan od 6. do 14. ure, ob torkih in petkih, pa tudi od 16. do 18. ure popoldne.
Uprava
DEŽURNA SLUŽBA ZDRAVNIKOV V TRBOVLJAH
L marca dr. Kramberger
2.	marca dr. Jožnič
3.	marca dr. Kramberger
4.	marca dr. Kramberger
5.	marca dr. Komorowsky
6.	marca dr. Drnovšek
7.	marca dr. Kramberger
8.	marca dr. Južnič
47. Ko se je Giorgio dvignil na desko, je zagledal človeka z brazgotino. Plaval je sicer proti obali, toda videti je bilo, da bo opešal, preden jo doseže. Tudi sam se je lega zavedal, ko se je s poslednjimi močmi boril proti valovom in bilo mu je žal, da ni počakal z odhodom do jutra. Takrat ga Je novi val visoko dvignil In opazil je desko z dvema dečkoma. Obril se je in zaplaval proti njima. Zavedal se je sicer, da ta košček lesa ne bo zdržal treh ljudi, toda to zanj ni bilo vprašanje: dečka bo vrgel v vodo in sam srečno dosegel obalo. Ta misel mu je dala novih moči vsaj tisti trenutek, toda omagal je, preden Je dosegel desko, Alfredo in Giorgio pa sta videla, kako se je začel potapljati, in sta mu hitela na pomoč. S skupno močjo sta ga zleknila na desko in Jo potiskala pred seboj.
48. Človek z brazgotino je ležal na deski brez 'življenja. K sreči pa je bila obala že res blizu, sicer bi dečka ne zmogla takega napora. Ko sta ga zvlekla na peščeno obalo, mu je Alfred slekel suknjič in poskusil z umetnim dihanjem. ->Od kod to znaš?« se je zopet čudil Giorgio. »Videl sem nekoč pri nas doma.« In res, človek z brazgotino je kmalu nekaj zamrmral in v lica se mu je vrnila kri. »Ziv je,« Je rekel Giorgio. »Ja, in že diha.« Ko je Luini odprl oči, je začudeno gledal okoli sebe. Ni mu šlo v glavo, kako je prišel na kopno. Potem je zagledal nad seboj oba dečka: »Vidva?« se je začudil, »ali sta me vidva rešila?« — »Midva,« je odgovoril Giorgio, »začeli ste se potapljati, ko ste plavali proti nama, pa sva vas zavlekla na desko.« — »Torej ei ml ti rešil življenje in se tega še veseliš?«
49. Dečka sla ga osuplo gledala. »Mar ne veš... je mož dalje govoril Glorglu, »da bom vaju oba odpeljal v Milano?« Dečka sta prikimala. »Ce bi bil Jaz na vajinem mestu, bi pustil tega Antonia Uunia, naj potone, potem pa bi odhitel nazaj domov. Toda zdaj je prepozno. Toda tl, ki sl me rešil,« človek z bragotlno Je pogledalfše posebej Glorgla, »lahko zahtevaš, da tl Izpolnim kako željo. Ml boš že povedal. Zdaj pa pojdita oba v vaa In prvemu, ki ga srečata, povejta, kal *e Je zgodilo. Pri tem pa ne omenjajta, da sta rešila Iz valov tudi mene. ljudje lod okrog nimajo o meni ravno njboljšega mnenja,« In človek se Je suho zasmejal. — Zdelo se Je, da ao bili trije edini, ki so se rešili Iz prevrnjenega folnn, kajti nikogar ni bilo videti nikjer. - Prvi Človek, ki sla ga dečka srečala na poti v vas je bil carinski stražnik.
Ju
niti
50. Opisala sla mu vso dogodivščino, Odpeljal Je na stražnico. Takoj nato so začeli zvo-..,.1 v vasi vsi zvonovi, vaščani pa so odšli s čolni na jezero, da bi reršill še kakega dečka. V čolnu jih je bilo več kot dvajset - »Ali sc ti ne zdi. da bi jim morala povedati o človeku z brazgotino?«« je vpregal Giorgio tiho svojega pri-jatrl.la. »Ne. obljubila sva, da bova molčala,« Je odločil Alfredo po kratkem premisleku. - Ko so bili vsi ljudje zaposleni z reševanjem, sta Alfredo In Giorgio pobegnila od obale In odšla vsak zase proti križišču izven vasi. Tam sta src čala človeka z brazgotino. »Ali so še koga rešili?« ga Je zanimalo. »Ne verjamem.« mu je odgovoril Giorgio, »saj je preteklo že toliko časa, odkar se Je naš či-ln prevrnil.« - ToreJ "* pol,« Je rekel ikUGuo Antonio Luini In odšli so proti Milanu
Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 1. marca češki film »Človek z dvema obrazoma«; 2. — 5.
marca sov. barvni fiilm »Tigri potujejo«; 6. — 8. marca jug. zabavni film »Velika turneja«. Kino »Svoboda — Trbovlje II«; 3. — 5. marca domači zabavni CS film »Martin v oblakih«; 7. in 8. marca švedski film »Mein Kampf«
Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 1. marca franc, film »Igra ljubezni«; 3. — 5. marca rcnVki film »Proglašen neumni!;«; 4. marca amer. film - matineja ob 10. »Nekateri so za vroče«; 7. in 8. marca franc .film »Ogledalo za dva obraza«.
Kino Šmartno pri Litiii: 1. marca amer. krim. film »Obtcžilna priča«; 3. in 4. marca amer. cin. film»Cas ljubezni in čas smrti«; 7. in 8. marca poljska drama »Vlak«.
TRBOVLJE
Rojstva: Ivana Pavlovič, Kisovec
—	deklico; Olga Jon tez, Trbovlje — dečka; Marija-Magdalena Zore, Zagorje-Jablana - dečka; Marijana Osterman, Hrastnik — dečka; Marija Klančar, Trbovlje — dečka.
Poroke: Edvard Kozmus, varilec, Trbovlje, 1. maj 17, in Viktorija Streitzer, daktilografmja, Trbovlje, Gimnazijska 22; Vinko Medved, strugar, Trbovlje, Nasip 36, in Ema Sušeč, delavka, Trbovlje, 1. maj 28.
Smrti: Rozalija Šimat, rol. Drnovšek, upokojenka iz Trbovelj
—	stara 88 let; Marija Žagar,
roj. Železnik, upokojenka iz Trbovelj — stara 65 let; Marija Omerzu, rol. Arzenšek, upokojenka iz Trbovelj - stara 77 let; Jožef Olfacio, upokojenec iz Trbovelj — star 73 let; Frančiška Vidic, roj. Bukovšek, upokojenka iz Trbovelj - stara 68 let; Jožef Kisovic, inv. upokojenec iz Trbovelj - star 51 let; Egidi-ja Petre tič, roj. Dolinšek, upokojenka iz Trbovelj - stara 92 let; Ivan Henček, kurjač iz Trbovelj, Goskama 34 - star 33 let; Rozalija Bradula, roj. Majcen, upokojenka iz Trbovelj, Keršičeva 7	- stara 80 let;
Aloj Razboršek. delavec iz Trbovelj, Ribnik 8 - star 48 let.
HRASTNIK
Rojstev (izven bolnice) ni bilo.
Poroke; Stanko Lavriha, delavec iz Hrastnika, Unično 3, in Ivana Ahčan, kmečka hči iz Hrastnika, Unično 3; Alojz Orožen, avtomehanik iz Hrastnika, Studence 56, in Elfrida Tovornik, uslužbenka iz Hrastnika, Podkraj 82; Karl Šuštar, rudar iz Hrastnika 323, in Friderika Kavšek, delavka Iz Hrastnika 208; Martin-Jožef Majcen, rudar z Dola 64, ln Milka Mali,
delavka i Dola 114; Frane Ru» tli, rudar le Murske Sobote,
Ocim-je, in Ida Završnik, delavka Iz Ceč 92.
Smrti ni bilo.
LITIJA
Rojstev (izven bolnice) ni bilo.
Poroke: Frančišek Gričar, poljski delavec, in Antonija Pipan, gospodinjila pomočnica; Janez Zupančič, delavec, in Ana Martinčič, delavka; Stanislav Kraševec, delavec, In Alojzije Vav-tar, gospodinja; Jožef Erjavec delavec, in Jožefa Obolnar, delavka; Anton Režun, čevljarski pomočnik, in Štefanija Savšek trg. pom.; Alojz Končar, delavec, in Marjeta Medved, gosp. pomočnica; Anton Erjavec, kovaški pomočnik, in Antonija Grum, delavka; Peter Erjavec, delavec, in Marija Obolnar, delavka; Franc Kotar, delavec, In Marija Janežič, delavka; Jožef Medved, soboaJikareki pomočnik, in Marija Perme, delavka; Boris Kastelic, delavec, in Marija Mandelj, delavka: Ivan Tomažič, tesar, in Frančiška Bajc, delavka; Jože Kastelic, delavec, in Frančiška Štepec, delavka; Ivan Fink, elektromehamlk, in Ivana Burtolj, gosp. pomočnica. Smrti ni bilo .
BREŽICE
Rojstva; Marija Baja, Brezje 13
—	dečka; Marija Ferenčak, Čerine 32 - dečka, Cirila Vučajnk, Loče 21 - dečka; Antonija Ma-lenkovič, Brdovec - dečka, Marija Dušič, Dednja vas 9 — dečka; Marija Putrih, Podgorje 55
—	deklico; Mihaela Bogovič, Viti em-Krško - deklico; Danica Sever, Kraj Donji - dečka; Veronika Lipar, Dedinja vas 21 — dečka; Marija Lopatič, Boršt 10
—	deklico; Veronika Lcmčariček, Piršenberg 34 — dečka.
Porok ni bilo .
Smrti: Marica Polak, gospodinja iz Vukovega sela 6 — stara 40 let; Marija Strgar, kmetovalka iz Sentlenarta 83 — stara 75 let
ZAGORJE
Rojstev (izven bolnice) ni bilo.
Poroke: Alojz Razboršek, rudar z Izlak, jn Marija Rozina, delavka s Poljšlne; Fortunamd Sirk, delavec iz Briš, in Terezija Knez, kmečka delavka iz Briš; Marjan Klopčič, šofer iz Raz-bora, in Viljemina Benko kmečka delavka iz Cemšenika; Albin Boršlnar, rudar iz Podkraja, in Marija Smrekar, kuharica iz Zagorja.
Smrti: Feliks Pečar, rud. upokojenec iz Zagorja - star 80 let.
Penesretili so se
V ZAGORJU
15-letni Franc Zupanc, zaposlen na IRš. — Pri prenosu kisikove jeklenke mu je spodrsnilo in si je pri padcu poškodoval palec desne noge; 17-letni Ivan Urankar, zaposlen pri Rudniku. — Pri odpiranju stranskih vrat avtomobila, ki dovaža premog je spregledal, da so končne zapore že odprte. Ko je popustil srednjo zaporo eo ga vrata odrinila, da je zdrsnil v bunker in se pri tem udaril na levo roko v zapestju; 28-letni Jože Pečnik, zaposlen pri LIP. — Pri poravnavanju deske je stroj udaril na grčo in roka je spodletela ob rezilo stroja, ki mu je poškodovalo palec leve reke; 19-letni Oto Vodišek; zaposlen pri LIP.
—	Hlod mu je padel na levo nogo in jo močno poškodoval; 38-letn-i Jernej Vodenik, zaposlen pri Rudniku. — Pri postavljanju srednje stojke na čelo pod stropnik je krajna stojka zaradi tega, ker je bil stropnik kršav, odmaknila in ga udarila na hrbet; 20-Ietni Branko Blažič, zaposlen pri Rudniku. — Vozičke je odrival v krivini, pri čemer se je eden iztiril in ga pritisnil v bokih; 25-letni Viljem Vozelj, zaposlen pri Rudniku. — Pri transportu lesa mu je padel kos lesa na kazalec leve roke; 33-letni Franc Grabnar, zaposlen pri Rudniku. — Pr; transportu lesa ga je kos lesa pritisnil na mezincu desne roke; 51-letni Ivan Flere, zaposlen pri Rudniku. — Pri spuščanju desk po lesnem jašku G mu je spodrsnilo ter se je z desno stranjo reber udaril na ročico; 48-letni Emil Štern, zaposlen pri Rudniku. — Pri polaganju splavnega voda za zalivanje je stal na žlebih mehanizacije, korita so stala in niso bila v pogonu. Medtem je sodelavec pognal mehanizacijo in ni obvestil zalival ca, ki je stal na žlebu in držal cev, katera ga je udarila na stopalo leve noge; 31 -letni Milan Anžlovar, zaposlen v »Keramiki«. — Imenovani je belil keramično peč. Ko je stopil iz nje, je stopil na rob kapice, nakar se mu je prevrnila na levo nogo in jo poškodovala; 52-letni Slavko Kovat,
laposlen v »Keramiki«, - Pri illtenju kapic ee mu Je ta v
roki zdrobila in mu je del padel na desno nogo ter jo poškodo-
CETRTEK — I. marca 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Samorastnik in samorastniki; 9.25 V ritmu cha c ha; 10.15 Od tod in ondod;
12.05	Ansambel Srečka Dražila;
12.15	Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Nekaj novejših lončnic; 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.50 Od klavirja do velikega plesnega orkestra; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 V valčkovem ritmu; 18.10 Ko na zemljo pada mrak; 19.05 Naši mladi repre-duktivci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov;
21.00	Literarni večer.
PETEK — 2. marca
8.05	S popevkami od Urala do Pireneiev; 10.15 Od tod in ondod; 12.05 Pojo »Fantje na vasi«; 13.30 Poje Mario Lanza;
14.05	Radrska šola za nižjo stopnjo — Čokolada za babico;
15.45	Jezikovni pogovori; 17.48 Lucijan Marija Škerjanc:' Sim-fonietta; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.35 Spoznavajmo svet in domovino; 21.35 Zabavne melodije za vse; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA - 3. marca
8.40 Ritmi Latinske Amerike;
10.15	Od tod in ondod; 11.00 Poje Marijana Deržaj; 12.05 Nekaj melodij iz Medjimurja; 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Rajko Rakovec: Kako zatiramo zajedavce pri živini pred izpustom na pašo; 13.30 Poje Ljubljanski ženski kvartet; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.25 Orkester Holmuth Zacha-rias; 15.40 Moški zbro »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja; 17.05 Gremo v kino;
18.45	Okno v svet; 19.05 Druga v drugo se domače viže vnste;
20.00	Za prijeten konec tedna;
22.15	oddaja za naše izseljence.
NEDELJA — 4. marca
8.00	Mladinska radijska igra —
Marjan Marinc: Krasen cirkus; 8.50 V glasbeni šoli L. M. Škerjanca; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 še pomnite tovariši — Tončka Drobnič: K partizanom; 11.50 Medigra za opoldne; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Koroške narodne poje Sloveni*! oktet: 14.15 Naši poslušalci čestitalo in pozdravil a jo;	15.15 Trikrat pet;
16.00	Humoreska tega tedna — S. Rozman: Janez in devet prijateljev; 17.05 Kitara orglice in mandoline; 17.45 DunaWki valčki; 18.30 Šoortno poooldne; 20.00 Glasovi od včeraj in danes. Izberite melodijo tedna; 21.00
PONEDELJEK - 5. marca
8.05	Ljubljan*i oktet noje pesmi in priredbe Leopolda Černigoja; 10.15 Od tod in /mrtna;
12.05	Trio iz Doline pri Trstu; 13.30 Pianist Malcolm Trm in;
14.05	Zvočni kaleideskon: 14.35 Naši poslušalci čeettiaio jn pozdravljajo; 15.40 M-'hni zabav-ni ansambli; 18.10 Ko »a zemljo pada mrak... 19.«5 F»diVka univerza — Nevam-'* rimskega žarčenja: 19.05 I.tvbVana — Zagreb - Beograd; 21.35 Radi jih poslušate.
TOREK — 6. marca
8.05	Mešani zbor »Slavček« iz Trbovelj p. v. Jožeta Škrinjarja; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo - Glasbeno popotovanje po partizanski Beli Krajini; 10.15 Izberite melodijo tedna (ponovitev); 12.05 Ansambel Mežek iz Žirovnice; 12.15 Kmetijski nasveti — France Vardjan: Več enoletne čebule; 13.20 Skladbe Emila Adamamiča poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 13.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 14.05 Redijska šola za višjo stopnjo Gvineja — dežela stoterih zanimivosti; 15.20 Nekaj veselih popevk Boruta Lesjaka; Težavni orkester Alfredo Antonio'; 18.45 S knjižnega trga; 19.05
V oliki inhvni Mkcslti ton
tedna; 16.30 Radirka Marjan Marinc: V krempljih enookega gusarja; 21.40 Vesele glasbene slike.
Z
Q ' tU 'o H •» -S
C/5
>
<
V)
<
N
E
ie
xj
O
ra
Z
>5
ra
ra
t>a
">to
O
O-
e
o
CL
E
41
e
•o
4)
E
|
ja
I
CO
£
.52
o.
1
O
S
u
Znamka
za
15 din
.i
Zasavski
TEDNIK
TUBOVtlE
P. P. »d
TEDENSKI ŠPORTNI PRECIED
Zmaga, ki ni zmaga
Rudar : Maribor 1:2 (0:1)
V prijateljski nogometni tekmi sta se v nedeljo pomerila član II. zvezne lige Maribor in conski li-gaš Rudar. Pred približno 900 gledalci je tekmo zelo slabo vodil sodnik Vanelli, v tem pa mu je še pomagal stranski sodnik Judež.
den nasprotnik. Medtem ko so bili gostje tehnično boljši, so bili domačini veliko bolj borbeni in požrtvovalni. Zlasti lepo igro je prikazal Pišek, ki je bil tudi graditelj igre. Po vsem sodeč se bo razvil v zelo dobrega igralca, to-
V prvih minutah tekme je bila 'da včasih ga še prime stara bo-
mariborska enajsterica, ki je nastopila v standardni postavi, v očitni premoči. Toda domačini so kmalu uredili svoje vrste, tako da so bili ves čas tekme enakovre-
Rudar : Moste 39:37
V nadaljevanju zimske košarkarske lige je Rudar premagal ekipo Most. Trboveljčani so zaigrali slabo, toda netočno metanje na koš so nadomestili z veliko borbenostjo.
Za Trboveljčane sta bila najuspešnejša Pirnat 14 im Virt 10, za Moste pa Lesjak 13 in Kandu-šar 10. — p
Zmagala je Gimnazija
Minulo nedeljo je bilo v telovadnici Partizana v Trbovljah košarkarsko prvenstvo srednjih šol, ki se ga je udeležilo šest ekip. Tekmovanje je pokazalo lep napredek na srednješolski ravni, hkrati pa je bil to obračn med Rudarjevimi in	Proletarce vimi
igralci, ki so nastopili v Gimnazijski oziroma v ekipi TSS.
Prvo mesto je osvojila ekipa Gimnazije 6 točk; 2. TSS 4; 3., ESS 4; 4. IKS 2; 5. IRS 2 ter 6. Vajenska šola 0. - p
lezen — da malo preveč preigrava.
Gledalci so bili zelo navdušeni z akcijami domačinov, toda nerazumljiva odločitev stranskega sodnika Judeža v 27. minuti, ko je Jovič dosegel prvi gol iz čiste pozicije — da je bil v ofsidu, je gledalce ogorčila. Se bolj čudna odločitev glavnega sodnika Vanel-lija pa je bila v 37. minuti, ko je priznal zadetek — ki ni bil. Namreč s same golove črte je Pristav izbil žogo v polje, sodnik pa je pokazal na belo piko v sredini igrišča. Maribor je povedel z 1:0.
Drugi del igre se je začel z očitno premočjo domačinov. Gostje pa so nato odgovorili z grobo igro. V 49. minuti je Amejčič ukanil domačega vratarja in povišal rezultat na 2:0. Kljub dvema goloma razlike so domačini pokazali zelo veliko borbenost in veliko lepšo igro. Toda še le v 57. minuti je uspelo Knavsu, da je prvič potresel mrežo gostov.
Zlasti drugi del igre je bil grob po zaslugi Mariborčanov, tako da
je že nekajkrat kazalo, da se bo sprevrgla v osebno obračunavanje.
ek
RUDAR (H) : PROLETAREC
3:2
V prijateljski nogometni tekmi sta se v nedeljo pomerili v Hrastniku enajsterici domačega Rudarja in Proletarca. Gostje so v prvem delu igre prikazali dobro igro in vodili z 2:0. Toda v drugem polčasu so popustili in dovolili domačinom, da so igro izenačili. - Za Proletarec sta bila uspešna Mitič in Stare.	— č
Krim : Rudar 11:12 (9:6)
V	nadaljevanju zimske rokometne lige so v nedeljo odigrali rokometaši Rudarja dve tekmi. V prvi tekmi proti Olimpiji je Rudar bil poražen z rezultatom 23:16 (9:6), v drugi tekmi pa so Trboveljčani premagali Krimovce z rezultatom 11:12.
Skaza četrti
V	soboto je bilo v veliki dvorani GR v Ljubljani pregledno tekmovanje najboljših jugoslovanskih telovadcev in telovadk v vajah na orodju, ki se pripravljajo na med-iržavno srečanje in so kandidati za svetovno prvenstvo v Pragi. V generalnem plasmaju je član hrastn*kega TVD Partizana Ska-:a zasedel četrto mesto s 105,95 ■očke. Na posameznih orodjih ie 5k-iza doseeel naslednja mesta in :očke: bradlja - 5., ocena 9,10, itonj z ročaji — 3.. ocena 9,20, krogi - 2., ocena 9,30.
Krim : Radeče 16:7 (9:5)
Radeški rokometaši, ki igrajo v zimski rokometni ligi, so odigrali na Gospodarskem razstavišču v nedeljo tri tekme in sicer: Krim : Radeče 16:7 (9:5), Mladost : Radeče 25:15 (10:9) ter Partizan (Šentvid) : Radeče 13:17 (5:9).
Okrajno prvenstvo z zračno
puško
Po VII. kolu 4. lige okrajnega , prvenstva z zračno puško vodi ! STT pred SD Hrastnik. Na zadnjem mestu je SD Usnjar Kamnik, ker je že po prvem kolu odpovedala udeležbo, in tako so se vsa srečanja končala 100:0 za nasprotno ekipo. V ligi tekmuje deset ekip.
1. SD STT 12; 2. SD Hrastnik 12; 3. Usnjar Šmartno II 10, itd.
Namizni tenis
Vccko v reprezentanci
Po daljšem času je Namiznoteniška zveza Jugoslavije končno le sporočila, kateri igralci so uvrščeni v reprezentanco, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu. Mimo znanih jugoslovanskih namiznoteniških igralcev je zvezni kapetan določil v reprezentanco tudi Edvarda Vecka iz Hrastnika.
Telovadba
Zasavje tretje
V soboto popoldne so nastopile na Gospodarskem razstavišču okrajne reprezentance v orodni telovadbi. Tako moška kot ženska ekipa Zasavja je zasedla tretje mesto; moški z 236.20 točke, ženske pa s 144,70 točke. Pri zasavski vrsti je bil najboljši med moškimi Poljšak — 52,15 točke, pri ženskah pa Kovačeva (Zag.), ki je zbrala 37,45 točke in med ženskami osvojila prvo mesto (posamezno).
Zasavsko šakovsko prvenstvo
V IV. kolu zasavskega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: Jazbec : Maver 1:0, Sri-bar : Rugel 1:0, Milenkovič : M. Kranjc 1:0, O. Kranjc : Marinko remi. ing. Drobež : Jazbec st. remi, Sušter : Peršič 1:0, Hribovšek : Ojstršek 1:0.
22 februarja pa je bilo odigrano V. kolo. Rezultati — Ojstršek : Jazbec remi, Peršič : Hribovšek 0:1, Jazbec st. : Sušter prekinjena v remi poziciji, Marinko : ing. Drobež 0:1, M, Kranjc : O. Kranjc 1:0, Rugel : Milenkovič 1:0, Maver : Sribar 0:1.
Vrstni red po V. kolu: Sribar, ing. Drobež po 4,5; Jazbec ml. 4; Hribovšek, Rugel in O. Kranjc po 3; Jazbec st. 2,5 (1); M. Kranjc, Marinko po 2,5 točke, itd. — n
Objavljamo doslej najlepšo partijo s šahovskega turnirja za prvenstvo Zasavja:
Francoska obramba
Peli: Sušter (Hrastnik)
Cmi: Hribovšek (Zagorje)
2. kolo
1. e4 c5 — 2. f4 (Manjvredna poteza. ki dovoli črnemu, da iz sicilijanskega začetka preide v ugodno varianto francoske obrambe. Več iniciative obeta 2. Sf 3.) 2. — e6 3. Sf 3 d5 4. ed (Dobro je bilo tudi 4. e5 s planom: g3, Lg2, 0—0 im d3, toda beli igra na osamljenega kmeta d5.) 4. — ed 5. d4 Sc6 6. Lb5 Sf6 7. Sc3 Lg4 (Poziciji sta že enaki. Cmi ni imel težav z razvojem damskega lovcM, kar je drugače senčna stran francoske obrambe.) 8. 0—0 Le7 9. Le3 Db6 10. L:c6 -j- D:c6 11. de 0-0 Na 11. — L:c5 sledi 12. L:c5 D: c5 + 13. Dd4! s prednostjo belega.) 12. Dd4 Ta c8 13. b4 (Ako 13. Sa4, potem 13. - Se4!) 13. - L:f3! 14. T:f3 b6 15. Tdl (ne gre 15. cb zaradi 15. - D:c3 16. D:c3 T:c3 17. ba L:b4.) 15. - bc 16.. L:c5 17. Dd3 d4! (Lepa žrtev kmeta, ki do skrajnosti aktivira črne figure.) 18. L:d4 Tf d8 19. Se2 Db6 20. c3 Sd5! 21. De4? (Huda napaka. Šuštarjev položaj se zdaj zruši, kakor hiša iz kart. Pravilno Je bilo 21. Tbl! z upi belega, na obrambo.) 21. — S:c3!l.(Odločilni udar! Jedro kombinacije tvori vezava po diagonali a7 — gl. Beli izgubi kvaliteto.) 22. T:c3 L:d4 + 23. T:d4 T: c3 24. Kfl T3 c8 25. g3 T:d4 26. S:d4 Db2 27. Se2 g6 In črni je z lahkoto zmagal.
Komentator: Ivo Hribovšek
Redni letni občni zbor
V SOBOTO, 3. MARCA BO OB 17 URI V ŠPORTNEM DOMU RUDARJA V TRBOVLJAH REDNI LETNI OBČNI ZBOR NOGOMETNE SEKCIJE SD RUDAR. NANJ VABIJO VSE ČLANE IN PRIJATELJE NOGOMETA.
iwiiii!iimiiiimii!iiiininnmimiiniimiiiiiiinniiiniiinninimiiimniiiiiiHniiiiiiiiiimniiiiintiiTninmnnnnniniiHinni!iiiiiiiii!iin
N. Tatar:
•1
Izpolnjene želje potrošnikov |j
Na IV. mednarodnem lesnem sej- i mu bodo obiskovalci lahko kupili j ali naročili vse razstavljene po- \ hištvene izdelke
Ukleti partizan
Komnen je stisnil ustnice in se obrnil proč, da ne bi videl obrazov tovarišev padlega partizana. Toda na drugi strani se j“ pojavila pred njim še strašnejša slika: na tifusu oboleli borec je vlekel za seboj pregorelo pokrivalo...
— Tovariši, torej tako? Brez mene jeste?... je govoril mož, videč v svoji vročici nekakšno vizijo nad meglico, ki se je vlekla nad prepadom.
Morda je bolnik videl v fantaziji bogato obloženo mizo, ali pa morda samo ubogo skupinico borcev, ki je držala v rdkah borne koščke kruha ter‘ga trgala s sestradanimi usti.
Komnen je skočil za njim. Na tifusu oboleli mož pa je bil že na robu prepada.
— Dajte še meni... samo grižljaj! ... je prosil boliyk, ki je v prividu gledal tovariše jesti. Z največjim naporom je vzdignil nogo...
Komnen je mogel samo še iztegniti roko — na tifusu oboleli borec je pa tedaj omahnil v prepad... Komnen je zaprl oči, da ne bi videl, kako se je ubogo telo bolnika razletelo na skalah.
Od daleč so žvižgale granate, po planini pa so odmevale eksplozije, ki so vzdigovale kamenje in v zrak metale človeškim telesom podobne dele.
— Zbudi borce! Gremo naprej! je zaukazal Komnen vodniku in počasi odkorakal k potoku .
Tu si je poiskal prostor, od koder ni videl čet, ki so prihajale. Odposlal je kurirja, naj obvesti štab bataljona, kje je sedaj
Toda prebujali so se spomini. Bili so polni groze...
Na Gospodarskem razstavišču v J Ljubljani bo letos od 2. do 10. ju- s ndja četrti mednarodni lesni sejem, = za katerega vlada že danes veliko 1 zanimanje. Čeprav bo sejem zavzel ff vse razpoložljive razstavne površi- s ne — okrog 25.000 kv. metrov — je 3 zelo verjetno, da vsem razstavi ja v- f? cem ne bo mogoče ustreči, saj je že ff danes skoraj ves razstavni prostor 5 razprodan.	|j
Posebna zanimivost letošnjega 1 četa. Nato je legel in poskušal zaspati, sejma bodo najmodernejši stroji za J obdelovanje lesa, ki jih bodo raz- E stavile tako domače kot inozemske	j® še mal fantič. Mati je vedno prala. Njene vedno mokre
tovarne. Za nas bodo vsekakor zelo 3 rt>ke 60 malokdaj utegnile, da bi pobožale otroka. Oče pa je zanimivi najsodobnejši inozemski H moral 6<*niti luie’ }ePe’ s“'e ™ okrogle konje. Toda ti so bili stroji, ki jih bodo razstavila pod- ~ dragooenejši kot oče. In ko je neko zimo spodrsnilo konju, jetja iz Zahodne Nemčije, Italije, 1 ki ei ie poškodoval nogo, je lastnik konj odpustil iz službe Avstrije, Francije, Nizozemske in I	' ‘ "
Vzhodne Nemčije, pričakujejo pa 3	Je vo?na' P"613 J« vstaJa- Komnen je bil tedaj študent
še priglasitve iz nekaterih drugih i prava’ 6,1611 izmed tistih> M 60 P°leti delaJi na žagah in v držav	= g°zdovih. pozimi se pa učili in pripravljali pa izpite. Tudi on je
Razen modemih strojev za obde-l	medborce. Že v prvih borbah je postal komandir. In od
lavo lesa bodo na sejmu razstav- 3 *edaJ ie bilo, kakor da je ukleti bojevnik.
ljeni še: les, lesna galanterija, re- j Rad je imel ljudi, ljubil je življenje. Hotel je doživeti nekaj produkcijski material, suha roba, 3 lepega. Toda vse okoli njega je bilo grdo, krvavo, v senci smrti... tipizirani lesni izdelki za gradbeni-1 Spomin mu je prešel na borbe v Plevi jem. Njegova četa, ki štvo, pletarski izdelki in seveda po- 1 je naskočila veliko stavbo, je zavzela pritličje, prvo in drugo hištvo.	§	nadstropje. Takrat pa je prišel tank in z direktnim ognjem
Nedvomno bo največ zanimanja 4 streljal skozi okno. med širšim krogom obiskovalcev % Od zgoraj so Italijani metali bombe... Odšel je proti tanku, sejma vzbudilo ravno pohištvo, ki '| Uspelo mu je, da je vrgel bombo in poškodoval gosenice na ga bodo razstavljala podjetja iz vse = tanku. Tank se je obrnil in zakadil. Potem so se umaknili, države. Posebna privlačnost tega J	Ceta je prišla v navzkrižni ogenj.
sejma pa bo v tem, da bodo obiisko- |	Iz mesta je prišel ranjen in samo s štirimi partizani. Mate-
valci lahko vse razstavljene pohi- | ram ^ očetom svojih tovarišev bi moral povedati, kje so nji-stvene izdelke kupih, oziroma bo- i j1<yvi sinovi
do na sejmu dobili točne naslove, g Ni se vrnil v Črno goro. Pri Bihaču je zvedel, da so mu 'ahko,la ali cml kas pohištva g četniki zažgali dom, odgnali mater, očeta pa ubili... naročijo ali kupijo v trgovini. = Ponovno je bil komandir čete. Na Neretvi so branili ranjen-Veekakor je vodstvo sejma s tem 4 ce... Ceta je bila trdna na položaju. Ni mogel razumeti, kako izpolnilo želje potrošnikov, saj so ge je zgodilo, da je še vedno ležal v stroju, iz katerega sta bili doslej marsikateri očitki, češ £ streljali samo dve puški: Jagoševa in Radina. Nemci so se da podjetja nekatere izdelke delajo g umaknili, ne da bi zavzeli položaj. Komnen je zaklical: samo za razne sejme in razstave, 3	„ Ceta — zbor!
povsem upravičeni.
Edina napaka
V	časniku angleškega društva ti zaščito živili je moč najti takšno primerjavo med človekom in psom;
»Ljudje imajo mnogo napak; psi pa samo eno — verujejo ljudem.«
»Grešna rdečica«
Sovjetska zveza je naročila v neki tovarni v Nothingamu 30 tisoč kovčkov s kozmetičnimi preparati. V njih so tudi rdečila za ustnice, ki imajo naživ »grešna rdečica«.
Majhna nesposobnost —
velike posledice
V	preddverju neke banke v Nulatu (Aljaska) imajo svarilno tablo: »Ne pljuvajte na tla! Lahko bi nastala poledica!«
Diskreten pouk
Za starše, ki jim povzročajo domače naloge otrok težave, je organizirala neka šola v mestu Union v državi New Jersey tečaj aritmetike in algebre. »Učencem« so zagotovili popolno diskretnost.
g Vstala sta le Rade in Jagoš. Tretji, ki je preživel borbo,
§f je bil Komnen ...
E Ceta se je ponovno formirala. In zrasla do osemdeset bor-e cev. Rado Sikovič je postal komisar, Jagoš Sušič pa namestnik ,g komandirja. Pred četo je ponovno stopal komandir Komnen. In ~ četa se je počasi navzela navad teh treh nesrečnih partizanov.
In sedaj jih je zopet ostalo le trideset...
Kje je Ratko Nešcrvič, veseljak in junak? Kosti mu gnijejo § pod plitvim grobom na Sinjajevini.
e Kje je Ružiča Stanič? Nežno dekle, pastirica, bombaš in g sestra cele čete? Včeraj je preminila na Vučevu. Mitraljezni H ogenj ji je raztrgal obraz...
j| V mislih so se pojavljale podobe, ki so defilirale pred očmi g svojega komandirja... In ki sprašujejo brez besed ... Desetine e partizanov gredo pred njim v svojem posmrtnem pohodu. Glave E so jim razbite, obrazi izmaličeni, deli teles gnili... Mnoge ne E pozna več, ne more se jih spomniti, ve pa, da so padli ob njem. g Nekateri stegujejo roke in se ga dotikajo... j Stresel se je, kakor da bi ga pičila kača.
E — Nekaj se ti je moralo sanjati — se mu je nasmehnil Rado. S e Pojdi, greva pogledat, čemu nr.s kličejo iz štaba bataljona, g Komnen ga je začudeno pogledal. Sele čez nekaj časa je j || dojel, kaj se dogaja. Vstal je in pokašljeval, kakor da hoče I g spraviti iz grla nekaj, kar ga duši.
p Miraš je ležal na trebuhu in gledal v prepad. Dobro je videl 1 F telo mrtvega Nemca. Opazil je, da še nihče ni prišel do njega, I | ker mu ni manjkalo ničesar, ne na obleki ne na opremi. - j g Verjetno ima lcaj hrane v nahrbtniku, je premišljeval in iskal i s pot, po kateri bi se spustil v prepad.
(Nadaljevanje sledi) S
iu!i!iiiiii!iniiiiitiiniinii!nii!!iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiniii!iniiiiii!iiiii!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii!!i|iiii'miiTi'!i!iii!‘:iHirtitituifMinnitiK
■
-	Ne, ne! je vzkliknil vojvoda, tega nisem pozabil. Velikodušno ste se tedaj odrekli moji hčerki.
-	Dobro! je dejal baron. Pripravljen sem obuditi Izidoro, toda ne mislim je rešili samo za vas. temveč tudi zase. Se strinjate s takim pogojem?
Nekaj časa je vojvoda molčal. Ko pa je spregovoril, je bil njegov glas utrujen in zamolkel:
-	Kaj naj vam odgovorim? je zajecljal. V mučen položaj me spravljate! Žalostno je, ko moram Izbirati med življenjem ljubljenega otroka in zanikanjem obljube, ki sem jo dal Renč ju. VI veste, da je Izidora bila zaročena z markizom de Rleuzom — in če oživi ...
Baron ga je nekaj časa gledal, potem pa je odločno spregovoril:
-	Gospod vojvoda, tako kot vse na svetu, ima tudi vdanost in samozatajevanje svoje meje. Ljubezen, zlasti tako globoka, kot je moja, pozna tudi ljubosumnost. Vsekakor ne mislim žrtvovati polovice svojega življenja zato, da bi rešil in položil tisto, ki jo ljubim, v naročje drugega... Ce markiz de Rieux lahko reši svojo zaročenko, naj to napravi — in imel bo ženo. Toda če jo oživim jaz, bo postala moja žena!
-	Potemtakem bi mirnim srcem dopustili, da bi moja hčerka umrla, če vam Je ne bi dal za ženo?
Querjean ni odgovoril.
— In če sprejmem vaše pogoje? vpraša vojvoda.
-	Tedaj vas bo Vaša hčerka še pred jutrom objela!
-	Gospod baron! Da boste vedeli resnico, vam moram pevodali, da je Izidora ob neki priliki rekla svoji materi, da rajši umre, kot pa da bi zapustila zaročenca. In tudi če jo boste oživeli In če bi ona zanikala, kar vam jaz obljubljam v njenem imenu — ne bi imel ne moči In volje, da bi jo silil, kar sama neče...
Baron Je odvrnil z nasmeškom:
-	Zato vas ni treba skrbeti. Vem, da je moj pogoj odvisen od Iztdorlne privolitve - toda čutim, da bo privolila in da me bo tudi vzljubila za to, kar bomo zanjo storili. In dam vam tudi častno besedo, da se bo.n brez najmanjšega odpora umaknil, če ne bi hotela postati moja žena ..
Po teh besedah je nastala mučna tišina. Vojvoda Je premišljeval, končno pa je baron spregovoril.
— No, gospod vojvoda - kaj ste sklenili?
-	Tu Je Izldorln zaročnik, Je Uho dejal vojvoda.
— Vem.
-	o stvari bom govoril z markizom, pravi vojvoda, In če lo privolil, vam bom dejal: — Rešite ml otroka!
— Potem kar pojdite In se pogovorite z njim! Jaz vas bom tu počakal.
Po kratkem času se je vojvoda vrnil.
. - Kakšne vesti ml prinašate, gospod vojvoda?
KAVIER DE MONTEPIN	Ig
Maščevanje in ljubezen
— Rešite Izidoro! je vzkliknil vojvoda. Dajem vam jo! Kaj misli markiz o vaši ponudbi, ne vem. Ni spregovoril niti besedice, samo strmel je vame .Izidora je vaša, če jo rešite!
Baronove oči so se zasvetile v zmagoslavju in vprašal je vojvodo:
— Ali prisegate na Izidorlno življenje, da je res, kar ste rekli?
— Prisegam vam!	t
— Gospod vojvoda, vaša prisega mi zadostuje. Dal bom življenje za ljubljeno Izidoro. Se nocoj pred polnočjo boste spet Imeli svojo hčer...
Po teh besedah je Querjean zapustil vojvodovo palačo in odšel v rdečo hišo.
OŽIVITEV
Približno ob osmih zvečer so sporočili vojvodinji, da je prišel baron z dvema damama.
QuerJeana so takoj odpeljali v palačo.
— Končno ste le prišli! Je vzkliknila gospa de Stmeuse.
— Ničesar na svetu me ne bi moglo zadržati, da ne bi prišel. Toda preden pričnem s svojim delom, vas moram prositi za neko malenkost.
— Govorite! Je dejal vojvoda.
— Prosim vas za dovoljenje, da smem biti nekaj ur absoluten gospodar v hiši. Sta gospod de Slmeuse in gospa soproga pripravljena, se za nekaj časa pokoriti vsem mojim ukazom?
— Vsekakor! je odgovoril vojvoda. Kar povejte, gospod baron, kaj morava storiti!
— Prav! Takoj bom začel z delom. Vsi naj se odstranijo Iz palače. Tudi vidva, gospod vojvoda in gospa vojvodinja!
— Kako? Tudi midva naj odideva? Torej ne bova videla oživitve najinega otroka?
— Gospod vojvoda In gospa vojvodinja, poklical vaju bom, ko pride čas ■» to.
Nekaj minut po tem razgovoru Je baron vstopil s svojima spremljevalkama v kapelo, kjer je ležala Izidora. Baron je zaprl vse vhode, In ko se Je prepričal, da ni nikjer nihče skrit, je vstopil k svojima damama in jima tiho spregovoril:
-	No, Perina, ali se ti ne zdi, da Je vse v redu In da Je uspeh zagotovljen?
In komu se Imaš za to zahvaliti? ga vpraša ona.
-	Tebi, tvoji bistri glavi, draga prijateljica, ji je odvrnil baron.
Po tem razgovoru sta pričela z de'om. Perina se Je približala mrtvaškemu odru. Iz žepa svoje obleke Je potegnila ma'hm stekleničko in kanila nekaj tekočine na dlan. Potem je omočili Lsifcrlno čelo, sence in ustnice s to tekočino. Ko je končala s tem, je spravila stekleničko v žep in se odmaknila od odra.
— Ali je vse končano? je presenečeno vprašal Qucrjean.
-	Da.
— In kaj sedaj?
— Čakati moramo.
— Kako dolgo?
— Tri ure.
Spremljevalka Perl ne se Je zagledala v krsto ln Izid-r" n obraz.
— Skoraj se bojim... Kaj če bom umrla, ko bom ležala v krsti ,..
-	Cernu vas naj bi bilo stra' " Saj se vam ne more ničesar zgoditi!
V kapelici je zavladala tišina. Ko Je potekel čas, Je Perina rekla baronu:
— Tri ure so minile ... Poglej tja!
Ouerjean se je približal mrtvaškemu odru in sc zavladal v Izldorln bled obraz. Nekaj trenutkov je bilo videti, kot da je dekle mrtvo, potem pa ji Je vzdrhtelo telo, oči so se Ji odprle In reke razklenile.
— No — ali ti nisem pravila? reče zmagoslavno Perina./Ali vidiš, kako se umrli spet vrača življenje? Ali bi mogel kak slavni zdravnik napraviti kaj takšnega? ga je ponosno vprašala.
— Vsekakor, da ne... pravi baron. Toda ali gospodična ne bo začela vpiti, ko se bo prebudila?
— Tega ee ni treba bati, ker je še vedno popolnoma omotična, ter ne vidi In ne sllšt še ničesar. Ce bi Jo zdajle kaj vprašal, ti ne bi mogla odgovoriti. Dekle niti ne ve. kje jr, tn tudi če M prišla sedaj njena mati In Jo klicala z najslajšlml Imeni, ne bi ničesar razumela.
Medtem se Je Izidora vsedla. Oči so JI blodilo po kapelici In po obrazih v njej, toda bile so prazne in niso videle ničesar.
-	Prav Imaš, Perina, toda povej mi, koliko časa bo gospodična v takem stanju? je vprašal baron.
— Zelo dolgo] je odgovorila vcdcževalka.
"erina se Je sklonila k Izidori. Objela Jo Je okrog pasu In JI »omagala, da se Je skobacala Iz krste. Nato Jo Je odpeljala k roid ln Jr slekla mrtvaško obleko.
-	Pridite semkaj, Carmen! je Perina poklirala ciganko. Sedaj se začenja vaša vloga. Dajte meni svojo obleko vi pa oblecite mrtvaško!
Ciganka Jo je takoj ubogala. Hitro je oblekla mrtvaško obleko..* Ura je ravnokar odbila polnoč ...
-	Cas Je! Hitro, Carmen! Cas Je, da umrete!
(Dalje prihodnjič)