POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 66310 IZOLA ■ ISOLA SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13,66310 IZOLA AF Iti Domicilni odbor Skupnosti borcev 3. prekomorske udarne brigade vabi v soboto, 26. novembra 1994, ob 11. uri v Izolo (Osnovna šola Vojke Šmuc) na komemoracije v spomin in počastitev 50-letnice junaške smrti Vojke Šmuc in drugih borcev - prekomorcev, ki so padli v boju za osvoboditev Knina leta 1944. Govoril bo profesor Ciril Čel-har, medvojni politični komisar 2. bataljona 3. PUB. Na komemoraciji bo sodeloval Tržaški oktet in učenci omenjene šole. Domicilni odbor 3. PUB V tej številk - Usodne odločitve (PTT) - Lučke vsekakor bodo - Kako bomo volili - Dekle brez mladosti - Knjižnica o sebi - Mandracchio Saj ni kaj skrivati. Sistem volitev na katerih bomo obkrožali zgolj stranke, ne pa kandidatov z njihovih list nas namreč postavlja v kruto stvarnost parlamentarne demokracije. Bistvo le te pa je naslednje: Ni pomembno kaj si in kakšen si, pomembno je izbrati pravo stranko. To dejstvo samo po sebi ne bi bilo tako slabo, če bi stranke pomenile kaj več kot nekakšna navidezna pripadnost. Če si član kakega društva ali organizacije te kdaj pa kdaj povabijo na skupno* akcijo ali vsaj fešto ob koncu leta, stranke pa nič. Nič tudi zato, ker v času od enih volitev do drugih, vsaj na lokalni ravni in vsaj na izolski ravni, ne počnejo prav veliko. Srečanja, problemske konference, skupne izjave in podobne javne nastope strank bi lahko prešteli na prste ene roke. Politika se je tudi na občinski ravni preselila v pisarne in v skupščinsko dvorano. Med ljudmi pa je ni prav veliko. Državljanske pobude so zbledele v ignoranci strankarskih vrhov, stranke so vsrkale imena in ljudi. Zgodilo se je v petek, 21. novembra 1994. Pred hotelom Belvedere se je nekaj pred poldne začela zbirati zanimiva družba. Prišli so župani obalnih mest: Z. Grahek, A. Jurij, F. Fičur pa dr. J. Smole in prof. dr. F. Adamič, starosta Slovenskega sadjarstva. Iz ministrstva za kmetijstvo je prišel g. Perko in še mnogo je bilo takšnih, ki jih združuje oljka. Med množico iz sedme sile, smo bili, seveda tudi mi. Društvo oljkarjev slovenske istre (DOSI) je pripravilo promocijsko otvoritveno sezono obiranja oljk. Dela so se, ročno v "balige", lotili prav župani, v petletnem oljčniku na Ronku. Nam, nepoznavalcem, se je zdelo, da je županom šlo delo dobro od rok, pa tudi drugi gostje so, malo navijaško, pripomogli, da je domači župan obral največ. Vsem skupaj pa je dajal ritem harmonikaš Srečko. Po pogostivi s bakalajem, vloženimi sardoni in dobrim domačim, za kar je zelo profesionalno poskrbelo podjetje SALADIJA, so udeleženci nadaljevali delo na tiskovni konferenci. Tam smo izvedeli, da je v Slovenski Istri 800 ha oljčnih nasadov, od teh pa kar 450 ha novih, kar uvršča oljko, kot sadje na četrto mesto v Sloveniji in da bi bilo za samooskrbo Slovenije po ocenah potrebnih 1500 ha nasadov. V predstavitvi projektne naloge izoblikovanja blagovne znamke oljčnega olja je bila podana primerjava "našega" olja, ki ne zaostaja za "toskanskim", ki velja za vrhunsko. DOSI, ki je bil ustanovljen leta 1992 in domuje prav v Izoli, si poleg oživljanja tradicije oljkarstva (letno se obnovi 20-40 ha novih nasadov), trudi zagotoviti potrošnikom kakovostno oljčno olje. Prav zato si želijo, da se Slovenija včlani v GOI (mednarodni svet za oljkarstvo) in tako prevzame ocenjevanje kakovosti po mednarodnih kriteriji, ki so zelo strogi. Po uradnem delu so nas presenetili gostitelji (hotel Belvedere) z izbranimi jedmi, pri katerih je oljčno olje nepogrešljivo. Bilo je lepo in organizatorji obljubljajo, da bo naslednje leto še lepše, saj bo prireditv "PRIČETEK OBIRANJA OLJK", tradicionalna. Oljkarstvo je doživelo tako viden razmah tudi zaradi strokovnega pristopa in dela, kmetijsko svetovalne službe, KZ Agrarije s centrom za vzgojo sadik Purissima in pomoči občin ter države pri subvencioniranju tudi sadilnega materiala. STRANKE Zakaj so nam pripravili takšne volitve, se sprašujejo tisti, ki še niso ugotovili, da so bile prav strankarske igre tiste, ki so pripeljale do volitev brez imen. Tako kot so v Izoli strankarske igre pripeljale do tega, da imamo občino razdeljeno na štiri volilne enote, da so zaradi tega izgubile voljo do sodelovanja na volitvah nekatere nestrankarske liste (za sodelovanje na volitvah v vseh volilnih enotah so potrebovale 60 podpisov volivcev) in da je vse skupaj tudi tehnično bolj zapleteno in dražje. Občina Koper, ki je nekajkrat večja od naše ije samo ena volilna enota. Pa ne gre za primerjavo ampak za to, da volilec iz starega mesta ne more glasovati za poštenjaka in pridnega ter pametnega kandidata iz Jagodja, ker ga niti ne bo imel na svoji listi. Kdo ve, če s tem niso bile kršene nekatere temeljne človekove pravice, med njimi tudi tista, da lahko voli. Mef SMO“OumE PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo vaša pisma, mnenja, odgovore na posamezne članke v MANDRAČU ali kaj drugega, širši javnosti pomembnega. Po sklepu časopisnega sveta in uredniškega odbora objavljamo članke dolge do 40 tipkanih vrstic. Pisma morajo biti podpisana z naslovom avtorja. Nepodpisanih pisem ne objavljamo, prav tako ne objavljamo tistih pisem, ki so po vsebini v nasprotju z zakonom o tisku, novinarskim kodeksom, so žaljiva ali za širšo javnost nezanimiva. Pisem in fotografij, objavljenih na tej strani ne honoriramo in ne vračamo. KO GRE NEUKI OBČAN NA SPREHOD ! (Il epizoda) Bilo je nekoč, ko so mi odpeljali avtomobil na občinsko deponijo. Stari rek pravi, da misliti pomeni nič vedeti in to sem preizkusil na svoji (beri debeli) koži, ko sem že zjutraj zapustil svoje delovno mesto in se napotil na našo OBČINO iskati toplo besedo in napotek, kako in kam po mojega konjička (Z 101). Ker popoldan nebi mogel priti do inšpektorja sem se ga odločil obiskati, kar v sredo zjutraj. Ker hudič nikoli ne počiva sem se napotil tja ravno ob nepravem času. Ko vstopiš v stavbo, vidiš lep prenovljen hodnik, marmornate stopnice, pa tudi nov tepih in na luči ne smem pozabiti (vredno ogleda). Že v prvem nadstropju vse polno ljudi, misleč da sem naletel ravno na tisto jutranjo kavo, katere smo vsi tako potrebni, le da jo nekateri pijemo veliko bolj zgodaj, nekateri pa jo pospremijo z cigareto, to pa zato, ker je kajenje zdravju škodljivo. Povprašam po inšpektorju, ker so mi po telefonu zagotovili, da ga pred osmo uro sigurno dobim na sedežu in glej ravno tega dne je odšel na teren že prej. Jasno je, da se pritisk v tistem trenutku dvigne vse tja do zgornje meje vendar ni pomoči. Skušam oddati kos papirja imenovan pritožba in tudi to neuspešno... Smo pač naredili lep sprehod po Izoli (med delovnim časom seveda). Ker ni bilo mogoče prej, se odpravi trda "buča" po svojo lastnino na občinsko deponijo. In seveda zopet takrat, ko je to najmanj primerno in sicer v petek takoj po službi. Oborožen s vsem potrebnim odbrzi od doma in prvo kar vidim, že pred knjižnico, bolj točno kar na cesti parkirane avtomobile. Moje glasno razmišljanje gre sopotnici:" Ti, tukaj so bolj pametni kot jaz, saj vedo kdaj jih ne bo preganjal občinski inšpektor s svojim "pajkom". Navdušenje se kmalu "skisa" (kljub lepemu razgledu), ko ugotovim, da so na Baredih zaprli deponijo pred pol ure (prej kot po urniku). Povprašam sosede, če kaj vedo in na koga se lahko obrnem (jasno, brez uspeha). Tudi na povratku ni nič boljše, kajti slaba volja se samo stopnjuje pa ,tudi tisti avtomobili so še vedno tam na cesti, kjer so bili pred pol ure. Verjetno je, da imajo poseben tretma pri naših občinskih redarjih. Tukaj pa pravljice še ni konec. Naslednji dan se ta "trma" ne da in zopet sili na deponijo. "Prijazen" kuža neutrudno kaže svoje zobe, pa tudi lajati zna. Prihiti gospod, kateremu skušam pojasniti, čemu naš obisk. Navdušenje me kmalu mine ko ta razloži, da mi bo dal položnico (10.800 SIT) katero moram plačati v mestu. In zopet na sprehod v mesto in jasno je da pritisk narašča v razmerju s prevoženimi kilometri. Ko si predstavljam, da so vsi problemi rešeni z dejstvom, da je treba plačati še ta luksuz, da je bil avtomobil "na varnem" pred zlikovci! Samo še nasvet. Razmišljajte ljudje, razmišljajte! Damjan Pirih NOV PRISTOP K REŠEVANJU GOSPODARSTVA V IZOLI Izola je majhna občina z veliko specifičnostmi. Ima zelo dolgo zgodovino in veliko tradicijo. Doseči je treba uspešno in moderno gospodarstvo, ki bo upoštevalo vse to in človeka in bo odpiralo nova - kvalitetna delovna mesta ter bogatilo življenje v občini. S tem bo omogočeno vsem dostojno življenje že danes, saj nočemo vedno čakati le na boljši jutri. Predstavljati mora sistemske rešitve, ki bodo omogočale, da bomo s tem programom nekega dne pod napis IZOLA lahko pripisali še EKOLOŠKA IN ZDRAVA OBČINA. Ta program bi obsegal analizo značilnosti Izole in združevanje proizvodnje, ustog, komunalne ureditve, turistične ponudbe v celostni povezavi z morjem, podeželjem in mestom Izola. Skozi ta program bi se Izola marketinško ponujala kot celota in ne le kot posamezne dejavnosti. To lahko Izola naredi! Tak pristop je originalen, moderen in najkvalitetnejši. In prav kvaliteta - mora zamenjati kvantiteto. Imamo podeželje, morje, staro mesto, obrtništvo, industrijo, turizem, ribištvo in veliko problemov, vendar tudi veliko pametnih ljudi, ki želijo tukaj še dolgo in dobro živeti. Imamo ideje in skupaj jih lahko realiziramo. Lucio Gobbo ZLSD Izola I1SODNK ODLOČITVE V normalnih evropskih demokracijah 30 dni pred volitvami opravlja oblast le tekoče zadeve, medtem ko večje in poraebnejšo odločitve prepuSča novoizvoljenim organom. V Izoli temu ni tako. IzvrSni svet in SkupSčina občine Izola nameravata 10 dni pred volitvami sprejeti odlok o organiziranju javnega podjetja KOMUNALA IZOLA, ki opravlja osnovne javne gospodarske službe. Te službe oziroUfiwiejavnosti bodo v novi občini IZOLA osnovna gospodarska naloga lokalne samouprave. Vodenje podjetja je že sedaj sporno, saj je direktor oseba, ki ni v delovnem razmerju na Komunali, temveč Jo zaposlen v privatni firmi. Nevzdržno Je, da je IzvrSni svet zaupal javno funkcijo nekomu, ki ne živi s podjetjem in občani Izole, kateri so s tem podjetjem vsakodnevno povezani. Nov sporni odlok tako stanje dopušča tudi vnaprej, Se več, direktorju daje neomejena pooblastila, kljub temu, da je podjetje v lasti občine in s tem občanov. Socialdemokrati se sprašujemo v čem sta si "sposojeni" direktor in IzvrSni svet tako blizu? V novem odloku so navedeni organi, ki jih je po zakonu o lokalni samoupravi po volitvah ne bo več in bo nujno že v roku enega meseca odlok spreminjati in dopolnjevati. Za socialdemokrate je nesprejemljivo, da predlog odloka predstavniku delavcev v skupčini podjetja ne daje pravico odločanja, kar je v nasprotju z Zakonom o soupravljanju delavcev. čemu so organi podjetja sploh potrebni, če odlok daje direktorju neomejena pooblastila? Socialdemokrati Izole pozivamo poslance v SkupSčini občine Izola, da točke o sprejemu odloka o organiziranju javnega podjetja Komunala Izola ne uvrstijo na dnevni red, prav tako pa jih pozivamo, da zaSčitijo občinsko lastnino tudi tako, da ustavijo divjo razprodajo poslovnih in stanovanjskih prostorov, ki so sedaj v lasti občine. V nasprotnem primeru bomo socialdemokrati odlok in ostale akte predložili ustavnemu sodišču za oceno ustavnosti in zakonitosti. Predsednik Občinskega odbora SDSS: Bojan Zadel VLADA SE KAR VLADA Marsikdo je pričakoval, da se bo pred napovedanimi lokalnimi volitvami oblastno življenje v občini povsem ustavilo, pa ni tako. Izvršni svet se sestaja na svojih rednih sejah, kot da se ne bi nič dogajalo in tudi sklepi, ki jih sprejema so vse prej kot protokolarne narave. ASFALTIRANJE CEST V KS LIVADE Na predlog Zavoda za planiranje... je IS sprejel sklep o sofinanciranju krajevnih cest v KS Livade in sicer bo za asfaltiranje krajevne ceste ob hudourniku Morer namenil 180.000 Sit, za ureditev ceste in dokončanje del v Pivolu pa 2.500.000 Sit. Preostali delež do zaprtja finančne konstrukcije so dolžni zagotoviti uporabniki. ADRIACOMMERCE OBDARIL OBČINO Adriacommerc d.d., ki je v postopku lastninjenja ima preveč družbenega kapitala, zato ga mora ustrezno zmanjšati, sicer bo prišel v državno last. Ker želijo, da bi prevzeti kapital ostal v funkciji vspodbujanja gospodarskega razvoja kraja predlagajo, da občina prevzame objekt v obrtni coni, ki ga ima v najemu IKOR in prostore v Kažipotni v skupni vrednosti 143.714.000 tolarjev. Seveda bo o prenosu svoje morala povedati Agencija, izvršni svet pa je seveda naklonjen takšni poslovni potezi Adriacommerca. Dr. Mario Gasparini za župana Izole LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE & Menjalnica Trafika ► ugoden nakup in prodaja tuje valute ► za večje količine možnost posebnega dogovora Urnik 'od 7.oo ►/9.00 'sobota 7.oo ►/J.oo' velika izbira ► časopisov ► tobačnih izdelkov ► igrače ► šolske potrebščine ► kozmetika ... ► nad 5ooo SIT možnost plačila v 2 obrokih *os 1SC«V POVEJMO KAR NARAVNOST >t - ZAHTEVAMO SKLAD o ZA NOVA DELOVNA MESTA % - TURISTIČNI DINAR MORA XTUDI NA PODEŽELJE - MARINO IZOLANOM, £* TRŽNICO STAREMU MESTU * ■ Oblast rada pozabi mi bomo njena slaba vest SOFINANCIRANJE OBNOVE CERKVE Glede na to, da je na prejšnjem zasedanju občinska skupščina zavrnila predlog o najemu kredita za obnovo cerkve Sv. Mavra je Izvršni svet obravnaval predlog Vinka jereba o sofinanciranju obnove cerkve. Glede na sklepe skupščine je bilo nemogoče pričakovati, da bi občinska vlada ponovno predlaga zborom isto ponudbo, zato je bilo slišati pobude, naj vlada zagotovi vsaj sredstva za začetek del na strehi, ki pušča in zaradi katere se uničuje kulturno in zgodovinsko bogastvo. Na koncu je obveljalo, da bodo na sekretariatu za finance preverili ali sploh je kakšen vir sredstev iz katerih bi nastrgali kakšnih 3 - 4 milijone tolarjev, večina pa je menila, da ta naloga čaka bodoči občinski svet. LUČKE VSEKAKOR BODO Člani izvršnega sveta so bili nekoliko presenečeni nad dejstvom, da se je že začela montaža okrasnih luči v središču Izole, še posebej pa so bili presenečeni nad ceno, ki bi jo za montažo lastnih luči morali plačati podjetju, ki upravlja z lučmi. Gre za vsoto 1.040.000 tolarjev, kar je po mnenju članov izvršnega sveta odločno preveč. Predlagali so, naj bi sklenili z zasebnim podjetjem, ki upravlja z učmi pogodbo z realnejšimi cenami montaže v nasprotnem bo občina luči dodelila v upravljanje drugemu upravljalcu. Ker je v pripravi akcija December v Izoli so sklenili, naj se dokonča montaža luči, o ceni pa se bodo s ponudnikom še pogajali. -menjalniški posli zastopništvo in posredovanje ori prometu blaua in storitev LOXAUJmOUTVi Iz strankarskega dogajanja V uredništvo smo dobili presenetljivo malo vabil na strankarske konvencije ali kaj podobnega. Očitno nekateri čakajo na zadnji teden pred volitvami, da bi s kar najmanj truda dosegli največ. Vprašanje je, če se bo takšna strategija obnesla, ker potem preprosto ne bo mogoče sodelovati na vseh prireditvah in akcijah. Nekaj izjem pa je le: Socialdemokrati (SDSS) so imeli srečanje v sredo zvečer, zato žal od tam ne bo posebnega poročila, saj je Mandrač že v tisku. Prišel naj bi poslanec državnega zbora Ivo Hvalica, kaj je povedal pa si lahko mislimo. Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) bo imela PREDVOLILNO ZBOROVANJE v petek, 25. novembra ob 17. uri v dvorani kulturnega doma. Predstavili se bodo njihovi kandidati za bodoči Občinski svet. Občinski odbor Zveze borcev in udeležencev NOB pripravlja za ČETRTEK, 24.11. ob 16 uri v dvorani Kulturnega doma PREDVOLILNO ZBOROVANJE na katero vabijo predstavnike strank in list, ki imajo kandidate za župane in člane bodočega občinskega sveta. Ti bodo imeli tudi priložnost predstaviti programe s katerimi se predstavljajo na lokalnih volitvah. Stanovalci zahodnega dela Ljubljanske ulice pripravljajo ta četrtek zvečer sosedsko srečanje na katerem bodo neuradno proslavili konec enoletnih gradbenih del in pretlakovanja ulice. Od 17. ure naprej bodo vrteli risanke in komedije, urezali bodo kakšno domačo, ponudili sardele in pedoče. Od kandidatov bodo zraven neodvisni z Liste z nasmehom, pa še ti dokaj incognito, ker je cel dogodek žurka ne pa politično zborovanje. Lahko se zgodi, da se bodo do tja sprehodili tudi poslanci sedanje občinske skupščine, ki bodo imeli isti dan zadnje zasedanje zborov. Podobno bo tudi v petek zvečer pod Belvederjem, kamor vabi Ženski rokometni klub Izola. Na fešto kjer se bo jedlo in pilo so povabljeni vsi, ki so jim že doslej veliko pomagali in tudi tiste, ki naj bi jim pomagali v prihodnje. Med njimi so seveda tudi nekateri kandidati, ampak to ni najpomembnejše. In to je, menda, vse. Tv 'v'' ' - PREDSTAVITEV DEMOKRATIČNE STRANKE UPOKOJENCEV - DESUS Demokratična stranka upokojencev bo na občinskih volitvah 4.decembra nastopila samostojno. Zakaj smo ustanovili svojo stranko? Ker želimo aktivneje poseči v dogajanje v našem mestu in soodločati o svoji prihodnosti. Preveč obljub nekaterih političnih strank je doslej ostalo neizpolnjenih. Pravijo, da je jesen življenja lepa, da prinaša plodove ustvarjalnega dela. Pa ni vedno takšna. Prav upokojenci naj bi nosili še posebej težko breme tega neskončnega "prehodnega obdobja" izhoda iz gospodarskih težav in posledic, ki jih prinaša, in ob tem odigrali vlogo sicer množičnega, a povsem nemočnega opazovalca. SMO ZA BOLIŠO PRIHODNOST VSEH GENERACIJ. ZANJO SMO PRIPRAVLJENI ZASTAVITI IZKUŠNJE IN MODROST, KOLIKOR IE PREMOREMO. BREZ UTVAR IN BREZ OBLIUB. VENDAR DOBRO VEMO. KAJ POMENI DRŽATI BESEDO! Smo za skladen gospodarski razvoj, ki ne obremenjuje okolja, za kakovostnejši turizem, ki bo tudi Izolanom pustil nekaj prostora pod soncem, za ustreznejši prometni in parkirni režim, za dobro in zdravo šolo, za možnost izobraževanja, športnih in rekreacijskih dejavnosti za vse, za pospeševanje zaposlovanja, za bogato kulturno življenje za vse starosti in vse okuse. In smo za čisto in lepo urejeno mesto, mesto prijaznih in složnih ljudi. Želimo si, da bi ga upravljali sposobni in razsodni ljudje. (? PRIDRUŽITE SE NAM! KOVAČEVA KOBILA JE VEDNO... MNMMMMMNMUMMMMMmMMBM Nedvomno je res, da smo za umazanost našega mesta v^največji meri krivi mi, ki v njem živimo, saj bi težko rekli, da Komunala hodi naokrog in trosi smeli po naših ulicah. Res pa je, da se včasih zazdi, kot da bi rada dokazala, da ni nič boljša od nas. Ul Smetišče, ki nastaja v Verdijevi ulici pa je, kot 4 kaže, nastalo zalo, da bodo strankarski kandidati lahko dobili ustrezno temo za predvolilne nastope. In ker je možno, da nekateri kandidati ne bi takoj reagirali je smetišče s fotografije krasilo Izolo v soboto in nedeljo kot najlepši kažipot turistom k obnovljeni cerkvi Marije Alietske in bližnji Manziolijevi palači v razpadanju. Uboga bližnja restavracija Canova Verdi. V letu dni je dobila za vrat popravila cerkve, dela na Manziolijevi palači, pretlakovanje ulic, gradnjo glavnega zbiralnika kanalizacije, rezanje plošč za tlakovanje, parkirane tovornjake in bagre. Ni kaj, dobro so vzdržali, še posebej zato, ker si olajšav pri najemnini menda niso zaslužili. V/ZS/Mr////////////////?//////?/?///////////////?//////^^ Kako bomo volili Četrtonovembrske volitve bodo nekoliko drugačne od dosedanjih, še posebej zato, ker se bomo na njih srečali z večinskim in proporcionalnim sistemom volitev. Kaj to pomeni? Pomeni, da bomo po večinskem sistemu volili novega izolskega župana. To bo postal tisti kandidat, ki bo v prvem krogu dobil več kot 50 odstotkov glasov vseh, ki bomo volili. Če nihče od kandidatov ne bo dobil polovice vseh glasov bosta šla dva kandidata z največ glasovi v drugi krog in tisti od njiju, ki bo dobil večino glasov bo |iostal župan. Takšen sistem volitev županov smo lahko opazovali tudi prejšnjo nedeljo v sosednji Italiji in prav na našo volilno nedeljo bodo oni izbirali med kandidati v drugem krugu. V Izoli imamo pet kandidatov za župana, na volišču pa bo treba obkrožiti ime kandidata, ki ga bomo volili. Drugačen je proporcionalni sistem volitev članov bodočega občinskega sveta. Kot zagotovo veste se trije zbori (zbor krajevnih skupnosti, zbor združenega dela in družbenopolitični zbor) dokončno poslavljajo, nadomestil jih bo en sam zbor imenovan občinski svet, ki bo v našem primeru štel 23 članov. Po pet jih bomo volili v starem mestu, KS II. in v Livadah, šest pa v jagodju in Kortah, ki so ena volilna enota. Dva člana bodo izvolili pripadniki italijanske narodnosti izmed svojih kandidatov. 7.a razliko od županov in nekaterih prejšnjih volitev tokrat ne bomo obkrožali imen na glasovnicah, ker jih tam ne bo. Imena kandidatov posameznih strank oziroma list bodo izobešena na vsakem volilnem mestu, na volilnem lističu pa bodo le imena strank ali list. Zato se ne bomo mogli odločati med posameznimi kandidati ampak se bomo morali odločili za eno od list, pa čeprav bodo na njej tudi ljudje, ki jih sicer ne bi volili oziroma bodo na drugi listi tudi takšni, ki bi jih radi volili. Pa jih ne boste mogli, sicer bo glasovnica neveljavna. Obkrožiti bo treba eno stranko ali listo in nič več. Koliko kandidatov je na njej sploh ni pomembno. Zakaj? Zato ker je pomembno dobiti razdelitev poslanskih mest v vsaki volilni enoti, glede na to, da volimo po 5 oziroma 6 članov novega občinskega sveta pa je skoraj nemogoče, da bi vsi glasovali za stranko ali listo, ki ima manj kandidatov kot je prostih mest. Naj ponovimo sistem izračunavanja glasov: Če v volilni enoti staro mesto pride na volišča 2.000 volivcev, izvoliti pa morajo 5 poslancev mora stranka ali lista dobiti vsaj 400 glasov. Če jih dobi 800 bo imela 2 poslanca, če* jih dobi manj kot 400 pa bo morala čakati, koliko jih bo dobila v drugi volilni enoti in potem se bodo glasovi ali višek glasov sešteli, tako da bo nekaj mest razdeljenih na občinski ravni. Kdo bo izkoristil takšne glasove je odvisno od vrstnega reda kandidatov, ki so jih predlagale stranke ali liste. Kako bo s preferenčnimi glasovi pa niti nam zaenkrat še ni jasno. ...Izola je lepa od daleč, naredimo jo lepo tudi od blizu... 1/ ^ . '■ Du Mario^Žasparini Dr.Mario Gasparini za župana Izole LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE DEKLE 27. novembra 1944 leta je v bitki za osvoboditev Knina v notranji Dalmaciji, padla Vojka Šmuc, sanitetni referent in kulturnik v 3. prekomorski brigadi NOVJ. Krogla nemškega ostrostrelca jo je tadela v trenutku, ko je na odprtem bojišču nesebično nudila pomoč ranjenemu soborcu. V hipu je ugasnilo življenje komaj 21-letnega dekleta iz Trsta. Pred njo in po njej so padli še drugi borci in borke na kršnih tleh in pobočjih Bulajuše, Promine in drugih vzpetin na bojni poti brigade. Vojkina zapisanost slovenskemu narodu in svobodi sc ni začela z njenim vstopom v partizanske vrste v Južni Italiji. Ko se je z očetom, materjo in sestro leta 1927 v Trst iz očetovega begunstva v takratno Jugoslavijo, kamor se je iz Trsta zatekel pred fašizmom, se je družina znašla v okolju, ki je bilo za primorske in tržaške Slovence neprijazno, sovražno. Slovenski Narodni dom v središču je bil požgan že ob prvem navalu fašističnih tolp, požgani in razdejani so bili mnogi drugi kulturni in gospodarski sedeži in ustanove. Slovenske šole so bile že zaprte, slovenska beseda izgnana celo iz cerkva, mnogi ugledni slovenski razumniki in narodnjaki razseljeni n votranjost Italije. Z bolečino v srcu za Volkine starše druge izbire ni bilo. Morala je v italijansko osnovno šolo, toda v družinskem okolju sta slovenska duša in beseda v njej živeli neprekinjeno normalno življenje. Tako je doraščala in zorela v pristnem slovenskem duhu in sc postopno z leti vraščala v tisti ilegalni ali vsaj na pol ilegalni krog tržaške slovenske mladine, ki je svoje slovenstvo gojila na skrivaj na izletih v tržaško okolico in na bližnje planine, v skritih družbah in v domačih okoljih, lam se je ob slovenski besedi sproščala tudi slovenska pesem in utrjevala narodna zavest. Za nekatere, tudi za Vojko, še v ilegalni slovenski šoli v središču mesta. Iz takih sredin so izšli narodni borci proti italijanskemu fašizmu - bazoviški junaki, ustreljeni ieta 1930 na bazoviški gmajni, Pino Tomažič in njegovi sotrpni, ustreljeni leta 1941 na Opčinah. MLADOSTI V bližnji vasi je bil nastanjen "posebni bataljon'1 samih slovenskih primorskih fantov. Zvedeli so zanjo in ko so hodili mimo okna njenega bivališča, so ji zapeli po slovensko. Kako blizu ji je bil v tistih trenutkih tako dalnji dom... In veliki dan je končno prišel. Italija je kapitulirala. Že nekaj časa prej so tudi do konfinirancev in med slovenske vojake v "posebnih bataljonih" začele prihajati vesti o narodnoosvobodilnem boju v domovini in po kapitulaciji tudi o zbirati-' ju slovenskih fantov iz italijanske vojske, zapornikov in konfinirancev v Bariju in okoliških krajih, da hi se pridružili tam nastajajočim prekomorskim brigadam narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Vojke ni mogla zadržati nobena sila. Pridružila se je kolonam prostovoljcev, se prebila do Barija in postala partizanka. Iz zbirališča v Carbonari je odšla v Gravino in Grumo. V tamkajšnji zavezniški bolnišnici je opravila bolničarski tečaj za inštrumentalko. Dodeljena je bila 3. preko morski brigadi kot sanitetna referentka 3. bataljona in z brigado odšla čez Jadransko morje preko Visa v domovino. Sodelovala je v mnogih bitkah in spopadih na otokih v Dalmaciji. Spodbujala je tovariše v težkih trenutkih, hila jim dobra in skrbna tovarišica, prisotna pvsod, kjer je bila potrebna njena pomoč. V smrt ni omahnila kje v zaledju, padla je na čisti poljani, skljonjena nad soborca. Z vojaškimi častmi, kot pritiče padlim v boju za svobodo, so jo tovariši pokopali na pokopališču v Lukarju, streljaj od Knina. Tam leže njeni posmrtni ostanki še vedno skupaj s kostmi soborcev in sobork, ki so padli v isti bitki. V bližnjem Škariču so skromno podeželsko šolo, iz katere je jio vsej verjetnosti Nemec sprožil usodni strel, domačini preimenovali po Vojki in otroci so recitirali pesmi o mladem tržaškem slovenskem dekletu, ki ni učakalo žara svobode in topline doma. Soborci-pesniki so pisali pesmi o njej, brigadirji na udarniškem delu so si privzeli njeno ime. Od leta 1965 je na predlog Osrednjega odbora prekomorskih brigad in s soglasnim sklepom skupščine občine Izola, izolska osnovna šola poimenivana po njej. Med preživelimi soborci je spomin nanjo vedno živ in kristalno čist. Najlepšo misel pa je v njen spomin v priložnostni brošuri za 40-letnico njene smrti, zapisala učenka takratnega 7.c razreda: "Sovražimo puške in vse stvari, ki uničujejo človeka. Vemo pa in tudi čutimo, da smo se pripravljeni boriti za mir in enakopravnost, kot so se borili Vojka in njeni vrstniki. Zdaj ko je poteklo od takrat še dntgih deset let in se piše leto 1994, petdeset let po Vojkini smrti, ko čas Slovencem za mejo spet ni prijazen, ima ta plemenita misel še večjo veljavo. Jože Koren, Trst Iz takih sredin je izhajal rod, ki se je pripravljal na odločilni spopad, ki se je dan za dnem napovedoval in približeval. Hitlerjeva Nemčija je že začela svoj osvojevalni pohod po Evropi in na vrsto je prihajala tedanja Jugoslavija, Italijanska fašistična oblast je med pripravami za vdor čez rapalske meje v Slovenijo, poostrila nadzor nad protifašistično slovensko mladino in začele so se prve aretacije. Septembra 1940 sta v mrežo italijanske policije padli tudi Vojka in njena sestra Tatjana skupaj z drugimi vrstniki in vrstnivami. Po skoraj petmesečnem zaporu v Trstu so ju januarja 1941 izpustili in postavili skupaj z očetom in materjo pod policijsko nadzorstvo. Kmalu po zasedbi Slovenije je začela Osvobodilna fronta slovenskega naroda poganjati korenine tudi v Trstu. Vojka je bila ena njenih prvih zaupnic in aktivistk v središču mesta. Organizacija je razvila precej široko ilegalno mrežo, izdelovala, tiskala in razmnoževala je ilegalno protifašistično literaturo in letake, izvajala napisne akcije, ki so dosegle vrhunec prav ob procesu proti Tomažiču in tovarišem, ko se je celo na sami sodni palači čez noč pojavil tudi napis "Živela Slovenija". Fašistična oblast si takšne drznosti ni mogla dovoliti. S pomočjo ovaduhov je že'drugič vdrla v ilegalno organizacijo Osvobodilne fronte in januarja 1942 je sledil nov val aretacij. Vojka je bila skupaj z vso družino drugič aretirana 25. januarja 1942 in po preiskavi in procesu konec maja istega leta, kot mladoletna obsojena na 5 let konfj-nacije. Odpeljali so jo v Forenzo v Lucaniji. Od tam so jo februarja 1943 preselili v Terranovo di Poiino, zapuščeni hribovski kraj na robu Apulije. Mnoga ohranjena pisma sestri in staršem pričajo, kako je Vojka doživljala to svojo odrezanost od doma in od sveta. Doživljala jo je z zgodnjo zrelostjo dekleta, ki je globoko doumelo čas, v strastnem pričakovanju slovenskih knjig od doma, v velikem domotožju in spominjanju na otroštvo v tržaškem zalivu, v spominjanju na svoje vrstnice in dom, na sestro predvsem, v vživljanju v okolje, tako pusto v naravi pa vendar tudi prijazno v ljudeh, ki so jo kmalu vzljubili zaradi njene prikupnosti. Doživljala pa jo je tudi v trdnem zaupanju osvoboditve. V pismu sestri iz Terranove "kjer se končuje raziskani svet", piše 11. marca 1943: "Trdno sem prepričana, da se bomo kmalu videli, kajti gre nam prav dobro kar se tiče vojne. Vrag jih bo kmalu pobral...". KAKŠNO KNJIŽNICO HOČEMO Obletnice običajno sprožijo pregled razvoja, analizo stanja, uresničevanje ciljev v določenem časovnem obdobju. Letos se izteka 30 let, kar je bila knjižnica imenovana za matično knjižnico in s tem kot edina splošnoizobraževalna knjižnica v občini prevzela nase določene naloge, ki pogojujejo delovanje knjižnice v občinskem merilu. Knjižnično gradivo, kadri in prostorsko veljavni standardi in normativi za splošnoizobraževalne knjižnice so osnova za delovanje na občinskem nivoju. Kakšno je današnje stanje? Opremljenost V tridesetih letih so bila vlaganja v knjižnico tako minimalna, da se to kaže na vseh ravneh. Medtem ko je do zadnje večje investicije prišlo pred šestimi leti, ko je bil adaptiran oddelek za otroke in mladino v prvem nadstropju, so bila kasnejša vlaganja v prostorsko in tehnično opremljenost tako minimalna, da z letos odobrenimi investicijskimi sredstvi (najvišjimi v zadnjih letih) ne bo mogoče zapolniti tolikih vrzeli in zaostajanja pri nabavi osnovnih sredstev in posodobitvi knjižnice (s temi sredstvi smo lahko kupili del komunikacijske in računalniške opreme, medtem ko ostaja nakup fotokopirnega stroja, žal, previsoka postavka). Letos smo sicer vključeni v projekt računalniškega opremljanja knjižnic s strani republike, vendar poteka to opremljanje po fazah in zagotavlja letos le del najnujnejše strojne in programske opreme. Prostor Prostorska problematika je osnovni problem knjižnice. Vso dejavnost opravlja na 218 m2, kar pomeni, da ji primanjkuje 70 odstotkov prostora za doseganje normalnega prostorskega standarda (763 m2). Celo do minimalnega standarda zmanjka dodatnih 164 m2. Prostorska stiska je taka, da na nobenem oddelku ni več možna postavitev novih polic za cca 1500 enot letnega dotoka novih knjig. Knjižnica nima prave časopisne in študijske čitalnice. Medtem ko standard določa 45 m2 za časopisno in 37 m2 za študijsko čitalnico, nudi knjižnica danes za branje časopisov 10 m2. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da je Izolanom na voljo 79 naslovov domače in tuje periodike (dnevnega in revialnega tiska) in je prebiranje tega časopisja zastonj. Dijaki in študentje se morajo za pisanje seminarskih nalog, študij in referenčno gradivo, ki ga ni mogoče izposoditi na dom (enciklopedije, slovarji, dragocene knjige...) zadovljiti s šestimi stoli. Stanje na oddelku za otroke in mladino je podobno, saj ima celoten oddelek vsega 55 m2. Statistika obiska in izposoje kaže, da je lani obiskalo čitalnice 11.549 obiskovalcev, ki so si izposodili 20.912 enot gradiva. Pomanjkanje lastnih prostorov za prireditveno dejavnost, za katero standardi določajo 60 m2, sili ustanovo v krčenje dejavnosti. Za srečanja z ustvarjalci, predstavitve knjig, predavanja ali drugo dejavnost, je prisiljena najemati in plačevati prostore Kulturnega doma. Okrnjena je tudi razstavna dejavnost, ki se zožuje na manjše razstave znotraj knjižnice, ker v prostorih Kulturnega doma potekajo različne dejavnosti, poleg tega pa ni mogoče zagotoviti varovanja knjižničnega gradiva, kar drugod opravljajo knjižničarji sami. Skladišče za 12 m2 (standard je 55 m2) ne more več kopičiti knjig in v njem ni mogoče hraniti starejših letnikov periodike. Zato za čas enega leta (na hodniku) hranimo le Delo in Primorske novice. Eden izmed oddelkov sanitarij sploh nima, na drugem pa jih uporabljajo skupaj z uslužbenci knjižnice. Prostorska problematika zahteva takojšnje reševanje z zagotovitvijo dodatnih prostorov za skladišča, čitalnico ali izposojevališče, ker do izgradnje nove knjižnice, če bo do nje kdaj prišlo, teh problemov ni mogoče prelagati. Obisk - članstvo - izposoja Medtem ko se pri celotnem knjižničnem fondu približujemo standardom, tega ni mogoče trditi za letni nakup novih knjig in drugega knjižničnega gradiva, ki iz leta v leto ne dosega previdenih standardov, oz. ga vsako leto dosegamo cca 50 odstotno. Statistični podatki kažejo, da je 18 odstotkov prebivalcev Izole aktivnih članov knjižnice, od tega 43 odstotkov odraslih, 57 odstotkov pa mladine do 14. leta. Tako si je samo lani 33.424 obiskovalcev izposodilo 81.216 enot knjižničnega gradiva. Ta podatek kaže na veliko obremenitev zaposlenih že z izposojo, kjer delajo štiri knjižničarke (normativ določa, da je na 10-12.000 izposojenih enot potreben 1 strokovni delavec = 8 strokovnih delavcev), ki morajo po izposoji (od 13. do 16. ure ) opraviti vse interno delo (statistike, obdelavo knjig, priprave ur pravljic, pedagoških ur, srečanj z ustvarjalci in drugo dejavnost). Tako se je lani obiska prireditev, ur pravljic in drugih dejavnosti udeležilo 5.496 obiskovalcev. Računalniška obdelava knjig, ki se je začela sredi 1991. leta, je letos zaključena na oddelku za otroke in mladino (vnešen je celoten knjižnični fond = cca 13.000 enot), in tako je lahko sredi letošnjega leta stekla avtomatizirano tudi izposoja, s tem smo prva splošnoizobraževalna knjižnjica na Obali z računalniško vodeno izposojo gradiva. Za obdelavo retrospektive ostaja še cca 18.000 enot. S sodelovanjem Zavoda za zaposlovanje in SO Izola nam je bila preko javnih del odobrena pomoč za vnos retrospektive, saj bo potrebnih še nekaj let, preden bo računalniško obdelan celoten knjižnični fond. Projekti Letos se je knjižnjica vključila v projekt izobraževanja odraslih Andragoškega centra v Ljubljani in tako poteka pod mentorstvom naše knižnjičarke študijski krožek Pravljičarstvo s seminarji enkrat mesečno, ki je v republiškem merilu prvi tovrstni projekt. Koliko bo mogoče uresničiti druge projekte, ni odvisno samo od dobre volje in želja tukaj zaposlenih. Knjižnica kot informacijski center ni samo daljna vizija. Zato pristajati na knjižnico z zgolj izposojevalno vlogo danes ni več mogoča. Tudi ni in ne more biti samo možnost za zadovoljevanje potreb, ker je njena izobraževalna vloga prevelikega pomena. Kot tudi ne gre le za koristnost knjige, temveč za njeno potrebnost. Računalniška tehnologija omogoča danes z različnimi oblikami in količinami zapisov neizčrpno izkoriščanje informacij z vseh področij družbenega življenja in zadovoljuje potrebe po nenehnem dopolnjevanju znanj. Prednost bo imel, kdor bo imel možnost razpolaganja in posredovanja informacij (vključevanje v podatkovne baze doma in v tujini, medknjižnična izposoja, poizvedbe in izpisi,...), zato je vključevanje in povezovanje ne samo možnost, temveč tudi nujnost. In kako ob taki viziji razumeti dejstvo, da so bili (1992) narejeni projekti adaptacije knjižnice, zbrana sredstva, pa se je potem vse izjalovilo, da zazidalni načrt sicer predvideva izgradnjo nove knjižnice, vprašanje je, kdaj bo do nje prišlo. Leta 1998 bo imela knjižnica 40 let. Čas neusmiljeno teče in danes je še vedno treba utemeljevati družbeno potrebnost, nujnost in koristnost obstoja edine splošnoizobraževalne knjižnice v občini. Pomembnost zapisov človeških in civilizacijskih dosežkov, ki jih hrani taka ustanova, pomen in moč informacij je prevelika za odmik od vizije sodobne knjižnice, ki se nam na pragu enaindvajsetega stoletja lahko kaj hitro izmuzne. Marina Hrs No. I nostri candidati In questa pagina riportiamo i punti qualificanti dei programma dei tre candidati ai due seggi specifici dei Consiglio comunale nell’ordine in cui figureranno sulla scheda elettorale. Elezioni, elezioni Questo numero del “Mandracchio” è dedicato alle prossime elezioni, previste per domenica, 4 dicembre. Su! foglio odierno, quindi il lettore troverà, pur se brevemente, un programma elettorale dei singoli candidati al seggio garantito presso il Consiglio della Comunità autogestita della nazionalità di Isola. Per farsi un ’opinione prima di dare il proprio voto a questo o a quel connazionale. Va comunque sottolineato che, domenica, 4 dicembre, l’appartenente alla nostre comunità dovrà dare il voto su 4 schede diverse, in due seggi separati. In ogni caso, però, la scelta dovrà essere effettuata con attenzione, per quanto riguarda i candidati a sindaco, al rinnovo del Consiglio Comunale, la scelta dei nominativi ai due seggi specifici, e alla nuova CAN. Anche perché, da quel voto dipenderà chi saranno le persone che guideranno la nostra amministrazione comunale, chi saranno i nostri rappresentanti all’interno di essa e, infine, chi reggerà le sorti della nostra stessa organizzazione. Vorremmo approfittare di questa occasione per porre in rilievo soprattutto un aspetto di queste elezioni, senza aver la pretesa di indirizzare in qualche modo verso questa o quella persona. Il voto, si sa, è libero e segreto. Tuttavia, mentre è abbastanza chiaro che per i seggi specifici e per la nostra CAN, il voto dovrà premiare coloro che riteniamo i migliori ed i più capaci per portare avanti i nostri interessi particolari, lo stesso discorso dovrebbe essere presente anche quando decideremo di cerchiare un nome o un partito o una lista per il Consiglio Comunale. Andrebbe tenuto presente che, nonostante la nostra appartenenza ad una determinata sfera o coloritura politica ed ideologica, in primo piano dovrebbe comunque risultare la nostra appartenenza nazionale e che nessuno - pur all’interno di partiti e formazioni a noi inclini e vicini -potranno rappresentare e difendere i nostri interessi meglio di un nostro connazionale. E, come si dice in questi casi: VINCA IL MIGLIORE! La redazione Lilia Peterzol In prospettiva di una mia eventuale elezione, in prima istanza ritengo necessario proporre misure concrete per far rispettare la legislazione vigente nella parte che interessa la tutela dei connazionali e la caratteristica bilingue del nostro territorio. Intendo intervenire sulle lacune specifiche promuovendo azioni mirate. Inoltre mi propongo di portare su binari più scorrevoli i nostri problemi che da anni attendono una soluzione: costruzione della nuova sede della scuola elementare "D. Alighieri", accelerare l’avviamento delle procedure per l'ampliamento della scuola media "P. Coppo", che, dato l’aumento degli iscritti presenta condizioni di lavoro impossibili, l'immediato intervento per il recupero e la costruzione di Casa Manzioli che dovrà essere in funzione delle necessità della Comunità degli Italiani, e della scuola di restauro. Quest’ultima attività dovrà essere progettata per offrire ai nostri giovani un ulteriore opportunità di scelta per una futura professione. Per arrivare a risultati soddisfacenti intendo collaborare con le istituzioni e ali organi preposti alla nostra tutela e alla nostra crescita: dall'Unione italiana al Parlamento della Repubblica di Slovenia. Inoltre, come cittadina di Isola, intendo partecipare attivamente alla gestione del territorio facendogli recuperare la sua fisionomia autoctona, appoggiare iniziative volte alla tutela dell’ambiente e infine, ma non per ultimo, intendo contribuire a trovare iniziative per ridurre la tossicodipendenza tra i giovani che, a mio avviso, è uno dei problemi più seri. Silvano Sau I seggi garantiti al Consiglio Comunale di Isola, ma soprattutto chi sarà chiamato a ricoprirli, dovranno diventare la forma concreta di collegamento tra i poteri deH'amministrazione locale e la nostra comunità nazionale. Affinché questa, a tutti gli effetti, possa assurgere al ruolo di parte integrante e propositiva del tessuto sociale, politico, economico e culturale del Comune. Un ruolo che le consenta di conseguire, per sé e per tutta la cittadinanza, quegli elementi che sono alla base di una convivenza intesa come comune impegno di civiltà, di tolleranza e di solidarietà, e non come sopraffazione del più forte sul più debole. Per una vita culturale e sociale che elimini la diffidenza verso il diverso e lo porti a diventare cittadino che, pur nel rispetto delle proprie peculiarità, abbia pari dignità e pàri opportunità. Per garantire quei mezzi cne sono indispensabili alla promozione di tutte le potenzialità creative che i nostri connazionali hanno già dato prova di possedere. Per una sede della Comunità degli italiani prestigiosa nelle attività e funzionale negli ambienti. Per il rispetto del bilinguismo nella vita pubblica e sociale. Per il rispetto della toponomastica dove è stata violentata nei decenni precedenti. Perché essere appartenente alla nazionalità italiana non debba significare anche essere penalizzati nella vita di ogni giorno. Bruno Orlando Fare una presentazione del programma in 20 righe è cosa ardua perciò preferisco esprimere la mia visione di come si potrà usare l'istituto del seggio specifico per le nostre necessità. Già ora i seggi garantiti nelle tre camere assembleari hanno permesso ai nostri rappresentanti di influire sulle decisioni dei delegati, e a volte anche in maniera decisiva. È stata comunque soprattutto la quarta camera col suo diritto di veto, che ha potuto portare avanti i nostri interessi particolari. Per fortuna, ad Isola non è stato necessario usare questo diritto, il che ci ha resi iù considerati e le nostre posizioni anno fatto “opinione". Con un meticoloso lavoro di preparazione nei vari organismi assembleari, si è riusciti ad evitare gli scontri diretti nelle varie camere, si è potuto dare delle basi bene argomentate alle nostre richieste e soprattutto delle forme legali inattaccabili. Con il trasferimento del diritto di veto ai consiglieri ai seggi garantiti, posso assicurare che, non solo manterremo le stesse prerogative nella tutela dei nostri diritti particolari, ma potremo partecipare in maniera più diretta e concreta anche alla cogestione complessa della RES PUBBLICA ad Isola. I notevoli passi avanti nel progetto Manzioli, l’avvio della costruzione della nuova scuola italiana, l’esposizione delle nostre bandiere e la tutela delle nostre tombe sono quei risultati ottenuti dalla nostra Comunità Autogestita a cui ho presieduto gli ultimi cinque anni, che mi hanno convinto a candidarmi e di poter rappresentare gli Italiani di Isola nel nuovo Consiglio comunale. 'poyita deità cawutdià datia*t66 / 61 - 139 Predsednik časopisnega sveta: Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando II. (fotoreporter), F. Šahbaz, I. Vrtnik-Blaško, Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 6000 izvodov, cena 0 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 ŽR: 51430 -603 -32431 Tisk: Pigraf Piran 66310 IZOLA, Ljubljanska 24, Tel.: 066/61-403 Če imate težave z vidom na daljavo ali bližino, nikar ne obupajte - v izolski FOTOOPTIKI RIO na Ljubljanski 24, Vas bomo znova spravili v dobro voljo. Sodobna tehnika in vrhunska kakovost si v fotooptiki Rio podajata roki. Je treba morda vedeti še kaj več? Da. V naši obratovalnici imamo skoraj vse, kar sodi v našo . stroko in še več. Veliko volje in znanja, ki sta jamstvo za Vaše zaupanje. 25, 26, 27 RESNIČNE LAŽI 28,29,3(r FOREST GUMP 1 ~~m OBISKOVALCI KAj CE BO Tlakovanje Ljubljanske in Koprske ulice se je takorekoč končalo, zdaj zdaj bi moral začeti veljati sklep izvršnega sveta o zaprtju ulic za ves promet (z izjemo interventnih vozil). Nedvomno je skrajni čas za ureditev prometa tudi tam, kjer niso parkirne površine, saj je večina ulic zaprta za promet, v primeru požara pa gasilci ne bi mogli niti blizu pogorišč. Glede na to, da se je začela kurilna sezona opozorilo krajanom. Nikar si ne dovolite, da bo vaš lastni nepravilno parkirani avtomobil onemogočil dostop gasilcem do hiše, ki vam bo gorela nad glavo. Naročnik MANDRAČ KULTURNI DOM IZOLA Če se nismo dokazali »40-tlH letih življenja, se ne bomo niti v 14-tih dneh volilne kampanje. Lahko ponudimo naših 40 let, 14 dni naj ponujajo drugi. torek, 29. november ob 20.30 RENATO CHICCO, KONCERT !!! KRIMIKALIIE Volitve so koristne za marsikoga. Tako je nekdo šel in pokradel panoje, ki jih je komunalno podjetje postavilo za čas volitev. Politične stranke so tako prikrajšane za oglaševalski prostor, tatič pa je bogatejši za nekaj lesonitnih panojev velikosti 130 krat 105. V živo mejo V Kosovelovi se je laže poškodoval mopedist. S kolesom z motorjem je zapeljal v živo mejo nato pa je padel po vozišču. Obležal v Dantejevi Na postajo je bilo sporočeno, da v Dantejevi leži neznani moški in ne kaže znakov življenja. Dečki so na kraju resnično našli možakarja, ki je omagal zaradi preobremenjenosti z alkoholom. Pospremili so ga domov na počitek. Bogat plen V jagodju je bil na delu lopov(i), ki je iz dveh odklenjenih stanovanj odnesel večjo količino tolarjev, deviz in zlatnine. Za storilcem se zbirajo obvestila. Ob petih prometnih nesrečah, so se dečki ubadali še s šestimi poškodbami parkiranih vozil, šestkrat so morali posredovati v družinskih sporih, prišle so' tri pritožbe zaradi hrupa in glasne glasbe, le en občan pa se je pritožil zaradi pokanja petrd. JEKAj TRDEN TA VAŠ GRAD? Na fotografiji je druga najbolj znana graščina v Izoli. Prve ne bomo omenjali, ker ni treba, da nas prav vsi tožijo, druga pa je graščina le od zunaj, znotraj pa je navadna vrstna hiša v Brkinski ulici. V njej je nastanjen Obrtni dom, ki je sedež Obrtne zbornice Izola, kaj se točno dogaja tam zadaj pa ne vemo, čeprav menda vstop skozi obzidna vrata ni V tem primeru nam ne gre za vsebino tako težak. Ker pa še pač pa za preprosto estetsko vprašanje: nismo ugotovili ali Od kod ideja po tovrstnem predelovanju mora Mohamed k gori stanovanjske hiše in kaj naj to obzidje ali obratno eni in drugi zares pomeni. Če imate dober odgovor lepo čakamo. ga bomo rade volje objavili.